Poštnina plačana v gotovini.
ŠTEV. 228.
V LJUBLJANI, ponedeljek, dne 11. oktobra 1926.
Posamezna številka Din 1.-
LETO m.
rnai *-:v4Kaiwr<a>.»
fefc-ija vsak dan opoldne, iivzejnJI nedelje ln p rami ke.
O
M—očna naročnina: V Ljubljani ln po poitii Din 20'—f inozemstvo Din 80'—,
is*«*«
Neodvisen političen list.
UREDNIŠTVO:	J
SIMON GREGORČIČEVA ULICA 8TEV. 13.
TELEFON ŠTEV. 552. CFRAVNI8TV0: KONGRESNI TRG STB V. 8.
Rokopisi se ne vračajo.
Oglasi po tarifo.
Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka
za odgovor.
D
Račun pri poštnem Ček. uradu štev. 18.638.
Češkoslovaško in jugoslo-vensko pobratimstvo.
Ob prihodu češkoslovaških parlamentarcev v Jugoslavijo, uživa naš tisk zopet enkrat z veseljem lepo priliko, da n*ore nakopičiti celo goro lepih besed in Se postavljati kako zelo je za češkoslovaško-j ugos 1 < ,.v a usk o pob ra t i m st vo.
Pa zdi se nam, da so vse te. lepe be-‘^e odveč in da bi si jih naši listi brez skode smeli prihraniti. Na eni strani je Namreč več ko jasno" da je. naš narod od-°®no za pobratimstvo s češkoslovaškim larcdom in da ga v teni oziru ni treba Pfav nič navduševati, najmanj pa s praznimi frazami. Na drugi strani je še bolj jasno, da gre danes samo za to, kako je pobratimstvo čim najbolj utr-,^ak° poglobili dobre cdnošaje s ce>,>oa.i,\aSklrrt narodom. S frazami pa ga m mogoče, doseči, temveč le z od-
y °,“ ,1,ozato l)esedo, pa čeprav ne bi ,‘f. a vsakem oziru prijetna. Ampak • >i Piljatelji bi bili, oe ne bi prenesli neprijetne resnice iu slabo bi uspe-'a o naše pobratimstvo, če bi si prikrivali resnico ni se sanio tolažili z lepimi opomini iz preteklosti. Ne, danes je naša dolžnost, da pogledamo v bodočnost in da odpravimo vse, kar ovira razvoj našega pobratimstva.
'2 drugimi besedami: Češkosl jvaško-jbgoalovaiHko pobratimstvo ue sme biti saniu .jena misel, tomveč mora biti real-“* * vnrj u> se pozna tako v politiki, ko darstvu. To pobratimstvo ne sme >1*i čuvano samo od sentimentalnosti čustev, temveč mora biti podprto od skupnosti interesov. Vsak narod je pač prisiljen, da vedi politiko v skladu s svojilni interesi in naj bi bili v srcu Čehi še , 0 za pobratimstvo /. nami, bodo veai-i nj'e "'ogli to pobratimstvo izvajati sele -lai, ^o bodo zahtevali to njihovi inte-■'Ssi. Nič, drugače ni z nami. Vse lepo, če »nio se s Cehi skupno borili proti habsburški monarhiji, toda če danes ne bomo imeti skupnih interesov z njimi, potem vsa skupim histerija ne bo pomagala.
Brez vsakega dvoma je, da bi mo-li najti celo vrsto skupnih interesov, ki bi naše pobratimstvo povečali. Tako’ priča z< n.i^iantvk Male antante, da mora biti prva naloga naše zunanje politiko ohranitev svobode, ki jo nam je dala svetovna vojna.
Treba pa najti še diruge skupne točke, ker je naša svoboda vsak dan bolj trdna in zato argument, ki je ustvaril Malo antant >, vedno manj močan. Prihajajo novi zunanjepolitični problemi in l.ocarno ustanavlja novo grupacijo Evrope*. V tej mora biti .Jugoslavija in Ceško-v istem taboru in v tem smislu >a delati, /.a nas jo najvažnejša točka ■papolitiki' Italija, za Češkoslovaško nih	Kako	priti	tudi tu do skup-
ilo ,Psi)vi je naloga naše iu češko-'<,ske jMititike v bodočnosti.
11 Halo pride, cela vrsta gospodarskih kulturnih vprašanj. Zakaj ne more na-"8 vin« na Češkoslovaško, zakaj ni izmenjava blag« med Jugoisloavijo in Češkoslovaško večja in slična vprašanja jo treba rešiti.
! A ne nazadnje pride še slovansko ^t**šanjo. K ali or Jugoslovani, tako so V1 Čelu slovaki tradicionalni pristaši Kako priti do Motnega Kusi', Vn,^a *(' kak«) -priti v 'lik /. "hhI^i ^ko likvidirati vse druge spore šama\ Vv,lni< vse to so kardimilna vpra-iitikt,. )s*nvi|šl;e iu jugoslovanske pohoti u >“hi VStt lil vl,l«šalIja se ,jh l,ri-),)•- '‘skoslovaških parlamentarcev pri-/"i ‘l rešitvi, da bi brez vsakih fraz šli
Krvav spopad med vojsko in fašistovsko milico. ! Češkoslovaški perlamentarci
Ziirich, 11. oktobra. — Novine prinašajo iz Italije vesti, da je prišlo med mili- ! co in vojsko do krvavega spopada. Neki | poročnik milice je na ulici udaril vojaka redne vojske, ker ga ta ni pozdravil. Vojak se je pri svojem predstojniku pritožil. Mitični poročnik je bil nato poklican v vojašnico, kjer ga je polkovnik pozval, da se opraviči za svoje dejanje. Med zaslišanjem pravi poročnik: »Musclini nas je naučil, da na brezobraznost odgovar-
jamo takole, c ter je polkovnika z bičem udaril po glavi. Nato je polkovnik z besedami: »In tako odgovarjajo častniki kialjeve vojske,« potegnil samokres in poročnika ustrelil. — Ko so fašisti to izvedeli, so poskušali napasti vojašnico, bi-
li	pa so s streli strojnih pušk zavrnjeni. Pii tem spopadu je bilo mnogo ranjenih. Vojaška sodna komisija je proglasila polkovnika nedolžnim. Zapovednik milice Gonzaga je nato baje podal ostavko.
Zagrebški incident bo brez političnih posledic.
Beftgrad, 11. oktobra. Včerajšnji dan je v glavnem potekel brez kakih posebnih dogodkov. Zatišje, ki je zavladalo, je bilo nekoliko vzburkano s poskusi nekaterih Pašioevih radikalov, ki jih je podprla tudi vsa opozicija in posebno demokratom naklonjeno časopisje, da se izkoristijo izjave Štefana Radiča na zagrebškem kolodvoru ob prihodu češkoslovaških parlamentarcev. — Ti krogi, ki jim ni prišlo prav zadnje ojačenje vladne koalicije po likvidaciji vprašanja dr. Ni-kiča, si prizadevajo razburiti javnost in ustvariti kritično atmosfero. Lahko se pa že sedaj reče, da so ostali ti poskusi brez stvarnega uspeha ter je smatrati, da je incident že rešen.
KONFERENCA MINISTROV.
Beograd. 11. oktobra. Včeraj opoldne so se v kabinetu predsednika vlade sestali ministri Boža Maksimovič, dr. Sr-skič in dr. Ninko Perič. Predsednika vlade Uzunoviča na tem sestanku ni bilo, ker se je udeležil parastosa za padlimi dobro vol jci. — Po konferenci so izjavili ministri, da se je govorilo o političnem položaju in da ni nobenega novega elementa, dokler ne bo o celem incidentu razpravljal ministrski svet. — Ministrski svet se sestane k seji danes dopoldne ob 10. Na seji bo minister notranjih zadev podat p< ročilo o incidentu na zagrebškem kolodvoru.
DR. KKAJAC O INCIDENTU.
Beograd, 11. oktobra. Predsednik vlade Uzunovič je konferira) s prometnim ministrom. Nato je izjavil novinarjem:
O	incidentu v Zagrebu Vam ue morem ničesar povedati, dokler se vsa vprašanja ne bo obravnavalo na seji ministrskega sveta in dokler ne dobim poročil od resortnih ministrov. <
Beograd, II. oktobra. Na včerajšnji konferenci ministrov, ki se je vršila opoldne v zvezi s takozvanim incidentom na zagrebškem kolodvoru, se je pretresalo
lo	vprašanje ter se je ugotovilo, da gre za tri stvari, ki' se očitajo Štefanu Radiču :
Prvič so mu očita, da so je podtikal nad teni, da na zagrebškem kolodvoru ni bito poleg državne tudi hrvaške zastave. Dalje je Štefan Radič motil z medklici gov(,r velikega župana in prav tako tudi govor predsednika delegacije čehoslova-škili parlamentarcev Malypetra.
V	razpravi, ki se je. vršila o teli stvareh na včerajšnji seji, se je konstatiralo, da stališče Štefana Radiča v vprašanju hrv. zastave odgovarja stališču, ki so ga
k resnemu in -motrenemu delu, je naša
i sl-" ena želja in v tem smislu vsem dra-j!/i)i gostom iz Cehoslovaške iskrene pozdrave.
Zakaj le oprto na .»kupne interese v bodočnosti, bo živelo in se razvijalo ce-škoslovaško-jugoslovansko pobratimstvo, ne pa od spominov v preteklosti.
zavzeli Uidi v Beogradu, ker so tam sko-ro na vseh državnih poslopjih visele poleg državnih zastav tudi srbske zastave. Zato je Radič imel prav, če je zahteval, da se na zagrebškem kolodvoru izobesi tudi hrvatska zastava. Kar se tiče drugih dveh točk, se je sklenilo stvar preiskati in počakati na podrobnejša poročila iz Zagreba. — Ta poročila so medtem dospela. Danes se bo vršila seja ministrskega sveta, ki bo o vsem tem razpravljala.
Ko se je v vladi včeraj o tem razpravljale, je bil prisoten od radieevskih ministrov edino dr. Krajač. Tekom včerajšnjega dne so se razširile vesli, da je Štefan Radio pri Krajaeu protestiral, ker se je izjavil solidarnim z drugimi ministri. Doznalo se jo dalje, da je dr. Krajač na ministrski seji zahteval, naj se nič ne ukrene, temveč naj se počaka na natančnejša poročila, da se bo videlo, ali je na vsej stvari sploh kaj bilo. Najener-gičneje je ludi protestiral proti temu, da se je šefu stranke imputira, da bi sistematično podkopaval državno avtoriteto in da njegova politika sporazuma ne bi bila iskrena.
Ko s - na podlagi leli vesti prosili dr. Krajača za informacije, je ta izjavil: Zahteval sem, da se obravnava celo vprašanje šele tedaj, ko bo ves ministrski svet skupaj in ko se bo ugotovilo, ali sp je sploh kaj zgodilo. Važnost sem polagal najbolj na to, da v imenu Štefana Radiča in v imenu stranke odločno zatiranim tudi vsako misel na to, da bi v očitanem postopanju Štefana Radiča bila tendenca kakršnekoli neiskrenosti proti politiki sporazuma ali da bi se državna avtoriteta v pozitivnem ali negativnem smislu izrabljala za tajne strankarsko-politične cilje.
Bil sem ravno zaposlen z urejanjem konkretnega programa o ukrepih ztf stabilizacijo gospodarskega stanja v državi ter nisem utegnil prečrtati zadnjih vesti jutranjih listov. Tudi nisem vedel, zakaj je predsednik vlade, sklical k seji mini- j stre, ki so bili v Beogradu. Šele na seji j sem izvedel, kaj po priliki so poročali beograjski li*ti iz Zagreba o incidentu, ki se je baje pripetil v Zagrebu. Tem časopisnim vestem pa nisem mogel verjeti i in me je zato vsa stvar pustila hladnega. Mislim, da bo šlo le za neka nesporaz- j muljenja, ki se bodo naknadno 'razjasni- ' la in da končni efekt teh vesti o inci- j dentu v Zagrebu ne bo mogel tangirati | politike narodnega sporazuma. Pa ludi i če bi bilo kaj podlage za te vesti, mi- i slim, da bi se glede na koristi države j in na velike dolžnosti, ki jih ima seda- j nja vlada v pogledu stabilizacije političnih in zlasti gospodarskih in socialnih razmer v državi, sedaj ne .moglo nič spremeniti. Moram verovati, da ima današnja vlada globoko zavest o svoji od-gov imosti iu da ne bo dovoljevala, da bi jo tak slučaj odvrnil z lepe poti, po 1 kateri je šla iu ki je v korist vsega na roda iu vse države.
v Dalmaciji.
Split, 11. oktobra. Včeraj ob 9.‘50 so iz .Zagreba prispeli češkoslovaški parlamentarci. Mesto in postaja sta bili svečano okrašeni. 'Na postaji so goste sprejeli zastopniki vseh vojaških in civilnih oblasti in raznih korporacij. Že v vagonu je goste pozdravil veliki župan Perovič, ko so izstopili, pa jih je pozdravil predsednik občine dr. Tartaglia. Odgovoril je na pozdrave predsednik parlamentarcev Malvpetr. V svojem govoru je poudarjal važnost Splila in Dalmacije. Za njim je govoril tudi podpredsednik senata Soukup. Narod, ki je bil zbran na Wilsonovi obali, je parlamentarce burno pozdravljal.
Gostje so si dopoldne ogledali del mesta in Marjan. Nato je bil banket v Bei-levue-u, kjer so govorili Grisog. no, senator Hlepka in Biankini. Po banketu so bili Cehi pospremljeni na postajo, odkoder so se odpeljali v Šibenik.
Šibenik, 11. oktobra. Popoldne ob 4.15 so dospeli sem češkoslovaški parlamentarci. Sprejeli sta jih dve godbi, sokolstvo in množica ljudstva. V imenu občine je posetnike pozdravil predsednik občine. Odgovoril mu je Malvpetr. Gostje so odšli v hotel. Nato pa so si ogledali mesto. Senator Soukup je na neki tor-pedovki govoril o važnosti vojne mornarice in izrazil svoje veselje nad tem, da Jugoslavija v svoji svobodi tako lepo razvija svojo mornarico. — Gostom je bila nato v ho-telu prirejena večerja, nato pa so bili pospremljeni na kolodvor, odkoder so se odpeljali proti Ljubljani.
NOVI ODBOR DKM(>KRATSKe"omi7\! D J NE.
Beograd, il. okt. Včeraj se je sestal odbor demokratske omladine, ki je bil izvoljen na leskovškem kongresu. Odbor, se ;e na seji konstituiral. Za predsednika je bil izvoljen Branislav Todorovič, za podpredsednika Dragoljub Dragova-novic in Nikola Radovič, za tajnika Stojan Ilič.
PROTI PREKOrTČeNjTT DELOVNEGA ČASA.
