e i šk i i tn d n oč ke e p niš tn s t i j e pu Pr n d o i Občan Pisan svet Urbančanov Tjaša Oman Glasilo Občine Destrnik I Cena: 0,60 € I junij 201 8 I Številka: 3 (21 1 ) I Leto XXIII I Tiskovina I Poštnina plačana pri pošti 2253 Destrnik Življenja pota so različna vsakega od nas. Naj s pesmijo se našo vsaj za hip ustavi čas. Stopimo skupaj složno in zapojmo hvalnico na čast lepotam, ki krasijo nam Slovenijo. Za rodno grudo vekomaj naj bije nam srce, saj domovina ena sama je. Tone Kuntner Na dan državnosti se spominjamo prvih korakov Slovenije na samostojni poti. Bodimo ponosni, ostanimo samozavestni, združeni v Evropi in bolj enotni doma. Iskrene čestitke. Župan Vladimir Vindiš z občinsko upravo Osrednja slovesnost ob letošnjem občinskem prazniku stran 3, 4, 5 Kmalu prenovljenih 1 385 metrov občinskih cest stran 7 Predstavljamo dobitnike letošnjih občinskih priznanj stran 1 1 - 1 4 1 Analiziramo ... Kako smo volili na Destrniku Na osmih državnozborskih volitvah v zgodovini samostojne države, v nedeljo, 3. junija, je imelo 1 .71 4.376 volivk in volivcev možnost izbirati med 1 .636 kandidati za 90 poslanskih mest. Na volitvah je nastopilo 25 kandidatnih list, 21 v vseh volilnih enotah. Če pogledamo državni rezultat, vidimo, da je bila volilna udeležba dobrih 52,09 odstotka. Oddanih je bilo 892.064 glasovnic, nekaj več kot 1 0.000 jih je bilo neveljavnih. Zmagovalka volitev je SDS s 24,94 %, pred LMŠ z 1 2,65 % in SD z 9,93 % ter SMC z 9,75%. Sledijo Levica z 9,31 %, NSi s 7,1 3 %, Stranka Alenke Bratušek s 5,1 3 %, DeSUS s 4,92 % in SNS s 4,1 9 %. Občina Destrnik spada v 8. volilno enoto s sedežem na Ptuju, kjer so se volilni rezultati razlikovali od državnih. Oddanih je bilo 1 04.555 glasovnic, kar pomeni 48,98 % udeležbo. Zmagala je SDS z 28,24 %, pred SD z 1 1 ,05 % in LMŠ z 1 0,08 %. Sledijo SMC z 8,28 %, NSi s 7,76 %, Levica s 5,83 %, DeSUS s 5,59 %, SNS s 5,20 %. Vsaka volilna enota je razdeljena na 1 1 volilnih okrajev in Občina Destrnik sodi v 9. volilni okraj, ki zajema del Mestne občine Ptuj (Rogoznica in Grajena) ter občine Trnovska vas, Sveti Andraž, Destrnik, Juršinci, Dornava, Gorišnica in Markovci. V 9. volilnem okraju je od 21 .560 vpisanih v volilni imenik glasovalo 1 1 .1 25 volivcev ali 51 ,60 %. Rezultati volitev v 8. volilni enoti v 9. volilnem okraju so bili naslednji: SDS 30,66 %, Andrej Čuš in Zeleni 9,41 %, LMŠ 8,88 %, Nsi 7,43 %, SNS 6,77 %, SD 6,40 %, SMC 5,69 %, SLS 5,24 %, Levica 4,53 %. V občini Destrnik 2.1 40 volilnih upravičencev voli na 1 7 voliščih. Na volišča se jih je odpravilo 1 .1 64 ali 54,39 %, 1 2 glasovnic je bilo neveljavnih. O bčan Pisani svet Urbančanov Izdajatelj: Občinski svet Občine Destrnik Uredništvo: Zmagoslav Šalamun, Tadej Urbanija, Tanja Hauptman in Nina Zorman. Glasilo prejemajo vsa gospodinjstva v občini Destrnik brezplačno. Medij OBČAN - GLASILO OBČINE DESTRNIK je vpisano v razvid medijev pod zaporedno številko 275. Naslov uredništva: OBČAN, Janežovski Vrh 42, 2253 Destrnik. Telefon: 02 761 92 50 Telefaks: 02 761 92 52 E pošta: obcan@kreativnapika.si Časopis OBČAN izhaja v nakladi 920 izvodov. Prva številka časopisa Občan je izšla 25. julija 1 996. Odgovorni urednik: Zmagoslav Šalamun Zasnova, celostna podoba, oblikovanje in priprava za tisk: Kreativna PiKA d.o.o. https://www.kreativnapika.si, 070 670 740. Tisk: Tiskarna Evrografis d.o.o., Puhova ulica 1 8, 2000 Maribor. 2 Tudi v občini Destrnik je zmagovalka volitev SDS s kar 32,29 % (372 glasov), pred stranko Andrej Čuš in Zeleni 9,64 % (1 1 1 glasov), LMŠ 8,42 % (97 glasov), Kangler & Primc 7,20 %, SLS 6,77 %, SNS 5,64 %, SMC 4,60 %, Levico 4,51 %, NSi 4,34 %, SD 4,1 7 %, Stranko AB 2,86 %, DeSUS-om 2,00 %, Dobro državo 1 ,91 % in GIBANJEM ZEDINJENA SLOVENIJA 1 ,48 %. Ostale stranke so prejele manj kot odstotek glasov. Na 1 6 voliščih v občini Destrnik, razen na volišču na Strmcu, je zmagal Jožef Lenart iz SDS. Drugo mesto pa so si delili različni kandidati. Nina Žitek iz LMŠ je bila na drugem mestu na volišču na Drstelji (enako število glasov kot Karmen Kolarič iz SD), v OŠ Destrnik, v Placarju, v Svetincih (enako število glasov kot Andrej Čuš) in v Zasadih. Kandidat Andrej Čuš je bil na drugem mestu na voliščih v GD Destrnik, na Gomili, v Ločkem Vrhu in Svetincih (enako število glasov kot Nina Žitek). Na voliščih v Doliču in Jiršovcih je bil na drugem mestu Janez Horvat iz SLS. Dejan Horvat iz SNS je bil na drugem mestu na voliščih v Placarju in v Zg. Velovleku. Domačin Franc Pukšič iz stranke Kangler & Primc je bil drugi na voliščih v Gomilcih in Vintarovcih. Na volišču v Levanjcih je bila druga Petra Žiher Sok iz NSi, v Janežovcih pa Marta Tuš iz DeSUS-a. Če pogledamo volilno udeležbo v občini Destrnik, je bila ta najvišja na volišču v Gomilcih, kar 66,67 %, najnižja pa na volišču pri Frasu v Placarju, samo 40 %. Med 1 .646 kandidati sta se za poslanski stolček potegovala tudi dva občana občine Destrnik iz vasi Vintarovci, in sicer bivši poslanec ter bivši župan Franc Pukšič na listi Kangler & Primc, ki je v občini Destrnik prejel 83 glasov ali 7,20 %, v volilnem okraju skupaj 1 35 glasov ali 1 ,22 %. Za poslanski stolček se je na listi DD – Dobra država potegoval tudi Matija Zorec, ki je v občini Destrnik prejel 22 glasov ali 1 ,91 %, v volilnem okraju pa 1 32 glasov ali 1 ,20 %. Zmago Šalamun Zmago Šalamun Osred n ja sl ovesn ost ob l etošn je občin skem prazn iku Prireditve ob letošnjem občinskem prazniku so se pričele v soboto, 1 1 . maja, in se zaključile v soboto, 2. junija. V tem času se je zvrstilo več športnih in kulturnih prireditev, ki so jih organizirala društva iz občine Destrnik. Osrednja slovesnost s pogostitvijo je potekala v petek, 25. maja, v športni dvorani OŠ Destrnik-Trnovska vas. V kulturnem programu so nastopili člani in članice Kulturnega društva Destrnik, in sicer: Damjana Žampa, Ana in Andrej Dvoršak, članice ženskega pevskega zbora, ki ga vodi Tomaž Mohorko, ter Eva Šnut. Nina Zorman Zbrane na slovesnosti je nagovoril župan Občine Destrnik Vladimir Vindiš in po pozdravu dejal: »Ob praznovanju občinskega praznika pogledamo v preteklost, vidimo sedanjost in napovemo prihodnost razvoja občine. Letos mineva 20 let obstoja naše Občine Destrnik, ki je nastala z razdružitvijo Občine Destrnik, Trnovska vas in Vitomarci. Z razdružitvijo so nastale tri občine in vsaka zase je stopila na lastno pot razvoja ter dosegla znaten napredek v zagotavljanju potreb lastnih občanov in širše skupnosti tako, da vsaka posebej upravičuje svoj obstoj.« Poudaril je, da je bilo v občini v vseh teh letih veliko narejenega, zato ni ponovno našteval, ker tisti, ki želijo, vidijo napredek. Drugim, ki ga nočejo videti, pa tudi naštevanje nič ne pomaga. Izpostavil je tudi pomen povezovanja in enotnosti. Dodal je, da vse, kar delamo, delajmo z velikim upanjem za prihodnost, ter dodal: »Občino čakajo v prihodnosti drzni projekti, za nekatere smo že pridobili gradbena dovoljenja ali pa so projekti v zaključnih fazah priprav za pridobitev potrebnih dovoljenj. Drzni projekti prihodnosti so kanalizacija na celotnem območju občine, ureditev pokopališča in poslovilnega objekta, obrtno-poslovna cona, obnova cestnega omrežja, širokopasovno omrežje v celotni občini, ureditev vodotoka Rogoznica ter še in še – seznam je dolg, še daljši pa je, Nina Zorman če mu dodamo vse želje občanov celotne občine. Vem, da zmoremo, znamo in smo pripravljeni. Marsikaj bo moralo počakati, ker je občinski proračun skromen, želja in potreb pa ogromno. Pomembno je, da osebne interese podredimo interesom celotne občine in vsi skupaj aktivno sodelujemo pri izgradnji bodočnosti, ker samo to je naša prihodnost.« Dejal je, da se občina uspešno razvija, to nam potrjuje sprehod po njej z odprtimi očmi. »Vsega tega seveda ne bi zmogli, če ne bi po svojih močeh k temu prispevalo veliko ljudi. Zato bi se rad za sodelovanje zahvalil članom občinskega sveta, za opravljeno delo občinski upravi in ostalim zaposlenim na občini ter v režijskem obratu, ravnatelju Osnovne šole Destrnik-Trnovska vas in vrtca, gospodu župniku, članom delovnih teles občinskega sveta, članom vaških odborov, vsem poslovnim partnerjem, članom vseh društev v občini ter vsem občankam in občanom, ki skupaj z vsemi nami dajejo svoj prispevek ter pečat naši občini. Zahvalil bi se rad tudi vsem ostalim, ki ste s svojim delom ali predlogi in skrbjo prispevali k temu, da je naša občina uspešna in da se lahko še vedno razvija,« je govor zaključil župan Vladimir Vindiš. Na slovesnosti so podelili tudi priznanja župana študentom, ki so uspešno zaključili študij. Podelili so jih župan Vladimir Vindiš, predsednik odbora za odlikovanja in priznanja Žiga Volgemut in članica odbora Urša Zver. Priznanja so prejeli: Davorin Caf za uspešno zaključen študij na Višji strokovni šoli Šolskega centra Ptuj in pridobljen strokovni naslov inženir mehatronike, Slavica Hanželj za uspešno zaključen študij na Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem in pridobljen strokovni naslov diplomirana vzgojiteljica predšolskih otrok, Saša Fras za uspešno zaključen študij na Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru in pridobljen strokovni naslov magistrica profesorica razrednega Nina Zorman Nina Zorman »Vsega tega seveda ne bi zmogli, če ne bi po svojih močeh k temu prispevalo veliko ljudi.