116. številka Ljubljana, v ponedeljek 25. maja. XXIV. leto, 1891. lahaja vsak dan iveter, izim&i nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstr o-og e r a k e dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt 'leta 1 gld., za joden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr.. za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor pofitnina znafia. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po & kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj bo izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in apravništvo je v Gospodskih ulicah 5t. 12. DpravniStvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vBe administrativne stvari. Občni zbor „Narodne Tiskarne". V nedeljo dne 24. maja 1891 občni zbor „Narodne Tiskarne" ni mogel zborovati, ker je bilo po pravilih premalo delničarjev udeleženih. Zatorej se sklicuje nov OBČNI ZBOR delniškega društva „NARODNE TISKARNE" na dan 7. junija 1891. leta ob 11. uri dopolndne v prostorih „Narodne Tiskarne" z istim, za občni zbor dnč 24. maja 1891 določenim dnevnim redom, s pristavkom, da po §. 17. društvenih pravil ta novo sklicani občni zbor veljavno sklepa brez ozira na število navzočnih delničarjev in število od njih zastopanih glasov. Upravni odbor „Narodne Tiskarne'1, V I^Julilj.mi. 25. maja. Jedna glavnih točk našega narodnega programa bilo je in ostane Šolstvo. 2e 1848. 1. ko so slovenski rodoljubi, na čelu jim takratno „Slovensko društvo" formuluvali naše narodne zahteve, bilo je vodilno načelo, da ima na ljudskih šolah materin ščina biti učni jezik, da mora tudi na srednjih šolah v prvi vrBti slovenščina biti učno sredstvo in da se mora tudi na velikih šolah, na vseučilišči, pouk uravnati tako, da bodo naši sinovi dokoučavši študije tudi strokovno popolnoma vešči slovenščine, da bodo kot odvetniki, beležoiki, zdravniki, inženerji občevali z narodom, kakor se to dogaja v drugih kulturnih narodih, ne pa v tujem mu jeziku Te zahteve, od katerih izvršitve je zaviseu uaš narodni razvoj in jamstvo za naš obstanek, ponavljale so se nekoliko let pozneje v ogromni nad 20.000 podpisov broječi peticiji, ponavljale so se na mnogobrojnih taborih in volilnih shodih, nič m en j pa tudi pri raznih prilikah v deželnem in državnem zboru. Res je, da He Rim ni v jednem dnevu zgradil, a če premotiimo dolgo vrsto let, odkar se poganjamo za šolstva uaravno osnovo, moramo na svojo žalost priznavati, da smo samo na Kranjskem nekaj dobili, po drugih slovenskih pokrajinah pa bore malo, ali bulje rečeno — nič. O tem je morala še tako oduševljenemu optimistu oči odpreti budgetnegii odseka razprava o vseučiliščih in srednjih šolah. Kakor smo že omenili, je tem povodom poslanec Suklje poudarjal potrebo, da se ustanovi na Graškem vseučilišči posebna stolica za slovenski jezik in literaturo in da bi se nekateri praktični predmeti prenašali v slovenščini, jednakim načinom, kakor je na vseučilišči v Ioomostu, kjer se nekatere stroke pronašaio v italijanščini in kakor se je to baš v Gradci skoro dve desetletji Že praktiko-valo. Učna uprava naj bi uvnževala dejanske potrebe in jim ugodila. Dalje s-> je poslanec Šuklje krepko potegnil za slovenske paralelke v Celii, Gorici, za hrvatsko gimnazijo v Pazinu, za novo gimnazijsko poslopje v Ljubljani in za obnovitev jako potrebne gimnazije v Kranji. Dasi so vse te zahteve in želje prastare, v vsacem oziru utemeljene, dasi ima učna uprava po vesoljnem svetu nalog, širiti pouk in znanost in s tem duševno in gmotno blaginjo narodov, bil je odgovor ministra Gauča popolnoma negativen. Ob ljubil je, da se bode v Gradci ustanovila stolica za slovenski jezik in slovensko literaturo, kakor hitro se oglasi kak docent. Kdor ve, kolik bi bil tacega docenta prihodek, ne bode pričakoval, da se bode tako hitro našel fanatik, ki bi se hotel zanašati na učne uprave dobrohotno podporo in prosil za službo, ki ni niti sistemizovana, da je torej ta stolica od ložena nad calendas graecas". Glede* pronašanja nekaterih predmetov v slovenskem, rekel je Gauč, da je to nemogoča stvar. Nič boljši ni bil odgovor glede slovenskih pa-ralelk. Gospod pl. Gauč je sicer milostno priznal, da slovenske paralelke v Mariboru dobro uspevajo, a ker jo ta naprava še mlada, ne more še reči ne tako in ne tako, ampak samo to, da treba čakati. Odklonil je s tem odgovorom paralelke v Gorici in Cel j i, o zgradbi kakor ribi vodo potrebnega gimnazijskega poslopja v Ljubljani in ob obnovitvi gim-zije v Kranji pa niti črhnil ni, za kar bi mu bili skoro hvaležni, ker se nam ni bati skušnjave, da bi v tem oziru sami sebe varali s praznimi nadami. Ministra Gauča odgovor razpršil je vse iluzije, katere je morebiti še kak nesrečen optimist gojil. U6na uprava ne dovoli ničesar. Po dosedanjem kolovozu naj škriplje šolstvo še naprej, nekoč bode že bolje. Kdaj, to seveda ni določeno, to je dobrohotno prepuščeno vsakateruika živi domišljiji. Mi Bino v tem oziru jako skeptični, pravi neverni Tomaži. N*m je Še dobro v spominu, da je minister Gauč že lani bil obljubil slovenske paralelke v Gorici, po najnovejši njegovi izjavi je pa na to obljubo popolnoma pozabil in izgubili smo zopet par let: lansko leto, ker se ni nič naredilo, letošnje in prihodnje, ker se ne bode nič naredilo. Vlada pa bode mej tem, po zagotovilu Gauča, temeljito preiskavala ovire, obstoječe proti slovenskim paralelkam. V to temeljitost pa nemarno prave vere, kajti baš pri omenieni debati priznal je minister Gauč sam, da niti tega ne ve, da nad sto d i -iakov iz Istre pohaja srednje šole ua Reki. Glede šolstva bode torej budgetna debata popolnoma neplodna in vsa znamenja kažejo, da bode v druzih ozirih isto tako. Upanje, da bi naši poslanci kaj dosegli, palo je pod ničlo in niti