Na svitlobo dane od c. k. krajnske kmetijske družbe
Tečaj IV.
V srèdo
i

. Sušca 1846.
List
Pesem o zvonu
(Nadalje.)
oter to pal j čin o vtakncm
>

Pipe rjave so že zlo, Če postekleno izmaknem Ruda v litje godna bo.
Hlapci, urnih rok Skusite mi tok! Ali krepko mehčovini V dobro znamnje se jedini.
Kjer krepko se in mehko snide, Kjer z ojstrim rahlo v družbo pride Tam čist je glas in dober vès. Naj misli, kdor se vedno veže, Ce serce k sercu se prileže! Le kratke sanje, dolg je kès.
?
Milo v kitah vene divičen Res nevesti se bleší, Ko klicaje k piru ličen Na zvoniku zvon doni. Pa življenja god prelepi Tud končá življenja cvet. Z ogrinjalam se razcepi Krasno mnenje mladih let.
Pohot ohladi, Ljubezen ne smć se ; Cvetica veni
5
Ter sad napovć se. Mož mora na bor,
V
Življenje sovražno Opravljati važno Sejati, saditi,

?
Zvijavši dobiti ■ ^^ ^ De v skusu in stavi
Koristno opravi.
Zdaj silno prihaja neskončniga blaga Napolni zaloga mu žitnice draga, Pohistyo se širi, raztegne se dvor In noter vlada Sramljiva ženica, Otrok porodica
>
?
In
>
modro
Domaće oprave Dekline učivši,
i
Fantice svarivsi In vedno ko riba Marljivo se giba, Cuvaje vsih mest Pomnoži obrest.
Z draginami polni predele dišeče,
In
prejo verti na vreteno bernece , Nabira v omare, očistjene peg, Blišečo volnino in platno ko sneg, Sijanja pridružiti blagu ne mudi, Se vedno trudi.
Gospodar veselih očes
?
Iz visociga hisniga verha Srečo pregleda in blagor nebes; Kozelca vidi ponosne podpore, Skednja do verha nasute prostore, Žitnice pod blagodaram ječeče Zlate pšenice valove šumeče, Hvali prevzetno se zdaj: Cversto, kot zemlje tečaj, Proti viharju napak Doma mi vterjen je tlak! Tode glej ! z močmi osode Ni zaveze, ni pogode, In nesreća urno spe.
Pràv! zdaj liv začeti dá se Lom po volji zernat je. Vsak še nekaj môli za-se, Preden liti se začne!
Dregni veho stran! Bog ohrani stan ! Hlapno vre v obok naprave Reka rude žarorjave.
?
Koristna ognja je oblast, Ko clovek cuva njeno rast In kar napravi, kar stori

>
Je dar nebeske te moci. Alj moč nebeska strašna je Ce varstva sponi zmakne se In samoglaven tir puhti Natóre proste prosta hči.
i
?
Strašno, kadar razujzdana Brez opora ljut vihar,
Po pohištvu Ijudostana Divji tje valí požar! Vedno so napravi dlana Elementi vražen kvar. Iz oblaka Blagor pride
?
?
Dež iziđe Iz oblaka v strah sosesk Udri tresk!
V
Čujte zvona stok
. o
m rig r
»
To je zig Kakor kri So nebesa To žarenje dneva ni! Ceste stresa
?
D
up
Puha hlup!
Kviško kviško plam se dviga
;
N
V •
roko liže, vžiga
Urniši od
sviga,
Kot iz pečniga oboka Zrak žari, tramovje poka, Strop se vdere, okno zije,
mati
pije
Dcte plaka, Stok živine Iz dertine.
Dnevu svitla noč je enaka Vse leti, prenaša, skaka, Po verigi rok do meha, V skušnji speha, Vedro téče, v lok visoko Brizga voda na široko. Piš prituli zdaj globoko Ko vihraje iše plam. Ta obj ame žita hram,
?
>
Skednja preversi prostore Slemena zdrobi podpore,
Kakor de bi htel puhteči Bega silniga v oblak Sabo vzeti zemlje tlak,
Zrase kviško več in veči Zar orjak! Upa nag
>
JL	m	mm
Clovek božji sili jenja, Križem roke premoženja, Vès oterpnjen, gleda konc
V pustih linah okenj biva Groza bleda, In oblak nebeski gleda Votlo not.
Prah in sip
Je domovje, D i v j i vi liti prosto rovje,
N
Enkrat še
a gorise
(Konec sledi.)
Krasne hise
Gospodar se zdaj ozrè — Vesel si drugo stanje iše; Ce ognja rop je blago lih, Tolažbe slast mu serce greje, On drage glave svojih šteje, In glej ! ne manjka nihće vsih
Cepljenje dreves.
A
Sj
bukvah, ki se jim ,.zlato dno" fGoldgrube} pravi, je neki gosp. fajmošter naslednjo šego, drevesca
> /.
c e p i t i, bral, jo poskusil in poterdil :
Cepič in divjak gladko odreži, kjer sta si enako debela. Ako si jo zadel ali ne, se lahko prepričaš, ke dar cepič na divjak postaviš. Vse
/u
9
i /
/ ^