« 3 Župan Vladimir Vindiš, predsednik odbora za odlikovanja in priznanja Žiga Volgemut in članica odbora Urša Zver so podelili tudi občinska priznanja: – Jože Zelenik iz Janežovskega Vrha je za uspešno delo na področju gospodarstva prejel bronasto priznanje. Jože je samostojni podjetnik že od 1 . januarja 2000 dalje. Vedno je pripravljen priskočiti na pomoč z različnimi donacijami in delom, tudi v delovnih akcijah ter družabnih dogodkih, ki jih pripravljajo v občini Destrnik, posebej pa v Janežovskem Vrhu. Je tudi aktivni član PGD Desenci. Z različnimi dejanji je pripomogel k hitrejšemu razvoju v vasi in občini Destrnik. Nina Zorman – Lizika Bac iz Destrnika je za dejavno sodelovanje v družabnem življenju kraja prejela bronasto priznanje. Lizika se je v Društvo kmetic Destrnik včlanila pred več kot dvajsetimi leti. Je aktivna 4 Nina Zorman članica društva in je v vseh teh letih veliko prispevala k njegovemu delovanju. Na nobeni prireditvi, delovni akciji ali delavnici ne manjka brez upravičenega razloga. Z veseljem z motiko v roki prihiti na njivo kmetic iz Destrnika in jih kljub svojim letom z dobro voljo ter s petjem razveseljuje in jim daje delovni elan. Članice se velikokrat sladkajo tudi z dobrotami, ki jih pripravijo njene skrbne roke. Njene pletenice krasijo velikonočno razstavo društva. Idej, kako naprej, ji nikoli ne zmanjka. Gospa Lizika je tudi aktivna članica Turističnega društva Destrnik, v katerem že osmo leto deluje v sekciji pevk Urbančank. Skupaj z ostalimi članicami s pesmijo ohranja kulturno dediščino naših prednikov. Že več kot štirideset let prepeva v različnih zborih. Že petnajst let prepeva v zboru Društva upokojencev Ivan Rudolf Breg. Prepeva tudi v zboru Spominčice. Še sama ne ve, na koliko prireditvah je že nastopila, na koliko vajah je bila. Za zborovsko petje je dobila tudi Gallusovo značko. Na Destrnik se je z velikimi načrti preselila leta 1 974. Želela je oživiti našo viničarijo, a ji žal ni bilo dano. Nato jo je na željo občine predala v občinske roke. V občini Destrnik skoraj ni prireditve, na kateri ne bi bila prisotna. S svojo udeležbo daje vzgled, da moramo ceniti delo drugih in se jim z udeležbo na prireditvi zahvaliti za njihov trud. – Marjan Ozvatič iz Ločkega Vrha je za dejavno sodelovanje v družabnem življenju kraja prejel bronasto priznanje. Gospod Marjan je član Občinske organizacije RK Destrnik že skoraj 30 let. Kot član UO je v tem času veliko prispeval k razvoju in delu organizacije. Nikoli mu ni žal časa, ki ga posveti delu v organizaciji, saj je vedno pripravljen priskočiti na pomoč. Na terenu obiskuje člane društva in pomaga razdeljevati živila pomoči potrebnim občanom. V organizaciji že več mandatov vestno in natančno opravlja delo blagajnika. Pomaga organizirati izlete in kot praporščak sodeluje tudi na različnih prireditvah v občini. S svojo prisotnostjo in z dobro voljo zna razvedriti človeka ter s spodbudno besedo pregnati morebitno slabo voljo. Kot občana in vaščana Ločkega Vrha ga poznamo kot dobrega, poštenega Nina Zorman Nina Zorman pouka, Damir Kos za uspešno zaključen študij na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru ter pridobljen strokovni naslov diplomirani inženir informatike in tehnologij komuniciranja, Matej Hauptman za uspešno zaključen študij na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani ter pridobljen strokovni naslov magister inženir geodezije in geoinformatike, Jernej Murko za uspešno zaključen študij na Medicinski fakulteti Univerze v Mariboru in pridobljen strokovni naslov doktor medicine, Žiga Volgemut za uspešno zaključen študij na Medicinski fakulteti Univerze v Mariboru in pridobljen strokovni naslov doktor medicine, Iva Černezel za uspešno zaključen študij na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru in pridobljen strokovni naslov diplomirana pravnica ter Karin Pernat za uspešno zaključen študij na Fakulteti za naravoslovje in matematiko Univerze v Mariboru ter pridobljen strokovni naslov diplomantka izobraževalne kemije in diplomantka izobraževalne biologije. – Martin Petrič iz Jiršovcev je za uspešno delo na področju kmetijstva prejel srebrno priznanje. Martin Petrič je kmetovalec, ki se ukvarja predvsem z živinorejo. V zadnjih letih je na vzorno urejeni kmetiji zgradil nov in sodoben hlev za krave molznice ter goveje pitance. S sodobno mehanizacijo je vedno pripravljen pomagati sovaščanom in jim svetovati. Skupaj s svojo družino je prevzel odgovornost tudi za zbiralnico mleka, kjer se kmetje, ki prinašajo mleko, vsak dan tudi družijo. Kot dolgoletni predsednik vaškega odbora Jiršovci je pripomogel k modernizaciji cest in organiziral različna druženja v vasi. Je tudi vsakoletni pobudnik in organizator skupine, ki se udeleži povorke starih kmečkih običajev. S svojimi idejami in pripravljenostjo pomagati soljudem je eden izmed nepogrešljivih prebivalcev. Nina Zorman Nina Zorman Nina Zorman človeka, ki je, ne glede na čas, pripravljen nuditi pomoč sočloveku v stiski, tudi kot krvodajalec, saj je kri daroval že 55-krat. Kot je znano, s svojimi idejami povsod prispeva k razvoju kraja. – Štefan Samec iz Jiršovcev je za predano delo v lokalni skupnosti posmrtno prejel srebrno priznanje. Gospod Samec je bil vzorni občan občine Destrnik in aktiven na praktično vseh področjih, še posebej na športnih in kulturno-družabnih. V imenu gostov je zbrane pozdravil župan Občine Trnovska vas Alojz Benko, ki je spomnil na čase, ko so bili Destrnik, Trnovska vas in Vitomarci prisilno združeni v skupno občino, v kateri so si vsi želeli razdružitve v želji po čim hitrejšem razvoju. Benko je prepričan, da je to uspelo vsem, in se strinjal z županom, da občina niso ceste ampak ljudje, ter vsem čestital ob prazniku občine. Po končani slovesnosti je ob zvokih skupine MARKI sledila pogostitev, ki so jo pripravili v Štajerski hiši kulinarike. Obvestilo o oddaji člankov za naslednjo številko Slava jim! Nina Zorman Vsako leto se predstavniki občinskega sveta v okviru občinskega praznika s prižigom sveč poklonijo nekdanjim občankam in občanom, ki so prispevali k razvoju občine Destrnik. Letos so se umrlim poklonili podžupan in svetnik Branko Horvat ter svetnika Silvester Horvat in Milan Kuri. Vsako leto se poklonijo vsem umrlim iz občine Destrnik v prvi in drugi svetovni vojni, občinskima svetnikoma Nadi Zupanič ter Mitji Mohoriču in častnemu občanu občine Destrnik Antonu Žampu. Svečo so prižgali tudi pokojnemu duhovniku in župniku pri Svetem Urbanu Mihaelu Valdhuberju. Slava jim! Članke in oglase za 4. številko časopisa Občan oddajte do petka, 21 . septembra 201 8 (kasneje le po predhodnem dogovoru z uredništvom) ali pošljite na naslov Občan, Janežovski Vrh 42, 2253 Destrnik; elektronski naslov: obcan@kreativnapika.si. Članki naj bodo napisani v enem od urejevalnikov besedil in shranjeni s končnico *.doc ali docx. Fotografij ne lepite v besedilo, ampak jih pošljite v priponki s končnico *.jpg. Članki naj bodo kratki in jedrnati, dolgi največ eno stran. Za daljše članke si uredništvo pridržuje pravico do krajšanja ali zavrnitve objave. Članke z žaljivo vsebino in napisane v nasprotju s Kodeksom novinarske etike bo uredništvo zavrnilo ter o tem obvestilo avtorja. Anonimnih pisem ne objavljamo. Pisma za rubriko Občani pišejo (pisma bralcev) oddajte elektronsko, lastnoročno podpisan izvod pisma pa pošljite ali oddajte na sedežu uredništva Časopis Občan, Janežovski Vrh 42, 2253 Destrnik. Prosimo, da pri fotografijah dosledno navajate avtorje, da bi se izognili kršenju avtorskih pravic. Če avtor fotografij ne bo naveden, bomo smatrali, da so te avtorsko delo pisca članka. Besedila in fotografije oddajte v elektronski obliki. Nenaročenih fotografij in besedil ne vračamo. Uredništvo 5 Nina Zorman Na 23. redni seji so se svetniki sestali 1 7. maja. Najprej so potrdili zapisnika 22. redne in 9. dopisne seje, na kateri so sprejeli Pravila za izrabo časopisnega prostora v časopisu Občan v času volilne kampanje za volitve poslancev v Državni zbor RS ter Sklep o ukinitvi statusa javnega dobra za parcelo 823/5 v k.o. Svetinci. Nepremičnina je izgubila status javnega dobra in postala last Občine Destrnik. Zataknilo se je pri 4. točki Obravnava in sprejem dnevnega reda. Svetnik Bojan Potrč je povedal, da so člani občinskega sveta od predsednice nadzornega odbora Simone Lacko prejeli zaskrbljujoče elektronsko sporočilo glede nesodelovanja občinske uprave z nadzornim odborom in predlagal, da na dnevni red uvrstijo dodatno točko s to tematiko. Tudi svetnica Urša Zver je predlagala, da dnevni red dopolnijo z dodatno točko. Župan Vladimir Vindiš je povedal, da gradiva, ki je podlaga za uvrstitev zadeve na dnevni red, občinska uprava ni dobila, niti ga ni dobil on, zato o njem nima mnenja, skladno z določili 6. odstavka 27. člena statuta občinski svet zato ne more odločiti, da se predlagana točka uvrsti na dnevni red. Zato je na glasovanje dal predlog dnevnega reda, kot je bil predlagan na vabilu. Svetniki tega niso potrdili, zato je župan 23. redno sejo zaključil. V torek, 22. maja, pa so se svetniki in svetnice Občine Destrnik sestali na 3. izredni seji, na kateri so na predlog komisije za priznanja in odlikovanja, ki ga je podala članica odbora Urša Zver, potrdili, da bodo letos podelili tri bronasta priznanja Občine Destrnik, in sicer: – Elizabeti Bac, Destrnik 6 a, 2253 Destrnik, – Marjanu Ozvatiču, Ločki Vrh 1 , 2253 Destrnik in – Jožetu Zeleniku, Janežovski Vrh 49, 2253 Destrnik. Podelili pa bodo tudi dve srebrni priznanji, ki jih prejmeta: – Martin Petrič, Jiršovci 1 , 2253 Destrnik in – posmrtno Štefan Samec, Jiršovci 31 , 2253 Destrnik. Svetniki in svetnice Občine Destrnik so se v maju še enkrat sestali, in sicer na 4. izredni seji, ki je potekala v sredo, 30. maja. Po skrajšanem postopku so sprejeli Odlok o drugih spremembah in dopolnitvah Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Destrnik – 2. SD OPN. Spremembe je predstavil pripravljavec obravnavanega akta Matej Škafar iz podjetja Umarh d. o. o. Predmet sprememb in dopolnitev OPN je širitev proizvodnega območja na Drstelji ob režijskem obratu za vzdrževanje in gradnjo gospodarske javne ter druge infrastrukture v občini, za razvoj proizvodnih in storitvenih dejavnosti ter ukinitev načrtovanega zbirnega centra za odpadke na komunalnem območju Janežovci. 6 V aprilu je na Destrniku potekalo 39. likovno srečanje. V sklopu občinskega praznika smo si imeli čast ogledati likovna dela devetindvajsetih ustvarjalcev, ki na tem sončnem griču sredi Slovenskih goric vedno znova najdejo navdih za svoje ustvarjanje. V uvodu je na klavir zaigrala Lea Murko, ki je otvoritev tudi povezovala, kulturni program pa sta sooblikovali še Eva Šnut, ki je zapela in zaigrala na harmoniko, ter Klara Sužnik, ki je zaigrala na klavir. Janja Perko, profesorica likovne umetnosti, je o razstavljenih delih povedala: »Slikarji so svoja platna odeli v s soncem ožarjene barve. Torej ni naključje, da sta krajina in njeni detajli na letošnji razstavi najpogostejša motiva, čeprav se srečamo tudi z nekaj tihožitji, živalskimi figurami, abstrakcijo in portreti. Na dan srečanja so v veliki meri slikali v tehniki olja na platno, ki je skupaj z akrilom najpogostejša likovna tehnika naše razstave. Večina avtorjev je dala prednost realističnemu in nedvoumnemu slogu likovnega izražanja, čeprav se v občutni meri srečamo tudi s sproščenim in svežim slogom izražanja v smislu stilizacije in abstrahiranja.« Na otvoritvi, na kateri so bili prisotni tudi občinski svetniki, je zbrane pozdravil še župan Vladimir Vindiš in povedal: »V teh 39 letih ste ustvarili in zapisali zelo veliko trenutkov. Kot ste zapisali, se življenje meri po delih, ne po dnevih. Temu zapisu ste dodali tudi poseben pridih, kar je ravno tista razlika med fotografijo in vašimi deli, ki nastajajo tu, v našem okolju. Vsem skupaj hvala, da prihajate v Destrnik. Prihajajte po navdih še naprej.