Beograd, 11. oktobra. Delavske zbornice iz vse države so zahtevale od .ministrstva za socialno politiko, da se morajo določila o delovnem času v vseh pod-Irogo izvrševati.
IZVRŠILNI ODBOR I J! SPREJEL LJUBLJANSKE PREDLOGE. Beograd, II. oktobra. Izvršilni odbor ■Udruženja jugoslov. učiteljev je obravnaval pripombe k novemu zakonskemu načrtu o srednjih šolali, ki sta jih poslali splitska in ljubljanska sekcija. Odbor je te spremembe sprejel.
POLJSKI'ZASTOPNIK V ZVEZI NARODOV.
Varšava, 11. oktobra. Na mesto dosedanjega zastopnika v Zvezi narodov Sekala pride ‘-ivsi poljedelski minister Raezynski.
ŠPORTNE VESTl”
Zagreb, 11. oktobra. Revanšna nogometna tekma Zagreb : Budimpešta se bo odigrala 14. novembra t. I. v Zagrebu.
Zagreb 11. oktobra. Včeraj je bila v Zagrebu tekma med Gradjanškim in železničarji, ki se je končala z rezultatom ■> : 1, ter med Haškom in l)erliyjem, ki je končala /. 1 : (). — Tudi v‘ Beogradu sla se odigrali dve prvenstveni tekmi in sicer med Beograjskim športnim klubom iu Sokolom z izidom 5 : j* *el med Jedinstvom« in šumadij« z iz dom ti : 2.
tev. 228-.
Zadeva Slavenske banke.
Čeprav smo o stvari pisali toliko, ko noben drug islovenelti list, smatramo vendarle . 7.a nujno, da izpregovorimo še par besed. To pa vsled tega, ker se trudijo razili »Be-sch\vihtiguu|jshofratk, da spravi vso stvar 11:1 napačen tir.
Sla venska banka je prišla — vprašanje krivde puščamo zaenkrat ob strani — v plačilno težkoče in prva naloga je sedaj ta, da se zavarujejo interesi vlagateljev, osobito pa interesi malih vlagateljev. Ti morajo biti absolutno varovani in do pare natančno prejeti nazaj ves svoj denar. To je prva im najvišja naloga. Da pa se more ta naloga izvršiti, je treba, da <se vendar enkrat že ugotovi dejansko stanje Slavenske banke, da se ve, kolika je njena izguba.
Na.to je treba dognati, koliko prispevajo večinski delničarji ?a zmanjšanje deficita. Treba pa takoj poudariti, da s platoničnimi izjavami ni nikomur pomagano, temveč treba dobiti obvezne izjave, da se natančno ve \.-ota, ki jo mislijo dati večinski delničarji.
.Nato treba ugotoviti vsoto, ki jo plačajo a pravni svetniki. Ln če obe vsoti še ne bi* zadostovali, je treba dognati, koliko bi popustili veliki vlagatelji in razne korporacije. In končno je treba pogledati, če zadene koga tudi kazenska odgovornost in koliko se v tem slučaju lahko dobi denarja.
Šele potem, ko je vse to storjeno, je podana podlaga za tiho likvidacijo banke, nikakor pa ne preje. To moramo žal naglasiti, ker mislijo nekateri, da je res kje na svetu j soliden za,vod, ki prevzame likvidacijo dru- ! ge.ga zavoda brez zadostnih garancij.
Zaščita vlagateljev je prva naloga, druga j pa je ugotovitev krivcev. Ne iz maščevalnosti, j ali iz politične špekulacije, temveč zato, da se i take nesreče več ne ponove. Ni prvi zavod Slavenska baraka, ki so ga uničili gotovi ! ljudje. Cela vrsta drugih zavodov je po krivdi istih ljudi prišla v nesrečo in zato ima
javnost ms o pravico, da zahteva jamstvo, da se taki slučaji ne ponove več. Tako jamstvo pa se more dobiti le, če bodo krivci klicani na odgovornost in kaznovani.
_ Zato je v javnem interesu, da se vprašanje krivcev razgrne in kdor se upira temu, ta priznava svojo sokrivdo!
Opažamo pa* da hočejo nekateri zvezati vprašanje krivcev z vprašanjem zaščite vlagateljev. Je to popolnoma nedopustno in samo nečedna špekulacija. Je sicer res, da ni vprašanje krivcev tafco važno, da bi se vsled njega s-mela pognati Slavenska banka kar v lconkurz, toda še bolj res je, da se na hrbtih vlagateljev krivci ne smejo izmaaati.
Je že čisto zadosti, če so krivci spravili vlagatelje v nesrečo, da bi sedaj njih nesreča bila še oprostilno pismo za krivce, je ne-zaslišanost, da jej ni para!
Tu ne more biti nobenega kompromisa in nobenega odlašanja. Kdor je kriv, ta mora odgovarjati in čim preje! Ni to samo postulat našega gospodarstva, temveč tudi zahteva javne morale. In če tej zahtevi ne bi bilo zadoščeno, potem smo v prav resni nevarnosti,da bo sledila nesreči pri Slavenski banki v kratkem druga in še težja.
Opozarjamo vse merodajne kroge, da (je javnost vsled zadeve Slavenske banke silno razburjena, da more splošno pasti zaupanje v denarne zavode in da se bo to prav gotovo zgodilo, če ne bodo krivci prijeti. Ker javnost •se mora vprašati, zakaj se to ne zgodi, zakaj ščitijo nekateri krivce? Ali so imeli in imajo ti res tako velike zveze?
Kadar je nesreča tu, ji je treba pogledati pogumno v oči, jamo tako jo je mogoče premagati. A zakaj nekateri tega poguma ne najdejo, zakaj skušajo .resnico olepšati?
Ali mislijo merodajni krogi še sedaj interese gotovih ljudi bolj ščititi kot interese vlagateljev?
Ali moramo res staviti tako vprašanje?
j macija proti temu obroču prav nič ne stori i vmmi „,„1,.	,	.	.,
! - Ekspoze. zunanjega ministra je bit sicer, j kov in cškodcvani^kriVT^^lMiud''kih™'! ; precej dolg, a zato tembolj prazen in bi bree j jev.«	•	ljudskih	»1
tembolj pr
, škode odpadel. Ker če se že podaja ekspoze, j
t potem se naj tudi poda, ne pa ponovi le par fraz, s katerim,i se je nekdaj pitalo ljudi.
= Incident na zagrebškem kolodvoru ob 141 iliki prihcda. češkoslovaških, parlamentarcev s posebno naslado izrabljajo esdeesarski listi. Gospodje pač upajo, da pride vsled tega incidenta mogoče 'vendarle do razkola v sedanji vladni koaliciji in do vlade »nacionalnega -bloka«. Toda prazne so vse te nade, ker je sedanja vladna koalicija potreba, ne pa saimo prazna kombinacija, ki bi jo mogel odpihati vsak vetrič. Zato so vse nade na konec sedanje vladne koalicije čisto brez pod-age. S? tem pa seveda ni rečeno, da bi moral zagrebški incident ostati -sploh brez vsakih temveč mislimo, da se prav lahko
Vi	ne	bo Prižel St. Radič
vlado. L drugimi besedami pa se pravi to. da ostane vse pri starem, ker tudi sedaj ni , Rad'c 'mmister. Veselje esdeesarakega ti-<s*a je torej brez -podlage.
= 0(ls‘°P pcdpredgodnik# SLS? Včeraj so se raznesle po Ljubljani govorice, da ie od
orfistnnil nrl	’	*	•*	;
V podkrepljenje tega navaja imenovani Pst
rdSPR**-k,ako 6e je zMa!a abah'
'/nhtln'i« tJein ’ ki ie p° načrtih gradi! .0 obalo, je strokovnjake opozarjal, da se bo
\ se. zrušilo, -kair se je točno zgodilo in šest
milijonov je slo dobesedno po vodi.
Proga Topčider—Mala Krsna je drugi pri-i mer. 1 rojektirana je bila s stroški od 50 mi-^ov, potrošilo pa se je za to 150 milijo-
P-a niso minile niti dve leti -po zidavi te proge, pa se izkaže ista neporabna ter treba novih milijonov za popravek.
Še več drugih slučajev navaja ta list, ki točno ilustrirajo diletantstvo na vodilnih mestih.
Z. žalostjo moramo reči, da >i*ma pisec te kritike prav. Povsod drugod na svetu se iščejo in postavljajo strokovnjaki na vodilna mesta, pri nas pa je prvo vprašanje, kako strankarsko legitimacijo ima v žepu. V Vojvodini n. pr. veliki župani in srezk.i poglavarji miso upravno izvežbane in juridično naobražene
Neslanost.
Če napiše naš list kako stvar, ki je zadela mladine v živo, takoj prične »Jutro« poudarjati, da je g. Jelačin upravni svetnik Ljubljanske kreditne banke--. A obenem to nečedno mladinsko glasilo namigne, da bo odgovorilo še drugače, če se jih ne bo par-d :>n i ralo.
fa ju-trovska neslanost, bi se v resnici že enkrat lahko nehala. Prvič je moralo vendar Jutro« spoznati, da uplivajo na nas njegove grožnje natančno toliko, kakor lanski sneg. Orugič ni prav nobena tajnost, da tje g. Jelačin upravni svetnik Lljubljatuske kred. banke. Tudi je vsej Ljubljani znano, da ni postat g. Jelačin upravni svetnik po kakšni pro-tekciji ali pa vsled kake »nacionalizacije1, ki jo dale raznim mladinskim generalom udobna upravna mesta. In končno ve vsa Slovenija, da je silno dobro za Ljub. kred. banko, ker je g. Jelačin njen upravni svetnik, ker je pač v prvi vrsti zasluga g. Jelačina, če sc ni Ljubljanska -kreditna banka fuzionirala s Slavonsko banko, kar so gospodje okoli
»Jutra« tako silno želeli. Danes vemo vsi, kakšna katastrofa bi zadela naše gospodarstvo, če bi se od miadinov propagirana fuzij izvršila in danes ve vsa Slovenija, kako veliko uslugo je storil g. Jelačin slovenskemu gospodarstvu, ko je brez ozira na podlo gonjo, ki jo je uprizorilo »Jutro« proti njemu vodil boj proti fuziji Ljubljanske kreditne banke s Slavensko.
Gospodje, kaj omenjate -torej, da je g. Jelačin član upravnega sveta Ljub. kred. banke? Ali hočete mar povzdigovati zasluge gospoda Jelačina za Ljub. kred. banko? Ali pa nameravate morda še povedati, kako je ‘u.dLP° vaSi zaslugi postal upravni svetnik i kre<1- banke c. Avcust Praprotnik ?
Nehajte zato, igcspodje -pri --Jutru« e temi neslanostmi, ker drugače bi mogli kitVi mi pričeti z naštevanjem onih upravnih svetov, v katerih sede pristaši SDS. lir če želite bomo tudi povedali, kako so prišli gospodje do upravniških mest. Torej, gospodje, s-anio povejte, kako želite!
.Zasluge gerentskega sveta.
Stara resnica je, da človek ve ceniti kako ‘slvar šele tedaj, ko ijo izgubi. Tako tudi Ljubljančani šele sedaj vedo, kako silno w,služne mestne očete so imeli v prejšnjem gerent-skem svetu. Zato ni čuda, če sedaj --- ko je /.Uibog že prepozno — vsa Ljubljana joka. ker ne vodi več mestnih -poslov slavni ge-
rentski svet.	.
In )» pravici joka, ker tekom svojega 'skoraj dveletnega delovanja so bivši geirenli Ljubljano docela izpreinenili. Stanovanjska beda -je odpravljena in kdor ima mnogo denarja ni v zadregi za stanovanje. Komunalna n-proviaacija funkcionira ko še nikoli, ljudska kopališča so vzrastla na vseli koncih in krajih in skoraj bo tudi Ljubljanica regulirana. Poleg tega je »n najmodernejši način — nekateri inženjerji so sicer ugovarjali — razširjena elektrarna in Ljubljan i se lahko postavi, tla ima tudi lastno prodajalno /.a električne predmete. Pa še celo vrsto drugih sijajnih stvari je dobila Ljubljana po zaslugi bivšega gerentskega sveta in prav nič ne pretiravamo, če. rečemo, da bo doba treh gerentov z zlatimi črkami zapisana v zgodovini Ljubljane.
Prav nič pa tudi ne dvomimo, da se bo prihodnji občinski svet, ko bo pregledoval več ko vzorno delovanje bivšega gerentskega veta globoko priklonil pred njegovim delom in izvolil vse tri gospode gerente za častne meščane Ljubljane ter tako vsaj deloma popravil črno nehvaležnost Ljubljane, ki ■;e danes ne ceni zadosti požrtvovalnega dela bivših gerentov.
Zato pa mislimo, da je čislo odveč, če esdeesarski tisk že danes tako povzdiguje zasluge bivših gerentov, mesto da bi počakal, da stori lo jmliodnji občinski svet, ki je v to najbolj poklican. Vendar se ne moremo militi, da bi se Jutro balo, da občinski »vet ne bi bil navdušen nad delom bivših treh gerentov ali pa da bi celo našel kake napake.
Zato, gospodje, počakajte še malo s proslavljanjem »izaslug , saj bodo te zasluge ,i pravem čaisu in. na najbolj kompetentnem mestu slovesno razglašene.
tu tedaj bomo tudi mi -med gratiulanti in oboževateiji. Do tedaj pa naj si vsakdo misli svoje!
Politične vesti.
Po Nikicevi demisiji. Prerokovanju raznih beograjskih in drugih politikov, d« je vlada g, Uzunoviea pred padcem, se zopet enkrat niso uresničila in vlada <?i. Uzunoviea je sedaj po demisiji dr. Nikiča trdnejša kakor kdajkoli. Koalicija med radikali in radičevei je sedaj utrjena in zato pričakujemo, da bo ta koalicija rodila tudi !sieer dobre uspehe. Predvsem pa, da bo pripomogla k resni izvedbi politike sporazuma in da st' bodo povsedi izvršile potrebne izpre menihe. Je v resnici že več ko skrajni Pas, da eksponenti politike nekdanjega nacionalnega bloka zapuste svoja mesta. Želeli bi pa tudi, da se prične uveljavljati tudi duh politike narodnega -1 i razuma. Enakopravnost vseli pokrajin n<> sme biti samo lepa beseda, tem-.•c,', postati mfcra realnost in tako združiti ves
nas narod k plodnemu delu, A obenem pod vodstvom dobrih, poštenih in sposobnih ministrov. V tem oziru je že mnogo doseženo in imena_ministrov dr. Kraiaoa, Jovanoviča, Perica m tu >
Puclja so dobro zapisana pri slovenski javnosti. Toda treba je še več sličnih ministrov in zato upamo, da bo po demisiji dr. Nikiča tudi v tem oziru krenila naša politika na boljšo pot.