1 £
V

lej divjak visoko odreži, kér si
žeje pomagaš, kedar je predroben kakor pa, kedar je predebel. Sta si cepič fveep) in divjak enako de bela, in tudi enako skorjo imata: za reži v cepič en palec dolge vilice
i
•i .i

stenjkim ojstrim nožičkám, s kakorš nim navadno pisavne peresa režejo. Iz divjakoviga verba pa izrezi en palec dolgo z a g oj zdo, ktera vilice ravno práv polni. (Glej podobo).
Že popřej si moraš perpraviti poldrugi palec široko platneno vezilo, ktero je dobro namazano z drevnim mazilam (Baumwachs). Od tegave
žila odreži toliko, kolikor ti je potreba, de dre
veseovo rano dobro zaviješ. Zdaj cepič na divjak postavi, in z vezilam obvij; pa vari se, de za-gojzde ne izmakneš iz vilic. Zakaj, ako se skorja cepiča ne vleže popolnoma na skorjo div jaka, si zastonj čepil. Hano drevesca, pažljivo z vezilam obvito, povezi z nitjo ali ličjeni, in čuj, de ju ne izmakneš saksebi. Tako stori sp om lad i, kedar je
navadni čas cepiti.
Ako
• v
cepic mocno zene, in nit
pre vozka postaja, malo odnehaj in drevesce rah-lejši poveži. Drugo spomlad vse vězilo proč verzi, kér je rana lepo zarašena, in ji škodo vati ne more ne (lež ne zrak.
Takšino cepljenje se navadno prime, lepo za
X»/
Veliko
raste, in vertnarji malo truda napravi takih cepljencov sim vidil v fajmoštrovim dreves-nim redišu (Vertni šoli). kterih rane se tretje leto komej poznajo
Iiobida.
ce ga je
razlite vode
Po trebuhu in pod persi ni nič nič kervave sokrovce, kakor se
je najde pri vrančnim prisadu. l)e je goveja kuga
bila, nar bolj pokažeta četerti vamp ali siršek in pervi konec ta nj kili čev,kiga po njegovi dol gosti tudi dvanajstoperstnik imenujemo; obá sta znotrej vselej prisadna. silno rudeča, d i mašta ali pa zelenkastovišnjeva, žolčna in gnjila viditi. Žolčni konec molí proti dvanajstoperstniku, palca
je vès vnet in pa otékel. Tretji
debel in
dolg,
raztegnjen, od
zunej ve
vamp ali d e v e t o g o b je
čidel vès vès terd; prerezan pokaže večkrat suho, terdo, opaljeno, kakor v peči posušeno, kepasto kermo ali pičo, ki se preberavnikov v kepah derži takó, de oderte notranjo mézro seboj olušijo; pod
njimi je opaljen, rudećkast, marogast, bulast
j
hurjast. Od todi je ta bolezin dobila imé devetogobnica, devetogobna sušica ("Lo
mel de je
in
serdiïrre), de si lih nima vselej teh znaminj včasi se clo v devetogobu mehkejši in bolj kašnata pica najde. Terd in suh ali pa mehák in vlažen devetogob se ravná po zavžiti suhi ali pa bolj vo
laj i in po naglosti in hudobi kužne bolezni.
den i
vele
j
Tudi vse druge čeva so bolj ali manj vnete, dostikrat cio gnjile. Huda kuga sega skoz in skoz do ritnika, takó de ga vnetiga nekaj paleov dalječ
iz pod repa na dan porine
Na vranci se pri ti
bolezni malo kaj pozná; jetra so rudečorujave, ali pa bolj svitlorujave
ali pa gljenastorumene. so meh
ke
, de razpádajo, de se drobijo; zolenik je veči del silno velik: v žolčniku je žolč zvodenjen, rujav, višnjev ali pa ribjimu žolču podoben. Sercé je rado
velo in meliko: pljuča se zdrave zdé, in
bledo