« Nina Zorman Nina Zorman Sprejeli dopolnitve k občinskem prostorskem načrtu Nina Zorman Zapeljiva destrniška krajina jih je očarala Seje občin skih svetn ikov Nina Zorman Zmago Šalamun Kmalu prenovljenih 1 385 m občinskih cest Nina Zorman Konec maja je v prostorih občine potekal podpis pogodbe za rekonstrukcijo občinskih cest v občini Destrnik v letu 201 8. Na Večer, ko smo peli slovenske ljudske pesmi Nina Zorman Nina Zorman javnem razpisu so med petimi ponudniki izbrali ljubljansko podjetje Lesnina MG oprema, podjetje za inženiring d. d., ki ga je zastopal predsednik upravnega odbora Boštjan Mencinger. Celotna vrednost projekta je 1 60.290 evrov z DDV in zajema rekonstrukcijo petih cestnih odsekov, in sicer dveh cest v Vintarovcih, dveh v Placarju ter ene v Jiršovcih, v skupni dolžini 1 385 m. Gospod Boštjan Mencinger, ki je prvič obiskal Destrnik, je povedal: »Čeprav gre za javno naročilo, se zahvaljujem za zaupanje, priložnost in se že veselimo sodelovanja z vami.« Gre za prvo skupno sodelovanje z omenjenim podjetjem, ki ima poslovalnico tudi v Mariboru, izvedli pa so tudi že precej projektov na Štajerskem in v Prekmurju. »Tako smo že sodelovali s Ptujem in Hajdino, pravkar smo zaključili projekt v Podčetrtku – kompletno prenovo Termalije, kjer smo bili vodilni partner,« je še povedal Boštjan Mencinger. Rok za dokončanje del je konec septembra 201 8. V okviru občinskega praznika je tudi letos na Destrniku v organizaciji TD Destrnik potekal večer, namenjen pesmi in glasbi – Zapojmo in zaigrajmo po domače. Urbančanke so ponovno pripravile prijeten večer, ki so ga obarvali nastopi kar trinajstih skupin (Ljudske pevke Lukarice TED Lukari Dornava, Pevke ljudskih pesmi KPD Stoperce, Trstenke iz Podlehnika, Hišni ansambel DU Markovci, Ljudske pevke KUD dr. Anton Slodnjak Juršinci, Ljudske pevke Društva gospodinj Vitomarci, Pevci ljudskih pesmi Prešmentani faloti KPD Stoperce, Vaški godci iz Andraža nad Polzelo, Ljudske pevke Žanjice PD Cirkovce, Ljudski pevci Trta KUD Maksa Furjana Zavrč, Eva Šnut, Goriški lajkoži in gostiteljice Ljudske pevke Urbančanke). Najmlajša med nastopajočimi je bila devetletna Eva, ki je zaigrala na harmoniko in s pesmijo Bo moj vnuk še pel slovenske pesmi marsikomu vzbudila čustva. Besede spomina na minulo je ponujala povezovalka Lidija Ličen, ki je kot letošnjo temo izbrala praznovanja. »Naša občina letos praznuje okroglo obletnico, svoj 20. občinski praznik. Zato bomo danes govorili o praznovanju pri Urbanu. Kot po navadi – bolj o tem, kako smo praznovali nekoč. In kje se spodobi bolj govoriti o praznovanjih, kot na srečanju ljudskih pevcev in godcev, kajti prav ljudska pesem je še posebej tista, ki je že od nekdaj zaznamovala življenje preprostega podeželskega človeka. Tudi Urbanskega. S povedano besedo in s tisto, skrito v pesem, so povezana naša nekdanja praznovanja – od veselja ob posebnih in cerkvenih praznikih do vsakodnevnega veselja ob delu, kar letos ponazarja tudi naš Volkmerjev dom.« Polno dvorano Volkmerjevega doma je najprej pozdravil in Nina Zorman Nina Zorman nagovoril predsednik Turističnega društva Destrnik Ivan Huptman, ki je izpostavil odrsko sceno: »Današnji oder vidite malce drugače: imamo kolovrat, statve, trlice. Turistično društvo Destrnik namreč že 37 let prikazuje, kako so nekoč delali z lanom. To tradicijo nadaljujemo in v njej sodelujejo tudi naše pevke Urbančanke – predvsem s pesmijo Le predi dekle, predi. Vendar ni samo pesem, ženske imajo tudi praktično znanje z delom na kolovratu. Vsi tisti, ki vas zanima delo na vseh teh napravah, ste 1 9. avgusta vabljeni na Kmečki praznik. Nocoj preživite lep večer v družbi naših pevk in na svidenje čez leto dni.« Predsednik društva se je zahvalil vodji pevk Urbančank Anici Čeh za uspešno vodenje in ji v imenu TD Destrnik poklonil darilo. Seveda Urbančanke niso pozabile na osebni praznik predsednika društva in so priložnost izkoristile za zahvalo in čestitko. Zbrane je pozdravil tudi župan Vladimir Vindiš, ki je izkazal veselje nad dejstvom, da na Destrniku ohranjamo in negujemo tradicijo petja ljudskih pesmi. Društvo upokojencev Sveti Urban je pripravilo tudi glasbeno presenečenje, saj so oder veselo zavzeli Gorički Lajkoši. Med nastopi smo prisluhnili, kako so pri Svetem Urbanu nekoč praznovali rojstvo, poroko in smrt. Praznovali smo božič, veliko noč in žegnanje ter novo mašo. Bili smo na kolinah in vaški veselici. S pomočjo Goričkih Lajkošov, ki so na koncu uradnega programa na oder povabili vse nastopajoče, so na noge spravili prav vse v dvorani in s petjem ter z glasnim ploskanjem ustvarili prav posebno, prijetno vzdušje v dvorani Volkmerjevega doma. 7 Najuspešnejši učenci nagrajeni Nina Zorman Nina Zorman V veselem pričakovanju poletnih počitnic je bilo tudi 34 učenk in učencev, ki so bili povabljeni na tradicionalni sprejem pri županih. Letošnja pogostitev je potekala v Piceriji pri Mici. V pozdravnem nagovoru je ravnatelj OŠ Destrnik-Trnovska vas mag. Drago Skurjeni učenkam in učencem čestital za dosežene uspehe, jim zaželel, da so še naprej pridni, delovni, uspešni ter naj lepo preživijo počitnice. Zbrane je nagovoril tudi župan Občine Destrnik Vladimir Vindiš, ki je povedal: »Vesel sem, ko vidim cvet mladosti, ki predstavlja šolo in naredi nekaj za sebe ter za lokalno skupnost. Ponesite ime šole, občin – destrniške in Trnovske vasi – čez meje obeh občin. Želim vam, da ste še naprej uspešni in da lepo preživite zaslužene počitnice.« Čestitkam za vse dosežene rezultate se je pridružil tudi župan Občine Trnovska vas Alojz Benko, ki je dejal, da verjame, da se bodo mladi še naprej trudili po svojih najboljših močeh, in jim zaželel čim lepše ter mirne počitnice. Sledila je podelitev praktičnih in knjižnih nagrad Maji Zelenik, Metki Fridl, Ines Malek in Nejcu Štumbergerju za odličen uspeh v vseh razredih osnovne šole. Od l ičn ost vseh 9 l et Metka Fridl, 9. a (knjižna nagrada za odličnost vseh 9 let, uvrstitev na državno tekmovanje v rokometu, bronasto Cankarjevo priznanje na šolskem tekmovanju iz slovenščine, bronasto priznanje na 52. Srečanju mladih raziskovalcev Slovenije 201 8, bronasto priznanje na šolskem tekmovanju iz zgodovine, srebrno priznanje na območnem tekmovanju iz zgodovine, bronasto priznanje na šolskem tekmovanju v znanju o sladkorni bolezni, bronasto priznanje na šolskem tekmovanju iz fizike, zlato priznanje za sodelovalna zgodovinskem kvizu, pohvala za sodelovanje v dramskem krožku in knjižna nagrada, ki jo društvo Bralna značka Slovenije podeljuje zlatim bralcem). Maja Zelenik, 9. a (knjižna nagrada za odličnost vseh 9 let, uvrstitev na državno tekmovanje v rokometu, bronasto priznanje na tekmovanju Mednarodni matematični kenguru in knjižna nagrada, ki jo društvo Bralna značka Slovenije podeljuje zlatim bralcem). Nejc Štumberger, 9. b (knjižna nagrada za odličnost vseh 9 let, priznanje za 2. mesto v kategoriji Glasovanje sodelujočih ekip na mednarodnem tekmovanju GO-CAR-GO, priznanje za najbolj uporabno delovno vozilo, bronasto priznanje na tekmovanju Mednarodni matematični kenguru, bronasto priznanje na šolskem tekmovanju iz zgodovine in uvrstitev na področno tekmovanje v atletiki). Ines Malek, 9. b (knjižna nagrada za odličnost vseh 9 let, bronasto priznanje na šolskem tekmovanju v znanju o sladkorni bolezni, bronasto Proteusovo priznanje iz znanja biologije, bronasto 8 priznanje na 52. Srečanju mladih raziskovalcev Slovenije 201 8, zlato priznanje na zgodovinskem kvizu, bronasto priznanje na šolskem tekmovanju iz zgodovine in srebrno priznanje na območnem tekmovanju iz zgodovine). Dru g a prizn an ja Denis Harambašič, 9. a (priznanje za 2. mesto v kategoriji Glasovanje sodelujočih ekip na mednarodnem tekmovanju GOCAR-GO in priznanje za najbolj uporabno delovno vozilo). Klemen Klobasa, 9. a (priznanje za 2. mesto v kategoriji Glasovanje sodelujočih ekip na mednarodnem tekmovanju GOCAR-GO, priznanje za najbolj uporabno delovno vozilo in uvrstitev na področno tekmovanje v atletiki). Matjaž Muršec, 9. a (priznanje za 2. mesto v kategoriji Glasovanje sodelujočih ekip na mednarodnem tekmovanju GO-CAR-GO, priznanje za najbolj uporabno delovno vozilo, bronasto priznanje na šolskem tekmovanju iz zgodovine in zlato priznanje za sodelovanje na zgodovinskem kvizu). David Sluga, 9. a (priznanje za 2. mesto v kategoriji Glasovanje sodelujočih ekip na mednarodnem tekmovanju GO-CAR-GO in priznanje za najbolj uporabno delovno vozilo). Aneja Lorbek, 9. a (uvrstitev na državno tekmovanje v rokometu in uvrstitev na področno tekmovanje v atletiki). Gabrijela Herega, 9. a (pohvala za sodelovanje v pevskem zboru). Nika Gregorec, 9. a (uvrstitev na državno tekmovanje v rokometu in knjižna nagrada, ki jo društvo Bralna značka Slovenije podeljuje zlatim bralcem). Jan Ivančič, 9. a (uvrstitev na področno tekmovanje v atletiki). Luka Caf, 9. a (bronasto Cankarjevo priznanje na šolskem tekmovanju iz slovenščine in pohvala za sodelovanje v dramskem krožku). Anemarie Cafuta, 9. a (bronasto priznanje na šolskem tekmovanju v znanju o sladkorni bolezni). Laura Murko, 9. a (pohvala za sodelovanje v pevskem zboru). Luka Golob, 9. a (priznanje za 2. mesto v kategoriji Glasovanje sodelujočih ekip na mednarodnem tekmovanju GO-CAR-GO, priznanje za najbolj uporabno delovno vozilo in uvrstitev na področno tekmovanje v atletiki). Miha Petrič, 9. b (priznanje za 2. mesto v kategoriji Glasovanje sodelujočih ekip na mednarodnem tekmovanju GO-CAR-GO, priznanje za najbolj uporabno delovno vozilo, zlato priznanje za sodelovanje na zgodovinskem kvizu, bronasto priznanje na šolskem tekmovanju iz zgodovine in srebrno priznanje na območnem tekmovanju iz zgodovine). Žiga Zorec, 9. b (priznanje za 2. mesto v kategoriji Glasovanje sodelujočih ekip na mednarodnem tekmovanju GO-CAR-GO in priznanje za najbolj uporabno delovno vozilo). Žan Lubec, 9. b (priznanje za 2. mesto v kategoriji Glasovanje sodelujočih ekip na mednarodnem tekmovanju GO-CAR-GO in priznanje za najbolj uporabno delovno vozilo). Leonard Luka Pristov, 9. b (priznanje za 2. mesto v kategoriji Glasovanje sodelujočih ekip na mednarodnem tekmovanju GOCAR-GO in priznanje za najbolj uporabno delovno vozilo). Gašper Piškur, 9. b (priznanje za 2. mesto v kategoriji Glasovanje sodelujočih ekip na mednarodnem tekmovanju GO-CAR-GO in priznanje za najbolj uporabno delovno vozilo). Miha Brumen, 9. b (priznanje za 2. mesto v kategoriji Glasovanje sodelujočih ekip na mednarodnem tekmovanju GO-CAR-GO, priznanje za najbolj uporabno delovno vozilo in pohvala za sodelovanje v pevskem zboru). Amadeja Brumen, 9. b (zlato priznanje na zgodovinskem kvizu, bronasto priznanje na tekmovanju Mednarodni matematični kenguru, bronasto priznanje na šolskem tekmovanju iz zgodovine in srebrno priznanje na območnem tekmovanju iz zgodovine). Lucija Burger, 9. b (bronasto priznanje na 52. Srečanju mladih raziskovalcev Slovenije 201 8, zlato priznanje na zgodovinskem kvizu, bronasto priznanje na šolskem tekmovanju iz zgodovine in uvrstitev na državno tekmovanje v rokometu). Kaja Murko, 9. b (uvrstitev na državno tekmovanje v rokometu in uvrstitev na področno tekmovanje v atletiki). Nika Majcen, 9. b (uvrstitev na državno tekmovanje v rokomet). Tjaša Belšak, 9. b (uvrstitev na državno tekmovanje v rokometu). uvrstitev na področno tekmovanje v atletiki). Staša Fridl, 8. a (srebrno Cankarjevo priznanje