St. 306 izviemfi pos6ei)tsk. rak A^ikega St 20, L nadstropje frtfiizta K se aprefvntafo, rok Aat«a Oerbec. — Lastnik vab a «m L T.-, S mesece L 4 Ure *■£. (m«R 27« Posamezna Številka 20 cent. Letnik XLVtl Lii -r. 3 ia apcrra it 11-0* Posaraesne Btevfflre v Trstu ta ekoHcf po 20 cent — Oglas! se računaj« * ffrokosti eaa kolone (72 mmj — Oglasi trgovcev In obrtnikov r/n po 40 cenL •vMMtnfe* aatrrale, poolanica ta vabila po L 1.—, oglasi denarnih »vodov mm po L T — Mat) oglasi po 90 cest. beseda, ntjfsan) pa L % — Oglar« naročnina ta rekHuaad)« a« potftj«|o lrttjnPao npravi Ediaorti, v Trsta, alka ta Ttaačfika AaMfc f- dobrote in angeljsko — pravičnost, in to s imenu našega ljudstva, čeprav ni-ir. o prav nič skupnega — ne po interesih, ne v potrebah, ne v mišljenju in čustvovanju. In v Rimu jim verujejo, se veselijo teh Potjamkinovih vasi, so uverjem, da je uprava v naši Julijski Krajini najprimernejša in najvzornejša, jim stiskajo roko prisrčno in se jim zahvaljujejo za njihovo tako uspešno delo za ugled in varnost države, za njene koristi in koristi — prebivalstva. Srečni, presrečni so visoki gospodje tam v Rimu. In ponosni so na svojo državniško modrost. Da-li pa so vsi ti lepi opisi v skladu z resnico, da-li je res vse tako najlepše urejeno, da-li je ljudstva res tako srečno in zadovoljno, kakor slikajo ti Potjamkini — s iakimi vprašanji si naši gospodarji v Rimu ne kalijo veselja in zadovoljstva. Vsaj dcsedaj si ga niso kalili. In vendar: kako vse drugačna je resnica! I?iiorr^atorji nič ne govorijo o silni gospodarski depresiji, ki tlači ljudstvo; nič o tem, kako državna bremena in dajatve postajajo blizu neznosne, kako na drugi strani davčna moč vedno bolj pojema. da ni več daleč — ako ne pride skoro temeljita preorijentacija v upravno politiko v naših krajin — tisti psihologični, usodni trenutek, ko stopi pred naše ljudstvo spoznanje: ne morem več! Ni več možnosti za borbo za gospodarski obstanek! Ne pretiravamo. Mi smo v glavnem vinorodna dežela. V vinogradništvu je glavni vir dohodkov, s katerim preživlja sebe in svojo družino in vrši tudi svoje dolžnosti napram državi nas kmet v tržaški okolici, v Istri, po vipavski dolini, na Krasu. Ta vir mu sedaj sahn© na nagel in grozilen način. Pojdite le v vinorodne kraje v naši deželi in čuii boste kmete, kako tarnajo ob polnih sodih svojega pridelka, ker ga ne morejo nikamor prodati za nobeno ceno —* kako se obupno vprašujejo: kaj bo iz nas?! Pisec teh vrstic ima često priliko za razgovore z našimi ljudmi z dežele. Te dni so mu govorili žalostno: če pojde to tako dalje, v malo letih ne bomo imeli v teh "red^tf« v*»č — cuunostoioei?« kmečke*?* stanu! 1 Kdo ne razume, kaj pomeni za nase ljudstvo taka perspektiva, ki jo rise ljudstvo samo?! Naš samostojni kmet, na katerega smo bili ponos« in smo vedno videli v njem glavni temelj vsega našega gospodarskega življenja in snovanja — naj izgine! S tem bomo res « izenačeni*, ali z najrevnejšimi in gospodarsko najbolj zaostalimi pokrajinami v kraljevini. Toda stali bomo' na razvalinah svoje dosedanje, sicer skromne, a vendar solidne gospodarske organizacije. Imeli bomo nanjo le še spomin po izgubljenem raju. O tej bedi in stiski, o teh žalostnih perspektivah nič ne poročajo Rimu naši julijski Potjamkini in zavajajo gospodarje v Rimu h krivim domnevam in neopravičenemu zadovoljstvu — samih s seboj! Nič ne govorijo o tem, kako izginjajo podlage gospodarskega obstoja našega ljudstva. To bi bila ena — materijalna stran sedanjega položaja prebivalstva našega v Julijski Krajini. Znani pregovor pa pravi, da človek ne živi samo od kruha, ampak tudi -od božje besede. Tako tudi narodna skupnost ne živi samo in se ne razvija le od svojih pridelkov na polju, !e od dela in truda človeške roke, le od razumnega m marljivega gospodarstva. Potrebuje tudi duševne hrane, sredstev za razvoj razuma; potrebuje pouka in besede, ki mu plemenita dušo in srce. Tudi njegova glava m njegovo srce potrebujeta hrane, ker tudi brez te in srečnega življenja, dostojnega človeka in narodne skupnosti. Ljudstvu je treba učilnic in svobodnega gibanja v vseh 'prizadevanjih za povzdigo kulture. Potrebuje šole v svojem jeziku — ker le taka šola more vršiti svojo kulturno nalogo — in drugih prosvetnih naprav, ki so pristopna njegovemu umu in njegovi duši, potrebuje duševnih vzgojnih sredstev, ki odgovarjajo svojstveoosti njegovega rodne, ga in jezikovnega pokoienja. Preko vseh teh etičnih potreb, ki so za vsaka ljudstvo življenjske pomembnosti, a so za naše usodno vprašanje o biti aH nebiti — gredo informatorji Rima z vso brezbrižnostjo. Kakor, da gre za stvari, ki so brez vsakega pomena xa naše ljudstvo, ki niso v zvezi z nobeno njegovo koristjo in ki se ljudstvo tudi ne meni zanje. Tudi to jim verjamejo v Rimu in po teh informacijah uravnavajo tudi svoje ukrepe. Saj si drugače ni možno misliti, da bi bila kdaj prišla tista proskda Gentilejeva šolska reforma, tisti atentat na vse pogoje za duševni in kulturni razvoj našega ljudstva, j Potem pa se zgražajo v Rimu, če razpo-; loženje med ne.jim nudstvom ni tako, i kakor bi ga oni hoteli. Na tem pa niso krivi j— kakor zvračajo resnico tisti informatorji — kaki hujskači, marveč je krivda v sistemu, ki se usmerja po krivih in neresničnih informacijah — v sistemu, ki se z neusmiljeno roko dotika najvišjih koristi in čustev ljudstva. Informatorji so krivi, ne pa voditelji. Ravno zato, ker bremeni na njih odgovornosti voditeljev, želijo iskreno, . da bi se spremenil sistem, ki se izvaja j sedaj v pogubo materijalnih in etičnih ko-jristi našega ljudstva- Sprememba vsega sistema — to je, kar 'zahtevamo. Za to naj se odločijo gospo-■ darji v Rimu! Do tega pa ne more priti, dokler bodo poslušali svoje dosedanje Po-tjamkine. S poklicanimi in zakonitimi zastopniki našega ljudstva — poslanci, svobodno izvoljenimi župani in drugimi veljavnimi predstavniki našega življenja — naj i stopijo v stike, ker le od teh morejo izvedeti resnico o položaju in razpoloženju ! ljudstva! Njihovi dosedanji informatorji j so le slikarji, ki morejo olepšati po volji in .želji tistega, ki jih je najel. Pravi in zanesljiv informator mora biti le fotograf, ki joredoča le resnico m — naravofl Hopad na poslanca flmendolo RIM, 26. Okoli 11. ure je on. Amendola zapustil svoje stanovanje v ulici j Porta Pinciana; ko je dospel do ogla ulice Fran-cesco Crispi ga je dohitelo šest ljudi ter izstrelilo proti njemu več strelov, ki pa niso zadeli izbrane žrtve. Nato so se napadalci vrgli s palicami na poslanca, ter ga pričeli neusmiljeno pretepati. On. Amendola se je precej časa branil, dokler se ni onesveščen zgrudil na tla. Ko je prihitelo nekaj meščanov na pomoč, so napadalci poskakaK v avtomobil, v katerem so se že pripeljali, ter se odpeljali. Poslanca so prepeljali v bolnišnico «San Giacomo»; zdravnik je izjavil, da bo on. Amendola okreval v teku 15 dni. Policija še ni izsledila krivcev. (On. Amendola pripada liberalni stranki; ko so fašisti prevzeli vlado, se je postavil odločno na stran Nit-tija v opozicijo. Kakor znano, mu je policija zabranila, da bi se udeležil kraljevega sprejema v Salernu, kljub dejstvu, da je bil izbran v častni odbor, ki naj bi kralja sprejel. Policija je takrat zastražila njegovo stanovanje. On. Amendola je parlamentarni dopisnik lista «Corriere della Sera* ter lista «New-York Herald».) Natis novih bankovcev RIM, Finančni minister je odredil, da se natiskata 2 milijona novih bankovcev po 100 lir in ravno toliko po 50 lir; bankovci se bodo glasili na bančni zavod «Banca d'ltalia». S tem se kroženje papirnatega denarja nikakor ne bo pomnožilo, ker bodo ti bankovci nadomestili stare, raztrgane, ki jih bo banka potegnila iz prometa. (Štefani.) Rusija In Italija RIM, 26. Novi ruski zastopnik v Rimu Jannson izjavlja v listih, da je prišel dovest do konca trgovsko-politična pogajanja z Italijo ter vzpostavit redne odnošajje med obema državama. Pri tem se izraža zelo povoljno o fašistervski vladi in meni, da bo mogla z njo sovjetska vlada prav dobro sodelovati. ReJSo