Zunanji minister dr. Ninčič je dal novinarjem precej obširen ekspoze o naši 'zunanji politiki. Začel je s trditvijo, da je treba voditi zunanjo politiko ločeno od notranje, čemur bi se pač dalo s tehtnimi «nrj?u-me.nli ugovarjati. Nato je govoril dr. N’inčič o delu naše delegacije v Ženevi. Ni res, da Je bila Jugoslavija vsled izvolitve Rumnnije v Svet Zveze narodov prezrta, ker pride po turnusu' Jugoslavija šele po Ru-muniji na vrsto. Glede bolgarskega posojila je izjavil .dr. Ninčič, da so interesi Jugoslavije popolnoma zavarovani in da je z določbo, <|„ morajo begunci stanovati 50 km daleč od meje, preprečeno, da bi bolgarska dobila strate-gičn-o železnico. Nato je g. dr. Ninčič govoril o naših odnošajiii z drugimi državami. Sam optimizem je bil v izvajanjih našega zunanjega ministra, kakor da bi bila Jugoslavija najbolj priljubljena država, ki je. obdana krog in ikrog od samih zvestih in vnetih prijateljev. Silno bi bili zadovoljni, Če bi mogli verjeti temu idealnemu opisu sosedov Jugoslavije, toda žalibože vemo, da kuje Ilalija obroč sovražnikov okoli nais in 'naša diplo-
odstopil od podpredsedniška stranke prof i 06ebe- Niti veliki župani nimajo aibsolviranih Bogu mil Remec, Do neke mere potrjuje to ! Pravnih študij, pač pa imajo strankarsko kva-vest tudi naše včerajšnje poročilo iz Beogra- * •'fikacijo, da so vsi anražirani. radikali ali da, da'je večina poslancev SLS odpotovala iz ® samostojni demokrati.
Beograda v Ljubljano na sejo izvršnega odbora, na kateri naj bi se izvršile neke izpre-membe v načelstvu iziroma v vodstvu stranke, Ali je odstop dosedanjega podpredsednika SLS kakega večjega pomena ali ne, se bo videlo iz držanja listov SLS mogoče že prihodnji teden.
= Pogodba med Rusijo in Litvansko. O pogodbi, ki sta jo v imenu vsak svoje vlade podpisala čičerin (za Rtfeijo) in Šleseviča (za Litvansko) ise je izrazil dunajski sovjetski poslanik, da pogodba ne vsebuje nikakih tajnih določb. Pogodba veže oba dela, da nihče drugega pogodbenika ne napade in da nobeden pogodbenik ne sklene zveze s kako tretjo državo. Vsa sporna vprašanja se morajo reševati sporazumno. Vprašanje Vilne se itiče samo Poljske in Litvanske. Pogodba torej ni naperjena proti nobeni sosedni državi.
Primorsko.
Naši mladinski listi v Italiji.
Z razpustom Zveze učiteljskih društev v Italiji je prenehal izhajati tudi mladinski mesečnik »Novi red«. Odkar je ukinjen pouk v našem jeziku tudi v dodatnih urah na vseh ljudskih šolah, sta imela dnevnik »Edinost in tednik »Novice« redno dvotedensko prilogo »Za naso deco:, ki je bila namenjena pouku naše dece pri domačem ognjišču. Z znanimi ekonomskimi odredbami je italijanska vlada omejila nlyseg listov in za-branila vsako prilogo, razen tehnične. Tako je morala prenehati tudi priloga Za našo decot. Sedaj prične izhajati poseben slovenski list za našo deco, ki naj nadomesti te priloge, kakor tudi -Novi rod«. Za hrvatsko deco pa že izhaja samostojno Mladi Istraniii , ki je preje izhajal kot dvotedenska priloga -Tstar-ske Riječi .
Zopetni razpust našega društva. Oblasti so razpustile Obrtniško in prosvetno društvo v Tolminu pri Gorici, ki deluje že 45 let. 2e dolgo je, odkar so onemogočili vsako društveno delo. Zadnji čas so hoteli provocirati fašisti na ta način, da so korporativno zahtevali sprejem v društvo. Ker društvo ni moglo njihovi želji zadostiti, je bilo razpuščeno.
Naši trgovci ne smejo na sejme!
Pred dnevi se je vršil sejem v Rihen-berku pri Gorici. Ob tej priliki so prišli ludi naši trgovci in razstavili svoje blago, na kar imajo od nekdaj pravico. 'Poda v Italiji že dolgo ni več pravice, zlasti ne za naše rojake. Oseba, ki je bila poklicana, da čuva red in zakon, je postopala protizakonito. Karabinerslu brigadir je namreč odgnal vse naše trgovce ter nakazal vsa njihova mesta italijanskim trgovcem. Zainan so bili vsi protesti. Naši rojaki so v Italiji raja, za njo ne velja ne pravica in ne zakoni.
ZAKAJ JE MNOGO l*ltl NAS NAPAČNO?
»Jugoalov, Lloy<l prinaša v svoji številki j ml (!. oktobra žgočo kritiko o delovanju .dr- ! žavnih strokovnjakov . Ta list piše:	Že	po-	j
prej smo v enem Članku navedli, da mnoga I državna podjetja in projekti pogrešavajo svo- j jo svrho in ne uspevajo vsled nesposobnost i j in usiljevanja samozvanih državnih strokovnjakov, ki so se že (d) več prilikah izkazali, da niso dorasli svoji nalogi ter mnogo dobro inicijativo pokvarili in zavedli s pravega pota.	.	.i*.!!.
Večkrat se oni javijo i pred "'“lobio \o kol avtoritativni mentori,,n,l<0t[a „ii ne
oBtojni
V pravni državi mora biti uradništvo vse brez izjeme objektivni izvrševalec zakona in na podlagi zakona danih naredb, nasproti pa so poslanci politično mandatar! naroda v svrho zakonodajistva.
Med našim starejšim prečanskim uradni-štvom je še ta dobra stara tradicija več ali manj ohranjena ali se žalibog zgublja.
Da 'so razmere glede državne uprave šle po ti poti, pa nismo prečani brez krivde. Svo-jedobno, ko se je izpopolnjevala osrednja uprava je bil čas, da ise na ta mesta saj raz.-merom-a' številu Hrvatov in Slovencev spravi temu odgovarjajoče število starejših islni®e' n ih uradnikov. Resnica je. da bi to ne bito lahko, ker Srbijanci so hoteli imeti vsa vodilna mesta ali odločna volja zedinenili vatov in Slovencev bi bila v tem ozw';u , Sala, ko bi bila enotna volja tu. minacij! Sedaj ko se skuša'reorganiz'|‘ tratno upravo, je zopet moment zia T-ie . . poslance brez razločka,	‘
stnstva na vodilna mesta najboljše strokovnjake. To bo sedaj	ker kdlosaIne po-
greške ki jih je zakrivila na vseh poljih slaba uprava, odpira tudi Srbijancem oči, da je pogoj zboljšanja ta, da se vsakega uradnika posivi na ipravo meisto po njegovi sposobnost i
A.
Prosveta.
Koncert pianista g. Ivana Noea se vrši v petek, dne 15. t. m. ob 8. uri v FrlbarmO-ui)6ni dvorani. Na -ppogtrainu sledeči skladatelji:	Mozart,	ttummel,	filucl^lijvili
P.eethoven, Chopin. Debussy, Ravel, t$a. — Vstopnice v Matični knjigarni.
Koncert znamenitega vijolinskega virtuoz* Zlatka Balokoviča bo v Ljitbljapi koncem meseca oktobra, med 25. in 30. oktobrom, že danes sprejema Matična knjigarna prijave za sedeže.
Šport.
IV. KOLO PRVENSTVENEGA TEKMOVANJA.
Siv Jadran : ŽSK Hermes 1 : 2 (0 : 2).
SK Ilirija : ASK Primorje 2 : 1 (1: !)•
(Podrobnejše poročilo prihodnjič.)
Olimpijada v Amsterdamu vršila šele čez dve leti, vendar je pripravljala bor že sedaj v velikih skrbeh radi nastan" ^ velikanskega števila obiskovalcev. Nacr. olimpijske vasi ni prodrl in tako ostanejo edino le hoteli ki pridejo v poštev pri nastanitvi tujcev. Vendar pa vsi amsterdamski hoteli ne bodo zadostovali, radi česar je Amerika že poslala tja strokovnjaka, ki naj preišče ra/mere na licu mesta. Posledica te preiskave je, da Amerikanci sploh ne bodo stanovali na kopnem, ampak na ladji, ki b° preurejena v hotel. Skoraj gotovo si bodo tudi druge države pomagale na ta način.
dežele dolarja. Mr. I’yle, znan'
imerikanski manažer, se pogaja s Karlo „ Janom Koželuhom, da pristopita njegovi
rupi teniških profesijonalov s k a ten prirediti veliko turnejo po An*® ki jc angažiran v Berlinu ko^^^
. že odločil za to P°( 0RS Karlom druži se njegov brat Jan. '	, , je,
’y'e |.rvovrstno	* mag-
naiiierava priredili veliko	tre-
ki. Karl, ki je angažiranj lieinnu
ner, se je so mu pri
bi dobil 1 vir j »iTiAnrei] če je v dobri formi, danes skoraj l lt kmal, ljiv, kar je dokazal s svojo	»	‘f	prc.
/a svetovno mojstrstvo \ K‘0jPiuha pa bi teklem letu._ Z lZ>'uho,. ''‘ bii s‘vojo najbolj
češkoslovaški tenisspoit „ niegovih zmag šo moč Vsi se še spomnii a n J Au,,tinom Proitzheimom, Richnrdsom.
in Kehrlingom.
Znani	|f 46.8« m daleč,
v petrosinu, ,|<‘ v'8®‘ ,„rna|i Sicer
S|*ortnica .''''''^ot/toiln 07 '?t	,a
sedaj
nžme kar navajajo, pa se 1M^J ’	za'V7.<-
po/.uajo temeljito stvari, za ,j.. |7_veslile majo ali pa jih vodijo druga^ i„|ere«i sp-lo--leudence, ki niso v skladu -nost-i,	i	.-»ukar*kn pripadnost z:>-
Ker pa Pr' ni,!i r*n ,w,xlepoti» odh>ču , ti bog vodno mnogo . rWllwtve-no y ob/u čegavo mneo e '	■ (V|ll|ak,,„i ni čudno, da
in je l!'e;\l£? Sv(lo-avloriteta uspe m pro-mujenjem vkljub tloku.neulo-
biblli-iti« »r	^nikdtr
!4or jo	I"*1	''i*	Pri
ne prisodil	mojstrstvo. In danes, ko so
boril«	upognjene	z.eince, o
in tribčna s pokončno elastično
min hc m
vitka in gibčna s "" in tekmuje uspesno z
mladimi igrnlka-
oj« *"to let° jo premagala športnico, ki jih Vvni-i nemška' in angleška kvalifikacijski 'sta. Stara je in starost se ji tudi pozna rri: igra izkušenostjo človeka, ki ima •>-
po gledat
in gracijoz.no, da jo je te
Kmetski tabor v Vitanjah pri Celju.
Vitanje so srednje velik trg, oddaljen peš dobre štiri ure od Celja in skrit v konjiških hribih. Do sera pride redko kak močnejši val javnega življenja od zunaj in tudi odmevi politične agitacije so tukaj šibkejši.
Tem večje zanimanje pa je vzbudila v tem mirnem kraju vest, da si je Slovenska kmetska stranka izbrala Vitanje ja mesto svojega kmetskega tabora na Štajerskem. Za zanimanje priča tudi nad vse
krasen sprejem,
ki so ga Vitanjci priredili v soboto zvečer Stjepanu Radifeu in miu. Puclju. Predsednik HSS Radič in min. Pucelj sta prispela v soboto okrog 7. ure zvečer v Celje, kjer so ju sprejeli njuni politični prijatelji, nakar »ta takoj nadaljevala pot do Vitanja. Že poprej fJv iirnQ kmetje pripravljali sprejem v vmes ležeči Škofji vasi in Novi cerkvi, ta sprejema sta morala odpasti, ker 9ta se oba voditelja zamudila za poldrugo uro. Med potjo so šte-vum slavoloki z lepimi pozdravnimi napisi poveličevali slavnost dneva.
Prvi sprejem se je vršil v Fužinali, uro daleč od Vitanj. Do sem je prišlo Radiču in Puclju nasproti okrog 200 Vitanjcev z bak-‘]»do in godbo. V Fužinah je pozdravil ob:t gosta krajevni predsednik SKS Svikaršif. Nato ao ^ podali Vitanjci z Radičem in Puc-/\®rav sredi do trga. Pri velikem slavoloku fli t -u v Vitanje je čakalo okrog 400 lju-K .u 1® Pozdravil Radiča okrožni tajnik SKS lipi v*’ i e deklici sta mu izrekli dobrodoš-vse , .stovenščmi, ena pa v nemščini ter mu Dekli^° -'le 'eI,e Šopke cvetlic. zahvalnf81114 *e odgovoril Radič a prisrčnim Podalo dn wV(?rom' nakar se vse ljudstvo
deklica doW?a*,Teppei’ kier je zopet izrekla tudi	ministru	Puclju	in	mu
zbrano mn!*- pek' Radi6 ie nato nagovoril snhoi, , n°Ž>Co. Zvečer se je vrSil v hotelskih _ a,| lepo uspeli prijateljski veder, ki so se sa Udeležili poleg dveh voditeljev in funkcionarjev Slovenske kmetske stranke tudi nekateri odlični hrvatsUi gostje, med njimi ,nra'"»6c dr. ivo Peruar. Tekom prijateljskega večera je bilo izrečenih več govorov. Šte-an Radič je pojasnil, kako je zainteresiral mont P^dsednika Zveze narodov Drum-fuce? 13 Sloyenee- tovorili so še minister •on Novača13^*1' ^ot<J^nik in P*83161] dr. An-
sredle'tfgav ne<ielio ob 1(l- uri Pa lSe ie vršil
Kmetski tabor, činov ^	u<^e*S^*a številna množica doma-
. Število udeležencev bi bilo Se večje, da p kotilo razpoloženje nestalno vreme. Pri ,e*n se je pripetilo obžalovanja vredno ne-sPorazun\ljenje. SKS je namreč želela, da bi udeleženci prisostvovati v nedeljo zjutraj tudi službi božji. Ker se za uro ni mogla sporazumeti z domačim duhovnikom je povabila i/. rf^jf^0*P°8ebueKa duhovnika, da izvrši on niluu,, ^',,7e,ndilr se ie domačemu duhov-ob	a fe i«	služba	božja	le
tem V , ob uri kmetskega tabora. S em se Je hotela najbrže odvrniti kmetsk i množica od tabora. Kljub temu se je udeležilo
v«i ie. f? .	pK'10 levilo žensk, ker so
vsi ostali prisostvovali kmetskemu taboru, ril tn>?enu krajevne organizacije SKS je ot volj L °J! Predsednik Hrane švikaršič, ki je minil? Predsednika HSS Stefana Radiča in ov-ir*! , uclia» katerima so veljale burne zborovalcev.
