Svoje pravice bodo uveljavili železničarji
Zavedajte se tega, trpini in organizirajte se vsi v USŽ.
Tomtchik ob 40-letnici organizacije.
40-letnica obstoja
železničarske
organizacije
v Avstriji.
Dne 2. aprila 1892 so se zbrali v Wailandovi dvorani v Brigittenau na 'Dunaju prvič delegati železničarjev v bivši Avstriji, ki so kljub nevzdržnemu terorju ki je takrat vladal, začeli orati ledino.
Kakšen je bil položaj tedaj? Pri severni železnici je gospodaril vitez Jej-teles, pri severo-zapadni železnici Taus-sig, pri c. kr. državnih železnicah vitez plemeniti Cedik. Bili so diktatorji prve vrste, poznali niso- nikakih pogajanj ali popuščanja, marveč so vsak odpor v kali zatrli in zlomili. Značilno za tedanjo dobo je besedilo iz službene prisege, v kateri stoji med drugim: »Obljubim, da bom branil in varoval družbene in drž. interese in da ne bom ničesar podvze-mal, kar bi tem interesom škodovalo.« Kdor se je drznil le omeniti ustanovitev organizacije, ki bi imela za cilj zboljšanje položaja osobja, je bil radi kršitve prisege kazensko- odpuščen in postavljen na črno listo, da ni mogel dobiti pri nobeni družbi službe. Za denuncijacijo je bila tedaj zlata doba.
Položaj osobja je bil nevzdržen. Pri provizorični nastavitvi je znašala plača 98 krajcarjev na dan, definitiven je postal železničar po 10 do 15 letih, odpovednih rokov delavci niso poznali-, delovni čas je bil neomejen ter je trajal po 12 do 14 in več ur obvezno. Zavarovanje zoper nezgode ni obstojalo. Personalna zastopstva in delavski zaupniki so spadali še v kraljestvo bajk.
Politično je bil delavski razred popolnoma brezpraven in ni imel nikake volilne pravice. Delavski tisk je bil omejen tedaj na »Arbeiterzeitung«, ki pa je izhajala kot majhen tednik, ki je bil številko za številko cenzuriran. V kolikor so se vršili delavski sestanki, so bili po vrsti razpuščeni po policijskilt komisarjih in nešteto odločnejših delavcev je bilo obtoženih. Karakteristična za tedanje razmere je izjava državnega pravnika viteza Wieser, ki je v nekem procesu izjavil:	»Država smo mi. Mi
zahtevamo od delavcev in kmetov močne roke in noge, mislili mesto njih pa bomo mi — država!«
V takih težkih prilikah se je zbralo 40 železničarjev na ustanovni občni zbor, katerega je vodil s. Karl Höger. Vest o ustanovitvi strokovne organizacije se je razširila, hitho po vsej državi, povsod so železničarji zahtevali ustanovitev podružnic. Po preteku enega leta je začel izhajati »Železničar«, ki je postal branilec železničarskih pravic. Do leta 1897 je organizacija kljub najtežjim oviram napredovala, v tem letu pa je bila od Badenija in Guttenberga kot državi nevarna razpuščena. Toda ta razpust in njemu sledeče persekucjje niso mogle več uničiti med železničarje vrženega semena, razredna zavest je postajala vedno močnejša in po vsakem razpustu, po vsakem preganjanju je vstala med železničarji ista organizacija še močnejša kot je bila preje ter ie vedno odločneje vršila svojo nalogo ^ed železničarji.
„ Danes ob 40. letnici njenega obstoja 5ashtamo tudi jugoslovanski železni-can'i naši matici na vseh velikih uspehih, ki jih je kot organizirana celota dosegla ne samo za železničarje, marveč hidi za ves ostali proletarijat, častitamo avstrijskim sodrugom na njih vztrajnosti, odločnosti in zavednosti ter jim kli-eemo: Vztrajno naprej v borbi za interese železničarjev in za dosego sknpne-sa cilja vsega delavstva.
f.
So-drug j. Tomschik je napisal ob- 40-letnici železničarske organizacije sledeči apel na železničarje:
Pred 40 leti je imel »Železničar« druge naloge, kot jih ima danes. Tedaj je bil edini glasnik železničarske organizacije, sel, ki je nosil vesti med železničarje v najbolj oddaljene kraje stare Avstrije. V »Železničarju« se je brezobzirno kritiziralo krivične predstojnike. Večkrat je bil vsled' tega »Železničar« konfisciran in odgovorni urednik obtožen po državnem pravniku, večkrat so ga tožili prizadeti načelniki, vendar je bit, v kolikor se je šlo za porotne obravnave, vedno oproščen. Ostra kritika »Železničarja« je imela dobre posledice. ker je marsikaterega načelnika spravila na pravo pot in ga prepričala, da je tudi podrejeni in tudi delavec enako človek kot on, da mora tudi delavec imeti gotove pravice in živeti človeku dostojno življenje.
Železničar je moral tedaj vršiti dvojno vzgojno nalogo. Moral je kritizirati krivice uprave in njenih eksponentov pred vso javnostjo, poleg tega pa je moral tudi železničarje učiti o njihovih pravicah in dolžnostih ter jim v sleherni številki razlagati cilje in koristi organizacije.
Mnogo železničarjev — tudi nečlani organizacije — je bilo, ki so z vnemo prebrali sleherno številko lista, mnogo pa je bilo tudi takih članov organizacije, ki so »Železničarja«, čim so^ ga prejeli, položili lepo na omaro, ne da bi ga pogledali. Drugi zopet so morali prestati mnogo očitkov od strani svojih žen, ki so se bale sprejemati »rudečega Železničarja« ter so' ga takoj, uničile, da ja ne bi trpel dušni blagor njihovega moža. Tako se je moralo vzgojno delo »Železničarja« boriti z velikimi ovirami in zaprekami.
Ko se je železničarska organizacija in njeno glasilo vedno bolj razširjalo ter je šlo železniški upravi in vladi na živce, je tedanji prvi železniški minister, feldmaršal-lajtnant von Guttenberg, leta 1897 organizacijo razpustil. Vse naloge organizacije je takoj prevzel strokovni »st. Članski prispevek je vsak član plačal kot naročnino za strokovni list in organizacijsko delo se je vodilo v ena-kenr obsegu kot pred razpustom. Pode-ijevalo se je pravovarstvo, uredništvo lista je izplačevalo podpore, sklicavaio agitacijska zborovanja, dokler se ni posrečilo dobiti odobrenja za ustanovitev nove organizacije pod naslovom »Splošno pravovarstveno in strokovno društvo za Avstrijo«. Besedica »železničar« ni smela biti navedena niti enkrat v društvenih pravilih. Zato je moralo strokovno glasilo »Železničar« ves ta čas nositi vsa bremena. Po razpustu organizacije leta 1897 je padlo število naročnikov od 25.000 na 10.000 in z ustanovitvijo nove organizacije pa je število zopet rapidno rastlo tako, da je oh začetku svetovne vojne doseglo že naklado 60.000 izvodov. Med svetovno vojno je število organiziranih članov padlo za polovico in je organizacija štela komaj še 30.000 članov. Mlačneži, maiodušni in onh ki so od organizacije pričakovali takojšnje uspehe, so ji obrnili hrbet, ker so mislili, da jim organizacija med vojno ne more nič nuditi. Zaostali so s svojimi prispevki in na ta način »šte-dili«. —
Kljub temu pa je organizacija in njeno strokovno glasilo med vojno nadaljevala boj za interese železničarjev' ter je dosegla celo vrsto uspehov.
Prišel je prevrat: svetovna vojna je minila. Stare, preje nepremagljive sile, so bile zdrobljene. Delavstvo je priborilo svobodo tiska in politično svobodo v polnem obsegu. Samo gospodarske razmere so bile po dolgi vojni zelo ža-
lostne. — Organizacija je rastla; nad 80% vseh železničarjev male »Avstrije« se je organiziralo' in naklada lista se je gibala med 90.000 in 100.000 izvodi.
Organizacija v masah pristopivših železničarjev ni razočarala ter je kljub najtežjem času in gospodarskemu pomanjkanju dosegla uspehe. Izvojevala je demokracijo v železniškem obratu. Železničarji niso bili več na milost in nemilost izročeni svojim predpostavljenim, ker so imeli močna personalna zastopstva, ki jih je uprava morala upoštevati. Organizacija je korakala od uspeha do uspeha.
V letu 1930 je prišla grozna gospodarska kriza, fašizem je hotel zavoje-•vati Avstrijo in tudi na železnicah popolnoma uničiti vsako demokracijo. Železničarjem se je zopet obetala doba iz leta 1890. Organizirani železničarji pa so odločno odbili tudi ta napad. Kapitalistični sistem v Avstriji in po celem svetu je v razpadu in posledice tega se že opažajo tudi na železnicah. Železničarska organizacija je bila zajedno s svojim glasilom iz ofenzive potisnjena v defenzivo. Naša naloga je sedaj, z našimi najboljšimi močmi in v strnjenih vrstah braniti ter obdržati doslej dosežene uspehe. V teh težkih, a odločilnih časih se zopet pojavljajo omahljivci in neodgovorni kritiki, ki bi radi organizaciji naprtili odgovornost za to dobo, v kateri ne moremo izvojevati novih uspehov, marveč edino braniti dosežene položaje.