bati se ni, da bi nam glede teh besed, kdo izmej njih poslal kak popravek „Dramatičnoga društva" občni zbor bil je preteklo soboto zvečer. Predsedoval je gosp. dr. vitez Bleivveis- Trste niški, ki je s primernim nagovorom otvoril zborovanje, pozdravil zbo-rovalce in po nekaterih toplih besedah o stanji in razvoji društva povabil tajnika Trstenjaka, da prečita svoje izvestje, katero slove: Z letošnjim društvenim letom dovršilo je „ Dramatično društvo" 23. loto svojega obstoja in delovanja. Lansko leto je doživela slovenska igra svojo stoletnico. Koncem letošnjega leta dohode LISTEK. Iz Bara v Podgorico. (PotOphma črtica,) Približuje se čas, ko bode uajlepše in najugodnejše potovati po južuih krajih, po Dalmaciji, Grškem in v obče ob obalah egejskega morja. Dunajski „znanstveni klub" prireja vsako leto taka potovanja in gotovo bode tudi marsikaterega imo-vitejšega Slovenca mikalo ogledati si jedno ali drugo izmed imenovanih dežel in malo pogledati v „ori-jent". Ali za daljno pot nema vsakdo ue časa ne sredstev; gledati je torej na to, da si ogledamo z malimi stroški za malo časa prav mnogo zanimivega. Kolikor iz skušnje vem, miče Slovence najbolj južna Dalmacija, Boka Kotorska in Čmagora. Ali po teh krajih je še premalo orijentalskega, premalo skrivnostnega. Će pa gremo le nekoliko dalje, pridemo na mejo, kjer si podajata roko orijent in okcident. Ako potujemo iz Bara v Podgorico, pridemo v najkrajšem času iz primorske ravnine in južnega podnebja Čez srednje gorovje do krasuega celinskega jezera in do podnožja najvišjih anežnikov. Iz večinoma turškega mesta pridemo med same Črnogorce in potem v staro središče srbskega naroda, mučenca med evropskimi narodi. V Baru prevladujejo italijanski običaji, v Podgorici pa albanski; v Baru si še med katoličani, potem prideš med Črnogorce iu naposled med vse narode balkanskega polotoka. Taka pot ni dolga, ne utrudljiva, niti draga. V jednem dnevu prideš lahko iz Bara v Podgorico, uživaš skoro pri vsakem koraku druge prizore, druge utise, potuješ ali peš, ali jež, ali vozeč se v ladij! in na zadnje na vozu. V Podgorici se odpočiješ, prenočiš in se lahko ali zopet nazaj v Bar vrneš, ali pa še raje čez Danilovgrad in Getinje v Kotor, ker poslednje mesto ima več zveze s svetom. Samo jedenkrat na teden obiskuje Llovdov parnik osamljeno in malo komu znano luko barsko (Bar, it. Antivari, ker stoji nasproti mestu Bari v Italiji). Od daleč Že se zagleda sivemu zidovju podobno razvodno gorovje, ki se vleče v polkrogu v ozadju barske luke ter loči skadarske jezero od jadranskega morja. To pogorje obdaja kot velikansk okvir dražestno podobo, ki se vedno jasnejše in vidnejše pred nami razgrinja. Od zobčastih, s strmimi rti k morju spuščajočih se gora, ki obkro-žujnjo najnovejšo teritorijalno pridobitev naše rao- Darhije (občino Spi d z glavnim krajem JSutomore), plava naš pogled čez vse mogočno pogorje, dokler ga ue ustavi široka in skoro navpična orjaška stena, nad katero se vzdiga še mala, z bleščečim snegom zavita piramida. To je kraljica vsega pogorja, 1593 metrov visoka Rum i j a. katera se jednako mogočno predstavlja opazovalcu, ki sloni na krovu Llovdovega purnikn, ali pa, ki sedi na klopici malega čolna v skadarskem jezeru. Skoro neposredno pod njenim vrhuncem vodi ozka steza tjadoli proti Albaniji, a le junaški Črnogorci, ki vrtoglavosti ne poznajo, morejo po takih gorskih stezah hoditi. BarBka luka se nahaja koncem precej odprtega zatona, katerega pa zapira ua jugu kot naraven pomol rt Volovica, ki se poldrug kilometer daleč v morje vleče ia potem 25 metrov navpično k morski gladini spuSča. Morje je po vsej luki samo jeden meter globoko iu ima blatno dno. Zato se morajo parniki kakih 500—600 metrov daleč od obale usidrati. Ker je navadno premalo čolnov, da bi popotnike, pošto in tovore na suho preplavali, zato prenašajo vse to lučni fakini (delavci), ki si zavihajo hlače skoro po vsem bedru gori. Vso lučno službo opravlja Avstrija, ker Črnogorci še ne poznajo takih uradov. Ob pristanišči stoji le kakih pet, šest hiš, Slovenska Talija novo, častno zavetišče in tako stoji danes naše društvo v trenutku, ko se mu bode otresti starih tesnih spon in ko se mu bode razvijati pod pogoji, kateri omogočujo dramatski umetnosti naši svobodnejše in širše gibanje. Vsled teh razmer poročati mi je o lanskem delovanji, iz katerega se bode zajedno videlo, kaj je storilo in kaj še misli storiti naše društvo za bodoči razvoj slovenske dramatike. Odbor „Dramatičnega društva" imel je v poteklem letu 15 sej, in to 12 odborovih in 3 seje igralnega odseka. Na občnem zboru dne 10. maja 1890 bil je vzklikom izvoljen za predsednika gosp. dr. Ivan Tavčar in za blagajnika gosp. dr. Jos. V o š -njak. V odbor pa so bili voljeni gg. : dr. Karol Bleivveis vitez Trsteuiški, Fran Drenik, Ivan Hribar, dr. Danilo Majaron, eosarski svetnik Ivan Murni k, prof. Luka Pintar, prof. Simon Rutar, Anton Trstenjak, Ivan Železnikar, dr Vladimir Žitek. Koj v prvi odborov! seji dne 24. maja 1890 bil je v zmislu društvenih pravil voljen za podpredsednika gosp. dr. Karol Bleivveis vitez Trsteuiški in za tajnika Anton Trstenjak. V isti seji bili so voljeni v znanstveni odsek gg.: dr. Karol Bleivveis \itez Trsteniški, cesarski svetnk Ivan Muruik, prof. Luka Pintar, prof. Simon Rutar, Anton Trstenjak, dr. Jos. Vošnjak, dr. Vlad. Žitek; v igralni odsek pa gg.: dr. Karol Bleivveis vitez Trsteniški, dr. Danilo Majaron, Anton Trstenjak, dr. Jo« Vošnjak, Ivan Železuikar. Mej letom (spremenil se jo odbor toliko, da je prof. L. Pintar bil premeščen v Novo mesto m je vsled tega izstopil iz odbora dne 9. septembra 1890 ter jo odbor v zmislu § 12. društvenih pravil poklical ua ujega me-*to g. dr. Val. Krisperja, ki je