so
vpadene, včasi
s
so pa silno razpahnjene, terdé kervjo nalité. Sapnik, golt in nosnice so znotrej veči del rudečolisaste in nadunjene z žlezastimi pěnami.
(Dalje sledí.)
Nekaj
kmetovavcam
li.
(Nadalje.)
Kemijsko krojenje ali locenje.
Vse organske řečí obstojé večidel in v nar veči
meri iz
kisli ca, gnj ilea
mru i« ikioiii/o, giijuta, vogelca in voden-
Poducenje. kakó se mora klavna živina ca. Rekli smo popřeď, de člověka teló je zloženo
O )	• •	»	»	v i J •	1 •	J
in mesó ogledovati?
nar mani iz

(Nadalje.)
pervín ; če tedej postavimo de vaga
150 funtov, bo kislica, gnjilca, vogelca in vo denca čez 149 funtov v njem, vsih druzih pervín
Pri ogledu takih goved, ki so po deveto- pa lie bo potegnilo funta.' Taka je tudi pri vsih
• t	i •	ft 1	m	• ti	«lit	j	J|	I	O	•/	1
gobnici ali
goveji kugi
poginile, se
le znamnja: truplo ne gnjije in ne smerdí po de
yidijo te druzih živalih in rastljinah ; druge pervíne so sicer
vetogobnici takó
naerlo, kakor
njih bitju tudi potrebne, so pa vselej v veliko
po vran en i m pri- manjših primerah v njih pričijoče, kot te štiri tukej
sadu; trebuh je bolj vpaden, po bolni vranci pa imenovane nar poglavniši. Primera med seboj tih
štirili poglavnih in druzih pervín, iz kterih so mnoge
večidel silno napihnjen. Ce se kužno truplo razre
V	J	v	#	ti	V #1 v	1	mm	i l • l
ze, ne teče iz prerezanih zil še ne desetine toliko kervi, in še ta ni kakor cerna, ampak jeHBH
----------------- —recí zložene, je pri vrsaki reci nekoliko drugačna,
pri vrančnim prisadu vsa torej so tudi reci med seboj po svojih lastnostih
V	ft	|V1	«	1/ I	t'
bolj rudeča; mesó je rudečkasto lojá se pa skorej nikjer nič ne najde, in je voden,
?
razločene, desiravno večkrat iz enacih pervín ob
sto jé.
*) Nam se pa pozdeva, de bi to cepljenje v ko bil co vteg nilo biti bolj zaniudno od navadnih v gosp. Pircovim vert
narji popisanih šeg, večidel tudi gotovo.
se poprimite
u
po kterih je delo naglo opravljcno in Tode „vse p o s k u s i t e , in d o b r i g a
Vredništvo.
To nekoliko razumljivši storiti damo za priliko,
o tudi kot zlečik
po sozrejanji
ki
se
de kislôba zeleniga grozdja, jabelčno kislobo imenujejo , grozdja v cuker spremení, cuker po vinorenji v
vinocvet, vinocvetpapo kisanjiv jesihokislo
bo : in vender vse te rečiinvsakamast in olje in smôla prijatli! to delo je očiten dokazikVaše umnosti,Vaše in morde še sto in sto druzih reci obstojé le iz prave kmetijske vednosti, s kterim si niste samo kislica, vogelca in vodene a, Kakó moćno so premoženja, ampak tudi veliko časti po celim Slovenskim
pridobili. Posebna hvala gré c. k. Berškimu komisarju,
pa vse te reci po svojih lastnostih med seboj raz ločne ! To nanese drugačna primera teh tréh gosp. Janezu
Šnellerju, ki
so nasprotne misli nekte
per vi n
po
kteri so zložene. Takó je zamogla ne
rih deleznikov ob kratkim zedinili in pravično rec prav
skončna vsigamogočnost Božja iz malo enaeih per- po očetevo vravnali in dognali; pa tudi imena Janeza