vprašanje se re!f«sklada z rapiHsko posofiUo ? LJUBLJANA, 25. Današnje «Jutranje Novosti s- poročajo iz Beograda: Zdi se, da se bliža rešitev reškega vprašanja, ker se množe znaki za to v Rimu in na Reki. General Giardino je imel ponovno konference z dr. Zanello in je izgnal z Reke nekaj uglednih fašistov. Potem je sam odpotoval v Rim. Hkrati se govori v poučenih krogih v Rimu, da bo ministrski predsednik, čim se razpusti italijanska zbornica, na hitro roko rešil reško vprašanje v skladu z ra-pallsko pogodbo, dasi je v tem pogledu proti njemu italijansko javno mnenje. V zvezi z rešitvijo reškega vprašanja in z iz-premembo dosedanjih smernic italijanske politike napram Jugoslaviji se spravlja zamenjava italijanskega zastopnika v Beogradu. Kakor javlja službena Agencija Štefani, pride na mesto grofa Negrotta kot poslanik v Beograd grof Morano-Pignotti, ki je bil za časa vojne poslanik v Bernu, zadnje čase pa je zaposlen v ministrstvu za zunanje stvari v oddelku za vzhodne zadeve. Zamenjan bo tudi italijanski opravnik poslov v Beogradu Summonte. Tragična petdesetletnica Znani igralec Peter Dobrinović umrl na pozornici BEOGRAD, 27. V Novem Sadu se je te dni slavila petdesetletnic* itfralsketfa delo- vanja g. Petra Dobrinoviča. G. Dobrinovic je nastopil v isti ulogi v kateri je bil prvič nastopil pred 50 leti. Občinstvo mu je ravno navdušeno ploskalo, ko se je igralec, zadet od kapi, zgrudil mrtev na tla. Vest o tragični smrti znanega igralca je naredila na vso javnost zelo mučen vtisek. «Izvestia.-> o razlogih zbližanja Rusije z Jugoslavijo BEOGRAD, 25. Z ozirom na vesti o zbližanju Rusije z Jugoslavijo piše moskovski list «Izvestia»: da je znani boljševiški funkcionar Steklov -izjavil, da je povsem naravno, Če Jugoslavija začenja menjati svojo politiko in iskati zbližanje z Rusijo. Tu je predvsem Italija, zaradi katere Jugoslavija išče pomoči pri slovanski Rusiii, s pomočjo katere je edino mogoče vzdržati dir in sedanji red na Balkanu, dalje je vzrok Bolgarska, v kateri makedonstvuju-šči pomagajo vladi Cankova, ki ni naklonjena Jugoslaviji, katero podpira Romunska. Zaradi tega vidi Jugoslavija nesoli-darnost Male entente. Steklov pravi, nadalje, da je tudi vprašanje ruskih beguncev v Jugoslaviji razlog, da Jugoslavija skuša menjati svojo politiko nasproti sovjetom. Proračun Rusije — Ravnovesje doseženo ? LONDON, 26. Sotrudnik «Westmmster Gaxette» je imel pogovor z nekim ruskim bankirjem, kjer mu je ta-le izjavil, da bo Rusija privedla v letu 1924 svoj proračun do ravnovesja. Izdatki, predvideni za leto 1922-23, so bili znižani na 102 milijona in kritje iznaša že sedaj 90 milijonov funtov šterlingov. __________ Železniški tarifi na Poljskem zopet podvojeni VARŠAVA. 26. Včeraj so bili železniški tarifi brez predhodnega naznanila povišani za Nemška nota Franciji radi podpihovanja separatistov ▼ Palatinatu BERLIN, 26. Wolfova agencija poroča: Zunanji minister Stresemann je sprejel francoskega poslanika De Nargerieja. Pogovor se je posebno tikal položaja v Palatinatu, radi katerega je Nemčija že večkrat protestirala pri francoski vladi. Strese-, raann je izročil poslaniku memorandum, kjer se na široko dokazuje, da sodelujejo I s separatisti v Palatinatu francoska zased-bena oblastva ter se zahteva takojšnjo vzpostavitev položaja v smislu mirovne pogodbe. Nemški* odpravnik poslov pri Poincareju PARIZ, 26. Predsednik Poincare je sprejel nemškega pooblaščenca, ki mu je izročil noto nemške vlade glede nekaterih gospodarskih in upravnih vprašanj z ozirom na j zasedeno ozemlje. Poincare je izjavil, da bo odgovoril po sporazumljenju z belgijsko vlado. _____ tiemaja odgovorila na belstlsko nsto radi direktnih pogajanj BRUSELJ, 26. «Le Soir» poroča, da se je vsled prošnje nemškega odpravnika poslov, da bi bil sprejet pri zunanjemu ministru Jasparju, ta poslednji povrnil včeraj s počitnic v Bruselj. Nemški pooblaščenec je izročil ministru spomenico v odgovor na pismo belgijske vlade od 17. decembra, kjer se je belgijska vlada izjavila za pripravljeno za pogajanja z Nemčijo. V tej spomenici izraža Nemčija željo za otvoritev pogajanj o nekaterih glavnih vprašanjih glede zasedenega ozemlja. Jaspar je izjavil, da bo proučil spomenico ter se posvetoval z vlado o tei zadevi. Mimli prati RterMMttni koaliciji Liberalni !n konservativni tisk proti Macdooaldu - Pred zvezo liberalcev s konservmtivci proti laburistom? LONDON, 25. Veliko ogorčenje v konservativnih in liberalnih krogih je vzbudil govor voditelja delavske stranke (Labour parly) Ramsay Macckmalda v Elginu. Mac-donald je med drugim rekel, da sumi, da bodo gotovi krogi takoj po praznikih, t. j. nekaj dni pred otvoritvijo zbornice, skušali s spretnimi potezami omajati ustavo. Toda oni, — je nadaljeval Macdonald — ki mislijo, da bodo upognili ustavo parlamentarne vlade kakor bo njim boljše neslo, se zelo motijo. Konservativna stranka ne more več ostati na vladi; radi tega je neumljivo, zakaj sedanja konservativna vlada hoče še nadalje vladati s pomočjo kake — ne ravne svete — zveze, s pomočjo kake kombinacije brez načel, ki naj | bi stremela za tem, da prepreči delavski I stranki prihod na vlado. Seveda spričo se-j danjega, tako zapletenega notranjega po-j ložaja, spričo sedanje gospodarske krize in ; brezposelnosti, ni gotovo poslanca, ki bi !sam zase želel prevzeti vladno krmilo; toda Istranke so odgovorne in radi tega morajo I sprejeti vlado. Kot stranka — je nadatje-Jval Macdonald — je liberalna stranka mrlič, ki čaka na krsto in na pogrebca, da zabije pokrov. Delavska stranka je pripravljena prevzeti vlado, ako država to zahteva, ker stranka ve, da bo državi lahko koristila. Macdonald je gotovo mislil na liberalno-konservativno zvezo, ko je govoril o kombinacijah brez načel, ki bodo skušale preprečiti delavski stranki, da bi prišla na vlado. Asquith je sicer že ponovno izjavil, da odklanja liberalna stranka vsako zvezo s konservativci; isto >mnenje je izrazil tudi Lioyd George. Toda možnost liberalno-konservativne zveze ni popolnoma izključena. Kajti ako Macdonald zavrača sodelovanje liberalne stranke, ne bo mogla delavska stranki niti do vlade; ostaneta še liberalna in konservativna stranka, ki pa potrebujeta medsebojne pomoči, ako hoče ena ali druga prevzeti vlado. To domnevo potrjuje skupni nastop liberalnega in konservativnega tiska proti Macdonaldu radi njegovih izvajanj. Macdonaldu očita to časopisje, da je postal preošaben že ob misli, da bo mogel v kratkem prevzeti vlado. Delavska stranka se je vseeno nekoliko prestrašila napadov na Macdonalda ter izdala poročilo, da je govor, kakršnega je prineslo časopisje, potvorjen. V političnih krogih z veliko nestrpnostjo pričakujejo otvoritve zbornice, ki se bo vršilo 8. januarja; vsi so namreč mnenja, da bo otvoritev zbornice prinesla rešitev iz sedanjega skoro nevzdržljivega političnega položaja, Anarhistinja Germaine Berton oproščena PARIZ, 25. Anarhistinja Germaine Berton, ki je bila obtožena zaradi umora gosp. Plateana, urednika lista ^Action Fran-9aise», je bila na podlagi pravoreka porotnikov — oproščena. Zastopnik civilne stranke, matere umorjenega Plateana, je skušal v svojem živahnem govoru prikazati obtoženko kot navadno zločinko in je vprašal, ali se more dati brez groze svoboda zločinki. ki ne kaže nikakega obžalovanja za svoj zločin, niti spričo matere umorjenega sina, ki bi ji rada odpustila, če bi le ta pokazala samo senco obžalovanja. Tudi državni pravdnik je skušal dokazati, da ne gre za političen, temveč le za navaden zločin, in je v ta namen orisal vso perverznost in pokvarjenost obtoženke, katere zločin ne dovoljuje nikake olajševalne okolnosti. Zadnji je govoril branitelj obtoženke znani odvetnik Torres. Ta je strastno napadal list «Action Fran<;aise,>, glasilo mo-" narhistov v republikanski Franciji. Omenil je vse demonstracije, napade in izzivanja monarhistov, ki so se slepo pokorili Mariju Plateanu. «Ta je bil osebno junaški bojevnik, vreden vsega spoštovanja — je zaključi! branitelj — toda v njem ni hil zadet junak, temveč poveljnik tolpe napadalcev. Obtoženka je kriva, ker je udarila, toda vi ste krivi, ker izzivate.