Prvi govornik
Stjepan Radič
Jo izvajal: Predragi Slovenci in Slovenke! Ni* poznamo se toliko s telesnimi očmi, bolj pa seii-istL znan| z duševnimi. Slišali ste že o 'l e £elu v Hrvatski in tudi jaz sem Z t ■	, en{ prepotoval te vaše kraje in
v- S ?,'1'*, "'“'"i"1"
ni Lnin i	’ P°s,e'" 1,1 varčni- Drugač-
kak0P si Z "10rete bitl' Ali e”«ga ne veste; svetu m ,ezf Pavica. iNe samo vi, po vsem . ''.ogi tega ne vedo. Temelji pravice morajo biti trdni. Politiki dolgo niso hoteli vedeti, kaj je pravi temelj politike in pravice.
Poglejte roko: palec to je kmet, če palec odsekaš ni roke. Mezinec, to je inteligent, tudi če mezinec odsekaš, ni roke. Palec je najvažnejši. Ni res kar pišejo nekateri časo-Pwi, da hujskam proti inteligenci. Ali kmet ^najvažnejši. On mora biti temelj vsake po-bii in^0.sem Pr‘čel nu tem temelju nas ni milijonov, tudi ne 12 tisoč, nego sa-K0 Lk?1 apostolov, roda zmagali smo. dobil vs»k»uve<i*a splošna volilna pravica, je boriti, ne .° puško v roke. Z njo se mora mijastinii k'0611.? 8vinčenkami, pač pa z gu-«ego so ^ r<?gljicami. Volilci niso krogljice,
Avsto-ogmv’ 80 duSe’
''ev> po preoh me opirala po šest mese-'ia je |0 x 0ratu so se v Beogradu spomnili, vedel 7., i . Premalo in naš seljak je dobro lot i mo/l iania Beograda. Ko so bile volitve h,,, • so govorili: »Radič je demagog, on nav •? . ^ u P" i« dobila 230.000 gla-. Tedaj so dejali: »Tega ni Radič napravil, to je napravila vojna.« To je še bolje, to le dokaz, da naši ljudje med vojno niso spali. Kur so nekdaj pisali najgloblji filozofi, to ve tfhes pri nas na Hrvatekem vsako dete: vse ^oštvo je družina enakopravnih. sv1* Institucija, kjer se vodi .politika vsega l),3, tin temeljih ljubezni in miru, to je naš .^"narodov. Njegov program — lo je proBf.r°f?ram že od nekdaj. To ni hrvatski 'Viki 11 niti Radičev, to je človeški program. 'u«jVev. v »Domu« so bili laki. kot edino v [*Ur j*1*) svetovnih revijah, ki so zagovarjale 8 ln.;iube“n- Uspeh se je pokazal, ko smo «ov, ^-3 dobili mesto ‘230 tisoč 480.000 gla-Uraduiv. armada, teh glasov niso nabrali |qj *n no agitatorji z volilnim golažem. 'sVefu t0 organizacijo, kakršne ni na vsem j0	ni morda organizacija stranke, to
*8radik I**!0.la 'uu'illn' To organizacijo *o ,U(li «aše žene. Narod, ki nima or-
ganiziranih žen ni cel narod. Leta 1924 smo dobili 530.000 glasov in če bi se volitve vršile svobodno, bi dobili preko fiOO tisoč glasov.
Narod ni gosposka igrača, je delo božje. In narod je za nas. Nismo več samo okraj, ne provinca in ne narod, — hrvatski ali slovenski — nego smo celo državno gibanje, ki je objelo nas Slovence, uas Hrvate, nas Srbe iu • tudi Bolgari še pridejo.	i
Naša zunanja politika se pametno vodi, ; Ninčič dobro dela.
Pozorni bodimo še na notranjo politiko, j Ko pridejo volitve, — mi jih ne zahtevamo — j glejte, da bo v skupščini zastopano ono, kar ] je v vaši duši, to je potreba za kruhom.
Ni (potrebno, da bi uas vladali samo uradniki. Niso vsi uradniki ničvredneži; kmet ki je očistil pšenico, bo očistil tudi uradništvo.
Med našimi poslanci je pravih kmetov -17. i Pri radikalih ravno toliko. Pri prihodnjih volitvah- mora biti 200 kmetov v parlamentu.
Radikalna stranka se reorganizira. Pašiča sta odstranila starost in njegov sin. Ljubo Jovanoviča sla odstranila spor med Pašieem in bolezen, Nastas Petrovič se je umaknil sam in tako je NRS danes brez voditelja. Toda radikali predstavljajo Srbo in z njimi je treba računati.
Ko je v 80. letih Pašič pričel z gibanjem je. zahteval isto kar zahtevamo danes mi. Zahteval je od Obrenovičev svobodo naroda, avtonomijo občine in narodno samoupravo. Zato ji i radikali danes lahko skleniti sporazum. NRS ima vse predpogoje, da se reorganizira. Tudi mi moramo imeti organizacijo, ne železne, ne mehanične, nego psihološko. Naša večina v skupščini bo kmečka večina skupščine. Glavno je, da imamo relativno večino mi iu imeli jo boino. Ne 70 poslancev nego j sto in še več.
Napravili bomo davčno reformo, tako da bo imel narod pravico sam odločati, kako naj se obremeni. V davčnih komisijah morajo imeti narodovi zastopniki večino in ne oni, ki jih imenuje minister.
Sedanji minister dr. Perič je zlata duša. On je tak Srb, kot sem jaz Hrvat, je pravi brat, kajti bratstvo brez človeštva je prazna beseda. — Vas Slovencev je milijon, pol milijona Slovencev je tam zunaj. Na nje že pazimo iz Ženeve. Slovenci imajo nekoga, ki jih čuva — ne Beograd — imajo Društvo narodov.
Naša seljaška politika — vaša seljaška politika — je pri nas vsakemu detetu že v duši. Republiko smo formalno opustili, kajti prava republika je, da ima narod kontrolo nad upravo.
Z današnjim shodom ste postali udeleženci in sodniki seljaškega gibanja, ki bo postalo prvo in pravo zadoščenje potlačenim Slovencem. Živeli Slovenci!
Obširni programatični govor Stjepana Radiča, iz katerega navajamo le glavne misli, je množica sprejela z ogromnim navdušenjem in odobravanjem.
Minister Pucelj
nastopi kot drugi govornik:
Krnet dobro ve, da mora za vsako delo rabiti tudi primerno orodje. Ravnotako pa se mora posluževati za obrambo svojih pravic tudi prave politike, za obrambo pravic naro- j da se mora posluževati prave politične stranke, ki bo pošteno služila njegovim zahtevam. Žalibog gre polovica našega naroda še vedno za gospodo iz prve stranke in druga polovica za gospodo iz druge stranke.
Politike ne smemo voditi od zgoraj navzdol, nego moramo stopiti do kmetskega naroda in spoznati, kaj potrebuje ter po tem določiti smer politiki.
Naj navedem samo en primer: Ko se je | 1919 sklepala trgovska pogodba s Češko, je naša delegacija pozabila doseči uvoz štajerskih vin na Češko, kar bi nam Čehi radi dovolili. Naša delegacija tedaj sploh ni vedela, da naš kmet to potrebuje. Zato ne sme biti tj> ka parlamentarna delegacija sestavljena iz gospode, nego tako, da ve in čuti žilo narodovih potreb.
Kadar kmet kaj rabi, česar nima sam, gre prosit k -sosedu pomoči. Mi Slovenci smo preslabi za oranje politične njive in kaj je bolj naravnega, kakor da gremo kot sosed k sosedu, da gremo iskat pomoči k bratu Hrvatu, k tisti stranki, ki je izrastla iz tal hrvaškega ljudstva.
Stranka ne sme biti zavarovalna družba za zavarovanje poslanskih mandatov, ona je dekla ljudstva. Stranka Stefana Radiča je prava ljudska stranka.
Hazni agitatorji govore: kaj pa sta Pucelj in Radič dosegla ko sta šla v vlado in z radikali? To govore zato, ker se boje za svoje mandate.
V	enem delu naroda je trdna krepka volja, da se popravi, kar se popraviti da. Drugi del pa ne kaže te volje.
Del inteligence, organizirane v SDS, je ob graditvi države pozabil na osnovne temelje in ni pričel graditi od spodaj navzgor. Ta inteligenca nam je tudi dopovedovala, da ni primerno, da se izdajamo za Slovence, nego, da se moramo izdajati za Jugoslovane. To so sicer besede, ali besede pomenijo pojme. Nismo vsi eno, smo trije, dasi smo bratje, imamo vsak svoje potrebe.
Tako je grešila ta stranka. Grešila pa je še
khcL, V6 J!°te,a ? nasiljem, z batinami in btiem utepsti narodu v glavo česar ni v srcu m ni v glavi.
Tretji greh je naredila ta stranka, ko je za skledo leče prodala slovenske interese Beogradu, samo, da se je sama okoristila.
Druga stranka, ki je močnejša od 'prve je SLS. Nočem govoriti o tem, da ta stranka zlorablja vero v politične namene, to bo ljud-tvo spoznalo že samo. Ali nekaj drugega je to, da SLS noče niti po sedmih letih spoznati, da ni dobro delala. SLS se noče iz svojih skušenj ničesar naučiti. Dr. Korošec se noče odzvati na moj zadnji poziv za sodelovanje in odgovarja na moje povabilo tako, kakor se ne sme odgovarjati, kadar je ogenj v hiši.
Dr. Korošec pravi, da sem centralist, re natajično pogledate, spoznate, da je oče cen-
tralizma sam dr. Korošec. Podoben je neke- | mu, ki kriči: »Primite tatuk, samo, da ne : bi njega prijeli. Tako kriči danes: »Držite, primite Puclja!«, samo, da uide sam. Leta i 1918 pa se je sramoval imena »Katoliške* ti- ; skarne in jo je prekrstil — ne v sl-ovensko tiskarno — ampak v »Jugoslovansko«. In tako je on krstil »Jugoslovanski« klub, »Jugoslovansko« knjigarno, »Jugoslovansko« obrtno zvezo itd.
Vabil sem SLS zato v vlado, ker je greh obljubljati narodu nekaj, kar noče izpolniti. In že dve leti je vsa velika politična sila, ki jo je dr. Korošec zbral, neizrabljena. Mi, ki smo šli v vlado, pa smo pomagali vsem Slovencem in tudi njemu samemu. Ne bi mogel on tako mirno zborovati, če bi ne bilo nas in če bi se obdržala PP-vlada ter bi najbrže bil sedaj on pod obznano. Nam je HSS nesebično posodila svojo politično moč. Slovenska politična moč pa leži neizrabljena. To je največja napaka za Slovence. Mož je le tisti, ki svojo napako prizna.
Na ta tabor smo prišli danes, da Vam povemo, da morate biti le v tisti .stranki, v kateri sami odločate ki jo imate sami v rokah iti s katero morate sami določati svojo usodo.'
V	tein znamenju vas pozdravljam.
Govoru ministra Puclja je množica enako burno aplavdirala, kakor Radiču.
Tretji govornik
Albin Preepluli:
Ko ste šlišali besede mojih predgovornikov, ki so vam šle do srca, vam vseeno ni odlegla ena skrb, skrb, ki vas sili, da se mučite in trudite po strmih bregovih za svoj vsakdanji kruh. To je skrb za davke, za zimo, za družino. In da je ta skrb še večja, je mnogo kriv sistem, ki je posledica napačne uprave.
Naša politika gre za tem, da gremo a prijatelji, da gremo s tistimi, ki isto čutijo kot mi, da gremo s Hrvati. Niso Hrvatje tisti, ki sede v Zagrebu v bankah, trgovinah in palačah. Pravi hrvatski narod je tisti, ki se mu či zunaj na polju.
Naš pokret je socijalen pokret, hočemo pomagati kmetskemu narodu, toda ne tako, kot dr. Korošec, ki je bil predsednik Narodnega sveta v Zagrebu, te enomesečne republike, pa je leta 1919 zapravil ta naš mali slovenaki gruntek.
Mesto da bi tako napravil, kot naš sloven-
ski kmet, ki gre k notarju sklepat pogodbo, pa je kar izročil grunt Beogradu. Sele čez dve leti se je spomnil: »Dajte mi grunt nazaj, — dajte nam avtonomijo!« — —
Versajski mir je zmrcvaril Evropo, še med vojno se je govorilo, da gre za osvobojenje malih narodov. In kot vionija se sliši; da je ravno najmanjši slovanski narod, to je naš narod razcepljen.
To popraviti, to je naš program. Ne tak, kot naše buržoazije, ki hoče popravljati s puško in s kanonom, mi hočemo popravljati z našo pametjo na mednarodnem torišču.*
Pozvali smo SLS, ki ima tudi mnogo poštenih in pametnih ljudi, ki ji pa slede vsled napačne discipline, naj gre 7. nami. Ona iega noče. Toda z glavo ne pride skozi zid.
Ko je prišel preobrat Slovenci nismo imeli niti pravega voditelja. Preje smo imeli sicer dr. Janeza Ev. Kreka (tu se vsi zborovalci odkrijejo in prično spontano z Radičem in * hrvatski mi gosti vred klicati: »Slava Kreku!«), pač pa so imeli voditelja Hrvati v ose~ bi Štefana Radiča. Ker smo si mi njega izbrali za voditelja, nam očitajo, da smo šli pod Hrvate. Kličem tu Stjepana Radiča za pričo, naj pove, da nas ni nikoli silil, da postanemo Hrvati, nego da smo pod njegovim vodstvom postali šele pravi, sebe zavedajoči se Slovenci.
Kmetski tabor je zaključil predsednik Švi-karšič s pozivom, naj navzoči agitirajo za zmago kmetskega gibanja ter se nato zahvalil vsem govornikom za njihova izvajanja.
Taboru je poleg že omenjenih prisostvoval tudi min. na razp. dr. Kukovec.
Po zaključku zborovanja se je vrSil v hotelu Teppei skupen obed, tekom katerega so izgovorili več pomembnih napitnic glavni tajnik SKS dr. Marušič, dalje dr. Kukovec in Stjepan Radič, ki je napil oni slovenski inteligenci, ki ima toliko volje, da se nahaja v vrstah kmetskega pokreta. 0 sprejemu v Vi-tanjah pa se je Radič izrazil, da že dolga leta ni doživel tako krasnega in prisrčnega sprejema.