Omahljivce in kritike vsled tega opozarjamo samo na razmere pred; 40. leti,
Že v zadnji številki smo v krajšem članku opozorili na položaj onih profe-sionistov, ki so bili leta 1927 nastavljeni, sedaj povodom zadnje redukcije pa so bili zopet uvrščeni nazaj v kategorijo profesionistov z dnevno plačo. Že zadnjič smo podčrtali, da pri tej preuvrsti-tvi niso mogli igrati finančni momenti glavne vloge, za to so strokovniki sami ob sodelovanju organizacij izvršili več intervencij na direkciji, ki so pa vse potekle več ali manj brezuspešno. Ko so dobili odgovor, da na preklic te pre-uvrstitve ne morejo računati, je sklical naš savez članski sestanek teh redu-cirancev, na katerem se je točno ugotovil dejanski položaj ter je bila določena dvočlanska deputacija, ki je izvršila v petek dne 8. aprila 1932 na merodajnih mestih v Beogradu potrebne intervencije ter je predložila motivirane vloge tako načelniku mašinskega odele-nja Generalne direkcije, kakor tudi v Ministrstvu saobraćaja. V informacijo objavljamo delno besedilo teh vlog:
Podpisani zvaničniki-nastavijenci profesi-onisti ljubljanske železniške direkcije se obračajo do Generalne direkcije s prošnjo, da bi preklicala rešenje G. D. Pov. štev. 424-32 od 7. marca 1932, v kolikor se to rešenje nanaša na nastavljene profesioniste ter podpiramo svojo vlogo s sledečimi razlogi :
}■ V ljubljanski železniški direkciji je bila istočasno kot nam odpovedaa služba tudi večjemu številu nastavljenih zvaničnikov in služiteljev pri prometnem oddelku, ki pa so vsi (s par izjemami, ki so bili disciplinsko kaznovani) ostali na svojih službenih mestih še nadalje kot nastavljeno!. Samo vas nastavljene profesioniste, ki smo bili že pet let kot nastavljena v službi, pa se je odpustilo iz službe in smo sprejeti nazaj le kot profesionisti z dnevno plačo.
2.	V kolikor je bil naš odpust iz službe odrejen iz finančnih razlogov radi pomanjkanja kreditov na budžetskih partijah za nastavljence in se nas je vsled tega uvrstilo med delavsko osobje prosimo, da se prekontrolira sledeče naše podake, s katerimi ugotavljamo, da se s to preuvrstitvijo ni prištedilo niti najmanjšega zneska.
Skupno nas je bilo odpuščenih 32 zvanič-
da uvidijo, iz kakih nižav so se železničarji le s pomočjo svoje organizacije in svojega strokovnega glasila v eni sami generaciji povzdignili na dostojno višino.
Železničarji, vztrajajte z Vašo organizacijo, ki Vas je iz najbolj mizernih razmer dvignila in naredila za svobodne železničarje, ki Vas ni razočarala, marveč je držala, kar je obljubila in ki Vas bo tudi v bližnji bodočnosti, čim bo gospodarska kriza premagana, peljala po poti navzgor k še boljšim razmeram.
Te besede Vam moram kot star delavec v strokovnih organizacijah, ki sem se naučil spoznavati in presojati j ljudi in razmere, ob 40 letnici zaklicati.
PRELOŽITEV KONGRESA UJEDINJE-NEGA SAVEZA ŽELEZNIČARJEV JUGOSLAVIJE.
Centralni odbor USŽJ je na svoji zadnji seji dne 12. aprila 1932 soglasno sklenil na podlagi doslej vloženih predlogov od strani raznih podružnic in funkcionarjev saveza, da se za dne 15. in 16. maja 1932 sklicani kongres Ujed. saveza železničarjev Jugoslavije odgodi za nedoločen čas.
Čim dobi centrala Saveza od Ministrstva vrnjena odobrena pravila bo določila definitivno dan in kraj kongresa ter to pravočasno objavila z okrožnico, kakor tudi z razglasom v »Ujedinjenem železničarju«.
Za centralni odbor USŽJ:
B. Korošec 1. r. — F. Jernejčič 1. r. * V
nikov I. odnosno II. kategorije v glavnem iz kurilnice Ljubljana1 I in II, ki smo prejemali poleg naše plače in draginjske doklade še rodbinsko doklado za 64 članov družine. Skupni izdatki za nas kot nastavljence so znašali doslej okroglo Din 49.000.— mesečno odnosno Din 588.000.—• letno. K temu je morala železniška ustanova še plačevati prispevke za bolniški fond v znesku Din 12.000, tako, da so-znašali skupni izdatki za nas okroglo Din 600.000.—. To je veljalo seveda po predpisih, ki so bili v veljavi do 31. marca 1932. Ker se je s 1. aprilom 1932 znižalo draginjske doklade in tudi rodbinske doklade, bi padel izdatek za rodbinske doklade letno za Din 7700,— in za osebne doklade pa za Din 40.000.— tako. da bi celokupni izdatek za vseh 32 reduciranih stro-kovnikov znašal le Din 550.000,— letno.
Če pa ostane naša preuvrstitev v kategorijo profesionistov v veljavi, nam pripada najmanj ona dnevnica, ki smo jo imeli povodom nastavitve leta 1927, ker bi to dnevnico dobili povodom uvedbe novega delavskega pravilnika na podlagi čl. 123 prvi odstavek. Pripominjamo, da ima vsakdo od nas preko 10 let železniške službe, so pa med nami tudi uslužbenci z nad 20 leti službe ter je naša plača pred nastavitvijo znašala Din 43.000.— mesečno ali letno Din 516.000.—. K temu pa bo morala železniška uprava plačevati še enak prispevek _za delavski pen-zijski fond, t. j. po Din 70.— za vsakega mesečno, ali letno Din 27.000.—. Poleg tega bo morala železniška uprava plačevati tudi prispevek za bolniško blagajno, ki bo znašal za nas vse letno Din 15.000,— tako, da bo samo ta izdatek za nas 32 znašal letno Din 558.000.— odnosno več, kakor znaša za nas vse izdatek, ako ostanemo v kategoriji nastavljencev.
V spomenici smo nadalje navedli še vprašanje dopusta, ker imajo kot delavci pravico na večjo izmero dopusta ter vprašanje odškodnine za čezurno delo, ki jim bo v slučaju, da ostanejo profesionisti z dnevno plačo', pripadalo, ako bi čezurno delali. Spomenico smo zaključili s predlogom, da naj bi Generalna direkcija predložila, da se oni znesek, ki je sedaj za nje določen iz kredita za delavske plače, prenese na partijo za plače nastavljencev in da se jih še nadalje obdrži v staležu kot nastavljen- , ce z letno plačo.
Intervencija
za reducirane strokovnike (USŽJ).
Deputacija je na merodajnih mestih izročila spomenice ter je predelala posebno spomenico naslovljeno na poslance Dravske banovine tudi v roke poslancu g. Mravlje, ki je deputaciji zagotovil, da bo poizkusil vse, da se upravičeni želji prizadetega osobja ugodi.
Ne vemo, kak uspeh bo imela končno ta deputacija, Doznali smo le, da se tudi za te strokovnike pripravlja revizija njih redukcije in da bodo posamezni zopet uvrščeni nazaj v kategorijo na-stavljencev. Posebno bi bilo to želeti za one, ki so prišli na železnico starejši od 33 let in bi sedaj, ako ostanejo profesio-nisti, izgubili stalnost. Na vsak način je s tem narejen prvi korak k definitivni ukinitvi te redukcije, ker s takim stališčem uprava prizna, da za to redukcijo ni bil merodajen razlog, da strokov-niki baje po novem zakonu niso več predvideni. Tudi če bi imel ta razlog veljati, je jasno, da se mora v takem slučaju postopati tako, da se vse one, ki so že bili nastavljeni, pusti na miru, novih pa več ne nastavlja in tako polagoma kategorija izgine z upokojitvami.
Kar se tiče plač za te strokovnike, ki
so bili pomaknjeni nazaj v kategorijo profesionistov z dnevno plačo, še ni padla definitivna odločitev, katere plače naj se jim dajo. Možnosti so namreč le dve:
Ali se jim da ona plača, ki so jo imeli leta 1927, to je pred nastavitvijo.
ali pa se jim prizna tolika dnevna plača, da bo ta odgovarjala njihovi plači, ki so jo imeli kot nastavljena.
Ena kot druga plača bo s postranskimi izdatki, ki jih bo imela uprava za nje, ako ostanejo profesionisti z dnevno plačo, večja od celokupnih izdatkov ako bi ostali v kategoriji nastavljencev. Iz tega ja-sno sledi, da tudi finančni moment pri tej redukciji ni igral nikake vloge ter je za to še bolj utemeljena naša zahteva, da naj se tudi nastavljene strokovnike pusti še nadalje v službi kot zvaničnike I. in II. kategorije, ker je to v interesu tudi železniške uprave same in bo s tem ugodeno želji vseh prizadetih stro-kovnikov. Kakor smo že zadnjič ugotovili: le malo dobre volje je treba, pa bo vprašanje rešeno v obojestransko zadovoljstvo.