« Branitelj se je nato obrnil h porotnikom: c Oprostite jo, kakor ste oprostili Villaina. j Po smrti Jauresa je bil odprt strašen račun. Oprostite jo, kakor ste oprostili morilca Jauresa, da pride do zaželjenega miru za vse.» Braniteljev govor je bil sprejet z odobravanjem, ki je že kazalo, kakšna bo razsodba. Predsednik je nato vprašal obtoženko, ali ima kaj pripomniti, nakar je ta odgovorila mirno in hladno: cNimam nič pripomniti, nič umakniti!» Porotniki so se nato umaknili in se vrnili z negativnim odgovorom na dve predsednikovi vprašanji: Ali je Germaine Berton umorila prostovoljno? Ali je delala s premislekom? Nekje odzadaj se je spričo tega pravoreka zaslišal glas: Sramota! Živela Francija! Francoski zrakoplov «Đixmuđe» izginil. Vse dosedanje iskanje brezuspešno. PARIZ, 26. Vsa poizvedovanja o zrakoplovu «Dixmude», ki ga je pred nekaj dnevi zanesel vihar proti morju, so bila zaman. Iz Tunisa prihaja vest, da je v noči med 23. in 24. plul čez južni Tunis. Zrakoplov je težko poškodovan, a na vsak način razpolaga še z eniin motorjem. Iz Tripolisa poročajo, da je ministrstvo za vojno mornarico obvestilo tamkajšnje pomorsko poveljstvo, da se nahaja francoski zrakoplov nad obalo Tunisa. Takoj so ladje cGal-lipoli*. «Vetturi» in «Giuliana» odplule iz Tripolisa na ogled. Udje so stopile polom brer-žične^a brzojava v zvezo s francosko 1^1 j o «Mulhaase»; polzvedovaK so tudi letala, at poizvedovanje ni rodilo nikakega uspeha. Po» leg italijanskih ladij je tudi angleška ladja «WikIe Swaa» pomagala pri iskanju. Venlzelos se povrne v Grčijo PARIZ, 26. Po številnih povabilih iz domovine je dal Venizelos razumeti, da se misli povrniti v Atene. Do tega sklepa je prišel šele, ko ga je večina članov zakonodajne skupščine ponovno naprosila, da bi se povrnil v domovino. Tedaj je Venizelos brzojavil načelniku revolucionarnega odbora polkovniku Plastirasu, da ne more zavrniti ponovnih klicev iz domovine ter da je sklenil takoj odpotovati v Atene. Venizelos bo zapustil v petek Pariz. KANCELAR MARX ZA SPORAZUM Z ZAVEZNIKI BERLIN, 26. V svojem nagovoru ob priliki božiča se je kancelar zahvalil tujim narodom za pomoč, ki so jo poslali Nemčiji. Kancelar je dalje izjavil, da je prepričan, da bo Nemčija s polnočjo svoje dobre volje dosegla čudovite uspehe, knkor hitro ji bo dana prilika, da io dokaže. Nemčija, je nadaljeval kancelar, je pred kratkim ponovno izrazila željo, da hoče potom žrtev doseči iskreno poravnavo. Z Nemčijo vred se obračajo oči vse Evrope in vsega sveta proti onim krajem, % katerih se bo odločilo, ako so nn^i nasprotniki dobre volje in ako hočejo ozdraviti težko rano, ki jo ic zadala Nemčiji vojska Nemčija pričakuje od drugod odkrite be sede, da so tudi kje drugje pripravljet i sporazumeti se, in to pred vsem s kalio moralno akcijo. Ne gre samo za to, da odstranimo težkoče, ki so na poti ozdravitvi Nemčije, ampak gre tudi v prvi vrsti za to, da se vzpostavi mir v Evropi. Deficit : 750 anišijard Načrti za nadaljna posojila - Presojanja pariških pogajanj BUDIMPEŠTA, 26. Po dosedanjih izvidih se računa primanjkljaj v proračunu za leto 1923-24 na 125 milijonov kron v zlatu, torej na 750 milijard kron v papirju. Politični krogi menijo, da ne bo zadostovalo posojilo 270 milijonov kron v zlatu za ureditev ogrskih financ tekom 2\'-> let in da bo treba v kratkem času najeti novo posojilo. Po najetju posojila bo vlada podala v parlamentu posebno izjavo. Listi presojajo zelo različno izid pogajanj v Parizu. Poluradni listi poudarjajo posebno Belhlenov uspeh, medtem ko se izražajo glasila opozicije še vedno pesimistično. Legitimistični «Magyaifsag» na pr. piše Še vedno o zmagi diplomacije Male entente in toži o «odrekanju® in ' podjarmi jen ju > Ogrske. Vprašanje madžarskega posojila BUDIMPEŠTA, 25. Ministrski predsednik grof Bethlan je sprejel pri svojem povratku iz Pariza zastopnika madžarskega korespondenčnega urada in je ugotovil glede raznih govoric, da je vsebina protokolov, ki se tičejo najetja madžarskega posojila v inozemstvu, z ma4žarskega stališča povoljna in ne vsebuje nikakih pogojev ali izjav, ki bi kršile suverenost Madžarske ali pomenjale vmešavanje v notranje razmere države. Javnost se bo o tem lahko prepričala, ko bo besedilo protokolov objavljeno. NOV POTRES NA JAPONSKEM PARIZ, 26. <.Chicago Tribune« poroča, da je glavno mesto Japonske Tokio spet zadel hud potres. V začetku je bilo potresno gibanje precej šibko, toda sledili so v kratkih presledkih vedno hujši sunki, ki so porušili na stotine začasnih stanovanj, ki si jih je prebivalstvo zgradilo po zsdnjcm potresu. Vsi prebivalci bežijo iz mesta v strahu, da se ne ponovi potres v takem obsegu, kakor je bil zadnji. Razkritje komunistične zarote na Španskem. PARIZ, 25. Agencija Havas poroča ;z Madrida, da je bila razkrita zarota, ki je imela namen pričeti dne 28. t. m. revolucijonarno komunistično giban}e istočasno na Španskem in Portugalskem. V Madridu,^ Sevilli, dalje v mestih Palma de Majorka, S. Scbastiano, je bilo aretiranih mnogo komunistov. Turška vlada in opczicijonaini tisk. CARIGRAD, 25. Včeraj so policijska oblastva dala aretirati Abdula Kadri Kamali, ravnatelja nekega opozicijonalnega lista v Ada ni. Objava tangerske ustave LONDON, 26. Dogovor za ureditev ustave tangerske cone bo objavljen 27. i. m. Volilna reforma pred francosko zbornico PARlZ, 26. Poslanska zbornica je zavrnila danes s 350 proti 140 glasovom predlog, na podlagi katerega naj bi ostalo sedanje število poslancev neizpremenjeno. Vlada je bila sicer za ohranitev sedanjega števila, a ni stavila na to glasovanje vprašanja zaupnice. ___ Mussolini na poti v Rim MILAN, 26. Danes zvečer ob 2045 je min. predsednik odpotoval proti Rimu. Spominjajte se ob vsaki priliki »DiiaSke Matice* n usodnih dni uojnllt priprav L1914. |Glej «Edinost» 13. dec. t. 1.) Spomini bivšega avstrijskega maršala Con-mda von Hoetzemdorfa so dragocen prispevek k predzgodovini svetovne vojne. Iz njili je Jasno dakaiana krivda dunajske vojaške in diplomatske kamarile na izbruhu vojne. Nemška prenapetost in nasilni duh sta se upirala kateremukoli razvoju nenemških narodov monarhije. Ncmci so ho-teli imeti v Avstriji lc nekako podružnico velike Nemčijet za Avstrijo niso marali. Že Nemci sami so torej kazali prav malo interesa za državo, ki ne bi stremela k bližnji ali daljni spojitvi z Nemčijo. Lc vojaški krogi in pa dvor so tvorili še duhovno Avstrijo in deloma nekateri cerkveni višji desiojansitveniki. Sicer pa je Avstrija kot država v vseh avstrijskih narodih, vštevši Nemce, umirala. Saj so bili Nemci tako predrzni, da so si upali javno govoriti; Avstrija bo nemška, ali je sploh ne bo. Zgodilo se je, kakor so rekli, ne pa tako, kakor so si želeli. Krivda v višjih vodilnih krogih je torej obstojala v tem, da so dopustila in favorizirali v prakfi naziranje o nemštvu Avstrije. Tako so morda nehote uničili ugled in vrednoto države v duševnosti vseh narodov. In ko so se ti naredi zavedli, da so tujci v državi, so pričeli misliti na osvobojenjc, ki je prišlo ob ugodni priliki. Avstrija je torej propadla, ker se je zlomila volja skupnosti v množicah podonavske monarhije. Vsled svoje nemške orientacije je prišla Avstrija ped vpliv Berlina. In ni čuda, če so se v Berlinu smatrali za pravcate gospodarje avstroogrske «posestrime®, Interesno težišče je bilo v Berlinu, s stališča nemških interesov, zlasti interesov Nemčije, so se presojali vsi dogodki in so se upoštevale vse poslcdice. S le£a stališča je torej tudi Berlin presojal umor v Sarajevu in položaj Avsiro-Ogrske. Zadnjič smo omenili, kako je nemški cesar dal svoic privoljenje, da s*; vojna provocira, le rekel je poprej, da se mora pogovoriti s kanclerjem Bethmannom-Hoilvvi gom. Tudi iz nasledn,';h odstatkov je razvidno, kako trdno je bila Avstrija že tedaj v mrežah berlinske politike. Conrad pripoveduje: 9. julija je grof Berchtold poročal o svojem obisku pri cestarju v Išlu. Našel je vladarja zelo mirnega in odločnega. Njegovo veličanstvo jc bil za nastop proti Srbiji, bal se je, da ne bi nastale na Ogrskem kakšne zmešnjave povzročene po nemadžarskih narodih. Vedno močnejše jc pritiskal Conrad na ministre, da bi izsilil ukaz za mobilizacijo. 