odbomištvo tudi prevzel. G. prof. L Pintarju izra/.il je odbor pismeno zahvalo na večletnem delovanju. Naše društvo udeležilo se je tudi preteklo leto vstike prilike in slavnosti, do katere je vsled svojega namena bolj ali manj vezano. Tako se je udeležilo komersa, ki so ga priredila narodna društva Ljubljanska slovenskim državnim in deželnim poslanem na čast dne 1. oktobra 1890 v dvorani Ljubljanske čitalnice. Dne 18. januvarja slavil je slovenski Skladatelj g. Fran Serafin V i lb ar v Go-ipiću petindvajsetletnih svojega glasbenoknjiževnega delovanja in je tem povodom tudi „Dramatično društvo" brzojavno izrazilo svoje priznanje zaslužnemu glasbeniku. Za leto 1890 izdalo je „Dramatično društvo" 2 zvezka „Slovenske Talij eu, in sicer zvezek 55: ..Teharski plemiči", spevoigra v treh dejanjih, uglasbd dr. Benjamin Ipavec, libreto spisal g. Anton Pun tek; in zvezek 5G : ,S veti n o v a hči, igrokaz v treh činih, spisal Adoif W i 1 lir a n il t, poslovenil Auton Trstenjak. Ta zvezka razposlala sta se mnogim slovenskim rodoljubom, Ki še niso bili člani našega društva, ter BD30 jih h tem povabili, da pristopijo našemu društvu. Mnogo rodoljubov se nam je pri- med mirni je najveća carinarnica ali ,dogauaN. Okolu iu okolu rase grmičje „thuje", tako da se zdi človeku, kakor bi bil na kakem pokopališči. Koj ob morji drži proti severu jahalna pot do avstrijske meje in dalje v Sulomore. To mejo dela potok Željeznica, ki je navadno suh, ob deževji pa pogosto spreminja svoj tok iu zato so Avstrijci ob njegovih bregovih nanesli kupe kamenja, da se ve, kje je prava meja. Koj pri izlivu Željeznice stoji nova vila kneza Karagjorževiča, ali škoda, da je vsa obala zaradi izparovauja stoječe vode nezdrava. Med obalo iu mestom razprostira se skoro 10 kilometrov (od severa proti jugu) dolga primorska ravnina. Po njej teče več potokov, med katerimi je največji najjužnejši, ki ima zelo navadno ime Riečanac (ali Hiečina, stari „Clyrus'). Vanj se izliva od desne strani mnogo daljši potok Bunar, ki izvira izpod najvišjega vrhunca Rumije in teče tik mesta ob njega južnem koncu. Od pristanišča pelje po primorski ravnini popolno ravna uova cesta do podnožja hriba Kurila. Cesta je dobra in trdno napravljena, le valjavnice še ni videla in tudi težki vozovi se ue vozijo po njej, da bi debeli in ostri grušč nekoliko stlačili. Sredi ravnine stoji stara reduta, drugače pa ne vidiš v okolici mkakih trdnjav. S. R. (Daljo prili.) jazno odzvalo ter nam poslalo društvenino za leto 1890, nekaj jih še vedno prihaja, in ker jih je mnogo obdržalo knjige, upamo, da še zglase svoj pristop. Z veseljem potrjujem, da se število članov množi od dne do* dne. (Dalje prita.) -i--■-,-«- Politični razgled. Notranje dežele« V Ljubljani', 25. maja. Ix državnega, »bora. Danes imela je poslaniška zbornica zopet sejo. Ker je budgetni odsek najtežavneji del svojega poročila že dovršil, bode morda mogoče, da se koj prve dni junija meseca, morda dne 3., prične bud-getna debata. /* parlamentarnih krogov. Ko se je grofu Taaffeu tako lepo posrečilo izogniti se adresni debati m vsem turnim prizorom in govorom, ki bi bili lahko nastali mej njo, premišlja se zdaj v merodajnih krogih, kako bi se dala okrajšati budgetna debata Stvar seveda ni tako lahka, kajti v budgetni debati oglašali se bodo gotovo vseh strank govorniki ter poudarjali svoje stališče. Temu bi se pa menda vlada rada ognila kolikor mogoče, ter vso debato zasukala bolj v Btvarni tir, ker bi rada, da bi debata ue postala predolga in bi zasedanje zbora se zavleklo v mesec julij, ko je težko skupaj držati sklepčno zbornico, kajti poslanci začenjajo uhajati na vse strani. V raznih skupinah pečali so se baje že s tem vprašanjem, a dozdaj menda ueso prišli do pozitivnega sklepa. Od neke strani, ki vladi ni menda baš oddaljena, sprožila se je misel, da bi se mesto po naslovih in poglavjih, izključno le po poglavjih posvetovalo. Naslovov je 146, poglavij pa namo 42 Na ta način se je ravnalo vedno v gospodski zbornici. Se li bode tak predlog stavil, iu kaj bode nanj porekla poslaniška zbornica, to se bode skoro pokazalo. Itasinski klub v dižavnem zboru je sklenil, da bode v budgetni debati po svojem načelniku Romanczuku oddal izjavo, da Rusini zahtevajo od vlade izdatno obrambo in ravnopravnost svoje narodnosti v šolah in uradih, kakor tudi, da se bolje jemlje ozir ua gospodarske potrehe kmetskega ljudstva. hrancoskl dijaki v Pragi. K blago8lovljenji zastave dijaškega društva „Slavijn" v Pragi došla je tudi iz Pariza deputacija francoskih dijakov, broječa pet članov. Nad tisoč čeških dijakov zbralo ro je na kolodvoru v Smihovu, da pozdravi došle. Rtzun dijakov bilo je skoro isto toliko druzega občinstva. Ko se je pripeljal vlak, klicali so češki dijaki „Vive la France". Goste pozdravil je najprej nek odvetniški kandidat francoski, ter izrazil simpatije češkega naroda za Francoze. Oba se borita proti vedno širjajočemu ae skupnemu sovražniku Germanstvu. Burni klici „Vive la France" odmevali so po končanem govoru. Nek doktor medecine je potem v češkem jeziku pozdravil došlece, katerih jeden se je zahvalil v kratkih besedah. Potem so se gostje odpeljali v mesto mej burnimi pozdravljajočimi klici množice in pevanjem narodnih pesmij. * nanje drža ve, O kraljici Nataliji je vedno Še mnogo govora v srbskih novinah. General Horvatović, Kista Damč in mnogo drugih, katere so vladni organi obdolžili, da so hujskali občinstvo ob priliki, ko se je hotela prvikrat odvesti kraljica, priobčili so izjavo, v kateri zavračajo tako očitanje. General Horvatovič pravi, da bi bilo gi-banie imele vse drugačne dimeuzije, če bi bil on stopil na čelo izgrednikov. Srbska p r i tožba. SrbBki poslanik pri porti v Carigradu, Nova-kovič, dobil