na območnem tekmovanju). Tadej Razlag, 8. a (srebrno priznanje na državnem tekmovanju iz biologije). Leja Murko, 7. a (uvrstitev na področno tekmovanje v atletiki). Lan Arnuš, 5. a (srebrno Vegovo priznanje (MA) na državnem tekmovanju). Predstavili so se na sejmu KOS v Lenartu Tanja Hauptman Tanja Hauptman Jernej Čeh, 9. b (uvrstitev na področno tekmovanje v atletiki). Lara Lorbek, 8. a (uvrstitev na državno tekmovanje v rokometu in Angela in Irena. V času trajanja sejma sta jih obiskala tudi predsednik društva g. Ivan Hauptman in župan občine g. Vladimir Vindiš. Priložnosti za povezovanje prebivalcev Slovenskih goric vsekakor ne zmanjka, zato želimo društvu še obilo uspešnih predstavitev društva in kraja širom po Sloveniji. Tanja Hauptman Hoja po starih pešpoteh Nina Zorman Tanja Hauptman Od 25. do 27. maja je v Lenartu potekal kmetijsko-obrtniški sejem 201 8. Ker so bile rdeča nit sejma dopolnilne dejavnosti na kmetiji, so se na njem predstavili tudi člani Turističnega društva Destrnik. Sejem je pokazal pestrost, širino in raznolikost ponudbe, saj so organizatorji k sodelovanju povabili številne razstavljavce ter ponudnike. V okviru osmega sejma so izpeljali 3. državno razstavo lisaste pasme, srečanje predstavnikov turističnih društev, predstavnikov čezmejnih projektov, vinska ocenjevanja, festival ljudskih godcev in kuhanje kisle župe. TD Destrnik je na sejmu predstavilo svoje delo in hkrati našo občino. Ker je bilo med obiskovalci tudi veliko mladih, člani pa so predstavljali projekt Od lanu do platna, se jim je zdelo posebej pomembno, da mlajšim približajo to dejavnost in pomen njenega razvoja ter hkrati ohranjanja tega starega običaja. Projekt so predstavljali vestni člani Pavla, Pepek, dve Mariji, V okviru občinskega praznika je v soboto, 2. junija, potekal tradicionalni pohod po starih pešpoteh. V sončnem jutru se je pred turističnim domom zbralo sedem pohodnikov, ki so se podali čez Destrnik v Dolič, nato jih je pot po gozdni poti vodila v Levanjce, od tam pa v Gomilce, kjer jih je pogostila družina Zelenko. Hvaležni in okrepčani so pot nadaljevali nazaj do turističnega doma v Destrniku. Nekateri pohodniki so povedali, da so peš po tej poti šli prvič, zagotovo pa ne zadnjič, saj jih je trasa navdušila. Hoja je gibanje z izjemno tradicijo, ki je bilo do izuma prvih prevoznih sredstev edina možnost premikanja iz kraja v kraj. V času hitrega tempa življenja nas lahko hoja umiri in sprosti, hkrati pa spočije možgane. Naš kraj ima čudovito pokrajino, ki jo je vredno raziskovati peš. Ker tokrat število pohodnikov ni bilo tolikšno, kot bi si želeli, razlog se je najbrž skrival v številnih dogodkih, ki so potekali ta dan; potekal je namreč kolesarski maraton, ki so ga varovali destrniški gasilci, članice društva kmetic so bile na izletu, nekateri najbrž že na dopustu; so se v društvu odločili, da bodo pohod, najverjetneje po isti poti, jeseni ponovili. Pri turistih pravijo, da je hoja najcenejša možnost za krepitev telesa in duha, z njo pa tudi najmanj škodujemo okolju. Na svidenje torej na naslednji hoji po starih pešpoteh, ki bo že to jesen. 9 Zmago Šalamun Pog ovor z n ovoizvol jen im posl an cem J ožetom Len artom V nedeljo, 3. junija, so potekale predčasne državnozborske volitve, na katerih smo v osmih volilnih enotah izvolili 88 poslancev in 2 poslanca narodnostnih skupnosti. V 9. volilnem okraju 8. volilne enote se je za poslanski stolček potegovalo 24 kandidatov. Najuspešnejši je bil Jožef Lenart na listi Slovenske demokratske stranke, ki je prejel zavidljivih 3.406 glasov ali 30,67 odstotka in je bil tudi edini izvoljen v 9. volilnem okraju, v katerega spada tudi občina Destrnik. Jožef Lenart se je rodil 20. februarja 1 969 v številčni kmečki družini. Po izobrazbi je diplomiran organizator – menedžer za kadre in izobraževanje. Je poročen in oče dveh odraslih sinov. Mladost je preživljal na večji urejeni kmetiji na Mestnem Vrhu pri Ptuju. Po končani srednji strojnotehniški šoli je odslužil vojaščino, nato pa se je zaposlil v podjetju Sava Kranj – Gumarna Ptuj, kjer je 9 let opravljal dela proizvodnega delavca in izmenovodja. Bogate izkušnje ima na področjih izobraževanja odraslih in kadrovanja, je dober predavatelj, motivator ter pogajalec in ima odličen občutek za vzpostavitev dobrih medsebojnih odnosov. Je član uredniškega odbora pri reviji Ptujčan. Ukvarja se s posredovanjem pri prodaji nepremičnin pri Nepremičninski družbi – agenciji Re-Max Poetovio. Po volitvah sva se dogovorila za krajši pogovor in ko sva se pogovarjala o aktualni politiki, sva bila enotnega mnenja, da je sedaj še prehitro govoriti o vladi in delu v Državnem zboru RS, saj je pri sestavljanju vlade še veliko neznank. Dogovorila sva se, da bova o delu Državnega zbora RS spregovorila za eno 10 izmed naslednjih številk našega časopisa. Vseeno pa nas je zanimalo, zakaj se je odločil za kandidaturo. »Ker verjamem v pozitivne spremembe v korist Slovencev in Slovenije ter da so moji ljudje in naši zanamci vredni boljšega življenja, kot ga trenutno živimo. Želim si, da bi imela mladina boljše možnosti, da zaživi na svojem, in da jim ni treba na delo v tujino. Za to se je vredno boriti.« Letošnjo volilno kampanjo je ocenil: »Vsaka kampanja je neke vrste tekma – sam pa sem bil vedno za »fair-play«. Seveda je prihajalo tudi do nizkih udarcev. Samo ne z moje strani. Dobro ekipo sem imel, s katero smo postali pravi prijatelji. Ko ima tim eno srce, je vse mogoče. Obiskal sem kakih tisoč gospodinjstev in doživel enkratne odzive volivcev. Proti koncu kampanje mi je bilo jasno, da smo blizu zmage. Kaj vas je najbolj motilo v kampanji? »Naš volilni štab je seveda motilo, da so tekmeci trgali naše plakate in lomili ali odstranjevali reklamne table. Sam se nisem preveč razburjal zaradi tega. Prepovedal sem kakršen koli revanšizem v tej smeri … in tako smo delali naprej, vse do konca – kulturno smo zmagali z občutno razliko pred zasledovalci.« Poslanec zadev ne more spreminjati sam, veliko je odvisno tudi od tega, ali je poslančeva stranka v poziciji ali opoziciji. Kljub vsemu me zanima, kaj bodo vaše prioritete delovanja? Kot sem zapisal v svojem osebnem lokalnem programu, se bom kot poslanec zavzemal: – za blaginjo in socialno varnost vsega prebivalstva, še posebej pa za decentralizacijo ter za to, da se bodo v državi vse pokrajine enakomerno razvijale, – za vsakega otroka bom zahteval pravico do kakovostnega, brezplačnega šolanja, za vse Slovence pa pravico do dela v lastni in ne v sosednjih državah, – za učinkovito kmetijsko politiko, ki bo dajala visoke rezultate dela na sodobnih – razvitih kmetijah. Doseči moramo, da bodo lahko preživeli tudi mali kmetje. Tudi ekološko kmetovanje se splača. Obdelati moramo vsak kvadratni meter zemlje. Verjamem v naše znanje, sposobnost in marljivost, – za izgradnjo infrastrukture za povezano Slovenijo ter izgradnjo južne obvoznice Markovci–Ormož. Poslanec Lenart tudi pravi, da se je v času volilne kampanje in tudi prej pogovarjal s številnimi ljudmi, v času kampanje je obiskal okrog tisoč gospodinjstev, pri katerih je bil odlično sprejet. Ugotavlja: »Ljudje, ki smo doma med Ptujem, Destrnikom, Sv. Andražem, Trnovsko vasjo, Juršinci, Gorišnico, Dornavo, v Markovcih in nazaj do Ptuja, smo bili do sedaj v zakonodajnem telesu slabo zastopani, saj sem na terenu zaznal številne probleme, o katerih se ni govorilo.« Osebni arhiv Osebni arhiv S skupnimi močmi lahko naredimo več za boljši jutri Na vprašanje, katere večje probleme tega lokalnega okolja je zaznal na terenu, pa Jožef odgovarja: »Med največje probleme, ki sem jih zaznal na terenu, prištevam neučinkovito reševanje poplav in boja proti toči, zaraščena kmetijska področja ter zapuščene male hribovske kmetije. Male občine se zaradi pomanjkanja lastnih sredstev s težavo prijavljajo in osvajajo sredstva z razpisov evropskih kohezijskih skladov. Na našem območju sem naletel na številne socialne stiske ljudi, ki prejemajo mizerne pokojnine, in lastne hiše zaradi visokih stroškov zelo težko vzdržujejo. Visoki davki, še posebej visok davek na dodano vrednost, in visoki prispevki na plače tarejo gospodarstvo ter podjetnike. Posledično tudi zaposleni vse teže živijo z minimalnimi plačami. Srečujemo se z velikimi težavami v zdravstvu, saj bolni niso deležni primerne zdravstvene oskrbe.« Dodaja: »Vse te težave so rešljive, če bi imeli učinkovito državo in sposobne ter poštene vodje posameznih resorjev.« Prepričan je tudi, da moramo za učinkovitejšo državo vsi, ne samo politiki, stopiti skupaj in se vsi potruditi, da naredimo čim več za naš boljši jutri. Tadej Urbanija Dobitn ik srebrn eg a prizn an ja Občin e Destrn ik Martin Petrič Popoldan se je že počasi prevesil v večer, ko sem prispel na kmetijo Petrič v Jiršovcih, da bi opravil kratek pogovor z njenim lastnikom, ki so mu na letošnjem občinskem prazniku podelili srebrno priznanje Občine Destrnik. Člani vaškega odbora Jiršovci, ki gospoda Martina Petriča dobro poznajo, so ga v utemeljitvi med drugim predstavili kot nepogrešljivega prebivalca vasi, saj je močno prisoten pri raznovrstnih pobudah za razvoj kraja, kljub delu, ki ga opravlja na kmetiji. Na dvorišču so se ravno zbirali pridelovalci mleka, ki ga vsak večer okrog osme ure pripeljejo na njihovo kmetijo, kjer ga nato shranijo v zbiralnik, dokler ga ne odpelje ptujska zadruga. Kljub delu me je gospod Petrič z veseljem povabil v hišo in dejal, da si je čas za ljudi pač treba vzeti, ne glede na delo, ki ga je treba opraviti. Glavna panoga, s katero se ukvarjajo kmetiji Petrič, je živinoreja. Trenutno je v njihovem hlevu okrog osemdeset glav živine. Od tega je štiriintrideset krav molznic, od katerih dnevno pridobijo štiristo do petsto litrov mleka, ki ga skupaj z mlekom, ki ga na njihovo kmetijo pripeljejo drugi kmetovalci, shranijo in nato predajo ptujski zadrugi. Poleg krav molznic imajo tudi bike, ki jih redijo, dokler ne dosežejo osemsto do devetsto kilogramov žive teže, kar pomeni štiristo kilogramov mesa na glavo živine. V hlevu so ves čas tudi telički, ki jih hranijo z domačim mlekom in nikoli z umetnimi nadomestki, kot je velikokrat praksa na marsikateri kmetiji. V zadnjih letih so kmetijo posodobili, dogradili in jo postopoma opremili z vso tehnološko opremo, ki je potrebna za vzrejo krav molznic ter govejih pitancev. Ko je Martin Petrič kot mlad mož po smrti očeta prevzel kmetijo, je bilo seveda precej drugače. Kmetija je takrat Zmago Šalamun obsegala okrog tri hektarje obdelovalne zemlje. A postopoma, korak za korakom, je ob pomoči svoje družine zgradil sodobno, modernizirano in urejeno kmetijo, kot jo lahko vidimo danes. Trenutno imajo dvajset hektarjev svoje obdelovalne zemlje, skupaj s tisto, ki jo najemajo, pa čez štirideset. Večina je namenjena za pridelavo hrane, ki jo potrebujejo živali. Ne glede na delo, ki se začne ob šestih zjutraj, ko je treba najprej