30. julija jc nemški poslanik sporočil Berčhtoldu o posredovanju Anglije in von Tschirsky je dodal, da nemški kabinet zelo želi, naj bi se angleško posredovanje pod tako častnimi pogoji sprejelo. S io noto so šli Berchloid, Conrad in vojni minister k cesarju. Razvil sc je razgovor, kaj naj se zahteva od Srbije. Conradovo mnenje je bilo: Srbija mora naš ultimatum sprejeti do pičice in plačati vse stroške naše mobilizacije. Jaz sem pristavil, pravi Conrad, — in to je dokaz moje brezmejne odkritosrčnosti — da je treba zahtevati tudi teritorijalne kompenzacije, vsaj tolikšne, ki so potrebne, da zavarujemo svojo vojaško pozicijo: Belgrad in Sabac z okolico, kjer bi postavili utrdbe, ki jih mora kajpak Srbija plačati. Cesar je po pravici na te prenapete besede odgovoril: V tem se ne bodo nikoli udali. Berchtold je pristavil: Razen tega je Tisza zahteval, naj ne stavimo teritorijalnih zahtev. Jaz sem izjavil, pripoveduje Conrad dalje, da ne moremo več odlašati z operacijami proti Srbiji, ker jc že vse v pripravah. Kaj takega ni mogoče in armada bi tega ne prenesla. Nemčiji ■ moramo reči: Će Rusija mobilizira, moramo tudi mi mobilizirati. Iz teh izjav se že vidi, da je Nemčija izpre-menila svoje stališče. To dokazeju tudi depeša zastopnika feldmaršala Conrada pri pruskem generalnem štabu, kjer poroča, da ne bi ruska mobilizacija sama na sebi dala povod za nemško mobilizacijo. Samo čc bi izbruhnila vojna med Kusijo in Avstro-Ogrsko bi mogel povzročiti mobilizacijo Nemčije. Nota se je končala: Ne napovejte vojne Rusiji, ampak čakajte, da vas napade, nakar jc Conrad rekel: Ne bino napovedali vojne ne Rusiji, ne Srbiji. Toda še onega dne so prišla druga poročila iz Nemčije. Ob sedmi uri je prejel Conrad poročilo, da je Nemčija v Petrogradu izjavila, da bi morebitna ruska mobilizacija imela za posledico mobilizacijo Nemčije. 31. julija zjutraj je bil Conrad po zunanjem uradu obveščen, da bo Nemčija stavila Rusiji ultimatum, naj prekine z vojaškimi pripravami, Conrad je prejel 31. ju'ija zjutraj sledeči telegram od .Moltkeja: Bodile pripravljeni na rusko mobilizacijo. Avstro-Ogrska se ne sme uničiti. Mobilizirajte takoj proti Rusiji; prisilite Italijo s kompenzacijo, da.napravi svojo zavezniško dolžnost. Ta telegram jc bii dopolnjen še z drugo depc'0, v kateri z«hieva Moltke, naj Avstrija zavrne angleško posredovanje za mir. Ta depeša sc konča s sledečim stavkom: Zadnje sredstvo za Avstrijo, da se obdrži je, ee provocira izbruh svetovne vojne. To menjavanje od'očujočih oseb je presenetilo Buri"na, ki jc vzkliknil: Kdo vlada pravzaprav Moltke ali Bcthinann? Preobrat v vojaških krogih je tako nenaden in oster, da je Mollke odgovoril na Conradovo depešo, v kateri mu sporoča, da ne pojde Avstrija v vojno proti Rusiji tako-Ie: Ali bo pustila Avstrija Nemčijo na cedilu? Bržkone je pozabil, da je pred tem sam od Avstrije zahteval, naj bo mirna. Vojna je bila sklenjena. Moltke je priporočal, naj se sklene z Italijo kompromis ter naj se ji odstopi Trident. Conrad in Moltke sta bila oba mnenja, da je treba po končani zmagoviti vojni -izsiljevalki« zopet odvzeti odvzeti odstopljeno deželo. To pripoznanje spravlja v kaj slabo luč Conradov značaj. Sicer pa so bili italijanski državniki dovolj prebrisani, da niso šli na limanice. S svojo nevtralnostjo v začetku in s poznejšim vstopom v vojno proti osrednjima vlastima je Italija temeljito prekrižala vse račune feldmaršala Conrada. Po izbruhu voine 5. avgusta je pisal Moltke prisrčno pismo Conradu, v katerem je priznal, da je nastop Nemčije proti Belgiji nasilen, toda gre za življenje in smrt in kdor nam je na poti, mora nositi za to posicdicc... MoKke pravi dalje: Napnitc vse moči proti Srbiji. O Italiianih pravi Moltke: Italijani ne * f t T • ___JI-*! U! -ni m »rac^/iili tln? V en glavni smoter in to je Rusija. Zapodke te puntarje v pripjatska močvirja ist udušite jih. Iz teh spominov se vidi, kako brutalno so vojaški krogi promatrali vse dogodke in da so se smatrali za edino kompetentne v usodnih vprašanjih. Vojaštvo je vodilo politiko in to zelo nesrečno in nerodno, kar so dokazali nešteti dogodki po onem usodnem koraku ultimatuma Srbiji. Le brezmejnemu nasilju in pomanjkanju vsakega moralnega čuta in politične razsodnosti je pripisati dejstvo, da so se no.vi sovražniki vsak dan oglašali. Značilna je sodba o Bolgarih in Srbih. Ošabni mogotci na Dunaju in Berlinu so v svojem srcu prezirali to slovansko rajo, ki je niso smatrali niti za ljudi. Sodrga Bolgari, četudi zavezniki, sodrga Srbi, ki so dali z umorom v Sarajevu ugodno priliko Avstriji in Nemčiji za provokacijo svetovne vojne. «-Naj sc pokolje sodrga med seboj,je rekel Moltke. Iz teh besed zveni naziranje tedanjega nemšiva o slovanskih narodih sploh. Vse, kar ni bilo v Avstriji nemško, to je bila sodrga za te gospode. . . Conradu von Hotzendorfu moramo biti Hvaležni za te dragocene prispevke, ki so tudi za nas zelo važni. Saj nam dokazujejo, kako smo bili na najvišjih mestih omalovaževani :n prezirani. Conrad je v teh spominih prav odkritosrčen, to se mu mora priznati, tako odkritosrčen celo, da ie svojo osebo postavil v silno slabo luč. Pa tudi to nam dokazuje neizmerno ošabnost tega gospoda, ki sc ne sramuje priznati javno svojo brutalno in neznačajno osebnost vsemu svetu na ogled. Tudi v tem se vidi ona zavest-nemškega ,«nadčloveka«. Pač dobro, da ti psi ne morejo več grizti. Zgodovina jih je pohodila in ona sodrga je ostala in sc prerila vkljub vsem Moltkeiem med družino civiliziranih navzgor strcmccih narodov. plemstvom, monarhom ali današnjo demokracijo. Podjarmi jen je kmetske ga stanu s strani samo gospodarska dobrina, predmet in- { ventarja svojega gospoda ter dosegel večjo svobodo. Ako je imela že absoluti- plemstva in boji z monarhom najboljši Obična država svoj interes pri tem, tembolj dokazi za to. Boj med plemstvom in abso-^je nova drža-va, demokratična država dol-lutističnimi vladarji, ki so čutili nevarnosl žna, da dovede do konca to reformo in da plemstva, vladalca nad zemljo, se bije cd povrne ljudstvu zemljo, ki je prav za prav 18. stoletja sem za moč ter je dosegel njegova in kateremu jc bila vzeta. Le tista svoj vrhunec v stremljenju monarhov, da država, nrištpvA zemiio bi osvobodili kmeta ter tako zajezili vpliv aristokracije. Teh korakov ni določilo čustvo do sočloveka, ampak bilo je v interesu države okrepiti moč vladarjev napram plemstvu in ta razlog je bil, ki je v prvi vrsti narekoval te reforme. Ampak to so bile le delne reforme, ko je zemljo obdelujoči človek prenehal biti I kulture. katere ljudstvo prišteva zemljo domovine med svojo lastnino, sloni na trdni in neomajni podlagi. Ni nikaka pridobitev nove dobe, tudi ni stvar mode, ako se da zemlja ljudstvu; to je le naraven in neizogiben predpogoj za življenje ljudstva, za njegov državni red, to je podlaga za zagotovitev njegovega miru in za ohranitev njegove nacijonalne DNEVNE VESTI Nemški župani v Rimu je Kakor poroča ^Lan£smann» od 24. t, m., se odposlanstvo županov nemških občin v Gornjem Poadižju vrnilo v pondeljek iz Rima t v domovino. Vtis, ki ga je napravil nanje spre- j jem pri Mussoliniju, je bil — pravi dalje i «Landsmann» — zelo povoljen. Med člani od poslanstva da prevladuje mnenje, da bo vsa vprašanja, ki so mu bila predložena, znova proučil. Odposlanstvo nemških županov sta sprem i začela padati nanje črna senca, so pa začeli I nemožato tožiti, da se jih napada in se puste ' še celo slaviti v jugoslovanskih listih kot nedolžne žrtve in mučeniki strupenih tržaških liberalcev. ! Cenjeni gospod urednik! Jaz vedno iščem tiste strašne grehe, ki ste jih storili Vi in pa tržaški voditelji, ali po pravici rečeno, jaz jih ne morem najti. Če pa mislijo nekateri, da Sotrebuje naš ubogi, razmućeni narod v Jul. krajini razcepitev v dva tabora, ki si bosta »i i -- —- ----J:i —ker eni napovedala boj na nož zaraditegć ljala poslanca dr. TinzI m tajnik nemškega smatra|o l'rmcipovo dejaaj* zadrugi,,, zU,-poslauskega kluba cav, UbaWi; Zupani so bili --kot potepa ^c^-K^ i jI .