je od svoje vlade nalog, da se pritoži pri otomanski vladi zaradi anarhističnih odnošajev, kateri so nahajajo v Stari Srbiji. Vsled tega imel je Novakovič s turškim ministrom Said pašom pogovor ter mu je izročil spomenico, katera navaja vse pritožbe srbske vlade zaradi napadov, katere so zakrivili v zadnjem času Arnavti iz Kosovskega vilajeta. \cniiri na otoka Krfu. Grška vlada v Atenah je dala ukaz svojim zastopnikom v inozemstvu, naj naznani jo dotičnim vladam, da na otoku Krfu vladajo normalne razmere. liusko-Francosko prijateljstvo. Kakor se iz Poterburga poroča v „Kolnisehe Zeitg." so odnošaji odlične rusko družbe proti fran-coskej izvanredno prijateljski. V vseh salonih vidi se toliko Francozov, častnikov, umirovljenih ministrov, senatorjev in umeteljnikov, kakor nikdar poprej. Meseca junija obiskal bode car francosko razstavo v Moskvi, kar bode zopet uplivalo ugodno. Prej uekateri neso hoteli tako očitno kazati svojega prijateljstva proti republikanski Franciji, zdaj pa, ko je car sam že nekaterikrati posebno odlikoval francoske dostojanstvenike, postalo je prijateljstvo proti Francozom poseben znak ruskega domoljubja. To poročilo vzbudilo je veliko zanimanje v vsej Nemčiji. Carnotovo potovanje po juini Franciji. Predsednik francoske republike nadaljuje svoje potovanje po južni Franciji, kjer ga povsod sprejem-I jejo naudušeno. V Toulbusu bil je vsprejet tako •ijajoo in entuzijastično, kakor Se nobeden glavar države pred njim. V Mootaubanu, kjer se je Carnot mudil dve uri, pozdravil ga je škof ter izrekel željo, da bi vsi Francozi bili zložni. Daš po republiki dosegli bodemo to, odgovoril mu je Carnot. V Toulusu pozdravil ga je tudi kardinal Desprev, ter bil prvi izmej cerkvenih dostojanstvenikov, ki je pozdravil Carnota, ter rabil v svojem nagovoru izraz republika. Revizija ustave v Belgiji. Sklep centralne komisije, da se kar prej mogoče prične z revizijo ustave, je prišel kakor nalašč vodstvu Štrajkujočih delavcav, ker je štrajk začel že opasno pešati in bi bil skoro prenehal. Naudu-šenje delavskih krogov je veliko. Nad stotisoč delavcev pozdravljalo je ta sklep z javnimi sprovodi po vseh večjih mestih dežele. Nadejati se je torej, da se bode rerizija rešila tako, da bodo vsi zadovoljni i u bode konec nemirom, ki so zadnji čas razburjali deželo. Predlogi centralne sekcije nikakor ne ustrezajo željam delavcev, ker v njih ni govora o taki občni volilni pravici, kakor jo zahtevajo delavci. Volilno pravico naj bode imel vsak 25 let stari Belgijec, ki ima že 6 mesecev kako ali vsaj del hiše. Odnošaji v angleški vojski. Jako zanimivi so statistični podatki o angleški vojski, ki kažejo veliko razdivjanost Preteklo leto bilo je 5814 vomih sodišč, ki so obravnavali 9153 zatožb, izmej teh 2086 zarad tatvine, 1514 zarad begunstva, 2086 zarad neopravičene odsotnosti, 352 zarad $krive izpovedi pri naboru, 809 zarad naail-stva in upornosti proti častnikom, 829 slučajev manj težke nepokorščine, 146 zarad zapnščenja straže ali spanja mej stražo, 333 zaradi pijanosti v službi 366 zarad pijanosti izvan službe, 403 zarad sramotnega obnašanja. Vsega skup bilo je proglašenih 5500 obsodb Za malo število angleške vojske so te številke precej visoke. Dopisi. Iz Gradca 20. maja [Izv. dop.j „Slovenec" prinesel je v svoji 103. št. dne 8. maja t. 1. dopis „S Štajerskega" (?), kateri se peča z »obžalovanjem", koje je izreklo akad. društvo „Triglav" dunajskemu akad. društvu „Sloveniji" radi njenega znanega sklepu glede „Brusa*. Kdor je čital sklep „Triglava" in gori omenjeni dopis „Slovenca", avidel je takoj, kako — da se ne izrazim huje — nelepo zavija „štajerski" dopisnik omenjeni sklep in s tem navaja vodo na svoj mlin, da potem lahko črni naše vrle „Triglavane", kateri so imeli po mojih mislih popolnoma prav, da so molče prezirali navedeni tendencijozni dopis. — Tudi jaz sera nameraval začetkoma molčati o vsem, toda, da se g. dopisnik „ Slovencev" morda ne bode domišljeval, da je s svojimi skrpucanimi vrsticami „vse pobil", odgovarjam mu kolikor možno mirno in stvarno. Gosp. dopisnik nam ne podaja, kakor pravi sum, lastnih nazorov, temveč piše, „kako se strinja priprosti narod" z razlogi „Triglavovega" sklepa. Gosp. dopisnik, ali ste res tako najivni, da mislite, da M) „Slovenčevi" čitatelji lahkoverni Tomaži? Nafl „priprosti narod" ve toliko o „Triglavovega" sklepa razlogih, kolikor sva vedela midva, predno je „Triglav" z oaudušenjem sklenil dotični sklep. „Slovenec" piše uadalje, „če so kje gg. duhovniki jih (lece) v to (za strankarske namene) rabili, dokažite in — tožite." Ne vem, kako bi imenoval početje g. dopisnika, ki je zapisal ta stavek štirinajst dni po obsodbi Žužemberškega kapelana. V Trebnjem so tožili in dokazali! Gosp. dopisnik piše „pač pa moramo in smemo tirjati, da se pri nas spoštuje čast. duhovščina z ozirom na njene zasluge za prebujenje našega naroda, v katerih zaslugah jih naši „mladi" z „Brusom" vred ne bodo nikoli dosegli." — Kako „Brus" o naši duhovščini — in kako o nekaterih naših duhovnikih misli, povedal je čestokrat vsem, ..kateri imajo ušesa da slišijo", ali g. „Slo« vencev* dopisnik nima menda niti teh, niti „očij, da bi videl", zakaj sicer bi bil v „Triglava" razlogih črno na belem čital: „Brus" ni nikedar smešil in črnil naše duhovščine, katero radi njenih zaslug spoštuje in ceni vsak Slovenec, pač pa je pisal resnico o nekaterih duhovnikih, kateri resnice sami niso preklicali." Radi zadnjega stavka usaja se „Slovenčev" dopisnik, češ, „da se čč. gg. duhovniki" ne bodo „rav-sali" z „Brusom". Morebiti je g. dopisniku tako malo ležeče na časti, da bi tiho molčal, ako bi g« kdo opravljal in trosil o njem laži, naši gg. duhovniki so po mojih mislih drugačni in gotovo bi bili