poskrbeti za živino v hlevu, nadaljuje se z delom na poljih in travnikih, ter konča, ko zadnji kmetje pripeljejo mleko v zbiralnik, je gospod Martin močno prisoten v družbenem življenju svoje vasi. Okrog petnajst let je bil predsednik vaškega odbora in se skupaj z ostalimi člani potegoval za modernizacijo cestnega omrežja v vasi. Volje in pobud, kot sam pravi, ni manjkalo, a glavni problem je bil denar. Da bi zmanjšali stroške asfaltiranja cest, so veliko dela opravili kar sami. Bil je tudi pobudnik vaških piknikov, ki so najprej potekali na dvorišču njihove kmetije. Sam se je pošalil, da se je na začetku zdelo, da bi ljudi laže prepričal, da gredo kopat v gorico, kot pa da bi se udeležili piknika. A tudi to je sčasoma postala dobra praksa gojenja dobrih odnosov med prebivalci Jiršovcev. Omenimo še njegov nepogrešljiv prispevek v turističnem društvu, kjer je med drugim vsako leto tudi pobudnik in organizator skupine, ki se udeleži povorke starih kmečkih običajev. Srebrno priznanje Občine Destrnik, ki ga je prejel za vse to, kar smo strnili v teh nekaj vrsticah, ga je presenetilo, a tudi razveselilo, saj je priznanje pokazatelj tega, da je njegov trud, ki ga je vložil v kmetijo, razvoj vasi in krepitev dobrih odnosov med vaščani Jiršovcev, opažen ter cenjen. Tadej Urbanija Nina Zorman Čas za ljudi si je pač treba vzeti Srebrno priznanje posmrtno Štefanu Samcu Srebrno priznanje je Občina Destrnik, na predlog Žiga Volgemuta, predsednika komisije za odlikovanja in priznanja, posmrtno podelila Štefanu Samcu iz Jiršovcev. Gospod Štefan Samec je bil vzoren občan občine Destrnik, saj je bil aktiven praktično na vseh področjih v lokalni skupnosti, še posebej na športnem in kulturno-družabnem področju. Bil je dolgoletni član Društva upokojencev Sveti Urban – Destrnik in je sodeloval pri marsikaterem izletu, družabnih dogodkih in drugih dejavnostih. V športni sekciji je skrbel za kolesarjenje in kegljanje na vrvici, ki ga je prav on prinesel na Destrnik. V Športnem društvu Destrnik je dolga leta vodil skakalno sekcijo. Sam je pripravil načrt za skakalnico in kot glavni idejni vodja ter organizator nadzoroval njeno postavitev v Jiršovcih. Po njeni izgradnji pa je več let vodil in nadzoroval skoke na tej skakalnici. Svojo angažiranost je pokazal tudi v Društvu upokojencev Destrnik in Turističnem društvu Destrnik. Bil je aktivni član Krajevne organizacije Rdečega križa Destrnik in krvodajalec. Kri je daroval več kot 60-krat. Njegove spretne roke so izdelovale tudi pokale za šahovska tekmovanja in še marsikaj. Skratka, bil je aktiven na več področjih, zato mu je Občina Destrnik posmrtno podelila srebrno priznanje za predano delo v lokalni skupnosti. 11 Tanja Hauptman Pog ovor z Liziko Bac, d obitn ico bron asteg a prizn an ja Občin e Destrn ik Nina Zorman »Kje so moje rožice, pisane in bele, mojga srca ljubice, žlahtno, žlahtno so cvetele« Gospa Lizika je ženska, s katero bi lahko klepetala vse do izida naslednje številke Občana in še kak dan dlje, pa ne bi zmanjkalo tem za pogovor. Z zanimivimi življenjskimi zgodbami, s skromnim, siromašnim otroštvom, ki pa mu ni manjkalo lepe pesmi in družinske ljubezni. Lizika je sicer zrela ženska, a bolj polna energije kot marsikatera mlajša predstavnica ženskega spola, vpeta v ta sodobni, hitri tempo življenja. Za občinsko priznanje jo je predlagalo Društvo kmetic Destrnik, katerega članica je že več kot dvajset let. Lizika ne plačuje samo članarine, ampak je aktivna članica, ki je vsa ta leta veliko prispevala k delovanju društva. Za velikonočne razstave speče pletenice ali po domače »bosmane«, ko pa sem jo vprašala, kaj še posebej rada pripravi, je omenila slanike, ki jih rada vzame s seboj tudi, ko obišče kakšno prijateljico. Veliko ji pomeni, ko ljudi osreči z malenkostmi. Speče pecivo in ga nese sosedi, pospremi prijateljico od maše, zapoje kakšno lepo pesem v dobri družbi. Slednje ji ne manjka, saj je tudi aktivna članica Turističnega društva Destrnik, v katerem že osmo leto deluje v sekciji pevk Igralci v žogah v lovu za žogo Nina Zorman Nina Zorman Urbančank. Že polnih 41 let prepeva v različnih zborih, že 1 5 let v zboru Društva upokojencev Ivan Rudolf Breg. Prepeva tudi v zboru Spominčice. Še sama ne ve, na koliko prireditvah je že nastopila, na koliko vajah je bila. Za zborovsko petje je dobila tudi Gallusovo značko. S svojo brezpogojno ljubeznijo do glasbe nas iz leta v leto preseneča in razveseljuje. Petje ji je bilo položeno v zibelko. Omenila mi je, da je že njena mama rada pela, oče pa je igral violino. Vprašala sem jo, ali ima med vsemi zapetimi pesmimi kakšno posebej ljubo. Povedala mi je namreč, da hrani doma zbirko besedil več kot 500 pesmi. Za hip je utihnila in rekla, da težko izbere svojo najljubšo, da pa ima poseben prostor v njenem srcu pesem: »Kje so moje rožice, pisane in bele…«, ki jo je rada prepevala njena mama. O mami mi je pripovedovala v samih presežnikih. O ženski, ki je rodila deset otrok, devet tudi vzgojila, jih naučila skromnosti in odnosa do pesmi ter ljudi, je upravičeno govoriti spoštljivo. Ko sem poslušala prigode iz otroštva, se mi je zdelo, da so bili to res neki drugi časi. Davno nazaj. Ljudje so živeli z mnogo manj dobrinami, kot jih imamo na voljo danes, a so bili mnogi srečnejši kot mnogi danes. Lizika je aktivna tudi na duhovnem področju. Vera in čut za sočloveka ji veliko pomenita. S svojim delom, veseljem do glasbe, ohranjanjem kulturne dediščine in dobrosrčnostjo si je več kot zaslužila bronasto priznanje Občine Destrnik. Čeprav, kot je v najinem kar dolgem pogovoru večkrat rekla, se nerada »baha«, zato naj je ne hvalim preveč, si pohvalo več kot zasluži. Za prejeto priznanje ji iskreno čestitamo tudi iz uredništva Občana in želimo, da ji nikoli ne bi zmanjkalo dobre volje ter energije za peko dobrot, petje ljudskih pesmi in nesebično pomoč vaščanom v stiski. minut. V prvem delu tekmovanja so odigrali 1 0 tekem,« je tekmovanje povzel David Arnuš, predsednik Društva mladih Destrnik. Za prve tri uvrščene je organizator pripravil denarni sklad in praktične nagrade. V nadaljevanje turnirja so se uvrstile 4 ekipe, ki so odigrale tako: 1 . polfinalna tekma: SELIŠEK SP : ADRENALIN TAKERS 1 : 0 (po podaljških) 2. polfinalna tekma: CENTRIFUGA : DRUŠTVO MLADIH DESTRNIK 2 : 0 za 3. mesto: DRUŠTVO MLADIH DESTRNIK : ADRENALIN TAKERS 1 : 0 finale: SELIŠEK SP : CENTRIFUGA 0 : 2 Da prav ste prebrali. Društvo mladih Destrnik je organiziralo 1 . zorbing turnir 201 8 na igrišču z umetno travo. »Zorbi so namreč velike napihljive žoge, ki si jih tekmovalci oblečejo in se z njimi zaletavajo v nasprotnike. Turnir je potekal v soboto, 26. maja 201 8, ob 1 8.00, udeležilo se ga je 5 ekip. Igrali so po pravilih mešano med malim nogometom in hokejem. Tekmovanja se je udeležila tudi ženska ekipa Power Girls. Sistem tekmovanja je bil, da so ekipe odigrale tekmo vsaka z vsako, z igralnim časom 5 12 Glede na to, da je tekmovanje potekalo v času finalne tekme lige prvakov, so si med igranjem zorba omislili tudi prekinitev – na platnu so spremljali prenos, društvo pa je za gledalce pripravilo pestro ponudbo pijač in sveže pečeno pokovko. »Turnir si je ogledalo približno 30 gledalcev in 20 tekmovalcev. Naše društvo se zahvaljuje vsem obiskovalcem in udeležencem turnirja. Upamo, da se vidimo tudi naslednje leto,« je zaključil David Arnuš. Nina Zorman Pog ovor z bron astim občin skim n agrajen cem J ožetom Zel en ikom Osebni arhiv »Dokler bodo roke v redu, bom delal« Ko ga pokličeš, se po navadi takoj oglasi. Več sreče moraš imeti, da se lahko dogovoriš za termin, še posebej, ko omeniš, da bi rad z njim naredil intervju. Ko sem letošnjemu občinskemu bronastemu nagrajencu gospodu Jožetu Zeleniku omenila, da bi se pogovarjala, je kot strela z jasnega izstrelil, da ne, da nima kaj povedati in da je to nepotrebno. Gospoda Zelenika poznam že nekaj let in vem, da če bi ga klicala, da potrebujem pomoč pri montaži luči ali da neka naprava ne deluje, bi bil njegov odgovor drugačen – pozitiven. Vem, da bi uspel najti čas, da bi se oglasil in zadevo pogledal ter uredil. Razlika je samo v tem, da nerad izgublja svoj dragoceni čas za samopromocijo, ker je na terenu preveč ljudi, ki potrebujejo njegovo (strokovno) pomoč. To je bil tudi poglaviten razlog vaščanov Janežovskega Vrha, ki so Jožeta Zelenika predlagali za bronasto priznanje Občine Destrnik. V znak spoštovanja in zahvale. Ton njegovega glasu je relativno nizek in tih. Govori umirjeno in zbrano. Njegove besede, pripovedi znajo zarezati kot britvica, zadeti žebljico na glavico, pustijo te odprtih ust in velikokrat te tudi zelo nasmejijo. Ko te s pripovedjo življenjskih zgodb zapelje v svet dogodivščin in neverjetnih pustolovščin električarja Zelenika. Da, na terenu, med ljudmi doživiš in vidiš marsikaj. Ko je pričel pripovedovati svojo življenjsko zgodbo, nisem mogla verjeti, da je lahko to ena in ista oseba. Če je kot »pubec« veljal za »fičfiriča«, ga danes, zaradi vseh izvedenih projektov in 1 8-letne uspešne samostojne podjetniške poti, gledamo v popolnoma drugačni luči. »Po srednji šoli sem šel delat v Nemčijo. Najprej sem pol leta polagal keramiko, nato pa sem že začel delati kot električar. Ko so mi ponudili dokumente, da bi lahko ostal v Nemčiji, sem se odločil vrniti v Slovenijo. Šele po vrnitvi domov sem opravil maturo, se zaposlil in začel delati pri domačem električarju Arnušu,« opisuje Zelenik in se nasmehne ob vprašanju, zakaj se je vrnil domov. Pravi: »Če se ne bi, bi sedaj bila zgodba drugačna in bi živel v Nemčiji.