Minister Pucelj in Radič sta sprejela več. deputacij v različnih zadevah. Pri ministru l*uclju se je zglasil tudi g. M&derndorfer, znani mežiški politik, za katerega sprejem je posredoval okrajni ekonom iz Prevalj g. Sto-klas. G. MOderndorfer je interveniral v za-j devi pomoči Mežiški dolini in tamkajšnemu ' ljudstvu.
Italija kuje obroč okoli nos.
Po gospodu Averescu je prišel v Rim gospod Burov. Oba sta šla v Rim, da sta utrdila mir na Balkanu iu da pripomoreta k zboljšanju zunanje političnih od-
nošajev na Balkanu. Tako vsaj oba gospoda zatrjujeta.
Kdor pa ni s slepoto udarjen, ta ve, da Italija še nikdar ni tako častila princip svetega egoizma, kakor ravno sedaj pod vlado »velikega« Benita Mussolini-ja. In zato je jasno, da ni klical novi imperator Italije ministre malih balkanskih držav v Rim zato, da bi pomagal tem državam, temveč da jim da navodila, kako morajo delati politiko, če hočejo uživati milost Italije. Ne, kako utrditi politiko miru na Balkanu, temveč kako doseči, da se bo v vseh državah meječih na Jugoslavijo, vodila italijanska politika, samo to je namen obeh obiskov balkanskih diplomatov v Rimu.
Ne mir na Balkanu, temveč železni obroč sovraštva okoli Jugoslavije, kuje g. Mussolini in naloga naše diplomacije je, da stori potrebne protiukrepe.
In tu mora biti prva naloga naše diplomacije, da najde močne in zanesljive zaveznike naši državi. Ce bi vprašali diši diplomati za nasvet narod, potem ne bi bili niti za minuto v dvomu, kdo naj bo ta naš mogočni zaveznik, zakaj iz vse Jugoslavije bi jim donel en sam klic, da je Rusija edin iu najbolj zanesljiv zaveznik južnih Slovanov. Prepričani pa smo, da bi tudi prišli naši diplomati do istega sklepa, če bi upoštevali to, kar narekuje pamet.
Naj sklepa g. Averescu še tako lepe sklepe z Italijo in črnosrajčnim režimom, vsi U sklepi padejo v vodo v tistem hipu, ko se pojavi na mejah Besarabije rdeča vojska. In naj g. Burov še s takim navdušenjem pomaga kovati obroč okoli Jugoslavije, ta obroč bo strt v prah in pepel, ko se bo mogla Jugoslavija opreti na Rusijo. V tistem hipu pa bo tudi politika vseh balkanskih držav nujno krenila na drugo pot in metlo, da bi balkanske države, zaslepljene od medsebojnega sovraštva vodile italo-filsko politiko, bodo pričele voditi svojo balkansko politiko.
Tudi v tem oziru bi morala naša diplomacija zastaviti svoje sile. v času, ko se po vsej Evropi pričenja propagando za Panevropo, bi bilo pač še neprimerno bolj umestno, da prične Beograd s propagando Panhalkana. Zakaj neprimerno bolj potrebno ko Panevropa je skupno delovanje balkanskih držav. Navezana le na lastno silo je vsaka balkanska država v večni nevarnosti, da postane Či-
sto navadna kolonija velikih evropskih industrijskih držav. Vse balkanske države združene pa pomenijo velesilo, ki se more uspešno upreti vsakemu diktatu in do skrajnih konsekvenc izvesti gospodarsko osamosvojitev balkanskih držav.
Naš trgovinski miniBter dr. Krajač jo v tem oziru tudi že stoiil prvi korak in napovedal potrebo ustanovitve enega carinskega ozemlja za ves Balkan. Naloga naše diplomacije je sedaj, da propagira to misel po Tirani, Sofiji, Atenah iu Bukarešti in da pripravi tla za vedno intenzivnejše sodelovanje balkanskih narodov na gospodarskem polju.
Gospodarski interesi pa so merodajni za zunanjo politiko vsake države. Naj le ščuva italijanski fašist bolgarskega nacionalista proti Jugoslaviji, v tistem hipu, ko bo videl bolgarski nacionalist, da pomeni skupno delo z Jugoslavijo povišanje vrednosti bolgarskega izvoza, bo imel tega ščuvanja hitro zadosti. Zakaj prva zahteva narodov je, da žive dobro in če bo balkanska zveza dvignila blagostanje balkanskih držav, potem bo vse fašistovsko hujskanje ene balkanske države proti drugi izgubljeno delo.
Obroč sovraštva kuje okoli nas gospod Mussolini in usodepoln more postati za nas ta obroč, če ne storimo svoje dolžnosti. Brez vsake nevarnosti pa bo ta obroč in le živel v fantaziji lokave italijanske diplomacije, če bomo mi na višku svojega položaja, če bomo sebe eman-cipirali od slabih uplivov z zapada ter postali pravi, odločni in samozavestni propagatorji balkanske skupnosti.
Glavno besedo pa ima pri tem naša diplomacija, ki se mora že enkrat spomniti, da ni njena dolžnost samo v cincanju med italofilsko in Jrankofilsko politiko, temveč da mora postati prva pro-pagatorica balkanske politike.
Jasno in samopo9ebi razumljivo je vse to, ali kljub temu še ne verujemo, da bodo naši diplomati to svojo nalogo spoznali. Zakaj samo domena bogatih beograjskih rodbin je postala naša zunanja politika, bogatini pa, kot znano, nimajo in ne morejo imeti zmisla za politiko revežev, ki edino velja danes za balkanske države.
Zalo pa je dolžnost naših poslancev, da oni poskrbe, da krene naša diplomacija na novo pot in da ji bo ustvaritev balkanske zveze važnejša, ko pa Pr6p*r .f,” lepa poslaniška mesta po raznih m Evrope.
Stran 4.
jBmrorgiiMiBTinn
OB KOROŠKEM PLEBISCITU.
Zopet se spominjamo obletnice nesrečnega koroškega plebiscita in zopet na isti brezploden način, ko vsa druga leta. Po listih gore traz, med narodom nobenega odmeva in nikjer nobene akcije, ki bo pričala o našem delu za«koroške brate.
Pa bilanca je še bolj žalostna. Šest let je, odkar smo izgubili Koroško, a do danes se nismo povzpeli niti do tega, da bi narodno obrambo enotno organizirali. Niti govora pa seveda ni o tem, da bi znali, kaj hočemo. Eni koketirajo z irredentiamom, drugi se zanašajo na demokracijo, večina naroda Pa Je spričo te splošne brezglavosti vedno bolj in bolj apatična. V tem pa je največja nevarnost, da doživimo še večji poraz, kakor pa je bil koroški plebiscit.
Zato konec s slavnostnimi besedami in konec z raznimi retoričnimi prisegami! Koroški bomo pomagali le z delom in sicer z metodičnim in organiziranim delom. In prav hitro je treba .prižeti s takim delom, ali pa usoda slovenske Koroške zapečatena in celo plebiscitne fraze — nemogoče.
VSEM KRAJEVNIM ODBOROM V PODROČJU LJUBLJANSKEGA OBLASTNEGA ODBORA RDEČEGA KRIŽA V LJUBLJANI.
Beda našega ljudstva v poplavljenih krajih v Žireh, Poljanski dolini, Polhovem gradcu, ob Gradaščici, v dolini Brebrovnice in Ločnice je nepopisna.
Zima se 'bliža z vsemi svojimi grozotami, naši ljudje pa nimajo stanovanja, ne hrane, ne obleke.
Pozivamo vse naše krajevne odbore, posebno one v neprizadetih krajih, da z vso vnemo pospešijo nabiranje darov ter jih po naši položnici št. 11.862 pošiljajo oblastnemu odboru Rdečega križa v Ljubljano.
Zima trka na vrata! Izdatna pomoč je zelo nujna!
Pomagajte, odkupite se!
Oblastni odbor.
— Ljudski glas. Prejeli smo: Z ozirom na objavo aivodnega članka »Zaupanje« in članka »Eno in drugo« v Vašem cenjenem listu z dne 8. oktobra t. 1. bi moral vsak Slovenec, kateremu je poštenje in resnicoljubnost še sveta stvar — naročiti se na Vaš cenjeni list. Kajti stvari, ki so ravno te dni na dnevnem redu se ne morejo in ne smejo zamolčati. Boj in sicer neizprosen boj nepoštenju in korupciji, neoziraje se na nobeno politično stranko.	Naročnik.
— Kongres pravnikov v Ljubljani. Stalni odbor je imel te dni sejo, v kateri je z 'veseljem ugotovil velik uspeh II. kongresa pravnikov tako v strokovnem, kakor v družabnem oziru, vse to na podlagi soglasnega priznanja udeležencev, pa tudi na podlagi dopisov, ki po Kongresu prihajajo od raznih vnanjih strani. Sklenil je izreči zahvalo vsem
■faktorjem, ki so pripomogli k temu uspehu: domačim pravniškim organizacijam, tajniku društva Pravnika in generalnemu 'tajniku Kongresa g. dr. Sajovicu in društvenemu blagajniku g. dr. I. Rutarju, ki je obenem z izredno požrtovalnostjo obvladal težavni posel nastanitve, ter posebej tudi odvetniku g. dr. V. Krejčiju za priredbo skupščinske dvorane. V prvi vrsti pa je izrekel zahvalo Mestni občini ljubljanski, ki je z lastnimi prireditvami na čast gostom dala Kongresu tudi zunanji sijaj, ki je na udeležence .Kongresa iz vseh krajev napravljal najugodnejše t utise. Tudi skupen izlet v Celje in Maribor s ter nazadnje v Rogaško Slatino je kongi e-siste povsem zadovoljil in se zato izreka zahvala imenovanim občinam, odnosno kopališki upravi. — Stalni odbor izda o vsem kongresu spomenico čim preje in je redakcijo poveril g. tajniku dr. R. Sajovicu ter g. univ. prot. dr. M. Dolencu.
— Znanstveni sestane# Slov. sedravniškega društva v Ljubljani se vrši v sredo dne 13. oktobra ob 17.30 v predavalnici splošne drž. bolnice. Predaval bo g. dr. Mavro Gross, kopališki zdravnik v Rogaški Slatini, o žolčnih konkrementih. Odbor vabi članstvo, da se v čim večjem številu udeleži sestanka.
— Najvišji davek na prenočišča v Ljubjani.
V	dneh 29. in 30. septembra ter 1. in 2. oktobra t. d. je til 'v Budimpešti generalni sestanek internacionalnega društva hotelirjev, katerega se je udeležilo čez šeststo hotelirjev iz sedemnajstih držav Evrope. Ker se je med drugim razpravljalo tudi glede davkov, oziroma občinskega davka na prenočišče se je konštatiralo, da ima Ljubljana od vseh teh držav oziroma mest najvišji občinski davek na prenočišča 30%. Dunaj, kateri pride prvi za Ljubljano ima 20%, Karlovevari Lmajo 5%, Berlin in več ostalih mest je sploh odpravilo ta davek. Tako razumejo naši občinski očetje povzdigo tujskega prometa. A zraven tega moramo držati enake, če ne še nižje cene, kakor v drugih mestih, a kje naj se vzame potreben kapital za vzdržavanje takega javnega poslopja, po katerem se .sodi kultura vsakega naroda. Udeleženec koii-
— I* prosvetne službe. Napredovali so. profesorja Leon Novak in Ivan Tominc, oba na srednji tehnični šoli v Ljubljani, v 7. skupino I. kategorije, profesor na srednji ten-nični šoli v Splitu Mihael Peruzzi v 5. skupino I. kategorije, Eleonora Mladič, stalna učiteljica na dekliški šoli »Vesna« v Mariboru pa 'V 4. skupino II. kategorije.
— I* veterinarske službe. Bivši veterinar Josip Šerbec je imenovan za veterinarja pri okr. glavarstvu v Ptuju s sedežem v Ormožu ter uvrščen v 8. skupino I. kategorije.
— Pastir, ki se je zaklal vsled nesrečne liubezni V nekem selu blizu Vinkovcev je pnsel ovce že več let mladi pastir Imbro Marič. Ker je bil jako priden m pošten, ga je imela vsa vasjrada. Prekrasni zvoki njegove pastirske piščalke so očarali vso okolico, najbolj pa vaško krasotico Maro Ruzicevo. 1 i-
ščalka je privabila Maro k pastirju in dekle je hodilo k Mariču vsak dan ter poslušalo bajne zvoke njegove piščali. Kaj čuda, da se je razvila med njima s časoma vroča ljubezen, ki je imela pozneje težke posledice. Marin oče je našel za svojo hčer sina premožnega posestnika in Mara ga je .poročila. Medtem ko so svati jedli, pili in plesali, je nabrusil pastir svoj nož ter si ga porinil v srce. Pred samomorom je napisal Mari na listič papirja v slovo: »Za tebe sem živel — za tebe umrl.« Pastirja obžaluje vsa okolica, ki jo je razveseljeval tolikokrat s svojo piščalko.
— Kam je pobegnil? Zagrebškim zakonskim ženam so jeli dezertirati možje. Te dni sta se pripetila kar dva taka slučaja. Ana Hamiseda, hišna posestnica, je prijavila policiji, da je njen priležnik Vekoslav Markovič dne 5. t. m. ob 10. zjutraj neznanokaim izginil. Pred svojim odhodom se je opetova-no izrazil, da bo izvršil samomor, ker mu ni več živeti. — Anka Marinkovič, hišna posestnica, je prijavila policiji, da je odšel od doma njen mož Veljko že dne 30. septembra, ne da bi se bil doslej vrnil. Prvi dezerter je star 55 let ter šepa na desno nogo, drugemu se suši leva roka in leva noga ter hodi s pomočjo berglje, razven tega je .živčno bolan, tudi njegova boljša polovica se boji, da je možakar izvršil samomor.
— Dobavitelji obvezilnega materiala se opozarjajo na razglas o licitaciji za dobavo obvez.il Okrožnemu uradu za zavarovanje delavcev v Ljubljani, ki je objavljen v Uradnem listu št. 93 z dne 8. oktobra 1926 (ne pa, kot je bilo pomoloma objavljeno, ker je bil Okrožni urad za zavarovanje delavcev napačno informiran, v številki 92. »Uradnega lista«).
— Ljubosumen kmet zaklal svojo ženo. Iz Prištine poročajo: Vane Janjičevič, kmet iz sela Lapija, je opazil pred kratkim, da ima njegova žena Miljena z nekim drugim kmetom skrivne sestanke. Zato jo je začel nadzirati. V torek, ko je bil skrit na sadnem vrtu, je opazil, da je stopil nekdo v njegovo hišo. Stekel je za njim, toda neznanec mu je ušel skozi okno na nasprotni strani hiše. Vane je zahteval od svoje žene pojasnila, toda žena ga je jela mesto, da bi mu stvar pojasnila, pretepati z motiko. To je ljubosum-nelga kmeta tako razjezilo, da je pograbil z eno roko nož, z drugo pa ženo za toBe, vrgel ženo na posteljo ter jo zaklal kot prasoa. Po izvršenem zločinu se je prijavil sam oblasiim.