dotičniki, katere je „Brus" ožigosal, tožili — ako bi mogli dokazati. — Kako je „oaše ljudstvo" volilo, o tem pisalo se je dovolj in javna tajnost je, kako je bil izvoljen kandidat notranjsko-gorenjskib mest in trgov. In Ljubljanske volitve? — Gospod dopisnik „Sloveočev" mora imeti jako slab spomin, ako piše nekaj dnij po Ljubljanskih občinskih volitvah, da ljudstvo ni hotelo voliti drugih kandidatov, nego katere so oni, (gg. duhovniki) priporočali". n Triglava nikolikor sem jaz čul, nikedar niso očitali „Slovenijanom" „ razsodnosti", toda razsodnost ima dve strani, in ako so „Slovenijani" „raz-sodili", da delujejo v Mahničevem duhu, vredni so pač pomilovanja „Triglavanov". Med drugim piše „Slovenčev" gosp. dopisnik : „Da jim (duhovnikom) ložje tu ali tam vržete kak kamen nasproti, v to Vam služi imenovani „BruB". Ako je g. dopisnik v tem „Vam" menil „Triglavane", moral bi se bil prej poučiti, kakor sem se jaz, in izvedel bi, da je samo jedenkrat pred leti poslal neki „Triglavan" kratko notico „BruBu", da pa od tedaj ne šteje „Brus" nijednoga sotrudnika med „Triglavani." Gotovo nihče in tudi gospod dopisnik sam ne misli resno, da bi Be njegovemu dopisu morda podtikalo, da je „orožje" proti „ liberalcem", ako pa se že podtika, dela se to gotovo s priporaujo, da to norožje" ni jekleno, pač pa leBeno. čas, da končam. Gosp. dopisnik trdi: „Bolj mešaš mleko, grše bode." Ako je to naš pregovor in ako je ta pregovor resničen, bo, ako nadalje mešava, g. dopisnik, vaše mleko gotovo grše od mojega. Toliko v prijazno premišljevanje. J. Z. Iz Kožne doline na Koroškem 23. maja. [Izv. dop.) Raduj in veseli se slovenski svet! Nova zvezda vzhaja ti na znanstvenem obnebji, zvezda, ki bode zatemnila vse dosedanje veleume, zlasti pa jezikoslovce slovenske. Dosedanji jezikoslovci naši pocapljati bodo morali pred tem učenjakom — velikanom kakor muhe pred slonom. I, za Boga, kje pa je ta zvezda, oznanjajoča nam novo veselejšo iu rodo-vitnejšo dobo v slovstvu našem? Kje moremo videti to najnovejše velesilo? V Celovci je na onda-kajšnjem učiteljišči ter čuje na ime Kari Prescbern, v nekaterih krogih imenujejo ga tudi, kar mu posebno dopada, „der sehdne Kari", rojen je v Borovljah, katoliške vere in polnoleten. Stariši hili so mu pošteni slovenski puškarji, pišoč se Prešerne. Ta naš „Kori" »plezal jo vsled poBebne sposobnosti svoje — obračati plašč po vetru — po lestvici do C. kr. vadničnega učitelja in še celo duri sobane našega deželnega šolskega sveta so se mu kar na-krat na stežaj odprle — zakaj — to on sam najboljše ve. Ta g. Preschern čuti se veleuma, pravega velikana med učenjaki in hoče v znanem Celovškem lističu „Freie Stiminen" svetu pokazati, da je res veleum ali kakor bi rekel Nemec „ein Uni-versalgenie". To je storil v nekem »Eingesendet, zur Abwehr" dne 12. t. m. Tu se je spravil nad g. dr, Sketa in njegovo nemško-slovensko slovnico, katero ostro kritikuje in naposled g. Sketu očita, da ne bode g. Sketu preostajalo druzega, nego poprositi gospoda Prescherna, da ga blagovoli vspre-jeti mej učence svojo, da mu bode mogoče priučiti se slovenščini ter potem popraviti slovnico svojo po navodilih, katere bode prejel iz ust veleučenoga tega „profesorja", ki je v svojem času dovršil 8 težavo komaj dva razreda preparandije. Sicer pa je gosp. dr. Sket v Celovčanki temu učenjaku dobro posvetil ter mu pokuzal, da je tudi sloveči slovenski jezikoslovec, neuadomestui vitez Fran Miklošič, tako sodil, kakor se nahaja v omenjeni slovnici. A to našemu veleumu Preschernu ni dovolj; v svojem odgovoru na g. dr. Šketovo „poslano" si pridržuje pravico odgovora, kar je tudi že preteklo sredo Storil, pri tem pa si nakopal novo blamažo. In Bedaj bodemo morebiti v kratkem tudi še doživeli, da se g. PreBchcrn spravi nad pokojnega Miklošiča ter svetu pokaže, da tudi ta učenjak — velikan po njegovih mislih ni bil kos slovenskemu jeziku, da se je motil, da njegovi viri niso verodostojni in da je bil Miklošič prava muha proti našemu veleumu. Borovlje pa bodo zaslovele po celem učenem, svetu kot zibelj prvega slovenskega učenjaka iu jezikoslovca Korlna Prescherna. Kaj ne, predrzen je Ie-ta Boroveljski velikan dovolj? Saj to je dokazal že pred leti, imenujoč prve slovenske može, ki so osiveli v boji za na- rodne pravice, može, katere spoštuje celi slovenski ' svet in tudi pošteni Nemci, „geftihlspolitiker*. In ker se mu je to dobro obneslo, da je hitreje splezal po lestvici, misli si torej: Zakaj bi se mi sedaj ne posrečilo, spravim se nad slovenske jezikoslovce, morda me pokliče celo minister Gautsch v svoje ministerstvo, potem pa bodem pokazal tem hudomušnim Slovencem, potem jih bodem učil „kozje molitvice". Ali nikar naj se ne moti. To bo le brumne želje, ki se mu nikdar izpolnile ne bodo. Vender pa veleučeni g. učenjak, ako v resnici hočete kritikovati Miklošiča, svetujem Vam, „pilite" dobro, da Vam ne bode izpodletelo, ter da se ne bodete še bolj blamirali, kakor ste se pri Šketu. Svetovali bi Vam, preden druge kritikovati hočete, pregledati svoj „Abecednik". Ondu bodete našli dovolj napak in pregreškov, saj jih kar mrgoli, in je prava sramota, da je ta Vaša zmes sploh zagledala beli dan. Preden hočete o drugih govoriti, treba Vam je samemu dokazati, kaj in koliko da znate, — in koliko ste se učili. X. Iz NtarcgM Trga na Notranjskem 23. ma|a. (Vasovalec— požigalec.) V noči od 17. na 18. maja nastal je ogenj v skednp J. Tomca v Podloži. NevarnoBt bila je velika za celo vas, ker so slamnate strehe vse na kupu. Ali gasilno društvo Starotrško prihitelo je izredno naglo na pomoč in omejilo požar na goreči Bkudenj, kateri je seveda upepeljen z vsem gospodarskini orodjem. Zažgal je bržkone po neprevidnosti pijan ponočnjak iz Loža. Njega in ljubico njegovo ima sodnija v preiskavi. Želeti bi bilo, da bi si žandarmerija in gg. župani strožje postopali proti ponočnemu točenju, zlasti po zakotnih gostilnah, in odločno zabranje-vali zloglasno ponočoo stikanje in rogoviljenje često golobradih, komaj doraslih dečakov — Korist gasilnega društva pokazala se je tu zopet očividno. Nedoumno pa je, da so še nekaterniki, ki mu vedo namesto hvale le posmeh. Tako se ob tem ognji nekoji taki čudaki žalostne postave, prišedši gasit, ko ni bilo več nevarnosti, na lici nesreče provzro-čili jako neumesten prepir, norčevaje se iz gasilcev, kateri so vendar izvrševali plemenito delo. — Po-gorelec bil je zavarovan pri banki Slaviji, toda žal, le za poslopje. Domače stvari. — (Vabilo) na občni zbor društva „Narodni dom" dne 30. maja 1891. 