med njimi premenovaje, na tavžente Le vca, velkiga župana v Dolu, in pa Matija Simenca,
mm	1	• â i	«	I « i	« V A 1	vr	martà	V	a	» i	V.	% V a a	. « to	«
vin, le primero
med seboj in tedej po njih lastnostih razločnih reci maliga župana iz Zaboršta,zaslužijo v zlate bukve zapisane vstvariti.	biti, ki sta se po vsi svoji moči prizadevala, de je bilo 1400
Ivakó pa neki zamore kemikar to ali uno reč goldinarjev v 14 dneh nabranih, s kterimi so Verh-
v nje obstojné dele ali pervíne razkrojiti ali ločiti? poljci, Videmljanje in Zaborštanje tišti kos pra To ne gré tukej kmetovavcam na dolgo in široko razla^ati; zadosti je
.	T	1
ce se jim rêce, de take delà
vice, kteriga so Zajevsanje in Podgorjanci do tega pašnika imeli, odkupilL Slišali smo sicer, de nekteri so večkrat dolgoterpne in sitne , de potřebuje jo iz poslednjič imenovanih vasi še nemalo nagajajo, pa sej veliko vednosti, iskreniga uma, bistriga očeša, ve- bojo spoznali, de jim bo za njih pravico plačan denar liko vmetovnosti in skuševanja, in nedopovedljivo veliko bolj odlegel, kakor pusta pašnja, na ktero so dozdej velike marljivosti in skerbí. Učeni so iz lepe ra- svoje konje stradat gonili. De bi se takim kmetovavcam,
dovednosti in z neprenehljivo stanovitnostjo, narávo
pri nje skrivnih delih oblezovaje, marsikaj zapa žili, kar jim pri
I V 1 i 11 V Miv/iv T l« J	M.BJL «4 A	\f MJ ** Jp
takim ločenji na hvalo pride. Za
ki se svojo živino na obene pasnike (gmajne) posiljajo, vunder enkrat oči odperle in de bi spoznali, de živina na njih nič živeža ne dobi, de se le s praznimi lakot-
take opravila ima kemikar zlo čiste steklenaste ali nicâmi okoli prepleta, razun tega pa še gnoj trati in
^	1	V	i	9 V è	.ft«	11	«îi	^ i	♦	ni	i«	i •	-v • i	» m mm	m
porceïanaste
posode, se
tanjši
vazice, kakor ffre za
krojiti, vzame
marsiktero bolezin naleze, ktere bi ne bila steknila, ko bi bila v hlevu ostala! Razde ljenje občnih paši nj v majhni meri in teži, de ima vse in njih sprememba v travnike , njive, gojzde ali verte
cekine varati i. t. d. Od tega, kar hoče v pervíne
pod očnu

de mu nič ne uide, in de nic ne
zjnibí.
je silno potrebna rec v naših casih zató, kér je
Večkrat naredi kak
zlečik; to je nekoločenje iz debeliga; takó ima zlečik in ostanik; taki zlečki so lój, maslo, vinocvet, cuker, vse rastijinske olja,
vec ljudi in živine na svetu. Tako ravnanje se pravi v kmetijstvu: s časam naprej i ti, se po sedajnih po-trebah ravnati in za svoj živež skerbeti. Zavoljo tega
farbe, smole i. t. d. Če deneš tri bokale jesi ha nej Vam bo ocitna hvala Verhopoljci, Videmljanje v skledo na hud mraz zmerzniti, koj boš dvazlečka imel; voda se ti iž jesiha vkup zleče v léd,
tega
in Zaborštanje! de ste svoj lastni prid spoznali in občni pašnik razdelili.
Vredništvo.
verzi proč ; j esihokisloba pa, de zlekla, siirani dobro zamašeno , omedlévco.
V 9
ki se
je iz vo
v
za kako hudo
Kemikar razkroji mnoge reci v pervíne