Volitev v Nabavlialno zadrugo.
Svoječasno smo poročali, da so posamezni zadružniki vložili proti izvedenim volitvam v Nabavlialno zadrugo pritožbo na Deželno kot trgovsko sodišče s predlogom, da se volitve razveljavijo, ker so se pri njih vršile nepravilnosti in nezakonitosti.
Deželno kot trgovsko sodišče je s svojim odlokom z dne 8. aprila to pritožbo zavrnilo s sledečo utemeljitvijo, ki jo dobesedno priobčujemo:
Predlagatelji navajajo v svojem predlogu razne nerednosti, ki so se vršile v predpripravi za volitev delegatov. Izvršene poizvedbe so dognale, da ti očitki napram vodstvu zadruge niso povsem brez podlage. Vendar je pri presoji stvari upoštevati, da ima zadruga svoje člane širom cele dravske banovine, da je imel vsak delegat razdeliti do 1000 in še več glasovnic in da se pri takem številu članstva prav lahko zgodi kaka nepravilnost, ki pa ie vsekakor le podrejenega pomena. Po izpovedi predsednika načelstva in nadzorstva, je dognano, da so imeli delegati točna navodila vzdrževati red in pravilnost ter izvesti volitve v redu v smislu zadružnih pravil. Dalje je dognano, da so se volitve vršile v redu in da je le gotova mala skupina opozicijonalcev že vnaprej sklenila, da bo delala nered in če le mogoče volitve obrezuspešila. To izhaja že iz dejstva, da se je ta opozicija zadrževala ves čas volitev na volišču, svojih glasovnic pa ni oddala ter je šele, ko so bile volitve končane, zahtevala preložitev volitev, da tudi oni lahko glasujejo1.
Ker so izvršene poizvedbe dognale, da grajani nedostatki niso takega značaja, ki bi imeli kaj vpliva na izid volitev — volitev se je udeležilo 74% vseh članov in so bili vsi delegati izvoljeni z veliko večino — je bito predlog na razveljavo volitve delegatov zavrniti.
Tako se glasi utemeljitev sodnije. Poudarjamo- že v naprej, da s tem ni izrečena zadnja beseda in da bodo merodajne instance še imele priliko razpravljati o raznih potvorbah -pri volitvah in o onih, ki so nepravilno obveščali sodnijo.
Za danes se omejimo le na par naj-očitnejših točk v utemeljitvi sodnije, ki jih je pač sodnija uvrstila v dobri veri, ker je verovala navedbam gotovih organov zadruge.
Sodnija v utemeljitvi ugotavlja, da je imel vsak delegat razdeliti do 1000 in še več glasovnic. Ta utemeljitev izzveni tako kakor da bi pretežna večina delegatov imela za razdeliti okroglo 1000 iglasovnic. Kakšen pa je bil dejanski stan:
Skupno je bilo 49 volišč. Od teh je
imelo:
4 volišča pod 50 volilcev,
25 volišč od 50 do 100 volilcev,
14 volišč od 100 db 200 volilcev,
1	volišče	s	238	volilci,
1	volišče	s	323	volilci,
1	volišče	s	369	volilci,
1	volišče	s	533	volilci,
1	volišče	s	743	volilci in le
I volišče s 1113 volilci.
Torej iz tega sledi, da je pretežna večina delegatov imela razdeliti le od 50 do 200 glasovnic.
Razsodba se v glavnem opira na ljubljansko volišče, češ, da opozicija
sploh ni hotela glasovati in da je še le potem, ko so bile volitve končane, zahtevala preložitev volitev. Ne vemo od kod je sodišče dobilo te podatke, ki jih v pritožbi pritožitelji sploh ne navajajo. Na ljubljanskem volišču je bilo dejansko oddanih 482 glasov, med katerimi je bilo polno osporjenih, ker jih niso podpisali volilci itd. in znaša torej za ljubljansko volišče procent oddanih glasov le 43% in se torej na tem največjem volišču celih 57 % sploh ni udeležilo volitev. Zastopniki teh 57% so- na volišču zahtevali, da se za ljubljansko volišče izvrše ponovno volitve z novimi glasovnicami in so to zahtevo dokazali s tem, da so na licu mesta ugotovili potvorbe podpisov in druge nerednosti.
Po- našem skromnem prepričanju ne zadostuje, da so imeli delegati točna navodila izvesti volitve v redu, marveč bi morali oni sami razdeliti glasovnice, kar pa niso naredili in je že v tem bistveno kršenje pravil.
Čudimo se tudi, od kod je prišla sodnija do ugotovitve, da je obstojala »ma-
la skupina opozicijonalcev«, ki je že v naprej sklenila, da bo delala nered. Ker je iz nadaljne ugotovitve razvidno, da so mišljeni oni, ki so bili na volišču v Ljubljani glavni kolodvor, se bodo prizadeti gotovo znali zavarovati proti temu očitku, ki je za nje kot zadružnike vsekakor žaljiv.
Veseli pa nas ugotovitev sodnije, da so izvršene proizvedbe dognale, da očitki napram vodstvu zadruge niso povsem brez podlage. Za to bo primerno mesto na prihodnjem rednem občnem zboru Nabavljalne zadruge, da bomo o teh očitkih kot zadrugarji obširneje razpravljali ter pričakujemo, da se bodo občnega zbora korporativno udeležili vsi oni, ki glasovnic niso podpisali, odnosno, ki kljub zahtevi niso mogli dobiti njihovih glasovnic nazaj v roke, da bi glasovali. Radovedni smo. kako bo predsednik načelstva in nadzorstva Nabavljalne zadruge tem pričam, ko bodo osebno prišle na občni zbor, dokazal, da se pri volitvah niso vršile nepravilnosti.
Skupna podporna akcija za reducirane le bila prepovedana (USŽJ).
V zadnji številki smo objavili, da je naš savez predložil direkciji posebno' vlogo radi uvedbe organizirane podporne akcije za podpiranje reduciranih železničarjev, v kateri naj bi sodelovali in prispevali s svojimi prispevki poleg uprave in osobja tudi Banska uprava, Delavska zbornica. Mestne občine itd. Enako smo v isti številki objavili dopis Direkcije, ki je vse organizacije obvestila, da je postavljen pri direkciji poseben odsek oblastnega odbora Rdečega križa za pomoč odpuščenim železničarjem, ki bo edino upravičen voditi podporno akcijo- in v katerega lahko vsaka organizacija pošlje enega zastopnika.
Par dni po tem obvestilu pa smo dobili od direkcije nov dopis pod štev. 8664-1 od 1. aprila 1932, ki se glasi:
»Pozivno na tuuradni dopis štev. 8664-2-1-32 z dne 29. marca t. 1. Vas obveščamo, da je v navedenem- dopisu omenjena akcija za pomoč odpuščenim železničarjem ustavljena in da je ustavil svoje nadaljno delovanje tudi odsek oblastnega odbora Rdečega križa za pomoč odpuščenim železničarjem, ker je gospod generalni direktor drž. žel. z nepričakovano depešo prepovedal sodelovanje in pomoč direkcije in prepušča vse privatni inicijativi humanih organizacij in »druženj.
O tem se obvesti tudi mestno občino ljubljansko, kr. bansko upravo dravske banovine in oblastni odbor Rdečega križa.
Omenjeno odločitev generalne direkcije izvolite vzeti na znanje tudi kot rešitev Vaše vloge štev. 2438-R z dne 22. marca t. 1.
Direktor: Dr. Borko 1. r.«
Ne vemo, kaki motivi odnosno katere intervencije so pripeljale g. generalnega direktorja, da je prepovedal v času redukcij podporno akcijo.
Naš savez je svojo podporno akcijo nadaljeval in je reduciranim svojim članom tudi redno izplačal podporo, v kolikor so se za podpiranje prijavili potom podružnic.
Reducirana, pozor!
(USŽJ.)
V zadnji številki »Železničarja« smo objavili tudi vlogo našega saveza na železničarska podporna društva, da bi re-ducirancem za čas redukcije sistirala plačevanje članarine. Na to vlogo smo dobili od Podpornega društva železničarskih uslužbencev v Ljubljani dne 12. aprila 1932 naslednji odgovor:
»V odgovor na Vaš dopis z dne 23. marca 1932 naznanjamo, da vsled neprilik redukcij zavoljo neizpolnjevanja članskih dolžnosti ne bo nikdo izgubil članstva, da pa v smislu pravil izgubi članske pravice vsakdo, ki bi po naključju v četrtem mesecu neplačevanja članarine umrl. To nazi-ranje je osvojil odbor in tudi občni
Berlin na zimo.
Poroča iz Nemčije — lija Ehrenburg.
Že jeseni razsajajo nevihte na Baltiškem morju in od tam piha mrzla burja po dolgih in ravnih berlinskih ulicah, prevrača tovore, trga listje in izpreminja svetlobno reklamo kinov in restavrantov v nekako polarno svetlobo. Vsaka jesen naznanja zimo, t. j. povečanje že itak velike bede in letošnja zima je strašnejša kot vse pretekle: v jeseni ni padlo samo orumenelo listje; padle so tudi borzne in takozvane duševne vrednote.