1. ob 7. uri zvečer v pevski sobi narodne čitalnice Ljubljanske. Dnevni red: 1. Nagovor predsednikov. 2 Poročilo tajnikove. 3 Poročilo blagajnikovo. 4. Poročilo pre-gledovalnega odseka. 5. Volitev predsednika. 6. Volitev upravnega odbora. 7 Volitev pregledoval nega odseka. 8. Posameznosti. — (Dramatično društvo) imelo je v soboto zvečer svoj redni občni zbor, o katerem poročamo obširno na lista drugem mestu. Zborovalci so si z vsklikom predsednikom izbrali zojiet gosp. dr. Tavčarja. V odbor pa so v zmislu prenare-jenih pravil (da je v odboru poleg predsednika Se osem v Ljubljani bivajočih odbornikov) izvoljeni gg: dr. vitez Bleivveis Trs teniški, Fr. Drenik, dr. Valentin K r i s p e r, Simon R u t a r, A. T r s t e n j a k , dr. Vošnjak, dr. Žitek, Ivan Železnikar. Na g. Dreuika predlog bil je soglasno in z do-broklici gospod dr. Josip Staro" v priznanje izrednih zaslug, katere si je s sedemnajstletnim po-žrtovalnim delovanjem stekel za društvo in slovensko dramatiko sploh, imenovau č a s t u i m č l a n o m — (Občni zbor muzejskega društva) bode v sredo due 10. junija t. 1. ob 6. uri zvečer v bralni sobi Rudolfinuma. Na dnevnem redu bode poleg navadnih poročil volitev novega odbora, namreč predsednika in 8 odbornikov. Zato bode ta zbor večjega pomena. — (Poročil) se je v soboto v kapeli Marija-nišča g. Vrban Zupan ec, poslovodja veletrgovine Fr. Ks. Souvan v Ljubljani in nečak znanega rodoljuba g. notarja dr. Jerneja Zupanca, z gospodično Anico Branketovo, hčerjo umrlega zdravnika in hišnega posestnika. Povodom poroke napravili so pevci pod vodstvom g. Majorja gospodični nevesti lepo podoknico. — (Iz Zagreba) došla nam je vest, da je v soboto gosp. Milan Leustek na tamošnjem vseučilišči z dobrim uspehom napravil tretji strogi farmacevtski izpit in bil promoviran doktorjem „phar-maciae". To vest bodo g. Leusteka mnogobrojni tukajšnji prijatelji gotovo vsprejeli z veseljem. — (Ustanovna s 1 a v n o s t gasilnega društva v Šiški) bila je pravcata ljudska veselica. Nad tisoč gospode in okoličanov in nad 300 ognjegascev zbralo se je pri popoludanski veselici na prostornem in z zastavami obilo okrašenem Koslerjevem vrtu. Zastopana so bila gasilna društva z Bleda (z zastavo), iz Domžal (z godbo), z Doba, iz Kranja, Kamnika (z godbo), Škofjeloke, Ljubljane, Postojine, Radovljice, z Viča, iz Št. Vida, tobačne tovarne, Starega trga pri Loži in Šiško. Iz vseh teh in mnogih drugih mest in trgov bili so tudi prisotni zastopniki čitalnic in bralnih društev. Po vremenu zadržani, pozdravili so brzojavno: Gasilno društvo Gorenjegradsko, Idrijsko, Brdsko, Starotržki gasilci. Vspored vršil se je v uzornem redu. Uspeh slavnosti je vsestransko po voljen. Ob l/4ll. uro dopoludne prikorakali so mej pokanjem topičev ognjega8ci, katere so gospa Juvančičeva in gospici Kinčičevi okrasile s svežimi šopki, z godbami do županstva, kjer so goste pričakovali : občinski zastop. Šišenska čitalnica, mnogo domačega občinstva in iz Ljubljane došla gospoda. Pred vse v kolo stopivše načelnike gasilnih društev stopil je Šišenski župan, g. Knez, ter pozdravil prišlece v imenu občine, ki pripoznava korist gasilnih društev. V imenu Šišenskega ognjegasnega društva pozdravil je goste gosp. J u v a n č i č , poudarjajoč, da se čuti sicer še društvo mlado, vender že vredno pobratimstva z bratskimi društvi, da je za to prirejena veselica in da radostno pozdravlja vse tovariše. V inrnu čitalnice govoril je pozdrav g. Fr. Drenik, poudarjajoč, da na i gasilna društva s čitalnicami solidarno delujejo na izobrazbo. Ob lf%ll. uri pričela je služba božja, pri kateri je mešani zbor Šišenske čitalnice prav dobro pel. Ob 12. uri odkorakali so ognjegasci z zastavo in godbami in krenili na Koslerjev vrt, kjer sta svirali Domžalska in Kamniška godba. Po-poludanska veselica pričela se je ob ll'.Ji uri. Vojaška godba pod vodstvom kapelnika Nem r a ve zvršila je vspored izborno. Pevski del dopolnil je „ Slavec", mnogoštevilno zastopan, pod vodstvom gosp. viteza Janušovskega na glasno pohvalo i u isto tako prikupil se je mešani zbor Šišenske čitalnice. Mej presledki igrali sta godbi iz Kamnika in Domžal. Slavnostni nagovor govoril je mesto g. Juvančiča g. Fr. Drenik. Ob 8. uri zaključilo se je kegljanje. Kegljalo se je blizo 800 serij. Dobitke so dobili gg.: Škarjevec, Škrjanpc, Bitene, Kršič, Krži.šnik in Petrič. Ker bode kegljanje vrglo nekaj dobička in so bili tudi drugi dohodki izdatni, ostal bode blagajnici Šišenskega gasilnega društva znaten znesek in reči se sme: Gasilnih društev geslo: Na pomoč! postalo je tudi geslo slavnemu občinstvu, ker je prišlo — na pomoč. Osnovalnemu Odboru se sme čestitati. — (Iz Borovnice) dne 21. maja: V „Slo-venskeni Narodu" sem bral, da v barji ni nobenega hrošča in da nekdo da 5 gld. za vsacega taeega škodljivca. V naši občini tudi še nihče letos ni videl hrošča in bi smel tudi 10 gld. obljubiti za vsacega. Ali ni to čudno V Vender bode pa sadja prav malo, ker se je v vsako cvetje črv zapledel iu je cvetje kar suho in rudečkasto postalo. — (Delavsko podporno društvo v Tr3tu) poslalo nam je račun in poročilo za b'to 1890. Preteklo leto društvu ni bilo ugodno, lin pa prouzročila mu je izrednih in velikih troškov m društveno jiremoženje se je v teku leta zmanjšalo za 2370 gld. 90 kr. Premoženje iznaša koncem 1890. 