ali
jih s t o p i v š i, ali raztopivši, ali pa s o ž g a v
Zalostna povest iz Koroskicra.
Ljubljanske Novice so Lavantinski škofii pred dvěma letama veselo oznanile , de preblagiga rojaka Krajnske
HtUAdifeÉtaHÉai UfliHv
dežele, gospoda F ran či ška Kut nar ja višjiga pastirja
y •
SI
? Í5
J
sploh znane rude kakor zlato, srebró, svine, dobi; naj tudi žalostno povest oznanijo
^itîii rk î 4- rl	I A / n i i U of a ni irni • řf i tr a nit A	Vk é\	• v • f	« • •	l •!	• •	i	•	a
?
de
je dob riga
kotlovino i. t. d. loči jih stopivši ; zivo srebró pa višjiga pastirja zgubila, in de je zopet vdova. Na kva-
odgnavši ga kot žganje. Jlarsikaj se hitreji razto- terno nedelo, 8. Sušca 1846 blizo polnoči so milostlivi,
pí, če se popred stolce ali zmelje , kakor mnoga prečestiti Lavantinski škof in knez, gosp. gosp. Franc sol v vodi : takó stolčejo zlato rudo , in jo dôbro
mešajo z živim srebram , dokler se zlató v tem le
Kutnar po
dolgi
bolezni v 53. leti svoje starosti umerli.
------~------ ----------7 ------- ....... . ----Rojeni v Sahmaiizdolu, *	T um
ne raztopi; kadar je raztopljeno, veržejo zemljeno na spodnjim Krajnskim so v leti 1816 novo mašo
v fari sve tig-a Vida
glulio rudo, ki na verh splava,	mw ai cui«	pen; so siuziii Kapian v i,juDijani per stonu cerKvi, n
pa odženó z ognjeno silo, de jim v posodi čisto	potem rajnimu prečestitimu škofu Gruberju Avguštinu
zlató ostane : odgnani puh pa vlovijo in ohladijo ,
1	•	•	v •	«	#	A	m 1 1 f
proč
živo srebró
V • 1 •
f
de
srebró zopet nazaj dobé.
kteriga so iz Ljubljane v
Bili so
iz njega živo Če pa kdo hoče kako rec
k r oj i t i

jo sozgaje
5
raz
f
mora s posebno marljivostjo skerbeti
y
de
mu nič ne odleti, de vse in čisto vjame. Kako reč
Salcburg spremili, slej korar viši stolne cerkve, in viši ogleda šol Sale buržke viši škofije. V leti 184.3 so Jih škola La van tinske škofije postavili in 3. Sušca 1844 škofa posve tili, ter so
14. Sušca 1844 v svojo škofijo došli.
Huda selitva po zimi crez visoke planine, nove
v pervíne loci vši ne sme kar (lrobtince ne zapra
viti ali zgubiti; od vsake mora tanjki odgovor dati, skerbí in opravila so Jih toliko oslabile, de Jim ni več kam de je prišla; če tedej pol lóta loja, ga sož- se ozdraviti bilo. Huda pljučna sušica je dobriga
gaje
?
razkrojí v kislic, vogele in vodene,
tudi te tri iz lojá dobljene pervíne vkup pol lóta vagati. Take reci grejo pri njih grozno na tanjko — sicer bi kemikarji ne bili. De so tedej kemikar ske delà mnogoverstne, je potem takim lahko raz umeti.
morajo pastirja pod zemljo spravila.
Bili so ljubi Bogu in Iju
dem ; le kratko so per nas živeli