— Ubila moža in ga vrgla v vodnjak. Te dni je bil odkrit v Svilanjcu v Srbiji zločin, ! ki se je bi dogodil že julija meseca, ostal pa j do zadnjih dni nepojasnjen. 27. julija t. 1. j je prišel k resornemu srezkemu poglavarju j Blagoje Mladenovič ter mu ta.jav.il, da je ipo- ' bral njegov oče Taso ves denar ter aiiežna-nokam izginil. Nekoliko dni nato je prišla tudi fantova mati, Tasova žena ter ovadila svojega moža, da je odšel med hajduke. »Prišel je,« tako je pripovedovala njegova žena, »oborožen do zob v spremstvu dveh ravno-tako oboroženih moških ter izjavil, da gre med hajduke.« To romantično pripovedovanje Tasove žene pa se je zdelo policiji malo verjetno. Policija je začela za »hajdukom« energično poivedovati. Končno je ugotovila, da ga je njegova žena ubila, ga vrgla v vodnjak ter zasula z gnojem. Zena se nahaja v rokah pravice.
— Drzen roparski napad v Berlinu. V torek je bil izvršen v nekem berlinskem hotelu drzen roparski napad. Ko sta se vrnila dva mladoporočenca po gledališki predstavi pozno ponoči v hotel in Čakala na veSerjo, je potrkal nekdo na vrata. Mladi zakonski mož, misleč, da je prinesel natakar večerjo, je zaklical »prosto«. Nato je vstopil neki mladenič z revolverjem v roki ter zaklical- »Roke kvišku!« Novoporočena dama je jela klicati na pomoč, zato je oddal ropar nanjo strel. K sreči je pa ni zadel. Njen soprog se je vrgel na napadalca in posrečilo se mu je, da mu je izvil revolver, nakar je ropar pobegnil. No-voporočenec je stekel za njim, ter oddal nanj par strelov. S tem je alarmiral hotelski per-sonal, ki je roparja prijel in izročil policiji-Ropar trdi, da je 20-letni dijak J. Wittmann iz Kirchdorfa na Gornjem Avstrijskem in pravi, da je izvršil napad vsled bede v nadi, da dobi pri mladem zakonskem paru večjo vsoto denarja. V hotelu se je prijavil pod napačnim iemnom.
Obleke lastnega izd tika
Vam nudi najceneje JOS.ROJINA, Ljubljana
Aleksandrova c. 3.
Splošno priljubljen
kavni nadomestek
o&usen I cenen.
JEnrilo
emca
Dobiva se v vse$
dobra a sortirani!) Uolonijalnii> irgovinafi.
seti delegacija češkoslovaških parlamentarcev predstavnika mestne občine, ob kateri priliki izroči mestu Ljubljani darilo — pokal češkoslovaških parlamentarcev. Med tem po-setom poje pred mestnim magistratom zveza slovenskih pevskih društev.
Po obisku si ogledajo gostje v avtomobilih mesto in njega znamenitosti ter grad.
Ob pol 13. uri obed v hotelu Union.
Po obedu se nadaljuje ogled mesta.
Ob 17. uri 30 min. priredi mestna občina ljubljanska na čast češkoslovaškim poslancem in senatorjem čajanko v prostorih Kazine.
Ob 20. uri 30 min. odhajajo gostje iz Ljubljane ter. se preko Jesenic vračajo v svojo domovino. Pri odhodu poje na glavnem kolodvoru Zveza slovenskih pevski n društev.
1— Naše ljube dame, naši dragi gospodi
imajo skrbi pred nastopajočo zimsko sezono. Hočeš, nočeš, imaš časa ali ne, pride čas zimskih večerov, čas plesov, ko dežuje dnevno vabil in družabnih dolžnosti. Tako na tihem Vas vprašamo, ali se kaj pripravljate na te klice? Cliaaiston, Florida, Foxtrot, nova imena, stara imena, čudna nepotrebna imena in vseeno tako mična imena. Pridite k »Ateni« tako intimno, med štirimi stenami, se priučite .vsem skrivnostim in novostim in naenkrat izostanejo vse skrbi. Delajmo kot drugi. Bodimo veseli in mladi. Veselje v srcu, zdravje v duši, življenje v telesu. Zanimajte se za tečaje modernih .plesov, h ka-
terim se vpisuje ravnokar pri »Ateni« v Narodnem domu. »Atena« priredi na zahtevo
tudi plesne družabne tečaje. Vpisovanje k I plesnim tečajem »Atene« se vrši v ponede- i .jek in torek dne 10. in 12. t. m. ob U. do < pol 8. ure zvečer v Narodnem domu.
1— Večerni kuharski tečaj na gospodinjski šoli .»Mladika« prične z dnem 18. oktobra. Vpisovanje se vrši v četrtek, 14. oktobra od 17. do 19. ure v »Mladiki«, pritličje.
1— Trajno kotiranje las je ideal vsake dame, osobito pri sedanji dečji frizuri ter se tako kodratije tudi izvršuje v Ljubljani. Gospod Podkrajšek, frizer za dame in gospode na Sv. Petra cesti 12 si je nabavil apara.t za trajno kodranje las, kar bodo naše dame gotovo z veseljem pozdravile.
Maribor.
Predavanje Ljudske universte. V pon-11. t. m. ob tričetr.t °	*
dava v Studijski knjižnici
m— Cercle franfais. Pouk v vseh francoskih kurzih 9e je začel 5. oziroma 6. oktobra.
i	r«1 ,fa	se vrše ob torkih in petki u
od 0. do 7. zvečer v drugem nadstropju mo-skega učiteljišča, kurzi za otroke pa ob torkih dn petkih od 3. do 4. popoldne v društve-ni čitalnici na drž. gimnaziji. Prijave za vse te kurze se sprejemajo še do konca oktobra v kurzih samih. — Za odbor: prof. Filip Gašpaiin.
DOPIS.
Meščanska šola v Dolnji Lendavi.
V	Dolnji Lendavi obstoja že desetletja meščanska šola, ki jo hočejo ukiniti, češ da ni zadostno število učencev. Da bi za to poklicani manje politizirali in se bolj zanim®1.’ 23 potreben naraščaj, pa ni bilo ? •	"■
cev. To meščansko šolo hoSej®. sedaj aiedi leta prenesti v Beltince, kier. ni nt P°." slopja ne potrebnih stanovanj za učne moči. Vse to se naj še zida. lako hočejo napredovati v času splošne gospodarske krize in napovedane štednje.
Ljubljana.
PROGRAM BIVANJA ČEŠKOSLOVAŠKIH PARLAMENTARCEV V LJUBLJANI.
Češkoslovaški poslanci in senatorji prispo iz Splita preko Karlovca, Črnomlja^ Novega mesta, Trebnja ter Grosuplja v Ljubljano dne 11. oktobra 1926 ob 9. uri 35 min.
Na glavnem kolodvoru svečani sprejem. Veliki župan ljubljanske oblasti pozdravi do-šle goste. Po pozdravu intonira vojaška godba češkoslovaško himno. Na pozdravu se zahvali predsednik češkoslovaškega parlamenta. Po odzdravu zaigra godba našo državno himno. Nato se predstavijo češkoslovaškim parlamentarcem velike župan ljubljanske oblasti, komandant dravske divizije, predstavnik mestne občine ljubljanske ter druge odličnosti in predstavniki korporacij. Potem razvrstitev v sprevod in pohod do mestnega i magistrata.
I ob uri pozdravi predstavnik mestne 1 občine ljubljanske češkoslovaške, goste Pr»d i mestnim magistratom. Po tem pozdravu p
“i  *. i	i ivujt*	4
deljek 11. t. m. ob tričetr.t na. 8. zvečer predava v Studijski knjižnici g. d. Makso Šnu-flerl o pravnih presodkih. _ x» jB prvo
predavanje te vrste v Mariboru.
m— Znak brezposelnosti. Za štiri razpisana mesta, ki jih je razpisala mestna občina mariborska, se je oglasilo 26 prosilcev.
m— Mariborsko žensko društvo namera-va prirediti, ako se bi prijavilo dovolj udeleženk, tečaje za šivanje oblek in perila. Zadevne prijave sprejema Zlata Brišnik v Gosposki ulici, v nedeljo 10. t. m. od 14. do fi. ure popoldne pa v državnem ženskem učiteljišču.
im— Novi odbor Društva jugoslovanskih akademikov, ki se je sestavil na zadnjem občnem zboru je sledeči: predsednik: Špindler Metod, med.; podpredsednik: Vodeb Miro, tehnik; tajnik: Gulič, med.; blagajnik: Lukman Branko; knjižničar: Vrščaj Borut, med.; odobrniki:	Glušič Ante; revizorja:
Sterniša Vladimir, phil., Soršak Juraga, teh.; častni sodnik: Ferlan Lojze, iur.; Senekovič Milan, iur.; Špindler Ciril, iur; Mac Leo, med.; Krebelj Srečko, veter.
im_ protestno zborovanje železničarjev. V petek zvečer se je vršilo v Gotzovi dvQranl protestno zborovanje. Protestiralo se je proti redukciji in drugim ukrepam ministra za promet.
m— Posledice požara v tovarni »Unioc v Mariboru. Marija Kranjc, ki je bila zaposlena v tej tovarni, je pri eksploziji pred dnevi zadobila tako težke opekline, da je v petek v tukajšnji .bolnici umrla. — K tej eksploziji je podal lastnik g. Reich izjavo, v kateri pravi, da je postala Kranjc žrlev lastne malomarnosti. Kljub prepovedi je Marija Kranjc prišla v laboratorij, držeč v roki gorečo vžigalico ter se približala kotlu, v katerem se je kuhalo lahko vnetljivo črnilo. V trenutku je eksplodiral kotel in zraven stoječi sod s 40 kilogrami benoola. Materialna škod* P izjavi lastnika tovarne »Unio« m ve • im- Umetniška	priredijo
Mežan in Ivan	ni slikarsko aimetni-
v veliki	svoja dela. Raz-
ško »»stav - r. dne 24 oktobra t. 1. i m- Zaprta cesta. Od pondeljka dalje osta-ue Barvarska ulica radi nujnega popravila 1 plinov ih cevi za vozni promet zaprta.
Književnost.
Izšla je letošnja 10. štev. »Socialne Misli. Vsebina je ta: Člaenki in razprave: Erjavec Fr.: Naša krivda; Lilleg M.: O francoskem sindikalizmu. (Konec prih.); Dr. K. D.: Razvoj naših delavsko varstveneih ustanov. (Ko-nec prihodnjič.); Radešček Fr.: Ideje in na delu za zedinjenje. (Dalje prihpdn***’) ’ Erjavec Fr.: Pregled zgodovine socialističnega gibanja med Slovenci. (Dalje prihodnjič.) — Pregled: Politični pregled: Zunanje politični dogodki. (Fr. S.); Notranje politični dogodki. (Fr. S.) Kulturni pregled: Žalosten dokument. (Fr. Erjavec.); Literatura. — Socialni pregled: Delavska zbornica. (Konec prihodnjič. — F. E.); Kakšno naj je stališče našega uradništva nasproti vprašanju redukcije plač. (Konec. — A. Lajovic.); XIII. socialni teden ■Azione Cattolica< v Genovi. (K.); H. Pesch: l)es vvissenschaftlichen Socialismus Irrgang und Ende. (F. E.); Popravek. (Dr. A. Gosar.)
—	Gospodarski pregled: Volitve v Zbornico za trgovino, obrt in industrijo. (X.)
Septeinberska številka v Clevelandu izhajajoče revije za izobrazbo in napredek >casa« je izšla in ima to-le vsebino: Med našimi lazi,
France Kerže; V imenu civilizacije; z,ap . ljivost; Možgani in njihovo delo; Naša pro-uperiteta; Podaljšanje življenja; lz krajev, ki o mrtvi, po Buchananu; Izp^najmo zemljo; Razno iz. Jugoslavije, dr. Černe. Vsebina priloge: Književnost; Iz upravništva; Gospodinjski oddelek, urejuje Mrs. K.
Tavčarjevih zbranih spisov IV. zvezek. Vsebina: Grajski pisar. 4000. V Zali. Izgubljeni Bog. Pomlad. Uredil dr. Ivo Prijatelj. Izdala in založila Tiskovna zadruga. V Ljubljani 1926. XII. in 513 strani. Broširana 8-1 dinarjev vezana v celo platno 100 Din, v pol francoski vezavi 106 Din. — Od sredine osemdesetih let minulega stoletja pa skoraj tje do svetovne vojne je stal dr. Tavčar v srditih političnih bojih načelu narodne napredne stranke. V tej dolgi dobi se je njegovo pisateljsko udejstvovanje moralo umakniti političnemu in kar je pripovednih spisov, so često prepojeni s protiklerikalno tendenco, iz njih odmeva borbeno svobodomiselstvo in smešenje onih, ki so mešali politiko z vero. Ta stran njegovega pisateljevanja je dobila najglasnejši izraz v satiri »4000% ostri persiflaži počet-I nika slovenskega borbenega političnega ka-. toličanstva dr. Mahniča, polni duhovi lih,
■ pristno Tavčarjevih domislic. Značilen kul-turno-historičen dokument izza dobe, ko so se iz strankarskih razlogov ustvarjali kon-surni, je »Resnična povest«, »Izgubljeni Borza katero nam je podal urednik v °P°*f‘n zanimiv komentar. Ves mračni mU macijskih časov s
kanti, skakači m	ifudmi nam j* Za-
slepljenimi m fanatičnimi p^^i »Qra grnil v vernl Javijo Tavčarju priljubljene pisar«, st>onm jUnaku, da je »ljubezen nam 3m v' pogub0«- V ciklu »V Zali« se nam iTpisatelj pokazal mojstra vaške povesti, z globoko ljubeznijo do prirode, do lova in gozdnih čarov njegove ožje domovine. Niz liričnih črtic »Pomlad« je proslava mladosti, zakonskega življenja in naše ljubke domačnosti ter slavospev na duhovnika, 'i^ega junaka in skrbnega pastirja svojih ovc&f V boljše umevanje pestre vsebine tega zvfcka nas uvaia urednik z literarnim esejem m zaključuje z bogatimi, do zdaj le deloma znanimi opombami.
šf955R3Wfc5i	^^mmomuKSi^^	a«fc	■*•'«-■	-
Protestni shod stsno¥anjskih najemnikov.
Včeraj dopoldne se je vršil v Mestnem domu v Ljubljani protestni sliod stanovanjskih najemnikov, ki so ga sklicale združene strokovne organizacije 'in društvo stanovanjskih najemnikov, lideči lepaki .po Ljubljani so privabili kakih 400 udeležencev.