čin kot drugi, potem pa kar začnimo! —^ K a sprejeti preteklo nedeljo opoldne. Prvi je go voril poslanec dr. TinzI, ki je sporočil ministr- Človek in zentlia Pod tem naslovom razpravlja načelnik čehoslovaške agrarne stranke, ministrski predsednik Švehla, v prvem zvezku poročil mednarodnega agrarnega urada O razmerju človeka do zemlje, kjer podaja svoje naziranje o agrarnih vprašanjih in državi Objavljamo iz tega članka sledeči izvleček: . Temeljni kamen, na katerem sloni m je zidana vsaka ureditev družabnih razmer, tvori stremljenje po spoznanju pravega razmerja ljudstva do njegove lastne zemlje, naravno približanje človeka k nespremenljivim, zanesljivim zakonom večnosti. Vsa zgodovina človeštva od najstarejših časov do danes nas to jasno uči, — ker je bila vedno zemlja in razmerje do nje, ki je določalo smernice vsem procesom razvOia, ki jih je človeštvo preneslo v preteklih stoletjih. Tudi kadar so se začele gibati cele skupine narodov, je bilo vzrok njihovih romanj vedno hrepenenje po boljši zemlji in ugodnejših življenskih prilikah. Od trenutka, ko se je to ali ono ljudstvo ustanovilo na gotovem ozemlju, da bi na to navezalo svojo usodo, pa se je na tem razmerju do zemlje začelo zidati vse, kar spada k življenju tega ljudstva. Od tega trenutka šele oživi pojem domovine, ker zemlja, s katero je to ljudstvo zvezalo svojo usodo, ne tvori le njega lastnine, ampak tudi trajni vir, iz katerega črpa sredstva za zadostitev svojih potreb. Iz'skupine ljudi, ki živijo na gotovem o-zemlju, katešrega značaj: določajo tudi vsem tem ljudem skupna svojstva, nastane ljudstvo s svojo domovino^ določeno organizacijo te enote — državo. V pojmv domovina je zapopadena tudi volja braniti to domovino, ohraniti njen mir in urediti skupno življenje vseh na tem ozemlju združenih ljudi. Ureditev, kakor tudi obramba tega lastnega ozemlja predpostavlja gotovo organizacijo, iz katere nastane potem sistematično državni red. Vendar pa se ne porodi iz tega primitivnega razmerja človeka do zemlje le pojem ljudstvo, ampak vsa kultura ljudstva je določena od te smernice. Značaj dežele, gore, gozdovi, reke, morje, ravnine ali gričevja, vse to določa tudi značaj kulture. Zemlja in njena oblika vodita razna ljudstva po različnih poteh do pojma Boga, naziranja življenja, določata stopnjo njihove želje po bogastvu, dajata njihovim pesmim različne napeve, povzročata različna razpoloženja čustev ter sta izhodišča za vse poti, ki vodijo k tvorbi vsakemu teh ljudstev lastnega značaja. Tedaj vidimo jasno, da so vsi tnje faktorji, ^d tvorijo življenje vsakega ljudstva, zadostitev življenskih potreb (gospodarsko življenje!, potrebe duha (kultura, morala) in organizacija družbe (politika m država); da ima vse to svoj izvor v tem človeka, oziroma ljudstva do zemlje, na katero i # . usodo. Ta pomen zemlje se udejstvuje potem v razvoju vseh ljudstev in vsi boji, iz-prernembe in vsi pravni redi so — sicer skemu predsedniku čustva spoštovanja prebi valstva Gornjega Poadižja. Obenem je dal iz- se najraznovrstnejše stranke združujejo in pozabljajo na diference in zapostavljajo svoje osebne in strankarske koristi, ko se gre za rešitev domovine. Le nam Jugoslovanom raza svoji radosti, da ,e ministrski predsednik ***g«v oomo ^ sam vzel v svo.e roke ^Z^llnl^ živ ^ v takem izobilju, da si lahko dovolju-k! se tičejo Gornjega Poadižja, m ki bodo vsled - medsebojno klJa- do p000l„cga uni- tega gotovo primemo rešena. Ministrski predsednik — pravi dalje poročilo v «Landsniannu» je dal vsakemu županu roko in ga vprašal po imenu kraja, ki ga zastopa. Nato je govoril v imenu županov župan iz Pragsa g. Oberhammer. Govoril je v nemškem jeziku, v kar je g. Mussolini privolil, . ---—-— , . jn ki mu ona daje naraščaj. Usianoviia jc podružnice po vseh večjih krajih Slovenije. S svojim vzornim zborom je bila občidovana po vsej Jugoslaviji in jc bila celo na Dunaju od najstrožje kritike nad vse hvaljena. Vsi ti velikanski uspehi za našo glasbo so vzrasli iz pevskega zbora, ki je vzpodbujal naše skladatelje, da so z večjo vnemo in z večjim po^lobljenjem ustvarjali; budil v našem ljudstvu veliko večje zanimanje za zborovo petje, ki je potom pevskih dni?;tev iroclo velik vpliv na ves kulturni razvoj slovenskega naroda. Pe vski zbor Matice in njen pevovoclja Matej Hubad je bil vzor vsem pevskim društvoaj in njenim voditeljem. Danes stoji na Ček pevske zveze za Slovenijo mojster Hubad. Ravnokar sc je ustanovila o priliki jubileja hrvatskega pevskega zbora *Kolo» v Zagrebu <*Jugoslovcr.ska pevska zveza«, h kateri so pristopile vse pevske zveze Slovencev, Hrvatov in Srbov. To je končno tista i^^ui ur" ganizacija, ki je povzdignila čcško^lriri v teku zadnjih 25 let, posebno od obstoja zbora moravskih učiteljev pod vodstvom najgenial-nejšega sodobnega pevovodje Vacha, tako visoko, da je danes za rusko moderno glasbo, prva na svetu. Kako velik moralni, kulturni, gospodarski in politični uspeli so dosegli Čehi s svojo glasbo, nam dokazuje najnovejša zgo^ dovina. Kdo je ovekovečil vso Kalvarijo poljskega naroda? Chopin je bil tisti, ki je očaral ves svet s svojim božanskim igranjem in svojimi genijalnimi umotvori, ki niso izražali nič drugega nego brezmejno ljubezen do grozovito trpinčene, usužnjene domovine, On jc bit tisti, ki je vsemu svetu dokazal strašno krivico, ki io je moral prenašati njegov narod. Pridobil jc tako simpatije celega svela za svojo domovino. Chopin je iztiladil pot Padere\vfkcmu, on jc ustvaril iz Paderewskega pianisla-poli- da se bo veronauk vršil v materinem jeziku. Poslanec dr. TinzI je izročil povodom bivanja nemških županov v Rimu kom. Go Kredo podpise prebivalcev Gornjega Poadižja xa ohranitev nemške ljudske šole. Značilen glas iz občinstvo Od osebe, ki jc bila do nedavna zelo blizu krogom okoli «Malega lista*, smo prejeli: Cenjeni gospod uredniki Zelo sem se razveselil, ko je začel izhajati «Mali Iist». Pri današnjih gospodarskih razmerah namreč ni moči zahtevati od naših ljudi, vsaj na splošno ne, da bi naročali drage dnevnike. Veselilo me je tudi to, ker je «Mali list» takoj v prvi številki povedal, da mu je svrha: pouk ljud »am -—------#- - , ,, , . tika. Brez Chopinovih skladb, bi se mu bih> strani. Občinski odbor je omenjeni predhodni iej±o prerili skozi ^oz sc >e cArail do nek«- * najsvetejša glasba. Dunaj T« M*«df>nie na oostane ^ poslanca, ki da je glede tega vprašanja . ~ ls J .. : bil rešilni angelj poljskega naroda. Poglejmo si tudi Nemce. V Trstu jc pred kratkim dirigiral Richard Sirauss lastno skladbe, Mozarta, Wagncrja — tedaj najgc-nijalnejše nemške umotvore. Doživel je ova-i cije, kakor morda nikdar pri lastnem narodu. Pred Straussom dirigentom in skladateljem, pred njegovim genijem, sc je vse sovraštvo, ki je propagiralo sveto vojsko vsemu, k r je nemško, izpremvnilo v brezmejno občudovanje in navdušenje, ves sacro egoismo-, vsa velika in visoka politika sc jc razblinila v prazen nič, padla je umetna in narinjena krinka in srca so drhella od prekipevajočega in pre-sladkega čustva, oči so se lesketale in solzile od samega blaženstva. Vsakd je moral imeti občutek-, da so nas držali v zaporu in skrivali nam solncc. V tistem tronuiku mi je bilo jasno, da je človek po svoji naravi dober, da je vselej dober, kadar posluša samo glas srca, in kakšna zver postane, kadar se vda vplivu golega razuma, ki ne hlepi po ničemur drugemu nego po — denarju. In še en občutek sem imel: Nemci so nepremagljivi. Nemcem lahko vse vzamejo, osiali bodo kljub temu večno bogati. Kdo jim more vzeti Baclia, Mozarta, Beethovna, Wagnerja, Straussa? Hin-denburgove in Ludcndorffove zmage so nemški narod spravile na beraško palico. Kdo jih reši lakote? Poglejmo na Dunaj, lii luiie čudi, kako---- zapisati tako laž. To začudenje pa postane da so duhovniki. razmerju c^v™, — — na;~Zal svojo ki tako "pišejo - Zavedam se, da sem s temi ' « . f ■ I ___■ _ _ __TVl 1 v "7rz> l' če se pomisli, rvi — Zavedat.