Zaman kličejo na cestnih križiščili članice Armade spasa: Zima prihaja! Na pomoč! Malo nabranih pfenigov, pevanje psalmov in diplomatske akcije prav malo pomagajo proti hudi zimi. Tudi časopisna poročila, da je Lava! jedel v čast Nemčiji klobase z zeljem, ne spremenijo ničesar in ne olajšajo bednim Berlinčanom hude zime. Nikoli še ni bilo v Kurfürstendamu toliko pohajačev, ki se hočejo zabavati; kavarne, plesišča so natlačena; opaziš lahko tam vsakovrstne atrakcije, papagaje, Eskime v kočah, rezervirane lože — marmornata stranišča — ki se svetijo kot pozlačeni templji — a zvočnik opozarja s hreščečim glasom:
»V Neukölnu plenijo ljudje pekarne.« ln Neuköln ni daleč od tam, samo par postaj podzemeljske železnice, a to nič ne de, v Kurfürstendamu ni ne pekarn, ne lačnih ljudi, so samo kavarne, papagaji, psi fine pasme, svetlobna reklama, smokingi in kožuhovina.
Nekdaj...
Nemci so že večkrat v preteklosti paradirali s svojo naivno mesečnostjo in hodili po strehah in jokali v slabo naslikanem luninem svitu. Ni menda treba praviti, da so padli s streh na trda tla in da so dekorativni lunin svit brzo prepleskali. — Ni preteklo osem let, odkar je meščanstvo postreljalo zadnje upornike. Nov sen se je začel — poln različnih stvari, v bistvu pa dividend — a kljub temu abstrakten. Za-
upali so Marki kot papeževim odpustkom — vsaki dan so se dvigald s tal tvornice, polagali so nove stroje —• racionalizacija se je vršila do sekunde in še natančnejše so to izmerili. Izdelovali so pohištvo na debelo, čudne fotelje —- 10OO komadov na uro; radio-aparate niso postavljali samo v javne hiše, temveč tudi v stranišča. ■ Ljudje niso zamudili nobene borzne seje, nobene predstave ali modnega plesa-. In tako je ta sen trajal brezhibno, štiri, skoro pet let. Meščan je medtem lahko že pozabil šparta-kiste in inflacijo in je celo odobraval socijalne prevrate — v drugih državah in je verjel v nesmrtnost in mislil, da bo obrnil tok zgodovinskega razvoja. Nemci so pač mirno igrali bluf — zgodovinsko religijo po-kerja in norosti.
Prepad...
Končno je igra zgubljena in niso mogli ustaviti naravnega razvoja in meščani nočejo več odobravati socijalnih prevratov, gledajo policaje in upajo, da bo mir in legalni red rešil Nemčijo pred polomom. Toda to upanje je zelo slabotno, Nemec je vajen velikih iger, praznoveren in fatalističen, vidi, da je igral izgubljena; drugi pa zopet poudarjajo, da niso izkoriščevalci, temveč de; lavci v industriji; tretji zopet hočejo pregnati bližajočo se nevihto s tem, da plačujejo razne šarlatane, ki se bahajo, da bodo kar na lepem uničili vse prevratne elemente, a kljub temu se zbirajo po nočnih zabaviščih, da bi pozabili vse skrbi in resne misli, ki jih tarejo. Strah pred bodočnostjo je podoben strahu prostornosti, ki nima konca. Kur-fürstendam ima glavo, ki se obrača in noče gledati reči, ki se godijo okoli njega — strašno zimo — brezposelnost in bedo.
V knjigarnah v Westenu, kjer si dosedaj videl samo lahko in zabavno čtivo, vidiš v izložbah na vidnih mestih: Konec kapitalizma — Kapitalizem -in socializem. Seveda to ne znači apologijo revolucije, niti radovednost stratega sovražnikove moči — to znači samo, da se vse maje in nikdo ne ve izhoda. Eden največjih berlinskih kinov daje tovrsten film — in meščani ga gledajo in ploskajo.
Na platnu vidijo, da zapuščeni otroci
postanejo pridni delavci. Oni ne razumejo smisla tega filma niti jih ne omeči smeh otrok, kajti pri tem se zmislijo na brezšte-vilo otrok in odraslih na severu Berlina, ki se nauče lenobe radi prisilne brezposelnosti, ki ustvarja žalost in obup.
Govoril sem s politiki, časnikarji in in-dustrijci in nikdo ne verjame, da bo s o tako naprej. Od zaupanja do obupa je bila kratka pot. Neki veliki industrijec mi je izjavil: »Če bi mogel verjeti, da bo kapitalizem zdržal še 20—30 let, bi se- že vedel ravnati.— a tako eno leto p-reje .ali pozneje, je vseeno — ne moremo dati kruha in deia bednim ljudem ... naj to dela, kdor hoče...«
Be d'a ...
Berlin gleda kljub temu na svojo zunanjost, disciplino in če hočete, je obdržal še navado blufa. Nemci poklanjajo za Božič drug drugemu darove: obroče za prtiče, svinčnike, vse to lepo zavito v svilenem papirju in v lepih škatljah. V neki ve-lemeščanski hiši sem videl servirati v starih steklenicah in finih kozarcih slabo žganje; videz je rešen. Ponoči razbijejo- komunisti ali naciji okna 22 ih podružnic časnikarskega koncerna Ullstein in Hugenberg-časopisi prinašajo le kratko notico o teh dogodkih. Banka falira, trije samomori, več tisoč ljudi je zopet več na cesti — mal incident, poročajo časopisi. Odgovor časopisja: par filozofskih dizertacij o svobodi mišljenja, razprava o vplivu Hooverjevih govorov, o usodi človeške civilizacije. Bil sem na nekem zborovanju pisateljev, slikarjev in ci-roastov: Doli s cenzuro! Da bi ustregli intelektualcem, so napisali organizatorji na plakatih frazo, ki je baje Goethejeva: »Cenzura je kuga!«, četudi vemo, da Goethe ni sovražnik cenzure.
Berlin je podoben obupancu, ki se skrbno namili in obrije, preden si prereže grlo. Samo skrajni nemir v Westenu in razmi-šljenost mimoidočih nam kaže skrito tragedijo. Zdi se, da je zopet doba inflacije. K-ot takrat hodijo ljudje v trgovine in si nakupujejo stvari, ki jih ne rabijo: razlika je samo v tem, da- danes nima nihče denarja.
danes se kupuje, jutri se falira — je pač vseeno, ni drugega izhoda — na strani' — sever — spredaj — zima.
Trgovine na severu, kjer so delavci, so prazne in jih zapirajo. V znani kavarni, kamor je zahajal slavni berlinski risar Zille in iskal svoj model, sem našel le štiri goste, in to v soboto zvečer. Drugi kavarnar se je pritožil, da so od 600 udeležencev zborovanja v njegovi dvorani naročili samo trije pivo, drugi so prosili ponižno le kozarec vode — tu na severu ni blufa.
Beda tu ne bode v oči, ni slikovitih klobukov jn razcapancev — Berlin ni Napoli. Nemci znaj-o- dobro skrivati svojo bedo._ Treba je prav natančno pogledati, da zapazimo zakrpane obleke in čevlje, žalostne oči, ki kažejo bolj glad kot politično strast.
V bližini Alexanderplatza so razstavljeni v izložbah krožniki z raznimi jedili in napis: 20 pf„ 30 pb Na največjem krožniku stoji velikanski svinjski parkelj za samo 55 pfenigov. Ljudje hodi» v trgovino, štejejo pfenige, grabijo za krožnike in v naglici stoje požrejo klobaso s krompirjem, zeljem in najbolj im-oviti srečneži še velikanski svinjski parkelj. Toda vsi ne gredo v trgovino, ostajajo zunaj in pasejo oči na razstavljenih jedilih in ne morejo iti naprej — ker pfenigov ni — s silo se -odtrgajo od izložbe in bežijo dalje ...
Klima in navada silita ljudi, da se drže krčevito svojega ognjišča — a kljub temu vsak dan raste število brezdomcev.. Bšrez-poselna podpora komaj zadošča za stanovanje — in kdor ne plača, ga takoj vržejo iz stanovanja. Nočni azili imajo prostora za komaj 4000 ljudi in za prenočišče morajo delati zjutraj dve uri — nekoristno delo, ki nikomur ne hasne in tudi oni. ki se dolgočasijo v brezdelju, opravljajo to nepotrebno delo z gnusom in nevoljo. Azil je ponosen na svojo čistost in tehnično upravo, toda brezposelni se počutijo kot v ječi, absolutna prepoved kajenja, ob vhodu se morajo sleči, da ne vtihotapijo v azi-l kake cigarete — skrivajo jih lahko v lase (ubogi plešcil). Okrutna in ponižujoča vojaška disciplina, menda zato, da ljudje ne pozabijo
zbor ni uveljavil kakšne drugačne razlage.
Govoru o sistiranju plačevanja članarine se izogibljemo; ker se ne da časovno omejiti, bi vedel celo v zlorabe in napačne razlage.« Obveščamo o tem odgovoru vse one reducirance, ki povodom delnega uki-njenja redukcij še niso bili sprejeti nazaj v službo, da plačajo iz prejetih podpor članske prispevke za podporno društvo vsaj v toliko, da ne bodo več kot dva meseca dolžni, ako nameravajo še
ZA BIVALNICO V KARLOVCU.