1. 15.808 gld. 15 kr., proti 18.239 gld. 5 kr., koncem 1889 1. Za podpore in zdravila izplačalo je društvo svojim obolelin članom 11.790 gld. 84 kr. Društvo ima jednoga čast. člana (Gorup), 9 ustanov-nikov, 39 podpornikov, 1127 rednih moških in 188 ženskih udov. Društvena knjižnica broji 2497 knjig. Te številke jaku jasno govore o blagodejnem delovanji društva, katero naj ti se Še bolj razširilo, da bi bilo še krepkeje zavetišče slovenskemu življu v Trstu. Telegrami „Slovenskomu Narodu': Beljak 25. maja. Shod podružnice sv. Cirila in Metoda v Stebnem vršil se sijajno. Zbranih nad 400 ljudij. Po pozdravu prvo-mestnika Wuttija razlagal odposlanec glavne družbe dr. Vošnjak pomen in delovanje družbe. Učitelj J. Žirovnik iz Šent Vida, ki je prišel na prošnjo podražničino, govoril jako poučno in popularno o sadjarstvu, poslance Einspielor o koroškem šolstvu. Vošnjakovo igro „Svoji k svojim" predstavljali kmetski diletant je vrlo dobro v največo zabavo ljudstva. Kvartet ljubljanskih pevcev (Zalaznik, Štamcar, Bajec, Vidmar) krasno pel. Veselica do pozne noči. Najlepši red. Narod čedalje bolj probujen in naudusen za svoje narodne pravice. Dunaj 2 5. maja. Cesarica vrnila se je zjutraj iz Monakovega, Taaffe iz Nalžova. Dunaj 25. maja. Odposlanci na svetovni poštni kongres povabljeni na 30. dan maja k cesarju na obed. Pariz 25. maja. Promet omnibusov skoro popolnoma ustavljen. Štrajku joči vozniki ustavljajo voze, ki skušajo voziti, izpregajo konje in režejo vajetj in podveznice. Policija mora često poseči vmes. Več oseb so zaprli, mej njimi člane strajkovskega odbora. Peterburgf 24. maja. Povodom prihoda carjevi če vega v Sibirijo izdal je car senatu ukaz, s katerim se mno^i prognanci in kaznjenci pomiloste, ali se jim kazen premeni. Guvernerji imajo izmej kaznjencev po vrednosti izbrati one, ki se pomiloste. Carjeva odredba pooblašča carjeviča, objaviti carjevo voljo, da se Sibirija z Rusijo zveze z železnico in da v Urusu osebno prvi lopato zasadi. Carjevič ob jednem imenovan načelnikom prvega vzhodno-sibirskega lovskega polka. Razne vesti. * (Železnica v Oru i gor i.) Kneževa vlada Črnogorska stopila je v razgovore z neko Francosko tvrdko, da bi se zgrudila ozkotirna železnica od Pla.vniee na Skaderskeiu jezeru v Podgorico, od tam pa preko Danilovgrada-Orealuke do Nikšiča, potem pa iz Podgorice v Andrijevico. Ž* nekaj čaBa biva inžener imenovane tvrdke na Črnigori, da dela potrebne studije. Stroški za zgradbo znašali bi 6 milijonov frankov. Glede tega, se li bode te železnice izplačale, so nekateri mnenja, da bi prouzročile težko obremene nje državne blagajnice. * (Izseljevanje ruskih zidov v Ameriko.) Kakor poroča „Financial News", je baron Iliraeh nakupil veliko ozemlje v Uragvaiu, kamor ee bodo naselili ruski židje. Odšel je že tja inžener, da bode priredil vse potrebno za nove koloniste. Urugvajska vlada dovolila je razne priviligeje židovskim naseljencem, za to pa bode baron IlirBch jej pegel finanoijelno pod pazduho in pripomogel, da se zboljšajo Urugvajske finance. * (Uri pa v Londonu.) Poročali smo že o tiripi ua Angleškem. Vsled stalno slabega vremena se bolezen razširja vedno bolj. Pretekli teden umrlo je v Londonu 2G6 oHeb za bripo, 51 pa vsled dru-gib bolezni), ki so se pridružile bripi. Mej zadnjimi Žrtvami je mnogo odličnih civilnih uradnikov. General Buller, generalni adjuatnt. vojske, je težko obolel na hnpi. (iladstoue, ki je bil tudi bolan, počuti se bolje, pa ne sme iz sobe. Vsi prostori zbornice poslancev so se te dni temeljito prekadili in dimn-ticirali. * (Pošten voznik) Zabt lezenja vreden je čin necega Dunajskega rkomf<>rtablarja" ki je iz ročil na policiji desetak, katerega mu je po zmoti izročil po noči nek gospod namestu voznine, ki je znašala jeden goldinar. Vendar so še pošteni Pudje na svetu. * (Potres.) Iz Sofije se poroča, da je bil tam pretekli petek v noči precej močen potres, ki pa ni napravil škode * (Nesreča na železnici.) Na železniškem mostu v OstrogOOU gledal je mej vožnjo poštnega vlaka, ki vozi z Dunaja v Budimpešto stavbeni pod-vzetmk Ivan Pal skozi okno pri vagonu. Ker je glavo preveč vun pomolil, odtrgalo mu je omrežje mosta pol obraza, tako da bode težko okreval. * (Predrzen berač.) V NViihringu poleg Dunaja prišel je te dni mlad človek, kacib 21 let star, prosjačit. Ko je videl, da je hišna gospodinja sama v kuhinji, zahteval je na mah cel goldinar, ter je hotel za gospo, ki je pred njim bežala v sobo. Ko je začela klicati na pomoč, zbežal je predrzni berač. * (Dober odvetnik jo iztakne.) Znano je, da so v Lugaun v Švici zaprli italijanskega častnika Livraghi-ja, ki je zakrivil več zločinov v Masavi in katerega izročitev zahteva italijanska vlada. Zdaj pa je Bernski odvetnik K mi i g izdelal juridično poročilo o tem vprašanji. Po tem poročilu se izročitev Livraghi-ja ne bode vršila tako gladko, kajti zločine, zarad katerih zahteva italijanska vlada njega izročitev, izvršil je na afriških tleh, v okraji, ki stoji pod vojaško komando, ob jednem pa mu je upravitelj civilni guverner. Za tak slučaj pa v pogodbi mej Italijo iu Švico ni nobene odločbe glede izročitve in na to ne opira Bernski odvetnik Kbnig * (Velika nesreča ua železuici.) Na progi Osnabrtlck Loli ne trčil je iz Osnabrticka došli osobni vlak v Kirchlengernu na posebni vlak, ki je vozil oaobje in konje cirkusa