- — besedami izrekel ostro obsodbo, toda v dokaz, da gg. pri -Malem listu* res niso tako tanko- nezav ,'csin.o — določeni od neposrednega«£ vestni, kakor bi morali že po svojem zvanju biti, naj služi sledeče: Ko se je ustanavljal Mali Jist», so razposlali neko ozira na zemljo. Tako pride pojem moči potom lastnine zemlje do svojega 3zrap,j?*0 svojih močeh delujte . kajti le tisti, ki ima zemljo, podlago živ- širjenje lista) v svojem krogol Ne se^kiicevau onzorcij za «----— . . «poročilo*, v katerem pravijo med drugim:... ...... v tem oziru (za raz- kajti J — . . ljenja, vlada, le tisti je v posesti moči Radi tega opažamo v vsej zgodovini večne boje za posest zemlje kot naravne podlage moči. Kakor rdeča nit sc vleče skozi vso svetovno zgodovino vseh ljudstev in časov ta nepretrgani boj za posest zemlje. Ako gre pri tem za bo, med ljudstvi ali za boj med posamezniki gotovega ljudstva, igra ta motiv vedno najvažnejšo ulogo. Tudi boji in življenjski cilji velikanov v zgodovini in celih ljudstev so le odmev tega boja za zemljo in za ureditev razmerja človeštva do zemlje. Nemogoče je omeniti vse te zgodovinske posameznosti, v katerih se izraža pomen zemlje,m zasledovati vse tozadevne procese v raznih dobah zgodovine. Izza starih časov Egipta, od Mojzesa, Likurga, preko poloma starih in novejših cesarstev, srednjeveškega fevdalnega sistema do odločnega odpora slovanskih poljedelskih narodov pod tujim gospodstvom, pa do težav zadnjih stoletij pri reševanju vprašanja bodo taki "podleži, da bi nam zasadili nož v i zemljiške posesti, vsesle nepretrgan boj za bodo tam P«?'ezi'Btilj?arc prot. Srl>om .m Jiaj | zemljo, pa naj ,e tu šlo za boj za življenje hrb«»t. Nahuiekaute „ se ta sodrga med sabo pokolje. Zdaj je za nas in za pomen poljedelca, ali pa za boj med na «mišljenje» etc., »marveč na izra&o raz širjenje lista (54C0 izvodov zaupno, za javnost 70C0)! — Torej zatajiti krščansko mišljenje lista in varati ljudstvo! To je morala, ki se je gg. niso učili pri Muellerju, ampak pri samem Machiavelliju. Vsak nadaljni komentar bi somo škodoval! , Večkrat premišljujem, cenjeni gospod urednik, kaj se hoče pravzaprav doseči s tem obrekovanjem. Oni, ki poznajo tržaške voditelje in teh, hvala Bogu, ni malo, z gnusom obsojajo tako pisanje. One pa, ki jih ne poznajo, je sicer mogoče za nekoliko časa varati, toda slednjič mora resnica le na dan in vsa sramota bo padla na obrekovalce. Da pa tako nekrščansko pisanje škodi naši stvari — narodni in verski — to mora uvideti vsak človek. ,, Pa ne samo nepošteno in nekrščansko je obnašanje «Malega lista*, ampak tudi nemožato. Povedati in ponoviti je treba vedno z nova, da boj wo začeli onL Saj so se vsi čudili, zakaj «Edinost« tako molči in ne odgovarja na napade. Se-Ie ko so napadi preko- ^L^ottss? £ aots K^&TS - - mora priznati, da j« ona samo v defenzivi. | člane odbora m zaupnike na pogovor t Ko je pa začela odgovarjati in so napadalci proatore uredništva «Edinosti» za danes, zapazili, v kakšni čudni luči s« kažejo in da ie r 27. t. m. ob 2 30 popoldne. — Predsednik. dobro informiran. In ta dobro informiram go-*Je spod je izjavil dopisniku milanskega lista, da volitev še ne bo tako kmalu. To svoje mnenje podkrepljuje z besedami ministrskega predsednika, ki je v enem svojih zadnjih govorov poudarjal koristnost zopetne otvoritve sedanie zbornice s kronskim govorom, v katerem bi se vlada predstavila z obširnim programom novih reform. Toda na glavno vprašanje dopisnika, ali so res vse govorice o skorajšnjih volitvah le prazna domnevanja, jc velemtcr-mirani gospod odgovoril: «To je moje mnenje, toda za vsak slučaj delam tako, kakor da bi ne Slo za kriv alarm — in temu dosledno sc ravnam.* Torej uganki «ali bodo ali ne bodo» niso našli še rešitve niti najbolj informirani krogi. Tem manj seveda tisti, ki niso informirani. Skoraj vse stranke so našle nekako začasno rešitev in uravnavajo svojo taktiko tako, da bodo čim bolje pripravljene za slučaj*, da volitve «bodoo. Bojkotiranje ljubljanskega „Jutra" ? Prihajajo nam vesti, da nekateri poštni uradi po tržaški pokrajini nočejo dostavljati ljubljanskega «Jutra» naslovljencem. Tudi nam ni bilo že par dni dostavljeno. Opozarjamo nato odgovorna oblastva, tem bolj, ker nam ni znano, da bi bilo kako politično oblastvo izdalo ukaz, ki bi upravičeval poštne urade v tako postopanje. POLITIČNO DRUŠTVO -EDINOST, danes Beureuth svetovne glasbe. Zakaj ta dolg uvod?" V Trstu imamo ludi Glasbeno šolo, ki je bila od požara — baklje dvatisočletne kulture — tako premagana, da je danes brez pravili prostorov, rastresena po različnih stanovanjih v mestu in zunaj mesta. Vzdržuje se od šolnine (ukovin^), ki je v primeru z drugimi tukajšnjimi glasbenimi /avodi občutljivo manisa. Veliko učencev je popolnoma ali napol oproščenih šolnine. Na zavodu poučujejo samo izprašane moči, ki izvršujejo samo svoj poklic. Plačujejo se pošteno, ker bi sicer tudi glasbeniki ne motf'i samo od idealov živeti. Dohodki krijejo komaj dve tretjini stroškov, dolgovi rastejo in zavod jc na gugalnici. Ko ne bodo več nekateri hoteli in mogli podpisovati menic, bo konec tudi cinglanja: Glasbene šole ne bo več. Kdo bo temu kriv? Razmere in pa mi, ki ne znamo takim razmeram primemo prilagoditi taktike, vse več napeti energijo in preko vseh zaprek hiteti življenju naproti. Resigni-rati bi se mogli še-le takrat, ko bo imel nas narod veliko Prešernov, Cankarjev in Zupančičev. Ravno tako se cmerimo, kot bi nam Slo že kdaj dob»*o. Danes jc samo slabše, zato pa moramo mi biti bc'jši. Glasbena šola ima menda, izven sto*;-^ • vpisanih otrok-^CKrog 30 članov. V vsem Trstu in okolici,^Ttorej 30 ljudi, ki se zajedajo, da je glasbena šola potrebna našemu ljudstvu. Keklo se bo, da so pač krive razmere, brezposelnost itd. Ko so pa bile razmere boljše^ ie bilo še manj članov. Bog vc, ali se kdaj poboljšamo? Morali bi biti še bolj biti!? Krogljice, ki eksplodiiajo, pasji biči. ol;i m vsa druga neštevilna mazilna sredstva: skorai da ni mogoče več stopnjevati! Cesa naj tore čakamo, česa nai se strašimo?! Članarina znača 2 liri mesečno. Koliko je trgovcev, doktorjev, posestnikov, gostilničarjev, bančnih uradnikov, duhovnikov, učiteljev, organistov in drugih v Trstu, okolici in na bližnjem Krasu, ki bi lahko žrtvovali za kulturno povzdigo svojega najbolj zaničevanega naroda na svetu — 24 lir na leto? Ustanavlja se zopet zbor glasbene šole, ki naj postane zgled našim pevskim zborom in sploh vsemu glasbenemu življenju v Julijski Jtrajini. Zbor bi bil materijalen vir za glasbeno Solo, zakaj ni je glasbene šole na svetu, ki )>i ne bila deficitna, vsepovsod so ji v veliko oporo dohodki koncertov, članarine in podpore. S koncerti, ki bi jih zbor prirejal, bi se zainteresirala vsa naša javnost tako, da se bo zavedala važnosti Glasbene matice m jo moralno in gmotno podpirala z obiskovanjem koncerto\* in vplačevanjem članarine. Zbor bi moral tudi organizirati pevsko zvezo iz vseh pevskih zborov, prirejati pevske tekme, izdajati glasbeno revijo in zalagati (morda tudi potom subskripcij) muzikalije. Zalagati skladbe in izdajati revijo je tedaj mogoče, če so organizirani člani kot odjemalci. V dokaz nam je «Pevec» v Ljubljani, glasilo pevske zveze, edina revija, ki ni deficitna — to je sad organizacije. Gerbičeva ^Glasbena zora > in Krekovi Novi akordi so vedno hirali in umirali zaradi pičlega števila naročnikov. Kjer ni organizacije, ni naročnikov — tam se zida na pesek. Kakšnega splošnega pomena je zbor, sem jasno povedal v uvodu. Tega ne bomo dosegli na našem ozemlju nc danes ne jutri. Vendar so že tu različni znaki, ki nam povedo, da ne bomo zaostajali za našimi brati onkraj meje. V velik dokaz so naše literarne publikacije. Tudi v glasbi bomo lahko v bodočnosti tekmovali. Naša presrečna geografična lego nas je prisilila v popolno samostojnost na vseh poljih. Ustvariti si moramo svoj vrt umetnosti. Obzidati nam ga ne bo ireba, zato bodo že drugi skrbeli. Semen so prepolna