Na inicijativo vlakospremne sekcije je naš savez predložil na merodajna mesta posebno vlogo, da bi se vlako-spremnemu osobju v Karlovcu dodelila nova blvalnica. Vloga se v glavnem glasi:
Podpisani savez se obrača do naslova s prošnjo, da bi se uredilo vprašanje bival-nice za vlakospremno osobje v Karlovcu in sicer da bi' se za bivalnico najelo prostore v hiši, kjer ne bo gostilniških lokalov in bo osobju nudena možnost, da se res mirno odpočije.
Vlogo utemeljujemo s sledečim:
Prvotna blvalnica vlakospremnega osobja je bila v opuščeni vojaški baraki pred kolodvorom, na to v železniški baraki na postaji in za tem v vojašnici daleč proč od postaje. Vse te bivalnice so bile zasilne, neprimerne in večinoma skrajno nesnažne ter nehigijenske, vendar vsled tedanjih stanovanjskih razmer ni bilo mogoče dobiti drugih. Šele s. posredovanjem prizadetega vlakospremnega osobja samega, se je posrečilo dobiti prostore za bivalnico v novo zgrajeni stavbi. Samo po sebi je razumljivo, da blvalnica v tej novozgrajeni hiši ni odgovarjala svojemu namenu in se mora smatrati samo za začasno, dokler se ne dobi primernejša blvalnica odnosno dokler ne bi železniška uprava sama zidala.
Po več letih pa je sedaj prišel ugoden trenutek, da se lahko dobi v Karlovcu res primerne in poleg tega dosti cenejše prostore za bivalnico ter si usojamo vsled tega navesti nekaj razlogov, ki govore za to, da se v Karlovcu za vlakospremno osobje najame druga bivalnica.
Sedanje bivalnice v Karlovcu se poslužuje vlakospremno osobje postaj Ljubljana gl. kol., Zagreb gl, ki. in Novo mesto. Bivalnica se nahaja poleg trgovin ter je neposredno poleg bivalnice gostilna in v naj-bližji bližini, tudi _konjski hlev. Vsi spodnji prostori so bili prvotno namenjeni za gostilno in za konjski hlev. Le. zasilno se je v prostor tik hleva postavil štedilnik in služi sedaj ta prostor za kuhinjo vlakospremnemu osebju. Da ta prostor zlasti poleti ne odgovarja, bo lahko ugotovil vsak lajik, ker se širi iz hleva velik smrad in je tam vse polno mrčesa. Sedanja bivalnica tudi ne odgovarja za vlakospremno osobje, posebno' ne v nočnih turah, ker je zraven gostilna ter petje, hrup in vriskanje zelo moti odnosno onemogućuje počitek Poleg tega govore za takojšnjo premestitev bivalnice še drugi tehtnejši razlogi, katere smo v posebni vlogi točno navedli.
Upamo, da bo ljubljanska železniška dt-
svoje žalosti in sovraštva, ki ga morajo še vedno gojiti...
Razen mestnega azila so v zadnjem času otvorili še nebroj privatnih — to je gotov zaslužek: 40 do 75 pf. za noč. V azilu Armade spasa vam zaračunajo prenočišče najbolj slano, povrhu vas prisilijo, da pojete na tešče svete psalme. Toda dosti je ljudi, ki ne premorejo niti 40 pfenigov in te najdete v temnili kotih Tiergartna. Okoli 400 ljudi prenočuje pod železniško postajo v sredini mesta:	takih katakomb je več v
mestu,.treba je lezti vanje po trebuhu; kajti potepuštvo je prepovedano in policija budno čuva.
Glad...
Ulice v delavskih okrajih so prazne in mirne, samo nekatere so zjutraj polne ljudi, t. j. takih, ki kontrolirajo brezposelne izkaznice. Tupatam se celo čuie„prijeten glas: »Iščemo dva težaka.« V odgovor^ nato se ne dvigne samo par rok, temveč več sto se jih poganja za delo. Podpore so različne, povprečno 9 mark na teden. Zivljenski mi-nimiim je 30 mark, brez obleke in obutve. Kako pa naj živijo z 9 markami? Ekonomisti velikih časopisov se za to ne zanimajo, imajo pač več opravka z drugo kalkulacijo: Koliko plača Nemčija brezposelne podpore - to je preveč za njene moči,—- treba jih je znižati in rešiti domovino neznosnega bremena —! Pako govorijo časopisi, katerih stolpci so polni humanizma, visokih metafizičnih misli in klasičnega človekoljubja. Kar se tiče brezposelnih, 'morajo Pač živeti z 9 markami. Lansko .leto so jim dajali tudi kurjavo, letos jo dobivajo samo tlstl, ki imajo otroke, drugi pa lahko spijo na trgu v bližini Stettinerplatza, kjer je Para malo razgrela kamenje.
Po berlinskih ulicah prepevajo delavci orez strehe: »Vi, ki imate hišo in svetlobo, usmilite se nas, ki smo na cesti!« Do nedavno so ti potujoči pevci lahko zaslužili - do 3 marke na dan, sedaj pa le redkokdaj Pade na tlak kak novec, beda je pač po-s aia vsaManja stvar in srce postaja vedno ... 1	tudi oni, ki so prej metali novce
1'Ozi okno. nimajo več denarja: to so pro-
nadaljevati članstvo v Podpornem društvu.
Istočasno pa pozivamo vse reducirance — člane našega saveza — ki sedaj še niso bili sprejeti nazaj v službo, da nam takoj javijo svoje podatke —- o službeni dobi, družinskih in premoženjskih razmerah, izpitih — in istočasno sporoče, če so bili v dotični postaji mlajši od njih sprejeti nazaj v službo. Te podatke nam pošljite najkasneje do 20. aprila t. 1 .
rekcija ukrenila vse potrebne korake , sporazumno z direkcijo državnih železnic v Zagrebu, da se za osobje preskrbi res primerna bivalnica v hiši, kjer bo osobju zagarantiran odpočitek.
Slično vlogo smo poslali tudi Generalni direciji državnih železnic v Beogradu in g. sanitetnemu šefu v Ljubljani ter smo v vlogah navedli točno vse razloge, ki govore za takojšnjo premestitev bivalnice in upamo, da bo uprava ugodila upravičeni želji osobja.
ZAKAJ SE NE DOBAVLJA OSOBJU KOSOVCA?
Železničarji so vedno naročali trboveljski premog in sicer kosovec s katerim so bili zelo zadovoljni. Zadnje čase pa se osobju dostavlja le kockovec, ki je sicer za Din 7.— cenejši pri toni, je pa daleko slabši ter slabše gori in se ga za kurjavo dosti več porabi, tako da je osobje zelo oškodovano.
Apeliramo na železniško direkcijo, da končno enkrat dobavo premoga pri Trboveljski družbi uredi na ta način, da se bo osobju dobavljal oni premog, ki ga naroči, t. j. kosovec in ne kockovec.
DEČJA OPREMA PRIPADA ZA VSAKO ŽIVO ROJENO DETE.
Doslej je obstojala praksa, da se je izplačala dečja oprema le, če je otrok četrti dan po rojstvu živel. Če pa je preje umrl, se dečja oprema sploh ni izplačala. Sedaj pa je bilo izdano posebno tolmačenje, da pripada dečja oprema za vsako živo rojeno dete ne oziraje se, koliko časa živi.
DRŽAVLJANSKE IZKAZNICE.
Direkcija je izdala nalog, da morajo vsi delavci in profesionisti — ki so člani delavskega pokojninskega fonda —. predložiti čimpreje, najkasneje pa do konca maja 1932 službenim potom izkaznico o državljanstvu.
V informacijo vsem članom sporočamo, da dobe izkaznico o državljanstvu pri onem sreskem načelstvu, v čigar ob-
dajalke, šivilje, mali uradniki, ki imajo sicer še streho, toda žalostna pesem tuje bede jih več ne gane — ker že sami vsak dan bolj občutijo bedo.
Zločini strašno naraščajo: tatvine in, pocestni napadi so vsakdanja stvar; čez 60 odstotkov tatvin so po policijski statistiki izvršili lačni brezposelni, komaj 40 odstotkov so jih izvršili poklicni tatovi.
Beda ubija ne samo ljudi, temveč jih moralno uniči: zvečer hodi po prehodu Un,-ter den Linden, Tiergarten, Alexanderplatz na tisoče mladih ljudi med 15 in 25 leti. Mnogo jih nosi kratke hlače in poskušajo se žalostno smehljati in obračajo oči k tlom s prav žensko koketnostjo — to ni perverznost, pokvarjenost, moda — t j. beda, lačnih brezdomcev. Degenerirani bogataši’ celega sveta se zbirajo v Berlinu: Policija preganja kot povsod brezdomce in komuniste, toda je zelo tolerantna za vse vrste »ljubezni«. Amaterji iščejo svoje žrtve najrajši tam, kjer brezposelnim kontrolirajo izkaznice. Za 2—3 marke izvabijo novinca, sicer ta pljuje in ga je sram — tod'a kljub temu gredo — lačen , trebuh ne pozna »morale«. In tako postajajo profesionisti, ker dela ne dobijo nikjer.