« Podjetniška vloga ponuja na eni strani veliko ustvarjalne svobode, na drugi pa zahteva veliko odrekanja in trdega dela. Ravno svoboda, možnost nadgraditve znanja in iskanje novih izzivov ga je gnalo, da je s 1 . januarjem 2000 pridobil obrtno dovoljenje in stopil na pot samostojnega podjetnika. »Leta 1 998 sva se z Lidijo poročila in takrat sem od mame dobil 40.000 šilingov. S tem denarjem sem si kupil računalnik in napravo za »štemanje«, saj sem se že malo pripravljal na prehod v podjetniške vode. Res pa je, da se takrat sploh nisem zavedal, v kaj se podajam in kakšne bi lahko bile posledice. Podjetništvo ni služba z osemurnim delovnikom, ampak je način življenja z več odgovornosti in manj prostega časa. Še posebej na začetku podjetniške poti je treba vložiti veliko dela, pozitivni finančni rezultati pa se pokažejo šele kasneje, lahko šele čez nekaj let. Ko sem torej ustanovil svoje podjetje, sem zaposlil tudi kolega električarja, za katerega na začetku sploh nisem imel denarja, da bi mu lahko izplačal plačo, zato je žena Lidija morala vzeti kredit. Rešitev so bili projekti, ki sva jih delala v sosednji Avstriji, kjer smo pridno delali in tudi dobro zaslužili. Vsak začetek je najtežji in ves kapital, vsa sredstva sem si moral zaslužiti in se naučiti, kako preživeti, ko nimaš ničesar, ko dobesedno gledaš na vsak cent,« pripoveduje o svojih prvih poslovnih korakih. In ni mu težko verjeti – pogled na njegove roke ti da vedeti, da je podjetništvo garanje, ampak če se vanj spustiš s srcem in z vztrajnostjo, je uspeh neizogiben. jo delali drugi, je bila 70.000 evrov, a ker sem vedel, kako bi jo lahko postavil sam, in ker sem trmast, me je investicija stala 38.000 evrov. Vmes, med izgradnjo elektrarne, sem preživel tudi delovno nesrečo, ko mi je pri montaži luči v oči priletelo steklo. Takrat mi je prof. dr. Grančer rešil oko in vid ter mi oko zašil z notranje in zunanje strani. Ko sem prišel iz bolnice in sem imel še šive v očeh, sem hodil po strehi in metal z nje sneg, da sem lahko nadaljeval z montažo panelov, saj je morala biti investicija zaključena do 1 5. decembra. V nasprotnem primeru bi subvencija za 1 0 odstotkov padla. Lidija mi je takrat pomagala vezati elektrarno, jaz sem ji govoril, kaj naj kam vtakne, saj nisem nič videl, ker sem imel tako poškodovane oči. Spet drugič sem padel z droga, a sem jo odnesel brez večjih poškodb. Da, vedno je bila sreča nekako na moji strani – imel sem dobre stranke in dobre posle. In dokler bodo roke v redu, bom delal,« precej mirno govori Zelenik o težkih dogodkih. Na vprašanje, ali želi širiti podjetje, da bi dodatno koga zaposlil, saj kot pravi, posel je, odgovori, da nima želje: »Kolikor lahko naredim in za tem stojim, kar naredim, je zame dovolj. Danes so seveda drugi časi, kot so bili nekoč. Dobro moraš »voziti«, če hočeš imeti kaj od tega. Hitro lahko vse zapraviš. Nikoli me ni bilo strah, razen tega, da se ti kaj zgodi. Ko sem hodil k sestri Silvi v bolnico, sem opazoval in ugotovil eno stvar: kar koli si, čeprav se imajo nekateri za večvredne, na koncu si le človek in nič več.« Član prostovoljnega gasilskega društva je že od petnajstega leta naprej. Res je, da je bil v preteklosti bolj aktiven, zdaj pa manj – zaradi pomanjkanja časa. »V vseh destrniških društvih vedo, da ko kdo kaj potrebuje, sem jim vedno na razpolago, če le imam čas. Tako vsako leto, na primer, poskrbim za razsvetljavo na kmečkem prazniku,« pove Jože Zelenik. Sedaj z ženo Lidijo, s katero imata dva otroka, gledata v prihodnost: »Pred nama je nov projekt v Bišečkem Vrhu, kjer si bova postavila majhno hišo. Otroka sta želela čoln, s katerim se lahko popeljemo, ko smo na morju. Po trdem delu in letih odrekanja je prišel čas, da se malo sprostimo in uživamo čas, ki je še pred nami,« zaključi delavni in pošteni električar iz Destrnika. Ogromno dela in denarja sta vložila v hišo na Lidijini domačiji, kjer je postavil tudi 20 KW elektrarno. »Vrednost elektrarne, če bi 13 Tanja Hauptman Pog ovor z Marjan om Ozvatičem , d obitn ikom bron asteg a prizn an ja Občin e Destrn ik Nina Zorman Če bi bilo na svetu več nesebične pomoči, ki ne zahteva ničesar v zameno, bi bil ta lepši Ko sem se sredi delovnega tedna oglasila pri Ozvatičevih v Ločkem Vrhu, se je ravno pripravljalo k nevihti. Z Marjanom sva bila dogovorjena za pogovor, a sem ga kljub temu zmotila sredi dela. Z nasmehom na obrazu me je pozdravil in postoril še najnujnejše, da sva lahko za hip sedla in poklepetala. Gospod Marjan je že 30 let član občinske organizacije RK Destrnik, zato so ga predlagali za bronasto priznanje, ki ga je prejel na letošnjem občinskem prazniku. Ko sem ga vprašala, koliko mu pomeni priznanje, je povedal, da veliko. Je pa poudaril, da mu vsa ta leta največ pomeni, ko ob pomoči občanom v stiski prejme pristen nasmeh in besedo zahvale. Nikoli mu ni žal časa, ki ga posveti delu v organizaciji. Vedno je pripravljen priskočiti na pomoč. Skozi leta svojega članstva je pomagal pri delitvi živil in obiskoval Ločki Vrh, Svetince, Zasade, Destrnik, Jiršovce, Strmec ter Gomilo. Povedal je, da je v odboru organizacije RK Destrnik okrog 25 članov, veliko pa se jih je včlanilo in priskočilo na pomoč tudi na njegovo pobudo. V organizaciji že več mandatov (štiri ali celo pet) vestno in natančno opravlja delo blagajnika. Povedal je tudi, da rad pomaga organizirati izlete ali kot se temu strokovno reče ekskurzije, na eno izmed teh se odpravljajo predzadnji vikend v juliju, ko bodo člani RK Destrnik (krvodajalci) obiskali Velenje in njegovo okolico ter Žalec. Ko sem ga vprašala, ali podatek s prireditve ob občinskem prazniku glede darovanja krvi še zmeraj drži, je povedal, da je do najinega pogovora število darovanj povečal še za dve, tako da se lahko pohvali, da je kri daroval že 57-krat. O občutkih, ki ga ob tem navdajajo, je rekel, da rad nesebično daruje kri, ker nikoli ne veš, kdaj jo boš potreboval tudi sam. Upa seveda, da to ne bo potrebno nikoli. Gospod Marjan sodeluje tudi pri različnih prireditvah v občini, saj nosi prapor. S svojo prisotnostjo in z dobro voljo zna razvedriti človeka ter s spodbudno besedo pregnati slabo voljo. V nesebični pomoči pa se ne razdaja samo za vaščane, ampak je v pošteni in delovni osebi skupaj z ženo vzgojil tudi hčerki Brigito in Natašo, na kateri je zelo ponosen. V idiličnem okolju Ozvatičeve domačije v Ločkem Vrhu sva počasi zaključevala pogovor, saj je začenjalo rositi, delo pa je še čakalo. In ob mojem zadnjem vprašanju, ali mu ob vsem razdajanju za druge ostane še kaj časa zase, je povedal, da se z veseljem ukvarja z manjšo kmetijo, ki jo imajo doma. Ko sem vprašala, koliko živali je v hlevu, pa se je stanovalka kmetije kar sama oglasila z mukanjem. Gospodu Marjanu ob prejemu priznanja čestitamo tudi iz uredništva Občana in želimo še mnogo energije za razdajanje pomoči potrebnim. Pa naj bo to v prinesenih dobrinah ali samo s spodbudnimi besedami in pogovorom. OŠ Destrnik - Trnovska vas 26. regijsko srečanje mladih raziskovalcev Znanje je moč. (Francis Bacon) V začetku šolskega leta smo se Lucija, Ines in Metka odločile, da bomo skupaj z mentorico Urško Jaroš opravile raziskovalno 14 nalogo s področja športa z naslovom Povezanost agilnosti in učnega uspeha učencev osnovne šole. Tema nam na prvi pogled ni bila znana, vendar smo skozi raziskovanje spoznale, da se z agilnostjo srečujemo že od malih nog. Naš prvi cilj je bilo dobro poznavanje pojmov agilnosti, hitrosti in moči, zato smo s pomočjo različnih virov pripravile teoretični del. Prebrale smo veliko raziskav različnih strokovnjakov in si ustvarile tudi svoje lastno mnenje. Zastavile smo si tri hipoteze, ki smo jih potrdile s pomočjo opravljenih testov. 23. marca 201 8 smo se udeležile 26. regijskega srečanja mladih raziskovalcev na Elektro in računalniški šoli na Ptuju. Naš cilj je bil uspešno predstaviti svojo nalogo in ozavestiti ljudi o pomembnosti športa. Na srečanju je bilo predstavljenih 42 raziskovalnih nalog s 1 7 različnih področij. Naše delo je bilo poplačano, saj smo osvojile zlato priznanje. Zavedamo pa se, da je največja nagrada znanje, ki smo ga pridobile skozi raziskovanje. Pomemben del nagrade pripada mentorici in drugim učiteljem, ki so naši ekipi na kakršen koli način pomagali pri delu. Vsaka nova izkušnja je pomemben del naše sedanjosti in prihodnosti. Napisala: Ines Malek Mentorica: Urška Jaroš Pixabay 26. junij – mednarodni dan proti zlorabi drog otrok začel posegati po drogi, ukrepajte nemudoma. O situaciji se z otrokom mirno pogovorite in pri tem pazite, da ne izgubite njegovega zaupanja. Pred pogovorom je pomembno, da se o problemu tudi sami dobro informirate in preverite, kam se lahko obrnete po pomoč v vašem lokalnem okolju. Katja Muršič, vodja preventivnih programov ARS VITAE – društvo za razvoj in izvajanje programov pomoči, Trstenjakova ulica 5 a, 2250 Ptuj, Tel.: 031 51 9 902, ars.vitae.si@gmail.com, http://arsvitae.si 9. aprila 201 8 je v Državnem zboru RS v Ljubljani potekal otroški parlament. Zgodaj zjutraj smo se zbrali na Ptuju, počakali na avtobus in se odpeljali proti Ljubljani. Med potjo smo se dogovorili, kako se bomo razdelili v skupine. V Ljubljani smo si na majico pripeli značko s svojim imenom in z regijo, iz katere prihajamo. Odpravili smo se v državni zbor, kjer smo šli najprej skozi detektor kovin. Nato smo oddali svojo garderobo in se odpravili v dvorano, kjer so nam predstavili potek dneva ter delovno predsedstvo. Po koncu sestanka smo se razdelili v skupine. Bila sem v skupini Šola za življenje. Pogovarjali smo se o tem, kaj bi nas šola morala naučiti za življenje. Ugotovili smo, da bi se lahko učili več praktičnih veščin, npr. prve pomoči, kuhanja, likanja in podobno. Več praktičnega dela pa bi radi opravili tudi pri že obstoječih predmetih. Pri biologiji, na primer, bi radi več delali na terenu, v naravi. Nekajkrat smo se tudi oddaljili od teme, saj imamo mladi veliko idej in mnenj glede šole ter pouka nasploh. Zavedamo se, da se vsega pomembnega za življenje ne moremo naučiti v šoli, temveč se lahko nekatere stvari naučimo od staršev, druge pa sproti v življenju. Po razpravi v skupinah smo se udeležili še skupne razprave, na kateri je vsaka skupina poročala o svojem delu, kasneje smo o tem tudi debatirali. Obiskala sta nas predsednik vlade dr. Miro Cerar in ministrica za izobraževanje, znanost in šport dr. Maja Makovec Brenčič. Zastavili smo jima lahko vprašanja, ki so nas zanimala. Na žalost smo imeli premalo časa, da bi lahko vsi izrazili svoje mnenje. Po skupinski razpravi smo se odpravili na kosilo, nato pa domov. Prostor, v katerem naši politiki sprejemajo odločitve, je bilo nadvse zanimivo videti v živo. Upam, da bom lahko še kdaj v stavbi državnega zbora. Pripravila: Metka Fridl, 9. razred Mentorica: Urška Jaroš OŠ Destrnik - Trnovska vas Odvisnost od drog je ena hujših tegob današnjega časa. Vedno več ljudi po vsem svetu podleže skušnjavi in stopa na pot bolečine, ki jo odvisnost prinaša. Urad Združenih narodov za droge in kriminal je 26. junij razglasil za mednarodni dan proti zlorabi drog in nezakonitemu prometu s prepovedanimi drogami. Ta dan je od leta 1 987 posvečen ozaveščanju o nevarnostih, ki jih predstavljajo nedovoljene droge. V organizacijah, ki se ukvarjajo s to problematiko, ugotavljajo, da se uporaba drog povečuje, najbolj razširjene pa so med mladimi. Po podatkih evropske raziskave ESPAD, v kateri je sodelovalo 35 držav, je Slovenija na 3. mestu po dostopnosti kanabisa med mladimi, pred nami so le ZDA in Češka. Kanabis je tudi najpogostejša droga, po kateri mladi posežejo. Podatki za Slovenijo kažejo, da je raba kanabisa visoka, celo višja od evropskega povprečja, in na žalost še vedno narašča. V povprečju je to drogo vsaj enkrat v življenju že poskusilo 1 6 % dijakov 1 . in 2. letnikov, v Sloveniji pa skoraj 25 %, torej vsak četrti dijak. Ker je pojavnost zlorabe drog najvišja med mladimi in ker so ravno mladostniki najbolj perspektivna družbena skupina, si moramo še toliko bolj prizadevati, da jih zaščitimo pred škodljivi posledicami zlorabe drog. Pri reševanju tovrstnih problemov lahko širše družbeno okolje na različne načine pripomore k učinkoviti preventivi pred zlorabo