naša izbičana srca. Zalivali bomo žemljico v vrtu s solzami in srčno krvjo. Presajali borne čepke iz žlahtnega vrta Lajovicev, Adamičev i* zrastle bodo rože, ki bodo večno duhtele in ne bodo nikdar odcvetele. Marsikdo je zavoljo hudega pritiska že popolnoma obupal in gleda pesimistično na vsak novi projekt in poskus. Zares, da je slabo, ali tako slabo vendar ni, saj se prerekamo in zmerjamo mv-d sabo v iromentu, ko nam vsaka tudi pametna diferencijacija lahko zadrgne vrat. Će tudi nam grozi pogin — imeti moramo v življenje: koncentrirajmo vso našo pisnik, kot svojo soprogo. Pripotovala sta baje J Policija zasledila tolpo ponarejevalcev de-1 POSESTVO na prodaj. Dve hiši, približno j iz Pariza preko Benetk, Mlademu paru je bila narja. — Dve ponarejevallnici 10-dinarskih | 3500 klaftrov obdelanega zemljišča, vinograd odkazana soba št, 8. Oba sta bila videti sreč- bankovcev odkriti. — Številne aretacije. V in vrt, vse v bližini postaje Vrdela na lonjcr-na in zadovoljna, kot novoporočenca na že- : Jugoslaviji, posebno v Beigradu, so že delj ski cesti. Pojasnila v gostilni Suban pri Sv. nitovanjskem potovanju. Nihče ne bi niti od časa krožili v premetu izvrstno ponarejeni 10- | Ivanu. 1745 daleč slutil, da se mlada človeka nahajata na dinarski bankovci, ki so jih v obširni meri! 11 .'','" pragu krvave tragedije, ki je mahoma uničila . razpečavali nt znani ponarejevalci. Jugoslo- GOSPODIČNA, sirota, sprejme vsako delo na njuni Življenji. j venska varnostna oblastva so se na vso moč J * ~~ " Predvčerajšnjim opoldne sta si mlada gosta! prizadevala, da bi prišla lopovom na sled; po-naročila bogato kosilo, ki jima je bilo prine- izvedovanja so imela uspeh, kajti pred krat šeno v sobo. Mladi gospod in njegova spremljevalka sta bila popolnoma oblečena in se je zdelo, da nameravata odpotovati. Vendar pa nista zapustila sobe. kim je bilo v Beigradu aretiranih mnogo raz-pečevalcev. Dognalo se je tudi, da se ponarejeni bankovci uvažajo iz Italije in sicer iz Julijske Krajine. Po nalogu beograjske policije dom. Izvežbana v šivanju, vezenju, krpanju L t. d. Gre tudi za sobarico. Naslov pri upravništvu. 1763 Okoli 20. ure je neka sobarica potrkala na je prišel v naše mesto policijski uradnik Ev-vrata sobe mladega para; hotela je pospraviti gen Popovič, ki je na tukajšnji kvesturi stopil v sobi, misleč, da sta gosta že odpotovala. Ker i v stike z meredajnimi organi. Po večdnevnem ni na prvotno trkanje dobila nikakega odgo- ' poizvedovanju po raznih krajih na Krasu, so vora je sobarica, precej začudena, odprla sobo; policijski agenti končno odkrili v vasi Reje pri ko je pogledala v sobo se ji je ponudil strašen Postojni ponarejevalnico denarja v hiši Andre-prizor: mladi gospod je ležal po eknem na tleh ja Gorup. Ta je najbrž zavohal že prej nevar-v luži krvi; nedaleč od njega je ležala vsa kr- nost in je svoječasno pobegnil v inozemstvo, vava mlada dama. Ob groznem prizoru je ob- Doma je bila le njegova mati Marija stara 63 stala sobarica za hip kaJkor okamcncla; nato je let, ki je bila aretirana- Agenti so našli v hiši zbežala prestrašena iz sobe ter s svojim vpi- ■ veliko množino raznih priprav za tiskanje ban-tjem vzbudila pozornost drugega postrežniske- ' kovcev, klišejev, cinkastih plošč, steklenice z ga osebja. V sobo je prihitelo več ljudi. Skoro raznimi kislinami, različne barve, 140 kosov istočasno je bila obveščena o dogodku rešilna papirja v obliki 10-dinaKskih bankovcev in raz-postaja. Na lice mesta prihiteli zdravnik je novrsten drug materijal. dognal, da sta mlada ljubimca že mrtva; Mez- | Toda s tem ni bilo delo policijskih agentov zasalma je imel prestreljeno glavo v sencih; j šc končano. Po nadaljnem poizvedovanju, so njegova družica je imela istotako prestreljeno prišli na sled drugi ponarejevalnici. Podali so glavo, a na temenu. se v Sv. Križ pri Trstu, kjer so pri preiskavi Kmalu potem se je podala na lice mesta v hiši Angela Košuta, starega 33 let našli sodna komisija, ki je preiskala prtljago obeh celo zbirko raznovrstnih potrebščin, ki slu-nesrečnežev. Prišle so na dan razne listine, na ' žijo za ponarejevanje bankovcev. Med drugi-podlagi katerih je bilo mogoče dognati, da je mi So našli tudi dele litografičnega stroja; mno-dama 33-letna Carlotta Fauchecourt, rodom g0 predmetov so našli zakopanih na vrtu v iz Francije, stanujoča v Parizu, razporočena bližini hiše, med temi tudi litogrsfično ploščo in mati enega otroka. Bila je ljubimka Mezza- z odtiskom 10-dinarskcga bankovca. Košuta salma, ki je rodom iz Tunisa, bivši častnik; in več ljudi, ki so osumljeni, da so bili v zvezi kakor je bilo razvidno iz najdenih listin, sta z njim, so bili aretirani. Policijsko oblasivo se imela zaljubljenca v kratkem poročiti. V nadaljuje preiskavo in je pričakovati novih njunih kovčegih je bilo najdenih mnogo aretacij. vero energijo, napnimo mišice naših zdravih in krepkih rok, odorimo srce. vsemu lepemu in dobremu — bojujmo se in delajmo, delajmo! _Srečko Kumar. Nove pristojbine za brzojavno službo. Poštni in brzojavni kemisarijat za Julijsko Krajino sporoča: Od 1- januarja 1924 dalje bodo stopile v veljavo te-le pristojbine: 1) za uničenje brzojavke, preden se odpoSlje 75 stotink; 2) za izstavitev prepisa brzojavke L 1.50 za vsako brzojavko z manj kot 100 besedami; če je brzojavka nujna, se pristojbina podvoji; 3) kdor hoče pogl-jdati brzojavko ali potrdilo, da je bila brzojavka dostavljena na-slovjjencu, mora plačati L 1.—. Stranke ali njihovi pooblaščenci morajo dokazati, da so pošiljatelji ali nasiovljenci brzojavke in morajo razen tega predložiti potrdilo o vpis čilu omenjenih pristojbin. Te pristojbine raznovrstnih dragocenosti, in velik znesek zlatega in papirnatega denarja. Zaljubljenca sta* nameravala odpotovati. Samomor ženske Snoči, okoli 19. ure je 34-letna Josipina Scocir, stanujoča v ulici Bec-cherie št. 47, izpila s samomorilnim namenom menda na Reko; kovčegi so bili že zaprti in večjo količino karbolnc kisline. Zdravnik re n'inravl^n; Šilne postaje, ki je bil telefonično poklican na lice mesta, je skušal izprati zastruplienki želodec, kar se pa mu ni posrečilo. Nesrečno žensko so nemudoma prepeljali v mestno bolnišnico, kjer je pa kmalu potem umrla v strašnih mukah. Vzroki, ki so Scocirjevo prignali do obupnega koraka, niso znani. p ipravljeni. Krvava žaloigra je zavita v tajnost. Domneva se, da je Mczzasalma ustrelil svojo družico, naio pa še sebe. Samokres — tipa «BroWning» — je ležal nedaleč od njega. Vzroki ki so privedli moža do strašnega čina, so neznani. Grozna nesreča v prosti laki «Duca d'Ao-sta». — Strašna smrt očeta in njegovega otroka. — Zmečkana med parni kom in obrežjem. Predvčerajšnjim — na dan božičnega praznika — se je v našem mestu pripetila grozna nesreča, ki je napravila na meščanstvo silno mučen utis. Zahtevala je dve človeški žrtvi: očeta in njegovega komaj 4-letnega sina. Pomorski dobavitelj Matej Lussich, star 33 let, stanujoč v ulici S. Franccsco št. 34, se je predvčerajšnjim popoldne podal s svojima otrokoma, 14-lctnim Ivanom in komaj 4-letnim Aleksandrom, na parnik *Bosanka», ki je zasidran v prosti luki «Duca d'Aosla. Kot pomorski dobavitelj je imel Lussich med mornarji mnogo znancev; tako tudi na parniku «Bosanka >, kjer sta bila — poleg drugih znancev — vkrcana tudi njegova prijatelja, sobar Josip Glavica in glavni kuhar Jurij Ailabeg. Šel ju je obiskat, da bi jima obenem voščil vesele božične praznike. Po približno enour- z njima in z drugimi se bodo plačevale pri centralnih brzojavnih Pn'ainem Pogovoru „^aiu v; k^ W7ninrnn nameščenci na parniku, se je Lussich priprav lial, da zapusti parnik ter da se vrne domov, V tem času je postalo morje silno nemirno; uradih, ki bodo izdajali strankam brezplačno tozadevna potrdila. EJriSSaV VISSfci * pihal je silen veter in valovi so se ljuto za- , , * c . D „ - , ganjali ob breg. Ko se je Lussich poslavljal od Sov. akad fer. orus vo «Balkan. ima ob ^ ^ * ? ^ u&n „J 20.30 svo, redni sestanek, na katerega so PP-«fea breg. Mali Aleksander je hotel za njim, sebno vabljeni