Zvečer hodijo po ulicah in iščejo klijen-tov, a je zelo slaba kupčija radi velike konkurence, komaj 50 pfenigov do 1 marke m pol.
Vlačuge... v hlačah...
Bil sem v nekem malem kabaretu, kjer moski-vlacuge pričakujejo svojih kavalirjev.
Če vstopi slučajno- kaka ženska v kabaret, vsi jo poželjivo gledajo — so pač zdravi in normalni ljudje. Toda v tem trenutku vstopi kak upokojen polkovnik z visokim ovratnikom, navihanimi brki, ki še vedno vzbuja pozornost,— Med njimi jih je. dosti, ki so bili prej organizirani in hodili po shodih — a če se sedaj dva tovariša srečata, se obrneta vsak na svojo stran. Sicer še pojejo in plešejo ti mladeniči, a sramota in stud jim je uničila duševnost, to niso več ljudje, so samo lutke. Videl sem nekega krojača-speciaijsta za: I
močje spada domovinska občina, v katero je uslužbenec pristojen. V Ljubljani in Mariboru ter Celju pa izdaja te izkaznice Uprava policije.
Vsakdo kdor želi dobiti izkaznico o državljanstvu, naj naredi navadno prošnjo, ki je kolka prosta na Upravo policije odnosno na Sresko načelstvo. Na prošnjo naj zgoraj napiše: Kolka prosto v smislu tč. 9 člena 6 zakona o taksah in čl. 105 zakona o državnem prometnem osobju.
Prošnji je priložiti domovnico in krstni list. Državljanska izkaznica stane Din 3.—.
OD HRANARINE SE NE SME ODTEGOVATI PRISPEVKOV ZA DELAVSKI POKOJNINSKI FOND.
Na podlagi § 74 naredbe o zavarovanju državnega prometnega osobja za slučaj bolezni in nesreče se ne more od hranarine odtegovati ničesar izvzemši eventuelnih zaostankov in dolgov za bolniški fond. Vsled tega se v spiskih za hranarino ne sme odtegovati nobenih zneskov za delavski pokojninski fond ter ima vsak bolan delavec pravico, da se mu izplača celotna hranarina.
ODTEGLJAJI ZA NABAVLJALNO ZADRUGO.
Glasom svoječasnega odloka finančnega ministrstva se je odtegovalo vsem železničarjem in tudi delavcem ter upokojencem ter provizionistom 'Prispevke po Din 5.— odnosno 10,— skozi tri leta in se jim je tako odtegnilo skupno po Din 180, odnosno 360. Glasom novega zakona o nabavljačkih zadrugah imajo sedaj šele preostali po umrlem uslužbencu pravico zahtevati povračilo tega zneska. Doslej nam ni znano, da bi katera od vdov, ki so zaprosile za povračilo tega zneska, ta znesek že dobile povrnjen nazaj.
Zelo čudno pa je tudi to, da doslej uiti en uslužbenec še ni dobil potrdila, da je res vplačal dotični znesek na rai čun Nabavljačkih zadrug. Opozarjamo na ta nedostatak merodajne instance s prošnjo, da ukrenejo vse potrebno, da se vsemu osobju, ki je vplačalo gornje zneske,- izdajo potrdila, da bodo zamogli njih preostali vsaj dokazati upravičenost do tozadevnega povračila.
DNEVNIČARJI IMAJO PRAVICO NA 15-DNEVNO ODPOVED.
Pri zadnji redukciji je bila odpovedana služba tudi večjemu številu dnev-ničarjev in sicer le s 7-dnevnim odpovednim rokom.
Podčrtavamo, da velja za vse dnev-ničarje določba § 184 zakona o držav-
obleke novincev tega čudnega rokodelstva: hlače skrajša, napravi k srajci dekoltč. Vsi pričakujejo in sanjajo o »princu«, t. j. članu družine Hohenzollern, ki ima to navado, da pretepe vsakega mladeniča. Zato je v bližini, kjer stanuje »princ«, vse polno teh ljudi, ki čakajo na »srečo«.
Ni oficijelne statistike za moške vlačuge, a nekateri trdijo, da je teh nesrečnežev, ki se morajo radi bede prostituirati, na desettisoče. Če pomislimo, da so ti mladeniči zdravi in močni, katerih roke so željne dela, moramo konstatirati, da je ta režim pač strašen, ker žrtvuje telesno in duševno zdravje mladih ljudi tem gnilim degeneriranim starcem.
Svitanje...
Zapeljevanje mladoletnih je sicer pre-povedano v Berlinu — a policija gleda častitljive barabe, ki lovijo nezaposlene mladoletnike. Prepovedana je tudi črna borza, a se kljub temu zbira javno pod predsedstvom vladnega člana berlinske borze. Prepovedan je tudi znak »nadjev« — a Berlin je poln teh znakov in napisov proti Judom. Z levičarji se pa policija ne šali, za vsako najmanjšo stvar, a tudi brez te, jili pretepejo in zapirajo. Zato se ti skrivajo v zakotne kavarne na severu, tam se zbirajo in govorijo. A morda ravno zraven njih je druga kavarna »nacijev«, ki skušajo izzivati in seveda, če jih slučajno dobijo po grbi, so uboge žrtve.
Nacionalni socialisti sicer pravijo, da so proti kapitalizmu in ko bodo uničili židovske bankirje, bo dela dosti za vse. Tu in tam dajo brezposelnim hrano, da bi jih prjvabili v svoje vrste. Seveda voditelji ne pridejo v delavske četrti, oni ostajajo v centru, in kljub antisemitski tendenci, je med njimi dosti Judov. Seveda oni pač delajo, kar morejo, da rešijo svojo klaso, — tako so zanesli nesporazum v delavske vrste in to je dosti — mesto da bi se delavci borili proti velekapitalu, se pobijajo med seboj — kasa je seveda rešena, le kak bakšiš je treba dati.
Skoro vsako noč padejo streli na se-
Strokovni vestnik.
nem prometnem osobju, glasom katerega zamore uprava dnevničarju službo vsak čas odpovedati, toda le proti 15-
dnevnemu odpovednemu roku. Vsled tega imajo vsi dnevničarji, ki so dobili izplačano le 7-dnevu o odpoved, pravico še na 8-dnevno plačo glasom § 184 zakona o drž. prometnem osobju.
VAŽNA RAZSODBA DRŽAVNEGA SVETA. (USŽJ)
Tudi delavska leta se računajo železničarjem, nastavljenim pred 1. septembrom 1923 za odmero penzije od osnovne plače, kakor tudi položajne doklade.
Lansko leto smo objavili v »Železničarju«, da se je Glavna kontrola pritožila proti nekaterim rešenjem Ministrstva saobraćaja, s katerim je Ministrstvo odredilo upokojenim železničarjem penzijo in je pri tem vračunalo za odmero procenta penzije, kakor tudi za odmero penzije od položajne doklade tudi ona službena leta. ki jih je dotični železničar prebil na železnici pred nastavitvijo v svojstvu delavca. V dveh uvodnikih smo zavzeli k tem pritožbam, kakor tudi k praksi posameznih direkcij odnosno Ministrstva, ki za odmero penzije ni vračunalo tudi delavskih let, svoje stališče ter s citati iz zakona ter razlago dotičnih določb dokazali, da je stališče uprave nepravilno, ako ne prizna vsaj onim železničarjem, ki so bili nastavljeni pred L septembrom 1923 vračunanja delavskih let za penzijo, ker je to vračunanje utemeljeno z določbami §-a 258 zakona.
Sedaj je državni svet s svojo razsodbo od 11. marca 1932 izdal sledečo rešitev:
»Državni svet je v svojem V. ode-lenju vzel v pretres tožbo Glavne kontrole štev. 99.412-31 vloženo proti rešenju ministra saobraćaja od 26. septembra 1931 štev. 71.713, s katerim se je povodom odmere penzije vračunalo za odmero penzijskega procenta od položajne doklade tudi prejšnja dnevničarska služba od 9. oktobra 1899 pa do 1. julija 1908.
Ko je proučil tožbo, osporeno re-šenje in ostale akte, ki se nanašajo na ta predmet, kakor tudi odgovor ministrov na tožbo, je Državni svet ugotovil, da se tožbi ne more ugoditi iz sledečih razlogov.
Osporeno rešenje napada Glavna kontrola v toliko, v kolikor je z njim prizadetemu protivno odredbi § 131 v zvezi s § 121 zakona o državnem prometnem osobju od 1. julija 1931 upoštevana in vračunana za odmero penzijskega procenta od položajne doklade tudi dnevničarska služba od 9. oktobra 1899 do 1. julija 1908. Na-
veru; podnevi sicer govorijo in diskutirajo
—	a ponoči izbruhne vse sovraštvo radi bede in zaslepljenosti — kaj veleindustrija
—	ta je tako daleč, da je že abstrakten pojm — v bližini je Hans, ki je šel k tem nacijem, hlapcem velekapitala, si misli Fritz, on je izdajica; nasprotno Hans meni, Fritz je revolucionar, on hoče vse uničiti in nered delati in zato je taka beda, ker le z disciplino se more kaj ukreniti — vsaj tako pravijo meščanski časopisi in tako se srečata dva zaslepljenca in streli pokajo, in Hans, ali pa Fritz pade v mlaki krvi — vse to v sigurnost bankirjev in industrijcev, ki se smejejo v toplih sobah na mehkih blazinah.