Zborovanje je ctvoril predsednik V. Vrankar, ki je pozdravil udeležence v imenu združenih strokovnih organizacij in društva stanovanjskih najemnikov, pojasnil namen shoda ter pozval govornike, da naj ne zlorabljajo shoda v politične namene, nakar je podal besedo članu Delavske zbornice Sedeju.
Sedej je izjavil med drugim sledeče: Veliko število udeležencev današnjega shoda kaže, da je namen shoda protestirati 'zoper vse krivice, ki so se godile tn se gode najemnikom. Stanovanjsko vprašanje! Koliko gorja, pa tudi koliko •demagogije je bilo že okoli tega nesrečnega vprašanja. Reševali so ga Pasic s sv°jo porodico, ki je sam stokratni hišni posestnik, (reševale so ga vse bele in črne vlade. Kljub temu vidimo po 8 le-!jh ujedinjenja na ulicah šotore, barake u, ’ in v teh nešteto ljubih jugosloven-uh državljanov. Zakaj to? Za nas pro-‘6 ap5e ie odgovor jasen: Stanovanjsko -prasanje so reševali kapitalisti.
Pod
Pritiskam organiziranih mas je iz-
a v';ida stanovanjski zakon. — Kaj 'Ulo doseali? Temeljno omejitev privatne lastnine. S tem smo pokazali pravo Pili. Naš cilj mora biti odpirava privatne lasflrtne aa stanovanjskih hišah. Toda zakon ni zadovol jil ne enega ne drugega, ‘djub temu pa: Če bi bil zakon s 1. no-' embrom ukinjen, bi bilo vrženih na ce-i', ° J^^oče 2000 ljudi. Seveda, to bi bilo
ia°goče še bolje, zakaj potem bi masa zahteval ■>, •	.	.	, ,
m asvoje pravice m ne vem, kdo
bl bl1 Podlegel.
^dt° s° sledili od strani govornika iz-/ 1 .Proti temu, da se »zakoni teptajo«, iiedej je navajal v podkrepitev svojih trditev praktično izvajanje zakona za zaščito delavcev, zakona o starostnem za-
v ar o vanju delavcev ler končal:	Samo
davčni zakoni, da tisti pa, in pa zakon
o	zaščiti države, to se izvaja piri nas mik-voskopiano natančno. Njegove šlogarje so spremljali burni »pfuj« klici in klici
o	i z njim«, ki pa seveda niso veljali govorniku, temveč stvarem, ki iih ie bičal.
Nešteto privatnih hiš se uporablja 'za državne urade. Proračun kaže, da bi država lahko zidala, samo če bi reducirala
ministrstva in korupcijo.
Ena prvih potreb bi bila zgradba stanovanj za uradnike.
Pa še nekaj: proračun ministrstva voj-ske in mornarice znaša nad 1 milijardo in danes stanuje vojaštvo v Ljubljani v mestnih hišah. Kasarne naj zidajo!
V drugi vrsti bi bila občina poklicana, da bi zgradila stanovanja. To, kar je storila ljubljanska občina, je kaplja v morje. Sicer pa izražam osebno mnenje, da je bila vsa ta akcija bolj politična kot pa .socialna, 'sicer bi bili prišli v novozgrajene hiše v prvi vrsti »šotorniki«.
V mestu imamo dovolj dragih stavbišč. Lastniki ž njimi špekulirajo. Občina naj bi jih z visokimi davki prisilila do tega. da bi jih zazidali.
Kaldrmine naj bi se uporabile tudi za zgradbo stanovanjskih hiš.
Če bi se ukinil stanovanjski zakon, bi se hišni posestniki nad nami maščevali. (Klic: »Mi pa nad njimi!«) Komaj čakajo, da bi zopet lahko verni! i. Frelihu ne verjamem, ki trdi, da bi organizacija hišnih posestnikov sama strogo pazila na to, da bi hišni posestniki najemnikov ne odirali. (Slede zopet ostri izpadi zoper organizacijo posestnikov, njihovo glasilo »Moj dom«; dalje zoper »Jutro«
—	uadi nekega članka, ki ga je prinesel list o »stanovanjski koloniji pri Sv. Pe-tru« — govornik je mnenja, da pisec »frocla) in pravi, da bi ga rad poznal) itd. »Moj dom« piše, da naj se vpelje za najemnike »kuluk«, mi ga bomo pa vpeljali za hišne posestnike. (Klici: tako
ie!)
Stanovanjski zakon je bil podaljšan, toda z omejitvami, ki so krivica za najemnike. S tem zakonom hočejo polagoma vzpostaviti zopet neomejeno privatno lastnino. Mi pa pravimo: Nikdar več neomejene privatne lastnine na stanovanjske hiše. Zahtevali bomo podaljšanje zaščite vsaj za toliko časa, da ne bo niikdo več brez dostojne strehe. Zato kličem v imenu organizacije: V boj!
Za Sedejem je govoril predsednik društva hišnih najemnikov Vencajz, ki je povedal med drugim sledeče: Stanovanjski zakon je čista navaden pesek v oči. Od leta 1923 izdaja vlada zakone., ki naj bi ščitili najemnike, toda ves ta čas nismo videli še niti enega resnega osnutka. Samo avstrijske zakone plon-kajo. Ampak tam je ukinjena samo rek-vizicija Tudi Italija stanovanjskega zakona ni ukinila, niti Danska, niti Francija. Naš stanovanjski zakon je* negativen. Pri prvoinstančnem stanovanjskem sodišču sem naletel še na nekaj socialnega čuta, pri drugem pa ne. V Zagrebu se* drže pa samo črke in zakona. — Govornik kritizira nato znane določbe novega zakona glede višine, dohodkov zaščitenih oseb itd. Poudarja, da znaša že po starem zakonu najemnina A zaslužka najemnikov. Slede izpadi na trgovsko zbornico itd. —
V	zasilnih časih so dopustne glasom zadevne določbe naše ustave nasilne"odredbe. Tudi mi ne živimo že v normalnih časih, zato je cmeijtev zasebne lastnine potrebna.
Kličem: proč iz verižniki, proč z vsemi oblastmi, ki ne izvršujejo zakonov. (Klici: Bravo!)
Nato je bila prečitana resolucija.
Govorili so še Ajduškova v imenu de>-lavskih žena in deklet; Beguš v imenu osrednje zveze državnih nameščencev; Petekovič, ki predlaga k resoluciji neki dodatek ter Štukelj, v imenu privatnih nameščencev.
Končno je bila sprejeta resolucija, katere vsebina je v glavnem sledeča:
1. da se podaljša zaščita najemnikov, najmanj do 31. decembra 1930, da se izloči iz zakona vse določbe, ki ne zasledujejo drugega kot popolno odpravo zaščite, posebno čl. 9 in 10; — 2. da se ne vrše več nadaljnje deložacije, predno občine ne preskrbe najemnikom drugih stanovanj, sedanje deložirance pa spravijo v najkrajšem času pod streho; —
3. da zidajo država, občine in druge jasne korporacije za svoje urade in nameščence hiše; — 4. da se prisili privatni kapital k zidanju stanovanjskih hiš; — 5. da se omeji hišnimi lastnikom šikaniranje; — 6. da se določi natanko višina najemnine, ki ne sme presegati ‘/V, zaslužka. Istotako se ima maksimirati podnajemoma; — 7. da se mora k izdelovanju (stanovanjskega zakona pritegniti najemnike* in hišne lastnike; — 8. da se pri sporih, ki izvirajo iz zahteve pod 4. in 5. pritegne zaupnike najemnikov in hišnih posestnikov; — 9. da zavarovalni zavodi kot »Osrednji urad za zavarovanje delavcev« in »Pokojninski zavod« v Ljubljani uporabita gotov del kapitala za zgraditev stanovanjskih hiš; — 10. da naj da država tako posameznikom, kakor gradbenim zadrugam cenene kredite za gradbo stanovanjskih hiš; — 11. da se od 1. 1926 novozgrajene eno in dvodru-žinske pritlične hiše oproste vseh davkov in doklad.
Govorniki se pogosto niso držali apela predsednika — ki jih je pozval, kot smo omenili, da »naj shoda ne izkoriščajo v politične namene« — kar pa je obžalovati: demagoštvo je v takih stvareh popolnoma deplasirano in stvari preje na k var kot na korist.
Da stanovanjskega zakona spričo še vedno obstoječe stanovanjske mizerije zaenkrat še ni mogoče odpraviti, priznamo tudi mi; da je stanovanjska mize rij a eno od najbolj perečih vprašanj, ve vsak otrok. Resolucija pa bi bila soglasno sprejeta tudi brez nepotrebne in ne*o*kus-ne demagoške draperije.
Gospodarstvo,
NOVI LOTERIJSKI NAČRT.
8 1. januarjem 1927 se uvede novi načrt razredne loterije in loterijskega igranja. Po tem novem načrtu se poveča število srečk od
150.000	na 250.000 in se istočasno poveča iznos dobitkov od 39.150.000 na 82,075.000 dinarjev.	j
Nove srečke bodo po novem načrtu tiskane
kot cele, polovične in četrtinske srečke in bodo imele dvojne številke z vsemi potrebnimi • znaki za razlikovanje.
Cele srečke imajo rimske številke I. in II., polovične imajo znake I. A. B. in II. A. B. Četrtinske srečke pa znake I. A. B. C. D. in II. A. B. C. I).
Cela srečka za en razred stane 100 Din, polovica 50, četrtina 25 dinarjev.
Žrebanje v 1. kolu je 11. januarja 1927. 1. Največji dobitek je 560.000 Din. Skupna vsota dobitkov znaša v 1. razredu 1,493.000 dinarjev. Žrebanje v 2. kolu je 7. februarja. Največji dobitek 580.000 Din. Skupni dobitki so 1,768.000. Žrebanje v 3. kolu je 7. marca. Največji dobitek 660.000 Din. Skupni dobitki so
2.108.000 Din. Žrebanje v 4. kolu je 11. aprila. Največji dobitek znaša 660.000 dinarjev, skupna vsota dobitkov je 2,406.000 Din. V 5. kolu je žrebanje 7. maja, glavni dobitek je
420.000 Din, Skupni dobitki so 7,430.000 Din.
Po tem novem loterijskem načrtu se v
večji meri zadovoljujejo interesi igralcev iu je verjetno tudi, da se povečajo dohodki razredne loterije.
Vsi dohodki razredne loterije se uporabljajo v pomoč našemu narodnemu gospodarstvu. Ustanova državne razredne loterije, ki že od svojega začetka tekom 30 let po zaslugi .svoje strokovnjaške organizacije najtočneje funkcionira, se prišteva danes v vrste naših največjih denarnih zavodov.
Kokalj Marijana:
X Krediti Narodne banke. Da Narodna banka slično kakor drž. (Hipotekarna1 banlka daje kredite v prvi vrteti v Beogradu, zanemarja pa druge dele države, je stara stvar. Isto ibo s poštno hranilnico in državno obrtno banko. Ali to favoriziranje gre vendar preveč na debelo in številke, ki osvetljujejo to delovanje so tako kričeče, da izzivajo najbolj mirnega človeka. Stvar gospodarskih krogov in pa'poslancev je, da stolpi jo na pot takemu pristranskemu delovanju institucij, ki so državne odnosno od države več ali manj odvisne.
X Dobave. Ekonomsko oddelenje direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 12. oktobra 1.1. ponudbe za dobavo kopalnih gob; do 15. oktobra t. 1. za dobavo raznega čistilnega materijah in medeninaste žice. Pogoji so pri imenovanem odelenju vsak delavnik od 10. do 12. ure na vpogled. — Direkcija državnega rudnika v Kakanju sprejema do 15. oktobra 1. 1. ponudbe zo dobavo lopat. — V pisarni artilerijske radionice Dravske divizijske oblasti v Ljubljani *se bodo sklenile direktne pogodbe in sicer dne 14. oktobra 1. I. za dobavo materijnla za barvanje, dne 15. oktobra f. 1. zn dobavo broinzenih palic in pus, dne 16. oktobra t. I. za dobavo Ukanca. — Direkcija državnega rudnika v Zabukovcu pri Velenju sprejema do 21. oktobra t. 1. ponudbe za dobavo jamskega lesa. — Vršile se bodo naslednje licitacije: Dne 25. oktobra t. 1. pri direkciji državnih železnih v Sarajevu glede dobave materijah1 za barvanje. — Dne 26. oktobra t. 1. pri direkciji državnih železnic v Subotici glede dobave električnega materijah; pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave tračnic in (pribora za tračnice in skretmice; pri direkciji državnih železnic v Ljubljani glede dobave strojnega peska, svetlopfenega papirja »Ctealid«, papirja in mm oni jakovega cveta. — Dne 28. oktobra 1.1. pri direkciji državnih železnic v Ljubljani glede dobave modre galice, pri glavnem sanitetskem slagalištu v Zemunu glede dobave lekarniških potrebščin; pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave pleskarskega materi jat a. — Dne 2. oktobra t. 1. pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave desk, vazeline in terpentina ter opeke in stekla. — Dne 3.0 oktobra pri direkciji državnih železnic v Ljubljani glede dobave klosetov za otsebne vagone. — Pred-
Modno pismo.
TENDENCA MODE.
Za dopoldne: Tričetrtinski ali pa sedem-* ninski plašč je sedaj zelo v modi, pri tem Pa praktičen in eleganten. Je premočrten ter zelo preprost glede kroja, d asi je dopustno nekoliko garniture, n. pav visok ovratnik ali
pa pas. Podloga je navadno svilena. Plašč je premočrten ter razširjen s par razporki. Nosi se tudi tunika, ki je pravtako priljubljena kot plašč. Izdelana je iz crepa ali pa iz bar-žuna ter je navadno iste dolgosti kot plašč.
Opoldne: »Basken-bluza«, manj stroga oblika* kot tunika, -se mnogo nosi. JŠ vedno jako različna glede linij, vendar je pa korsaža ve-
činoma .nabuhnjena kot bluza, baška pa je lahko popolnoma ravna in razširjena samo , na straneh ali pa krog in krog z neenakomernim robom, popolnoma po mili volji dame, ki jo nosi.
Za popoldne: »Mantelkleid« iž svile, finega volnenega blaga ali pa iz močnega crepa je ze*° eleganten. Je glede linije večinoma
popolnoma ravno oblačilo, širokost je pogosto koncentrirana samo na eni strani, navadno v obliki skupine gub.
Obleka za vizite. Ta obleka z bolerom je izredno elegantna. Bolero je spredaj lahko inkrustiran v zaokrogljeni, špičasti ali pa ravni liniji. Krilo je popolnoma rjjvno ali pa na strani nekoliko nabrano.
metni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled.