drog. Najpomembnejša dejavnika sta gotovo družina in šola, prav tako pa še različne socialne in zdravstvene institucije, policija, mediji ter druge organizacije. In kaj menijo znanstveniki s področja preventive, kakšni so najučinkovitejši pristopi ter kdaj in kako jih izvajati? Stroka se soglasno strinja, da je vlaganje v preventivo na področju preprečevanja zasvojenosti izjemno pomembno, saj s tem preprečimo težave, ki ne prizadenejo le posameznika, pač pa celo družino in tudi širšo skupnost. Strokovnjaki menijo, da so metode zastraševanja otrok preživete, saj niso prinesle želenih rezultatov. Tudi doživljajsko predavanje bivšega odvisnika, pa naj si bo še tako zanimivo, za otroke ni primerno, saj pri njih lahko vzbudi zanimanje in s tem nehote izzove ravno obraten učinek. In kaj lahko naredimo kot starši? Najboljši nasvet je, da začnemo pri sebi – bodimo najboljši možen vzor drugim, da nam bodo tudi drugi sledili v naših dejanjih. Začnimo v svojem lokalnem okolju in podprimo dejavnosti, namenjene preventivi, saj se nam na dolgi rok obrestujejo veliko bolj kot kurativa. Nudimo otrokom varno zavetje doma in v šoli, ponudimo jim raznolike aktivnosti, ki jih bodo odvrnile od eksperimentiranja z drogami, z njimi se čim več iskreno pogovarjajmo in se jim posvečajmo. Svoje otroke dobro opazujmo, saj lahko le tako pravočasno prepoznamo spremembe v vedenju in obnašanju, ki so lahko tudi posledica uživanja nedovoljenih drog. Če posumite ali opazite, da je vaš Državno srečanje otroškega parlamenta 15 Od l an u d o pl atn a Zmago Šalamun Predstavitev projekta v OŠ Destrnik-Trnovska vas Člani in članice društva upokojencev so tudi po občinskem prazniku nadaljevali z aktivnostmi pri dokončanju večnamenskega rekreacijskega centra na Destrniku. Spet so vložili veliko prostovoljnih ur dela in ob objektu zgradili še nadstreška, enega v izmeri 20 x 3,5 metra ter drugega 9 x 2,3 metra. Po besedah predsednika Branka Goričana je objekt zdaj skoraj v celoti končan. V petek, 1 5. junija, so destrniški upokojenci v novem objektu gostili 1 8 moških in 1 8 ženskih ekip, ki so se na regijskem tekmovanju pomerile v kegljanju na vrvici. Več v naslednji številki. Foto: V.V. Arhiv TD Destrnik Aktivni člani in članice DU V četrtek, 1 5. marca, je dvanajst članov TD Destrnik na povabilo naše osnovne šole predstavilo projekt »Od lanu do platna«. Vključeni so bili učenci od 2. do 5. razreda. Ob delu so spoznavali predmete in delovne postopke pri obdelavi. Lan so posejali na stoti dan v letu, v začetku avgusta pa so ga populili. Posušenemu so s posebnimi glavniki odstranili KOBULE (seme). S pomočjo TOLKAČA in TRLIC so olesenele dele ločili od vlaken. V tej fazi so učenci zelo radi sodelovali, saj so lahko sprostili nekaj svoje energije. Na KOLOVRATIH so iz vlaken naredili NIT. Ko je je bilo dovolj, so jo navili na MOTALO in iz nje naredili klobčič. Na STATVAH so tkali blago. Zanimiva spoznanja tako za učence, ki si želijo še več takšnega pouka, kot za odrasle, posebno učitelje. Naše druženje se je končalo tako, da smo skupaj zapeli pesem Antona Martina Slomška Le predi, dekle, predi ... Člani TD Destrnik razmišljamo, da bi v naslednjem šolskem letu ponudili pomoč pri izvedbi krožka in tako poskušali v svoje vrste pridobili podmladek. Vabljeni. Irena Pernat, koordinatorka 16 Arhiv TD Destrnik Učencem je bilo najbolj všeč aktivno sodelovanje pri delovnem procesu. Ugotovili so, da je bilo nekoč veliko več druženja ob večerih, kot ga je sedaj. Delo je potekalo v prijetnem, sproščenem medgeneracijskem druženju. Z zanimivo ugotovitvijo je presenetil petošolec. Ko je z dlanjo stiskal kobule, da bi prišel do semena in ga poskusil, ga je gledal in dejal: »Učiteljica, pa tako seme sem videl na štručki, ki jo kupim v trgovini. Je to takšno seme? Od tod to pride? Zdaj mi je jasno. To pa je bilo zanimivo.« Poskrbimo za varnost v naši občini in v naših domovih ZAKAJ JE ALARMNA NAPRAVA POTREBNA? Da vlomni kriminal narašča, kažejo statistični zapisi v vsakodnevnih časopisih. Ena izmed treh glavnih vrednot posameznika je varnost – varnost našega doma in družine, miren spanec ter varno življenje. Protivlomna naprava nas opozori takoj na začetku kriminalnega dejanja v našem domu. Opozori nas z glasno zunanjo sireno in s tem pri 95 odstotkih vlomov odžene vlomilce. Razmišljati moramo tudi o psihičnih posledicah, ki ostanejo po vlomu oz. po vstopu vlomilca v naš dom. VAŠE PREDNOSTI – NA KRATKO: – takojšnje delovanje – daljinsko upravljanje, brez kodnega sistema – deluje popolnoma brez sevanja – primerna za vsako hišo ali stanovanje – zavarujemo lahko pribl. 800 m 2 (od kleti do podstrešja) – brez polaganja kablov ali dragih inštalacij, priklopov … – pri aktivirani napravi se lahko ljudje in živali prosto gibljejo po prostorih – obveščanje po telefonu (SMS ali klic) CILJ Za varnost in psihično udobje je treba poskrbeti, preden se zgodi vlom, kraja ali kaj hujšega. BREZPLAČNA PREDSTAVITEV NA VAŠEM DOMU Pokličite: 040/41 5 406 Pišite: info@safe4u.si Aleksandra Čurin PODARJAMO VAM KUPON V VREDNOSTI 1 50€! Kupon je unovčljiv ob nakupu alarmne naprave safe4u! Arhiv občine Svetniki in svetnice Občine Destrnik so na 4. izredni seji konec maja sprejeli Odlok o drugih spremembah in dopolnitvah Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Destrnik – 2. SD OPN – Obrtno-poslovna cona Drstelja. Izgradnja obrtno-poslovne cone Drstelja (OPC) predvideva izgradnjo celotne komunalne infrastrukture, vključno s priključki na državno cesto. Ocenjena vrednost vseh del, vključno s komunalnimi vodi, je 438.455,80 evra z DDV. Gre za območje, kjer je že umeščen režijski obrat, in se bo po načrtih razširilo na zemljišča, ki so predvidena kot stavbna zemljišča. Urejena bo krožna povezovalna cesta z dvojnim priključkom na državno cesto in enostranskim pločnikom na zunanji strani ceste. Znotraj režijskega obrata je predviden novi Arhiv občine Obrtno-poslovna cona Drstelja plato za potrebe novega zbirnega centra, z novim lovilcem olja in pomičnimi vrati za kontroliran vhod/izhod. Izvedena bo celotna komunalna infrastruktura. Na vseh parcelah bodo priključki, ki bodo do uporabe blindirani. Celotno območje bo na zunanji strani parcel zasajeno z avtohtonimi drevesi in ograjeno s panelno ograjo, visoko 2 m. Z OPC bodo zagotovljene nove površine, namenjene razvoju obrti, proizvodne, poslovne in trgovske dejavnosti, namenjene malim ter srednje velikim podjetjem, z izvedbo bodo novim, potencialnim investitorjem (podjetnikom) na voljo nove ekonomsko-poslovne površine za opravljanje gospodarskih, proizvodno-obrtnih in storitvenih dejavnosti. S tem bodo vzpostavljeni tudi pogoji za razvoj in rast podjetij, s čimer bi želeli privabiti investitorje, še posebej nove, bodisi domače ali tuje; povečala se bo privlačnost poslovnega okolja; kar naj bi pospešilo gospodarski razvoj območja in občine. Prebivalcem občine bodo zagotovljene boljše možnosti za delo, kakovost bivanja in osebnostni razvoj. Nina Zorman Če imaš tenis vsaj malo rad, te lahko hitro zasvoji Ena od mogočih športnih izbir je tenis, ki ima svoje čare in je eden tistih športov, s katerim se lahko ukvarjamo praktično vse življenje. Tudi pri nas, na Destrniku, je nekaj teniških navdušencev, ki se vsako leto v okviru občinskega praznika udeležijo občinskega prvenstva v tenisu – dvojice in posamezno. Tekme v parih – moški so potekale 20. maja na teniškem igrišču na Destrniku, najuspešnejša sta bila Milan Jurič in Frenk Kolarič. Teden dni kasneje so odigrali še tekme na moškem prvenstvu – posamezno, kjer je prvo mesto zasluženo zasedel Jernej Gajser. Prvenstvo v tenisu za ženske bo septembra, zato ste vse, ki vas to zanima, vabljene k sodelovanju. SIP TV Nina Zorman 17 Pism o bral cev Odgovor na članek "Burna razprava o letošnjem proračunu in smeteh" V predzadnji številki Občana sva v članku z naslovom Burna razprava o letošnjem proračunu in smeteh v drugem odstavku prebrala novico o sprejetju sklepa, ki nalaga plačilo za odvoz smeti tudi lastnikom vikendov oziroma vsem tistim, ki na določenem naslovu živijo le občasno. Ker sva med njimi tudi midva, se oglašava in podajava o tem svoje mnenje. Zdi se nama, da je tako vsesplošen način reševanja vprašanja o ravnanju s komunalnimi odpadki najlažji. Enostavno obdolžiš in zaračunaš. Misliva na del razprave, povzete v članku, ki govori o odlaganju smeti 'vikendašev' v zabojnike pred blokom, šolo in drugimi objekti, kot sva prebrala. Oglašava se zato, ker sva glede tega prizadeta. Prvič zato, ker sva na 'vikendu' največ do dva dni v tednu in še to samo od pomladi do jeseni. Drugič pa zato, ker vse smeti in vse druge odpadne stvari sproti vzameva s seboj ter jih odloživa v zabojniku ob stalnem prebivališču ali neposredno pri Snagi. Tako zagotavljava, da do sedaj še enega samega lističa nisva pustila v Destrniku. Naj dodava, da se bova v prihodnje pa tudi midva posluževala prakse, ki jo navajate, če boste zaračunavali po sprejetem predlogu, čeprav meniva, da bi morali taki objekti (večstanovanjski, šola itd.) najprej sami poskrbeti, da bi imeli zabojnike, če ne gre drugače, pod ključem. Ob tej priložnosti pa se bova ozrla še nekaj let nazaj, čeprav je bila takrat druga občinska uprava. Ne veva pa, ali je sedanja praksa kaj Ni te na dvorišču, ne v hiši, nič več se tvoj glas med nami ne sliši. Za dobroto tvojih rok ostala je beseda hvala, ki v srcih zraven naših spominov bo ostala. ZAHVALA V 67. letu se je od nas nenadoma poslovil dragi mož, oče, tast in dedek drugačna. Ugotavljava namreč, da je taka, da ko gre za 'daj', si enak drugim; ko pa gre za to, da bi bil upoštevan pri pomoči ali kaki 'ugodnosti', se reče, da 'ne stanuješ na tem naslovu'. Govoriva namreč o letu 2008 in veliki nesreči, katere posledice sva utrpela tudi midva, o vremenski ujmi. Odtrgalo nama je celotno ostrešje in ga vrglo v vinograd, ki je bil tudi v celoti uničen. Takrat sva dobila le 450 evrov pomoči, češ da 'ne stanujeva tam'. Morda bi bilo dobro povedati še to, da sva bila pri vseh drugih dajatvah, tudi vseh samoprispevkih, npr. za cesto, vodovod itd., enakopravna čemur nisva nikoli oporekala, zato naju je tak način reševanja težav z odpadki res prizadel. Toliko v razmišljanje in lep pozdrav … Slavica in Janko Švarc, Vintarovci 55 a OBVESTILO Glede na bližajoče se lokalne volitve obveščamo vse organizatorje volilne kampanije, da bodo Pravila za izrabo časopisnega prostora v časopisu Občan v času volilne kampanje za predstavitev kandidatov političnih strank in drugih predlagateljev ter njihovih programov objavljena na spletni strani izdajatelja www.destrnik.si, vsaj 45 dni pred dnem glasovanja. Uredništvo Življenje celo si garal, vse za družino in dom si dal. Sledi ostale so povsod od dela tvojih pridnih rok. Štefan Samec iz Jiršovcev 31 Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali sveče ter svete maše, cvetje, denarno pomoč, izrekli pisna in ustna sožalja ter tolažilne besede in hvala vsem, ki ste kakor koli pomagali. Posebna zahvala gospodu župniku za lepo opravljen cerkveni obred in besede slovesa, pevcem za odpete pesmi, godbenikom ter rudarski častni straži, govornici, društvom, zastavonošem in pogrebnem zavodu Almaja za njegove storitve. Iskrena hvala vsem, ki ste ga spoštovali in bili del njegove prekratke življenjske poti ter ga ohranjate v lepem spominu. Žalujoči: žena Milena, sin Dušan z družino in hči Lidija z družino 18 V SPOMIN 1 5. junija 201 8 je minilo 1 3 let, odkar nas je zapustil naš dragi mož, ata, tast, stari ata in pradedek Alojz Fuks iz Janežovskega Vrha 1 5 Hvala vsem in vsakemu posebej, ki mu prižigate sveče, nosite cvetje ter z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu. Vsi tvoji, ki te imamo radi in te pogrešamo Nina Zorman Prostor, kjer skrbijo za oh ran jan je ogrožen ih žival skih vrst Z asfaltne ceste se zapelje na makadamsko cesto, obdano z drevesi in bujnim rastjem. Spreleti te, da se res voziš v neko »džunglo, kjer bivajo neke posebne živali«. Po nekaj metrih vožnje zagledam velika železna vrata, hišo in množico otrok, ki pozorno poslušajo predavanje karizmatične gospe z roko, potetovirano z ogromnim tigrom z modrimi očmi ter obrazom ženske. Gostitelj Sandi Horvat mi je prijazno stisnil roko in me povabil, da se kar pridružim delavnicam, ki so ravnokar potekale. V bistvu nisem vedela, kaj me čaka in kaj bom slišala. Sedla sem in opazovala. Delavnice so se začele z vprašanjem: »Kaj je pomembno: pero ali jajce?