V Nemčiji je vse pripravljeno za prevrat — samo volje manjka. Kapitalizem razpada predolgo časa in na ostuden način, gniloba je zajela že bistvene dele organizma. Ko je Noskejeva vlada postrelila zadnje spartakiste, ni s tem rešila meščansko civilizacijo, temveč je le začasno preprečila končni polom in to v neprecenljivo škodo človeške civilizacije.
Bodočnost?
Zgodovina pozna le redke primere take tragedije, ki jo je prestal nemški proletariat. Prenesel je vojno in lakoto, s stisnjenimi zobmi od studa je viival kanone in ril pod zemljo pri Veraunu. Ženske so rodile degenerirance, brez nohtov, zvitih teles, slepce in idiote. Kadar je zahteval pravico do življenja, so ga zopet stisnili k tlom. Dali so mu dela, kruha, mesa in streho. Žene so zopet zanosile. Kapitalizem s svojim blufom amerikanizma je zopet trium-firal, gradil, začel nove kabarete in celo križarke.
Sedaj so mu vzeli zopet streho, meso z lonca — zopet mora stradati in zmrzovati. zopet so ga navadili na bedo in na položaj brez izhoda. Uničujejo ga ne samo telesno, temveč tudi duševno. Obračun se je odložil, a ko zapade, bo še bolj grozen; zgodovine ni mogoče varati, ker se strašno maščuje.
vedbe v tožbi pa ne drže, ker se že v sami tožbi konstatira, da je dnev-ničarska služba sporna — torej služba iz tč. 3 § 258 istega zakona — katero pa se more v tem konkretnem slučaju upoštevati, ker je bil toženec dne 1. septemra 1923 že v državni železniški službi.
Ker v predposlednjem stavku navedenega §-a 258 ni izvzeta tudi točka 3, je jasno, da je tudi čas službe, ki je predviden v tej točki, vračun-Ijiv kot čas po §-u 121 navedenega zakona in sicer za vse one uslužbence. ki izpolnjujejo pogoje iz prvega odstavka §-a 258, kar je slučaj tudi pri tožencu.
Vsled tega z navedenim rešenjem ni prekršen zakon v korist toženca ter se ima tožba odkloniti.
Odstop vlade in imenovanje nove vlade. Dosedanji predsednik vlade general Živkovič je podal s celokupnim ministrskim svetoim demisijo, ki je bila sprejeta ter je bila na to takoj imenovana nova,vlada, v kateri so ostali vsi dosedanji ministri, predsednik vlade pa je zunanji minister Marinkovič.
Ob odstopu je general Živkovič podal izjavo, da je kot nevtralec in nepo-litičar izvršil nalogo, ki jo je prevzel 6. januarja 1929 ter da novo politično življenje v; duhu nove ustave zahteva ustanovitev novih političnih organizacij, po katerih bo ljudstvo sodelovalo v političnem življenju in tudi prevzelo del odgovornosti nase.
General Živkovič, ki je bil povodom zadnjih volitev uvrščen v rezervo, je bil zopet reaktiviran in je postal komandant Kraljeve garde.
Ljubljanski železniški direktor upokojen. S Kraljevim ukazom je bil med drugimi visokimi železniškimi uradniki upokojen tudi ljubljanski železniški direktor dr. J. Borko. Kdo bo njegov naslednik, doslej še ni določeno, dasi se že imenuje več oseb tako iz Beograda, kakor iz Ljubljane in celo Sarajeva.
Pojavi novega političnega življenja.
Pet narodnih poslancev pod predsedstvom bivšega ministra Dr. Nikiča je izstopilo iz skupnega poslanskega kluba ter ustanovilo samostojen kmetski klub.
Bivši predsednik radikalne stranke Aca Stanojevič je prijavil izdajanje lista Samouprava, ki je bil preje glasilo radikalne stranke. Glavni urednik bo bivši minister Miša Trifunovič.
Prometna zveza. Ker g. minister ni odobril nadaljevanje dela Prometni zvezi železničarjev kljub temu, da je prilagodila svoja pravila odredbam § 78, je morala Prometna zveza na podlagi obstoječega zakona o državnem prometnem osobju likvidirati. Likvidacijski občni zbor se je vršil v nedeljo dne 10. aprila 1932 ter je sklenil, da se premoženje razdeli deloma za podpore reduciranim članom in deloma pa odstopi gradbeni zadrugi »Železničarska družina«.
Pričakujemo, da dosedanji člani Prometne zveze ne bodo ostali izven organizacije, marveč da bodo takoj vstopili v naš savez.
Društvo železniških uradnikov s fakultetsko naobrazbo. Tudi to društvo je nedavno dobilo dostavljen odlok, da mu g. minister ni odobril nadaljevanja dela in bo vsled tega enako likvidiralo.
Ostale kategorijske organizacije. Po došlih vesteh je pričakovati, da bodo tudi druge kategorijske organizacije v doglednem času dobile odloke, da se jim
Odločen nastop delavstva na Madžarskem. Ko je madžarska vlada ustavila centralno socialistično glasilo »Nep-szava«, so grafični delavci takoj stopili v stavko in ni mogel iziti vsled stavke noben list. Vodstvo stranke je odredilo protestne demonstracije, ki so se vršile na dan 7. aprila ter je tedaj v Budapest! izbruhnila generalna stavka, katere se
Na podlagi navedenega in na podlagi čl. 17 in 34 zakona o Državnem svetu in upravnih sodiščih presoja, da se odkloni tožba Glavne kontrole.«
Iz citirane razsodbe je torej razvidno, da se vsem onim, ki so' bili dne 1. septembra 1923 že nastavljeni in so bili na zakon iz leta 1923 že prevedeni kot nastavljene! ter dobili tedaj rešenje o prevedbi, na podlagi § 258 točka 3 vračuna v čas, ki se šteje za odmero pokojnine tako od osnovne plače, kot položajne doklade, tudi ves čas službe, ki jo je dotični prebil v svojstvu dnev-ničarja - delavca pred nastavitvijo. Tako je s to razsodbo končnoveljavno ugodno rešeno vprašanje vračunanja dnevničarskih let vsaj vsem onim, ki so bili do leta 1923 nastavljeni.
Tudi bivši ministrski predsednik in vodja demokratske stranke Ljuba Davi-dovič je najavil izdajanje lista »Vidjelo«. Kot glavni urednik je označen Milan Grol.
Na Jesenicah se obnovi delo. Tovarna na Jesenicah, ki je zaposlovala nad 2000 delavcev, že en mesec stoji. Po daljših pregovorih je prišlo tako daleč, da se izdeluje nova kolektivna pogodba med družbo in kovinarsko organizacijo, ki bo predvidoma že prihodnji teden podpisana. Pogodba bo za leto 1932 ne-odpovedljiva. Pričakuje se, da bo v kratkem zopet obnovljeno delo, pri katerem bodo zaposleni skoraj vsi delavci pri šesturnem delavniku.
Akcija za razdolžitev kmeta. V parlamentu je bil zglasovan poseben zakon, ki uvaja odgoditev plačevanja dolgov, ki jih imajo kmetje in za gotovo dobo preprečuje prodajo kmetij potom prisilnih dražb. Enako uvaja za kmečke dolgove predpisano nižjo obrestno mero.
Pogajanja med ORS-om in URSS-om,
ki jih je vršila v to svrho posebno sestavljena paritetna komisija zastopnikov obeh organizacij so potekla brezuspešno ter bo imela sedaj odločilno besedo mednarodna strokovna zveza.
Sodrua!
Ali si že poravnal članarino za tekoči mesec?
ne odobrava nadaljevanje dela in da bodo ostale tako za vse območje le obe splošni organizaciji, ki imata podružnice na območju vseh direkcij. Nekatere kategorijske organizacije so sicer podvze-le ponovne intervencije, da se jim: pravila odobre, kak uspeh bodo imele te intervencije, bomo videli v kratkem.
Društvo Kurjačev. To društvo v zadnjem času vedno bolj napreduje in pridobiva na raznih častnih funkcionarjih. Doslej je imelo to društvo za častnega predsednika g. direktorja državnih železnic v Beogradu Dimitrija Naumo-viča. Na zadnji seji pa so imenovali za I. častnega podpredsednika g. Ing. Jovana Čurkovića, šefa vuče pri Direkciji v Beogradu. Za II. častnega podpredsednika pa so imenovali šefa personalnega odseka rečne plovidbe Generalne direkcije g. Petra Stošiča. Glasnik tega strokovnega društva podčrtava ta imenovanja kot veliko priznanje, iz katerega izhaja, da dobiva društvo kurjačev v višjih krogih lepe simpatije in uteme-
I Ijeno priznanje.
je udeležilo delavstvo vseh večjih obratov. —
Mednarodna konferenca dela. V Ženevi je pričelo dne 12. t. m. zasedanje XVI. mednarodne konference dela, ki je z ozirom na težke prilike kar največje važnosti. Dnevni red tudi odgovarja današnjim časom splošne gospodarske krize z vsemi njenimi mučnimi posledicami
za delavstvo in vsebuje naslednje glavne točke:
1.	odprava plačilnih posredovalnic za delo;
2.	zavarovanje za onemoglost, starost in smrt;'
3.	ugotovitev minimalne starosti za zaposlovanje otrok pri neindustrijskem delu;
4.	revizija konvencije o zavarovanju delavstva proti nezgodam, zaposlenega pri nakladanju in razkladanju ladij.