Carre. Mnogo oaob bilo je mrtvih in ranjenih. Vsi zdravniki iz Quein bausena podali so se na mesto nesreče. Mej mrtvimi je vodja vlaka iu 6 članov osobja in hči posestnika cirkusa. Teško ranjenih je 15 oseb, mej njimi soproga lastnika cirkusa. Zalivala.. Odbor telovaduega društva „Sokol" v Zagorji za Savo šteje si v prijetno dolžuost blagodušnim rodoljubom na podjiori k napravi krasne društvene zastave, ter na sodelovanji k slavnoBti blagoslov-Ijenja iste in posebno pa za mnogobrojno udeležbo pri blago8lovljenji dne 17. t. m. bratom Sokolom in kolesarjem iz Zagreba, Ljubljane, Celja in Ru dolfovega, požarnima hrambama iz Litije in Šmartna, gg. pevcem iz Litije, Šmartna in Vač iu slednjič vsem ouim, ki so navzlic slabemu vremenu prihiteli povekšati velevažno slavnost, izrekati svojo naj-iskrenejšo zahvalo! Na zdarl Odbor telovadnega društva ,,Sokol" v Zagorji za Savo. Mnogolelu« opazovanja. Pri slabem prohavlje-nji in poinankanji slasti do jedij, sploh pri vseli želodčnih boleznih se pristni Moli-o vi „ 8 ei d! it z-p r a šk i u zelo odlikujejo kxkor nobeno drugo sredstvo s svojim želodec krepcujoćim ter kri čistečim uplivom. Cena Skatljici 1 gld. Po poštnem povzetji razpošilja jih vsak dan A. Moli, lekarnar, O. in kr. dvorni založnik na Dunaji, Tuchlaubeu 9. V lekarnah po deželi zahtevaj vedno izrecno M o 11-ove preparate z njega varstveno znamko in podpisom. 1 (4-7) „LJUBLJANSKI ZVOK" stoji za vse leto 4 gld. 60 kr.; za pol leta 2 gld. 30 kr.; za četrt leta 1 gld. 15 kr. I.iMiniru uredništvu : Slavni c. kr. postni urad v Kropi: »Vas se stvar ne tiče, torej — mirna Bosna f" Loteriji!«- Mrečke 23. maja. Na Dunaji: 59, 87, 67, 16, 18. V Gradci: 62, 86, 36, 10, 25 Tujci: 24. maja: l'r. Malici: Dostal, Stainpfl, II.;climuth, (Johsler, Kukolj, Book z Dunaja. — Groch iz Draždan. — VVitgen-pfoil iz Celovca. — Poltnig \l Gradca. Pri Slonu Knez Auersporg, M is h I. Klein, Lilles 7. Dunaja. — Prister ia Zagreba. - KrHiiss, Ziib-r iz Trata. ■— VVelss || Pran«. Pri n\ Ii-IjmU«'iii MMtrJi 1 dinar, Kesman iz Ka- dovljfcn. — 8ohwara i/. Pulja. — Bornhard z Dunaju« — Schmidt iz PIziih. Pri havarMkfin dvoru : Wuchter i/. Tržiča. Pri |uifi4'iu kolodvoru}: I'\>lakowski iz Logatca. — Mosor, Uršič s Koroškega. — Kiud iz Urna. — Haflilj is Zagreba. Umrli so v Izubijani: 23. maja: Karol ina Klopčič, ieleen. delavca hH, 3»/, leta, Poljske nlice It. 38, Meningitis. — Katarina Merhar, perica, 54 let. Stari trg It. 26, Uraemia. 24. nuja: Terezija MuSič, delavka, 20 let, Vegove ulice St. 12, jetlks. 25. muja: Ana Standaher, nttdračunskega svetnika žena, 81 '/t let, Špitalske ulice št. 9, kap. V deželni bolnici: 23. maja: Jernej Stražifiar, dninar, 40 let, Morim s Brighthii. Tržne cene v LJubljani dne 23. maja t. 1. Ki. kr kr. Plenica, Mleti. t » 12 Bpeh povojen, kgr. 1 — KI 1 Rež, ] Ječmen, n 5 69 Surovo maslo, „ 1 — 70 > • ' t 4 66 — 2 ;0'es, • 3 75 Mleko, liter . . . . -=- 10 j Ajda, n 5 60 Goveje meso, kgr. — HO, Proao, n 5 53 Telečje „ , 54 KornzH, > 560 Svinjsko „ „ j— 66 Krompir ■ 223 Kostrunovo „ a i — 40 i Leča, n • < • 10 — Pifianec...... 1 50 Grah, • 10 — Golob...... 20 Fižol, ■ • ■ • ? _ Seno, HM) kilo. . . ir>i ; Maslo, k*r. . -6 Slama, „ „ . . . ! 2 23 Mast, • — Drva trda, 4 Qmetr. „ mehka, 4 , 1 6 60 I Speh tri sen _ 59 j 4|40' Meteorologično poročilo. J Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mokrimi v mm. 1 m ! '5* a co ' 2 7. zjutraj. 2. popo). 9. zvečer 733-3 mm. 7315 mm. 7314 mm. 13 0° C 16-4° C 12 0»C brezv. si. jzh. si. jzh. obl. obl. d. jas. 300 mm. dežja in toče. se a 1 ^ 7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer 7302 mm. 7299 mm. 731 0 mm. 11-20C 170° C 110° C brezv. si. zah. hI zah. dež. obl. jasno 3 00 mm. dežja. 92 20 - , 92 10 :10«5 - „ 111 — 102 40 — „ 10885 997 - — i 995 — 800 25 — * 298 50 : 18-05 — , 118 05 9 3S _ " 9 34 rvf»6 — , 57.75 • ^7-7* 7, 25 I gld. 133 "/o marčna rent« ... Akcijo uarodne banke Kreditne akcij«..... London ........ iSrebro........ Napol......... 0. kr. cekini .... N omike marke..... i°/0 državne Hročke 1/. I. 18-">4 Državne arečk« iz I 1H*»4 Bgerska zlata, renta i", ,.......104 „ 75 „ genka papirna rentn fia/0......101 „ 40 , Dume/a reg. srečke 5°/u . . . 100 *ld. 120 „ 50 „ Zumlj. obč.. avstr. 4Vt*/« z'llti uut listi . 116 „ — , Kreditne srečko.....100 gld, 185 , 75 , Kudolfovo srečko..... 10 n 20 , 50 a Akcije anglo-Hvslr. Manke . )'JO 157 , 75 , Tramway-dniet. velj. 170 «ld. a. v. 238 , — „ V Narodni Tiskarni" v Ljubljani izšla je knjiga: Razne pripovedke, ISTajgrozovitejšst rxa.\x]«a. jse^lera-otea.. Spisal Catulle Mendes; provel Vinko. — TJ*lor3Q.cl. Spisal Sevnica n. — Silvestrov otročlčelc. Kaliforn-ska povest. Spisal Bret. Harte; poslovenil Vinko. — "CJ"nl-čeno žlvljexs.je. Oeški Hpisal StroiiDežnicky; preložil Vinko. — (^cna fo kr., po poŠti 45 kr. Izvrsten, belokranjski lorinjevec 4 leta strar (za pristnost, so jamči), v literskih butoljah po ■ gld. «0 kr., v zabojih po 25 steklenic (steklenica ll/.t litra) »O gl«l. — priporočil (445—1) ^A.. Ijiic*liiior v Oi-iiomljit. l6 Brzovozni parobrodi iz BREMENA v AMERIKO. Opozarjamo vse potnike, kateri nameravajo peljati se v Ameriko z našimi brzovoznimi parobrodi, da na Dunaji nemamo urada za prodajanje vozovnic. Vsttlttlo, ki prodaja na Dunaji vozovnice za brzo-vozne parobrode Itroiiieiiske^ je Nlepai*. Novi brzovozni parobrodi Iz Bremena v Ameriko vozijo lc 8 tliiij. Vozovnice prodajajo se samo v Bremenu. Potniki kupijo naj na Dunaji le železniške vozovnice 1I0 IIrcniciitir Ne kupujte od Dunajskih sleparjev vozovnic za parobrode. V KrriiM-ini. marca meseca 1891. Severonemški Lloyd, (210—19) Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Nolli. Lastoina in tisk .Ndrodue Tiskarne4