« Otroci niso imeli enoglasnega odgovora. Prof. dr. Alenka Dovč, ženska s tetovažo na roki, je po izobrazbi veterinarka in predavateljica na Inštitutu za perutnino, ptice, male sesalce in plazilce na Veterinarski fakulteti na Univerzi v Ljubljani. Otrokom je nato podala odgovor: »Vsi imate prav. Se pravi, če gledamo evolucijsko, torej v razvoju, če ne bi bilo jajca, se ptice ne bi mogle razmnoževati in jih sploh ne bi bilo. Če pa bi bil tisti petelin, ki ga vidite za vami, ves oskubljen, grd, brez perja in s povešeno rožo; ali bi ga kura sploh marala? Ne. Torej je perje izredno pomembno, saj je za okras, za parjenje in je nekako tudi lepota.« Otroci, ki so sedeli na kockah iz slame, so predavanje poslušali z izjemno pozornostjo, ampak tudi jaz sem ga. Ob mizi, polni okostij ptic, različnih jajc in peres, je predavanju prisluhnila tudi sova, ki je mirno sedela na štoru. Vsako leto človek iz narave odvzame na milijone rastlin in živali. Uporablja jih za prehrano, zdravilstvo, modne dodatke, s tem pa lahko ogrožamo njihov obstoj v naravi. S prof. dr. Alenko Dovč sem po končani delavnici skupaj s Sandijem in njegovo partnerko Nino vstopila v sobico, ki jo je profesorica poimenovala Žalostna soba. In šele ob obisku te sobe mi je postajalo jasno, da tetovaža ni naključna – če velja mit, da so tigri zaščitniki tistih, ki so umrli, je ona tista, ki se z vsem srcem bori za ohranjanje in zaščito ogroženih živalskih ter rastlinskih vrst. »Delimo na žive živali in rastline (lev, kit, nosorog, črna korala), modo (torbica, pasovi, okraski) in alternativno medicino (tigrovi obliži, ki vsebujejo tigrove kosti; posebna vrsta kaktusa, ki naj bi vsebovala snov, ki naj bi pomagala ženskam pri hujšanju – ampak nič od tega ne deluje!). Pa tudi če bi to delovalo, nimamo opravičila, da bi zaradi tega izumirale živalske in rastlinske vrste. Veliko ljudem je znan »zdravilni« in za Azijo značilen pripravek – v alkohol namočene kače ter ginseng – pobijejo na tisoče, na desettisoče kač, da jih lahko vstavijo v steklenice z alkoholom. In mi to kupujemo, nekateri to pijejo – večinoma zaradi »preseravanja«. Zagovorniki imajo velikokrat izgovor, da bi na primer perje mrtve are, ki je Nina Zorman Nina Zorman Osvestiti ljudi in poskrbeti, da nekatere svetovno ogrožene živalske vrste ne bodo izumrle ogrožena vrsta, prodajali naprej. Problem nastane, ker je težko nadzorovati, zakaj je ta ara resnično umrla – je bila namensko ubita ali ne. Pred leti je potekala akcija, sedaj so navodila dostopna tudi na spletu www.tujerodne-vrste.info, ki je ljudi osveščala, kako skrbeti in zdraviti ter pripraviti domovanje za živali, ki jih kupimo v trgovini z živalmi,« razlaga profesorica Dovčeva in vmes kaže na različne izdelke, ki so jih cariniki zasegli na meji. »Važen je način – te kače ne ješ, ker si lačen, ne ješ zato, da boš izgubil raka, gre dejansko za »preseravanje«. Odobravam, da ješ mačke, golobe, če je vojna. Če pa se igraš z njimi, jim puliš brke in jih mučiš, četudi ostanejo živi, pa je to načrtno – torej važen je namen. Ponarejanje dokumentov, čipiranje, tudi legalna trgovina ni v redu. Tukaj ne gre za ljudi, ki nimajo kaj jesti, gre za ljudi, ki se »preseravajo«. Lahko pa vsaj osveščamo in učimo otroke, kaj je prav in kaj ne,« pripoveduje prof. dr. Alenka Dovč. Zapustimo Žalostno sobo in s Sandijem se odpraviva po tri hektarje velikem posestvu, ki je polno različnih glasov in barvitega perja, odetega v zeleno naravo. Ogledala sva si veliko število ptic iz vsega sveta, veličastne žerjave različnih vrst, labode, gosi, race, tekače, plazilce, divje prašiče, ki so nameščeni v oborah ali kletkah po evropskih standardih. »Seveda se ta naš prostor spreminja in prvotno ni bilo tako zastavljeno. Zadnjih pet let na tem koščku zemlje domovanje dobivajo ogrožene vrste iz vsega sveta. Naš namen je razmnoževati te ogrožene živalske vrste, da lahko gredo v druge vzrejne centre, da se lahko naprej razmnožujejo in da se jih nekaj tudi vrne v naravo. To je cilj. Tukaj imamo pet vrst labodov od sedmih, ki obstajajo na svetu in jih v tem delu Evrope ne morete videti nikjer drugje. Meni je zanimivo tisto, kar je redko. In za to moraš biti dovolj nor, da to počneš. Žerjavi so pred kratkim šli v živalski vrt v New York,« razlaga Sandi in na vprašanje, zakaj območje ni odprto za vse obiskovalce, odgovori: »Mi vzrejamo. Če bi ljudje hodili, bi živali motili in potem ni reprodukcije, saj rabijo svoj mir. Zato imamo tudi bolj zaraščeno, da se lahko živali tudi skrijejo, skrijejo pa tudi svoja jajca. To, da se žival navadi, da ima instinkt, da tukaj izvali jajca – gre za podvig, ki traja tudi več let.« Znanje je Sandi pridobival, nadgrajeval in osveževal na različnih seminarjih na Nizozemskem, saj je ta država na tem področju precej močna, ter tudi v Nemčiji, Belgiji, nekaj tudi v Angliji. Za zdravljenje je najbolj usposobljena Univerza v Ljubljani, drugače pa si pomagajo še s tujino, kjer so še bolj napredni. »Sem elektronik, potem sem diplomiral še mehatroniko, ljubezen do živali pa me spremlja že od malih nog. Imam podjetje – servis industrijske elektronike za Slovenijo, Hrvaško in Avstrijo, kjer programiram, avtomatiziram določene 19 Nina Zorman procese ter relacije. Sam si izdelam različne pripomočke,« pokaže vzorec ostanka jajca, v katerega vstavi sondo, in jo postavi pod ptiča, da nadzoruje ter na računalnik snema temperaturo, vlago in obračanje. »Da lahko s temi podatki za določeno vrsto ptiča pripravim valilni program, da umetno ustvarja okolje, da se lahko vali. Kot primer: mandžurski žerjav je vrsta, ki je v naravi izumrla. Eno jajce na leto. Obstaja možnost, da se ustvari skupina, ki se bo spet vrnila v naravo.« Vzrok za izumrje ogroženih živalskih vrst pripisuje človeku: žalostno je to, da koliko ne pobije za prehrano, kar bi človek še nekako razumel, da uničuje biotop. Gre za obsežen projekt, ki pa ga en sam človek ne zmore, zato mu pri delu pomaga partnerka Nina, ki je pri njemu tudi zaposlena: »Nekaj časa dela na firmi, ostalo pa dela z živalmi. Sami tudi gojimo črve, miši, podgane, prepelice za prehrano naših živali, saj drugače ne gre. Približno 1 0 ton hrane na leto kupimo. Ogromno mi pomaga brat in še nekaj kolegov, ki vedo, kako in kaj. Vse živali imam pod nadzorom, za vsako vem, kako in kaj.« Letos so v okviru projekta, ki so ga prijavili na LAS-u, v štirih dneh izvedli osem brezplačnih delavnic za otroke. Naslednje leto računajo na deset delavnic in upajo, da se bo odzval tudi ptujski del šol, saj letos od njih, na žalost, ni bilo odziva. Odzvale so se domača, destrniška šola, OŠ Sveti Jurij ob Ščavnici in OŠ Rudolfa Maistra Šentilj. V prihodnosti načrtujejo pripravo interaktivnega inkubatorja in učnega prostora, ki bi bil dolgoročno namenjen osveščanju in izobraževanju vseh, ki jih zanimajo ogrožene živalske vrste. »Velikokrat se ljudje pripeljejo sem, ne rečejo niti dober dan in se sprehajajo, nekateri tudi malce nerodno vedejo. Tu ne gre za zabaviščni park, da se lahko otroci zabavajo in znorijo. Če ljudi zanima, lahko po predhodnem dogovoru organiziramo ogled. Takšnega vzrejnega centra, kot je tu na Destrniku, v Sloveniji ni. Tukaj so ptiči, kakršnih v premeru 1 000 kilometrov ne najdete na enem mestu. So posamezni primerki, ampak toliko na kupu pa ne,« pogovor zaključi prijeten sogovornik Sandi Horvat. Nina Zorman Sobota, 1 8. avgust 201 8: 1 4.30 – postavitev klopotca 1 5.00 – prijava ekip 1 5.30 – 7. kmečke igre 20.00– 2.00 – zabava z ansamblom VIKEND Nedelja, 1 9. avgust 201 8: 1 4.00 – povorka starih kmečkih običajev 1 5.30 – prikaz projekta »OD LANU DO PLATNA« 1 6.00 – podelitev priznanj za urejene hiše 1 6.30 – razglasitev NAJ pridelka 1 7.00–23.00 – zabava z ansamblom Saša AVSENIKA Za jedačo (domače gibanice) in pijačo bo poskrbljeno. ŠOTOR Vljudno vabljeni! Vabilo Turistično društvo Destrnik bo v nedeljo, 1 9. avgusta 201 8, na 37. Kmečkem prazniku izbiralo NAJ pridelek, ki bo v letošnjem letu zrastel v naši občini. Vrsta in sorta pridelka nista določeni, zato prinesite pridelek po lastni izbiri in presoji. Pridelke bomo zbirali v NEDELJO, 1 9. avgusta 201 8, med 1 3.00 in 1 4.00. Vaše pridelke bodo občudovali obiskovalci na prireditvi. 20 Kolesarjenje je idealna priložnost, da lahko bolje spoznate okolico. V Športnem društvu Destrnik se je 1 4 kolesark in kolesarjev 1 9. maja odpravilo na spoznavanje občine s kolesarskega sedeža. »Pot bomo začeli izpred občinske stavbe in nadaljevali čez Ojstrovec, skozi Trnovski Vrh, v Jiršovce, nato čez Drsteljo v Janežovce, kjer se bomo okrepčali pri Piceriji pri Mici,« je zbrane najprej pozdravil ter predstavil traso predsednik društva Damjan Žerjav. Prvi postanek so člani in članice društva naredili pri pokopališču na Destrniku, kjer so se poklonili nedavno preminulemu članu Štefanu Samcu. Ob sončnem in jasnem vremenu je bila panoramska vožnja res pravi užitek. Med kolesarjenjem so se ustavili pri družini Potrč, da so se malce okrepčali in nato nadaljevali pot. Če gre verjeti mednarodnim raziskavam, da kolesarjenje vpliva na povečan občutek sreče in delovno učinkovitost ter posledično izboljšuje odnose, bi bilo na mestu vabilo – veselo na kolo! Nina Zorman 37. KMEČKI PRAZNIK, ki bo 1 8. in 1 9. 8. 201 8 pred gasilsko-turističnim domom na DESTRNIKU Spoznavanje občine s kolesa