To tal ono.
NEKAJ 0 SANJAH.
(Priobčil: Redivivus.)
Stritar pravi nekje:	Sanje	so sanje,
nič ne pomenijo.« Drugačnega mnenja je slavni nemški pesnik Schiller, ki kliče:	Wie? Glaubst du nicht, dass eine
Warnungsstime in Traumen vorbedeu-tend zu tms spricht? (Kako? Ali ne veruješ, da nam svarilni glas v sanjali pomenljivo govori?) In naš pesniški >;si-vor« Koseski trdi v prevodu Schillerjeve Device crleauske«:
Ne, ne! Kar kaže se mi v strašnih sanjah v obrazih bridkih brez pomena ni! —
V	obče se pa misli, da so sanje večinoma le — pene, milni mehurci brez vrednosti ali cdsevi (refleksi) podiiev-nih vtisov in čuvštev. Spi rit is ti smatrajo sanje za prešerne, sovražne ali prijazne uplive iz dežele duhov. Bodi si kakor koli, resnica je vendar, da je veliko sanj
resničnih, veljavnih in pomenljivih! Seveda so take sanje redke. Take sanje imajo poseben namen, ene so večinoma simbolične (pripedebne), ter nam svetujejo, nas spominjajo, opominjajo, tolažijo, svarijo ali nam prerokujejo.
To dokazujejo različni zgledi.
V	svetem pismu čitamo, da Bog prihaja k ljudem v sanjah. Tako že pri Jobu 33, 15 in 1. kralju 3, 5 beremo: In Gospod se je prikazal Salomonu ponoči v spanju in je rekel: Govori, kaj naj ti dam. — VI. knjigi Mojzesovi se omenjajo enake sanje, ki so jih imeli Abraham, Izak, Jakob, Jožef i. dr.
Znano je, da so imeli kristjani, ki so bili večinoma izročeni mukam, često simbolične in proroške sanje. Tako sv. Ferpedua, sv. Teodozij aneprski, njun sotrpin Satur, Ciprijan škof, v Kartagi. Take sanje in vizije so se porajale tudi pri marsikakem peganu, ki je gledal muke kristjanov ter se je potem spreobrnil. — Poznejšemu cesarju Karolu IV. se 1. 1333, ko je bil 17 let star, prikaže v spanju angel, ki mu naznani j smrt daufina (izgovori: dofena t. j.
francoski prestolonaslednik) Vienne-skega ter mu razloži še druge postranske okoliščine.
Petrarea je bil v silnih skrbeh zaradi bolezni svojega dobrotnika, škofa Colon-na v Lombozu. Sanjalo se mu je, da se je razgovarjal s škofom na nekem vrtu. Zdajci se škof loči od njega (Petrarke) in se čedalje bolj odaljuje Petrarea je hotel za škofom, toda ta ga je odrival. Hipoma se je škof spremenil tako, da mu je bilo videti, da se mu bliža smrt ter je izpregovoril te besede:	Nočem,	da
greste zdaj z menoj. Isti dan, ko je Pe-trarca v Parmi imel te sanje, je škof umrl.
Marij, varovanec in klijent slavnega napolitanskega jurista, je glasno ječal v sanjan. Zbudijo ga in vprašajo, zakaj ječi. Pove. da je videl umirajočo svojo mater ter ljudi, ki so se pripravljali na njen pogreb. Pozneje je zvedel, da mu je mati res tisto uro umrla.
Neki trgovec je obiskat svojo bolno mater. Žalosten se pcslovivši od uje, doj-de na potovanju v slaboglasno gostilnico, kjer se je namenil . da prečuje vso noč.
Toda spanec ga premaga. V sanjah vidi svojo mater, ki je s krvavim robcem kazala proti zofi (naslanjaču). Prebudi se iz strašnega sna. pogleda pod zofo in naj-tarn nago moško mrtvo truplo. Posrečilo se mu je, da se je z zvijačo reših iz tolovajskega brloga in je kasneje zvedel, da mu je mati isto noč umrla na krvo-toku.
Lep zgled s im patetičnega (sočutnega) sna nam kaže ta resnični dogodek.
Neka mati, živeča v Haagu, je vsak dan zapisovala, kar se ji je prigodilo, da je potem o tem poročala svoji hčeri, ki je živela v zahodnji Indiji. Ravnotako je delala njena hčerka. Ta je nameravala v kratkem se vrniti v Evropo ter je neki ladji irečila več stvari. Mati in hčeri se je sanjalo v isti neči, da se je ladija potopila z vsem moštvom vred. Mati je pisala o tem snu hčeri, hči pa materi. Oba sna sta se popolnoma strinjala.	(Dalje prihodnjič.)
i	LISTNICA	UREDNIŠTVA.
i	Dopisniku iz Škofje Loke: Poslanega ^ j pisa ne moremo priobčiti, ker je preit*
; oseben.
Kudyard Kipling:	63
Knjiga o džungli.
Kmalu pa je pričelo deževati in nekoliko časa je bilo preveč megličasto, da bi človek videl, kaj čete delajo. Naredile so velik polkrog čez ravnino in so se •zgrinjale v eno dolgo vrsto. Ta vrsta je vedno bolj naraščala, tako da je naposled merila tri četrtine milje cd enega krila do drugega — da je tvorila en trden zid vojakov, konj in topov. Ko se je do dobra razvrstila, je prikorakala naravnost proti podkralju in emirju, da se je zemlja tresla kakor krov parnika, kadar stroji hitro teko.
Ako nisi bil zraven, si ne moreš misliti, kakšen plašeč učinek ima tak prihod čet na gledalce, četudi vedo, da je samo pregled. Gledal sem emirja. Dotle nisi videl na njegovem obrazu uiti sence začudenja ali kaj drugega; sedaj pa je gledal vedno bolj debelo, vzel vajeti svojega Iccnja in se oziral nazaj. Nekaj hipov je bilo videti kakor da bi hotel izdreti meč in se pfebiti skozi angleške moške in ženske, ki so bili na vozeh v ozadju in gledali. Tedajci so se čete naenkrat ustavile, zemlja se je pomirila in trideset vojačkih godb je zaigralo hkratu. S tem je hil pregled končan in čete so v dežju odkorakale v svoja taborišča.	•
Tedaj sem slišal starega, osivelega, dolgolasega poglavarja iz Srednje Azije, ki je vpraševal nekega častnika:
.Slišite, na kakšen način se je pa to čudo izvršilo?«
Častnik mu je odgovoril:	Povelje je bilo dano
in čete so ubogale.«
>Ali so tudi živali tako razumne kot vojaki?« je vprašal poglavar.
>Pokorile so kakor vojaki. Mule, konji, sloni, voli, vsi so svojemu gonjaču, gonjač naredniku, narednik poročniku, poročnik stotniku, stotnik majorju, major polkovniku, polkovnik brigadirju, ki poveljuje trem polkom, brigadir generalu, ta pa je pokoren podkralju, ki je služabnik kraljev. Tako se ta reč naredi.
Rad bi, da bi bilo tako v Afganistanu! je dejal poglavar, kajti tam pri nas smo pokorni samo svoji volji.«
In zaradi tega, je odvrnil častnik, >mora vaš emir, ki mu niste pokorni, priti k nam in sprejeti povelja od našega podkralja!
Kako je prišel strah v džunglo.
Džungelska postava — ki je daleč najstarejša postava na svetu — obsega določbe za malodane vse vrste dogodljajev, ki utegnejo zadeti džungelsko* ljudstvo, tako da je zbirka teh postav tako popolna, kakor so jo čas in šege le mogle narediti. Ako si bral ostale zgedbe o Movvgliju, se boš spominjal, da je preživel velik del življenja pri seoneeskem volčjem krdelu, kjer ga je rjavi medved Baloo učil postave. In Balco mu je tudi povedal, ko je deček ob neprestanih naukih postal nepotrpežljiv, da je po«tava podrtima r rjaški ovijalki, ki objema vse in vsakogar in ji nihče ih- more uteči. Ko boš tako dolgo na svetu kol sem jaz, Mali brat, boš doživel, da bo vsa džungla pokorna ' najmanj eni postavi. In takrat ne bo dobro na svetu, je dejal Baloo.
( 'i e besede so šle Mcvvgliju pri enem ušesu noter, j i pri drugem ven. Deček namreč, ki vse življenje samo j je ju gpi^ si ne dela nobenih skrbi iz nobene reči, dokler mu ne pozija prav v obraz. Toda neko leto so se Baloojeve besede uresničile in Movvgli je videl, y kako se je vsa džungla ravnala po eni postavi.
Stvar se je pričela, ko ni bilo skoro nobenega . deževja pozimi in je Sabi, ježevec, povedal Movvgliju, ko «a je srečal v džungli, da se divji vam suši. No, v, (džungli je znano vsakomur, da je Sahi smesn<> izbirčen v izberi živeža in da ne je drugega kot »ai-b( ljši in najbolj zreli sadež. Zaradi tega se je " zasmejal in mu rekel: Kaj pa je to meni mai •
Sedaj pač ne dosti, je odvrnil Salii in nepiijt Inn zareštal z. bodicami, »pozueje pa bomo ze videl.. Ali se še kaj koplješ in potapljaš v globoki mlaki pod Čebeljimi skalami, Mali biat.
»Ne več. Tista bedasta voda vsaluije in mene ni volja, da bi si zaradi tega razbil glavo,« je dejal Mo\vgH> ki je bil dodobra prepričan, da ve vsaj toliko kot vsakih pet glav džungelskega ljudstva skupaj.
Vendar si s tem na izgubi, razumeš. Skozi majhno razpoko bi lahko prišlo nekoliko modrosti vanjo.« Sahi se je urno sklonil, da ga Movvgli ni potegnil z* nesne ščetine. Pozneje je Movv-li povedal Bnlooju,«^
je bil rekel Saki. Baloo se je silno zresnil iu je £0iV°n'
ljal -=am pri sebi:	Da bi bil sam. hi že sedaj Plemeni
svrja lovišča, predno pride osialim kaj take«* sploh na misel. A vendar — lo\ med tujci se po navadi konča z bojem — in mojemu človeškemu mladiču l)i se utegnilo kaj žalega prigoditi. Počakati moramo, da vidimo, kako bo moliva cvetela.«
DRAŽBENI OKLIC.
Na predlog dedičev po umrlem g. drju. Karelu Trillerju, advokatu v Ljubljani glasom sklepa okrajnega sodišča v Ljubljani, odd. I z dne 5. oktobra 1926 oprav. štev. A 1 413/26/22 dovoljena prostovoljna sodna dražba v zapuščino spadajoče
v Ljubljani, Nunska ul. 21
se vrtom
(vi. štev. 224 k. o. Kapucinsko predmestje) se bo vršila
dne 20- oktobra 1926
ob 9 uri dopoludne v pisarni podpisanega v Ljubljani, Dalmatinova ul. 5 kjer se med uradnimi urami lahko vpogledajo dražbeni pogoji.
Najnižji ponudek znaša 600.000 Din.
Vsaki ponudnik mora pred dražbo založiti varščino v zneska 60.000 Din.
Stanovanje, obstoječe iz štirih .sob s pritiklinami v prvem nadstropju, bo zdražitelju na razpolago.
Vknjiženim upnikom se pridržujejo njih zastavne pravice.
V LJUBLJANI, dne 7. oktobra 1926.
Karl Pleiweiss, 1. r.
L* S-	notar kot sodni komisar.
Naiboljša, najcenejša (tolesa in šivalni stroj
so edino
Petelinčevi
namke	°d dobrega
..	*	nL« • najboljše je
^ untznei, fidisr, Phonix švicarski
Blizu Prešernovega	t5>	/dOTIEO*
spomenika *a vodo.	Večletno	peiendte.
losip Peteline, Ljubljana
■
tiskarna
MERKUR
LJ UBLJ A NA
SIMON GREGORČIČEVA UL.
V
„GR0r
CARINSKO POSREDNIŠKI IM (PEDI* CIJSKI BUHEAU
LJUBLJANA, Kolodvorska ulica 41.
_ nnmvf*	Teleronlnl.it.4V4.
Naslov bnojavkam: .QBOM *
PODRUŽNICE: Maribor, Jesenice, Rakek.
Obavlja r to stroko »padajoč« posle najhitrej« In pod kš-lantnimi pogoji.
Zastopniki družbe spalnih voz S. O. N. m ekspresne poSllJke.
makulaturni pap®R		
		
mali oglasi Vsaka beseda 50 para, debelo tiskano Din 1*—.		Stekleno ureeno opek« Imajo »is* ar. v lalog1. Zdrufme op« <«rae d. d. v Ljubljsc!
		Mesečna soba. Odda se prijazna mesečna sobica na Sv. Petra cesti. — Naslov pove uprava >Naronega Dnevnika«
drva-Čebin Wo!fow 1/11. - Tslst. 56	Pozor! Lukrativni, brezkonku r en čni artikel za vpostavi-tev lastnega podjetja Din 80.000. — Franc Krajnc Maribor, Jurčičeva ulica (i II. nadstr.	
		Akademik poučuje »rednjelolca '
Novost!
Po dnevu in v lemi »idlji ve napise, umetniške iu sv. podobe, reklamo v*eh vrst, izvršuje:	Frani
Kranjc. Maribor. Pismeni naslov:	Jurčičeva
ulica 6/11. Lokal: Miklošičeva ulica 2/1.
Stalno vožnjo
za razvoz premoga iz kolodvora na stranke tu oddam solidnemu prev<»nl' ku. Natančne P«»u<*j£ * navedbo cene na upravo i!r ^.>HAZVOZ< najkasneje do 10. t m.
nizek.
pod:
Cenjene ponu-iu
»Uspeh zajamčen.
Na prodaj
je »Ljubljanski Zvon< več letnikov. — Naslov pove uprava lieta.
se priporoča
I
za naročila v tiskarsko široko spadajočih del
Abonenti
dobijo dobro in po ceni hrano v restavraciji pod »Skalcoi, Mestni trg 11 G osi o m se lahko pos,r»* že z »lomačo, srbsko, dunajsko in francosko kuhinjo. — Z a jedila in vino preko ulice poseben popust. — Vsaki dan se vrši od 20. do 24. ure koncert. — Z radostjo pričakujem moje goste. Jo*; p Uran, restavrator.
Mesto
gospodinje
išfce izobražena gospod'*"
na srednjih let pri boljšemu gospodu, lahko je tudi vdovec z otroci. Nastopi lahko lakoj. Cenjene ponudbe na upravo pod »Skrbna gospodinja«.
Mi .lit. Mf.
l«Ujateij: AlekeaeAer 2»Utaik
_	>MerJiur<	«<g*varja:	Audmj	Sever.	Vsi	v	LjuMjaui
w _ Brojuje: Vladimir Svetek. - Za