pa storili dobriga so nam
veliko veliko ; v slavi ostane per nas
spomin.
Slomšek.
(Dalje sledi.)
Nekaj za premisljevanje o postu.
Kakó se je keršanska véra po celim svetu od per-viga do sedajniga ali devetnajstiga stolétja po Kristuso-
Ođperto pismice na posestnike Bolskima vim rojstvu razširjevala, bo menďe vsaciga kristjana zvediti mikalo. Takó le, namreč: v pervi m stolétji ni bilo
več kot okoli 500,000 kristjanov; v drugim 2 milijona;
pasnika.
Z neizrečeno velikim
veseljem smo slisali, de boste
v tretjim 5 milijonov, v cetertim 10, v petim 16, v
280 oralov velik občni pašnik (^gmajno, Lustthaler Ge-meinweide) razdelili, ki Vam je dosihmal le malo malo
, v sedmim 28, v osmim 30, v devetim 40,
odlegil in
ki je bii nasproti še
živa paša
HUBÍ v
150 letniga
prepira, ki vam je veliko denarja pozerl.
Glejte
?
lj ub i
šestim 20
v desetim 50, v enajstim 70, v dvanajstim 72, v tri-najstim 75, v štirnajstim 81, v petnajstim 100, v šest-
najstim 125, v sedemnajstim 185, v osemnajstim 250,
in v sedanjim
to je

v devetnajstim stoletji je pa 260
Kér
milijonov kristjanov na svetu.
pa tega od
Novic po njih mnogoverstiiem na
Proglas zastran novija slovenskima slov
menu terjati ne morem, vam, dragi Slovenci, le še samo to ob krátkém povém , da nam ni treba niti za slovnik,

se menje za slov
nika in slovnice,
(Konec.)
iščemo
tují
y
ako le svojino zvestó po
y
in de grobó grešite , če materinščino v nemar
puščate, ter od pavov
perja razšopirjeni oponášate
Lehkič kakega izmed mojih ljubili rojákov pri
bra
oji stari vse cesti vrćdni materi ubožtv
v •
nju tega
kalna mise! obhája: iz
takega druženja pod-
vsej
ne motite se
j e ■■■■■■PIHI
janje in druženje sprave
primer
narečij bo pac zala mesanica!! v
ravno to zberanje, pretresanje, občinjávanje,
iz podnarečij našemu si ove 11-
skimu jeziku potrebni brus ( Oasop. Cesk. Mus. II. zvez.
gotovih pravilih ob činsko-Slo venskem v podnarečjih od
dost (Rauhheit) kar je pozabíjel
I
pridnih
y
revs m o, ro
je potreba, ki iščejo
y
kotili tičí, in kar iz tuj
na svitlo dajajo, kar semtertj
• v	1 1	. « .	.
ci m zakladom zalagajo
V Frauheiinu pri
^■ffBmi
dobr ega naj dej
po
y
k doma
Marburg
28. Prosenca 1846
1845. str. 319
321)
m se po
go d í :
Or
C a fo v
po
Rabe do Morja, ter od Celovca do Zagreba
y
Fleišmanova flora pohvaljena.
2) po
staro-Slo venske mu; akoravno je v na
šili starší li knjigah tujinej ■HI obilni zaklad dobrega in pravega
iP	JP"?^™ H^H ■■
vse živo, so nam vémdar vselej
Visoko učen in
mnogočasten botanikar, gosp. Dr
II o p p e, k. dvorili svetovavec in vodja botaniškiga družtva
t5
» v
v Ilatisboni (Regensburg) je od gosp. F lei š m ana v
y
Vsem Slovánom tukaj ves vnet povém, da mi Slo- nemskim jeziku na svitlo dan in poslednjimu letopisu
c. k. krajnske kmetijske družbe perdjan spisek krajn-
skih zeliš (floro) v nekim dopisu, kteriga smo brali, visoko povzdignil, rekoč : „Ihre treffliche Flora von Krain habe ich mit vielem
věnci imamo
gledé na slovnik in slovico obilo blagá
smo si eden drugemu
le samo po deržclicah raztergani dosihmal v znamenitih rečeh tuji bili.
3) po
bližnjem j už no-SI o van skini, čeinur imámo
obúdo svojih življev zahvaliti ;
4) po ino-Slovanskem
gratulire
Vergniigen durchgelesen und ich zu dem guten Eindrucke und dem allsremeinen