Poleg teh vprašanj se bo razpravljalo tudi o izvedbi že ratificiranih konvencij, o brezposelnosti delavstva v zvezi z gospodarsko krizo in o- ostalih vprašanjih v zvezi z delovanjem mednarodne organizacije dela v letu 1931.
Te mednarodne konference se udeleži tudi delegacija naše države. Delegata delavstva sta: Bogdan Krekič, generalni tajnik Zveze združenih delavskih sindikatov Jugoslavije; kot namestnik in izvedenec delavskega delegata pa dr. Živko Topalovič, generalni tajnik tajništva delavskih zbornic.
Izid nemških predsedniških volitev. Pri ožjih volitvah za predsednika nemške republike, ki so se vršile v nedeljo, dne 10. aprila t. L, so kandidirali dosedanji predsednik Hindenburg, nacionalni socialist (fašist) Hitler in komunist Thälmann.
Glasov so dobili:
Hindenbug 19,359.642,
Hitler 13,417.460,
Thälmann 3,706.388.
Oddanih je bilo 36,491.694 glasov (1,155.421 manj kakor pri prvih volitvah). Hindenburg je dobil 708.912 glasov več kakor pri prvih volitvah, Hitler pa 2,078.175 več kakor prvič.. Izgubil je le Thälmann 1,276.809 glasov pri teh volitvah v primeri s prvimi volitvami.
Volilna udeležba je znašala 83 odstotkov, to je 3 odst. manjša kakor pri prvih volitvah.
Predsednika nemške republike volijo za dobo sedmih let.
Znižanje uradniških plač na Madžarskem. S 13. aprilom 1932 so bile na Madžarskem po’ sklepu vlade z zasilno uredbo znižane plače vseh državnih in javnih nameščencev. Plače do 120 pen-gov (do Din 1(X)0.—) in pokojnine do 80 Pengov (Din 600.—) se znižajo za 2%, višje pa za 3 do 5%. Nadalje so znižane draginjske doklade in rodbinske doklade.
Kongres internacionalne transportne federacije. Internacionalna transportna federacija, v kateri je včlanjeno nad 100 organizacij iz vseh delov sveta z nad 2Ve miljoni članov, bo imela letošnji kongres v Pragi v dneh 8. do 13. avg. Za kongres je stavljenih več samostojnih predlogov in sicer med njimi:
Da se poviša članarina odnos, kvota za ITF na petkratno višino in na ta način ustvari poseben internacionalni bojevni fond, iz katerega bi se pri večjih akcijah izplačevale denarne podpore.
Poudarja se potreba mednarodne združitve vseh železničarjev iz celega sveta in zato predlaga angleška železničarska organizacija, da se pozove tudi ruske železničarske organizacije k pristopu. Češka transportna organizacija predlaga, da bi se poslala od strani ITF posebna delegacija v Sovjetsko Rusijo, ki naj bi preštudirala položaj in razmere v tej državi in dosegla ožje stike z delavstvom. Ista organizacija predlaga, da naj bi se kongres principijelno izrekel za ustvaritev enotnih organizacij za vse transportne delavce, tako, da bi v vsaki državi obstojala le ena transportna organizacija.
Belgijski cestni železničarji predlagajo akcijo za zmanjšanje brezposelnosti z izmenjavo produkcijskega sistema in internacionalno ureditvijo delovnega Časa in plač, dalje predlagajo podaljšanje šoloobvezne dobe otrok in upokojitev vseh delavcev, ki so stari nad 60 let.
Ilegalna »Prometna in transportna organizacija« iz Italije podčrtava naraščanje fašizma in njegovo razširitev tudi v druge države ter zahteva, da se v sporazumu z mednarodno strokovno zvezo prične energična akcija za pojačanje bojevnih organizacij delavcev, ki naj bi z istimi sredstvi, s katerimi se pobija delavsko gibanje, se borila za delavske pravice in zlasti za koalicij-
sko svobodo. Poleg tega je vloženih še več predlogov splošnega značaja, zlasti glede splošne razorožitve, črtanja vojnih dolgov, ukinitev carinskih meja, dalje uvedbo 40 urnega delavnika na teden.
Razno.
OBČNI ZBOR »NABAVLJALNE ZADRUGE USLUŽBENCEV DRŽ. ŽELEZNIC«.
Glasom razpisa upravnega odbora Nabavljalne zadruge se bo vršil 10. redni letni občni zbor Nabavljalne zadruge v nedeljo dne 24. aprila 1932 ob 8.30 uri dopoldne v prostorih kina Ljubljanski dvor, ki se nahaja v zgradbi Ljubljanske direkcije.
Iz razpisa občnega zbora posnemamo sledeče:
Dnevni red:
1. Poročilo upravnega in nadzornega odbora o poslovanju v letu 1931. 2. Čitanje pisma Saveza in poročila o reviziji zadruge. 3. Odobritev računskega zaključka. 4. Razrešnica upravnega in nadzornega odbora. 5. Sklepanje o razdelitvi čistega dobička. 6. Sklepanje o izpremembi zadružnih pravil. 7. Dopolnilna volitev upravnega in nadzornega odbora ter volitev namestnikov obeh odborov. 8. Razni predlogi članskih sestankov. 9. Določitev zneska, do katerega se sme zadruga po čl. 47. zadružnih pravil zadolžiti. 10. Slučajnosti.
Opomba: V slučaju, da občni zbor ob določeni uri ne bi bil sklepčen, se bo vršil pol ure pozneje z istim dnevnim redom nov občni zbor, ki sklepa ob vsakem številu prisotnih delegatov, člani zadrugarji imajo pravico udeležbe in sodelovanja na občnem zboru, toda brez glasovalne pravice. Člani se morajo pri vstopu izkazati s člansko izkaznico zadruge.
Opozarjamo vse člane Nabavljalne zadruge na ta občni zbor, da se ga v kolikor so službe prosti osebno udeleže, ker ima vsak član Nabavljalne zadruge pravico prisostvovati na občnem zboru, poseči v debato in kritiko ter staviti predloge. Za to je dolžnost vseh onih, ki jim je do razvoja zadružnega pokreta, da se občnega zbora polnoštevilno udeleže.
ZNAČILNO DELO ZVEZARJEV ZA REDUCIRANCE.
Udruženje nacionalnih železničarjev je održalo dne 10. marca 1932 redno plenarno sejo v Beogradu, kateri je prisostvoval med drugimi tudi g. Deržič iz Ljubljane in na tej seji, je bilo po objavi v njih službenem glasilu sprejeto tudi sledeče:
»V pogledu redukcij so podvzeti potrebni koraki, ali ker je narodna skupščina izglasovala budžet z zmanjšanjem osebnih prejemkov, se je moralo narediti redukcijo. G. minister je odredih da se izvrši pravična redukcija, t. j. da se v prvi vrsti reducirajo penzionisti, na to ženski uslužbenci, ki so materijalno preskrbljeni in šele potem slabši uslužbenci, ki so v službi slabo ocenjeni. (G. Deržič ali je bila res izdana taka odredba ali ste jo kot načelnik saobraćajnoga oddelka pri ljubljanski direkciji točno izvršili: Op. ured.)
Vsi delegati so se povrnili na vprašanje redukcij osobja ter se je iz govorov delegatov jasno videlo, da je bila redukcija večja, kakor se je moglo pričakovati in da se redukcija ni izvršila tako kot je minister odredil, ampak da se je naredilo mnogo nepravilnosti in da so reducirani oni, ki jih ni bilo treba reducirati. ostali pa so v službi oni, ki so materijalno preskrbljeni.
Sklenilo se je, da se izdela obširen memorandum o tem stanju, ki ga bo predalo Udruženje merodajnim. Materijal za ta memorandum mora biti gotov do 6. aprila, ko se bo vršila zopet plenarna seja, da se bo definitivno redigi-ra) in predal merodajnim.«
Hvala bogu, je bil del redukcij že pred tem memorandumom preklican. Radovedni pa smo, kako je g. Deržič kot član centralnega odbora zvezarjev zagovarjal redukcije na teritoriju ljubljanske direkcije in še posebno ravno pri onem oddelku, ki mu on načeluje?
Domače vesti.
Iz organizacij.
Mednarodni pregled.
Tiska' »Slovenija, družba z 0. z. v Ljubljani. (Predstavnik: A. Kolman.) - Odgovorni urednik: Jurij Stanko, Ljubljana. - Lastnik in izdajatelj: Konzorcu
»Ujedinjeni Železničar«. Predstavnika: Jurij Stanko .v Ljubljani in Adolf Jelen v Mariboru.