y
5)	po staro-Slovanskem;
6)	po tuj ih (sestrinskih) novih in starih je z i kili;
in zadnjič po sanskritskemu.
Beifalle, den sie erhalten vvird". Ta častili razsodik
I	r f i i	• 1	Tr	*
visoko veljavniga možá le iz tega namena bravcam Novic
prepričani, de imamo od gosp. Fleiš-
oznanimo, de bojo
m a u a, pridniga nabira vca slovenskih zeljšinihimén
y
Po tem ?merem potu sem jaz vsako čerčko, besedo kedaj tudi dobro in natanjcno delo v slovenskim jeziku
"•ibo
našega
razrečja izkušal, in sem takó svoj pricakovati.
m preg
Slovensko-narodni slovnik in primerjeno slovnico po ety-mologičkih in analogičkih pravilih spisal, da bi ráznost v e din ost spravil.
Vredništvo.
Poslavljenje.
Nigdor
si zató v skerbi ne bodi, da bi iz tega
Presvitli Cesar so mnogospoštovaniga gospoda A n
déla kaka méšanica postála jezik ; sicer
y
še
ga uprasam :
menje kak nov neznán ako si pšenico smeti in ple-vela občiniš, ali očišćena pšenica neliá pšenica biti in ali se lćpša ne vidi?
y
viksiga solskiga ogleda
tona Slomšeka, korarja
vantinske škofije i. t. d., po visokim sklepu od 3. mesca opáta in mestniga fajmoštra v Celji iz volili.
La-
tega
boja bojí? V 20 létih se je
dosta spremenilo; zdaj se ne prepiramo več za ter-
Ali se gdo
novega
me, ampak se le upiramo za resnico. Lepó k temu Češki Klacelj v „Počatkih" str. VI. govori. — Ali da bi takovo moje délo naše sedanje mladičko pismenstvo
kazilo ?
Oj Bo°*
y
oca vseh narodov
y
tega ne daj ;
• V .
raj si
Zmes.
(!vaj je kupčijstvo?) Nek Francoz je od kup-čijstva ali teržtva takole pisal: „Vsa vmetnost kup-
kupi, kar je
cijstva obstojí v tem, de kupčevavec za 3 gold, kar je 6 gold, vredno, in de za 6 gold, prodá,
pero vsred pekla veržem in besédice od Slovenščine ne zinem ! Duli, kakoršnji zdaj med domorodci iz Novic in drugih spisev diha, je v čest naši dobi ves pripraven takošnje délo velikobolje k svoji koristi, v svoje oživlja nje in pospéšenje sprejeti: vsej to délo ni druga, kakor
le télo
3 gold, vredno".
y
Vga nj ka.
tega duhaî
duha preiskávanja, locenja, prebira
(Iz dveh besed.)
Zlahtno poprejšno po umni poslednji dobiš; Celo, prijatel! po lanjskih Novicah
nja
y
druženja
y
sloge,
edinstva
r e s n i c e !
9 v y
pois
Jože
K slédnjemu še obljubim, da bo v tem délu pra-. kakor so mi naj učenejši vojvode Slovanstva:
Znajdba
vganjke
v poprejsnjim listu je
vopis,
gospodje Šafarik, Kolár, Kopitar (po Drju. Miklo žicu), Dr. Gaj (po naročilu), in veliko druzih
vitih Slovencov svetovali ter vkazali, slovensko-or
ganički.
Kosa
j
osa
?
o s, o !
glaso
Iz tega sestavka se vidi, koliko mi je na skerbi
bilo, svojim trudom
dragim
y
rojákom dopovédati, kaka je z mojim ne zamolčímpak, da smo si Slovenci v slovnici naj bolje razločni in da me je tude ona zlo zlo skerbéla.
Da bi pak teli mojih besed kdor za prazdne kvante ali celó za trepasto bahánje ne deržal, bi rad kaj več od tega
Novice tako, le za nektere Slovence zavzetno pisanje

V Ljubljani
Krajnju
hitili kuj).
14. Sušca.
9. Sušca.
srold
gold
govoril
in nekoliko za poskusnjo dal, ko bi
sprejemati mogle.
mernik Pšenice domaće •
»	» banaške
» Turšice.........
» Soršice.........
» Réži...........
» Ječmena........
» Prosa ..........
» Ajde...........
» Ovsa...........
%