tovariši, ki so prišli na počitni-H^ komaj jc by na mosiiču je _ menda 1 močnejšega sunka viharja — zgubil ravnotežje ce. — Točno ob 19. je odborova seja v prostorih. — Odbor. Pevsko društvo «IIirifa». Vabim stari in novoizvoljeni odbor na sestanek danes, četrtek, 27. t. m. ob 20.30. — Predsednik. ts tržaškega livifenia ier padel v morje med parnik in pomol, Lus sich, ki je to opazil, je brez pomišljanja skočil za sinom v vodo. Tu se je zgodilo nekaj strašnega. Predno so navzoči utegnili priskočiti obema na pomoč, je vihar potisnil parnik z vso silo k bregu. Nesrečni oče in otrok sta prišla v strašen položaj: parnik, ki je pri zibanju Krvava tragedija dveh ljubimcev v hotelu drgnil ob pomol ju jc zmečkal ter takorekoč «Centrale». Preteklo nedeljo popoldne se je ribal in trgal; v par minutah sta bila nesreč-nastanil v hotelu *CentraIe» v ulici Roma neža razmesarjena v brezoblični krvavi masi. mlad, eleganten gospod, ki se je izkazal za tr- ■ 2*lornarji in drugi ljudje, ki so prihiteli na lice govca Josipa Mezzasalma, starega 28 let; mesta, so prestrašeni gledali grozni prizor, ne spremljala ga je elegantna dama, približno nje- da bi mogli na kak način priskočiti nesrečne-govih let, katero je dal zapisati v potniški za- j žema na pomoč. Nepopisni so občutki, ki jih je imel ubogi Ivan, ko je videl strašni konec očeta m brata. V svojem obupu je hotel v prvem hipu skočiti za njima, a navzoči so mu to blazno nakano preprečili, ker bi sicer tudi ne ušel neizogibni strašni smrii. Na lice mesta je bil poklican zdravnik re-' silne postaje, ki jc dečku podal nekaj pomir-; je valnih sredstev, nato ga je da! prepeljati na dom, kjer so bili domači obveščeni o strašni nesreči, ki jih je zadela, i V tem času so mornarji in pomorski piloti skušali potegniti iz vode ostanke nesrečnih žrtev; s pomočjo dolgih drogov s kavlji so preiskali morsko dno pod parnikom, a zaman. Radi teme. ki je med tem nastopila so morali opustiti iskanje, ki je bilo otežkočeno radi razburkanega merja. Iz tržaSke pokrajine Iz Senožeč. Tukajšnja pivovarna «Adria-> je praznovala dne 12. decembra tridesetletnico delovanja svojega sedanjega ravnatelja g. Liebmana. Privatne slavnosti, ki se je vršila v Trstu, se je udeležilo uradništvo, upravni svet, zastopniki delavstva in odposlanstvo seno-žeške občine, v katere imenu je slavljencu čestital župan g. Meden. BABICA, diplomirana, sprejema noseče. Ljubezniva oskrba. Največja snaga. Tajnost zajamčena. Govori slovensko. Corso Garibaldi 23. 1679 Odvetnik je odprl svojo pisarno u Trnovem pri Ilirski Bistrici hiši gospoda Ivana Benigarja trgovca v Trnovem št. 121. i! Šivalni stroji, petletno jamstvo, L 350.— za vezenje L 570.— zaklopnl, luksuzni L 720.—. Zaloga najboljših koles po izrednih cenah. Iščejo se preprodajalci za Julijsko Krajino proti posebnim popustom. Pošiljatve proti predplačilu. 57 Cervellini, Trst. Via G. Carducci 27 CfHjž ri družbr. z ora. j. Trst - Via Artisti 9 - Trst Kupuje zlato, srebro, pl?tin v vsaki obliki in srebrn denar. — Prodaja dragocene kovine izdelane in v kosih in kemične sestavine. — Glajenje, ploščenje in nit-kanje. — Kemična delavnica za vsakovrstno preizkušanje. (692) COOPERATIVE OPERAIE (DELAVSKE ZADRUGE) Po kratki in zavratni bolezni je danes preminula naša nad vse ljubljena VANDA ČEH Gojenka L teč. licealnega zavoda «Giosue Carducci" v zorni mladosti let. Razžaloščeni stariši Rudelž in Pina bratec Gaston in sestrica Nerina, tudi v imenu ostalih sorodnikov, naznanjajo to pretužno vest vsem prijateljem in znancem. Zemski ostanki nepozabne pokojnice se pre-neso v četrtek, 27. t. m. ob 10 uri predp., na domače barkovljansko pokopališče k večnemu počitku. Trst - Barko vije 25. decembra 1923. Velja kot direktno obvestilo. Novo pocrebno podjetfe Trst. Corso V. C. lil. 47. Podpisani sklicuje radni oblni zbor Političnega Hita .Edinost'o Trsta na 30. decembra t. 1, v prostore uredništva ZA NOVO LETO: Veliki iMi aajfioeišeoa porcelana iz Karlovi fari, najoiodčmojiili vzorcev: Haznlzna posoda, umivalniki, posoda za črno in belo Kavo in za čaj po izredno zmernih cenah. Velika izbera skledic za čaj, belo in Črno kavo od L 1.50 naprej Steklenina za domačo uporabo in za gostilne Namizni kozarci od L —.75 naprej Predmeti iz glamlnljg znemta „Slon", iako moinl Predmeti iz emajliranega železa, leseni, pločevinasti, železni itd. Predmeti za darove tu- in inozemskih tovarn KRONE, goldinarje plačam 6 cent. dražje kot drugi, zlato, platin, denar višje kot drugi. Zlatarnica, ^ortici^ Piazza Goldona. 1772 ZLAT, srebrn in papirna? denar se kupuje m prodaja po zsaeraih cenah. Menjalnica v*a Giacintc Gallina 2, (nasproti ootela Mon-cenisio). Telefon 31-27. Govori se slovensko. PLISSE. IN GUBE na harmoniko, veliki in majhni podvitki z novimi vzorci za cele obleke. Oliva De Battisti, Via S. Sebastiano 4, III. Vhod med izložbami skladišča Schle-singer. (51) Jedilna priprava tvrdke Krupp v Milanu Skrite je odprto od 8.30 do 19 in je ga zamore ogledati M vsake o&veze za nakim I i t~ i i i KRONE, srebro, zlato in platin kupujem. Plačam več kot drugi. Zlata/na Povh Albert, Trst, ?ia Mazzini 46. 59 si- o predmetih, ki spadajo v delokrog dru- med potapljačev vendarle našel y-uplo malega , Aleksandra, ki je tičalo zmečkano v neki si Začetek ob 10. dopoldne. Odbor Političnega društva «Edinost», več kot drugi. Edini grosist, via Pondares 6-1. 44/1 roki razpoki v pomolu. Po nadaljnem i<&aniu sta potapljača našla truplo Mateja Lussicha, ki je ležalo raztrgano in zmečkano v blatu na ! morskem dnu. Razmrcvarene ostanke nesreč- j nega očela in sina so položili v krsto ter Jih ! PRODAM hišo v najlepši legi v Matuljah. «2 prepeljali v mestno bolnišnico. | M» poštno ležeče, Matulje. 1703 BABICA, aviorbsiraiia, sprejema noseče. Nizke cene. Govori slovensko. Tajnost zajamčena. Slavec, via Giulia 29. 1677 ANTONIO DE MASI VIA TORRE BIANCA 32 TRST TELEFON ŠTEV. 29-83 Zastopstvo in zaloga: LIVARNICE RODOLFO BE^TOLI — PADERNO OBRTNIJA KERAMIKE: FAGLIERO MiCHELE — CASTELLAMONTE ZALOGA IN DELAVNICA MAJOLIČNIH PEČI — ŽELEZNIH PEČI iN ŠTEDILNIKOV IZBERA Predmetov iz litega železa za peči, majol čnih In keramičnih plošč. — „Chainflttgs" posebna opeka za peči — PODI, ISTEK Paul Bourget: JECA (La Geole) Poslovenil F. P. (10) Vialis je pripisoval temu odločnemu človeku, dasi mu je bila znana njegova krutost, način čustvovanja, ki bi veljal zanj, če bi bil na njegovem mestu. Morda pa je Faugieres grozil Grangierju in je enostavno pogorel? loda, kako to, da ta poslednji ni opozoril ne prefekture v Puy-u, ne njega samega? Morda... Toda čemu bi dalje našteval domnevne rešitve, ki jih je nesrečnik zamišljal eno za drugo, da bi rešil uganko, da bi varal samega sebe v svojem smrtnem pričakovanju in predvsem, da bi ne govoril, da bi ne priznal niti svoji ženi? Ona je pač opazila, da se je mučil, da se je jedel, toda niti ona se mu ni upala govoriti. Postavila si je bila ono ljubeznivo ničelo, da raora spoštovati stanovske tajc-jsli, ki jih je lahko imel, ki jih je moral imeti njen mož spričo svojega položaja kot zaupnik visoke politične osebe. Mari pa ni bila v bližnjih volitvah, katerih ogromna važnost ji je bila znana, zadostna razlaga za ,ono zamaknjeno gledanje njenega ljubljenega Ivana, za one skrbi polne gube na njegovem čelu, za stiskanje usmic, za ono bolestno napetost vsega njegovega bitja? Usodni in tragični pomen vsega tega je imela razumeti še-.Ie pozneje v svojem obupu. Končno je 14. oktobra le prišel. Zvečer — bil je deževen in mračen jesenski večer — so začeli postajati znani izidi volitev. Ministri, ki so igrali to drzno partijo in jo . ravno zaigravali, so bili vsi zorani v palači na trgu "Beauvau. V sobi poleg one, v kateri so imeli posvetovanje, so se gnetli njibovi osebni prijatelji, njihovi tajniki, njihovi dodeljenci, { časnikarji, načelniki njihovih pisamic in med temi poslednjimi tudi Ivan Vialis. i Ves dan je bil naravnost ubit, kajti že pred-joklne je Čital «Journal Republicain de la Haute-Loire», kjer je našel tudi ponatis one 'grozne listine s podpisom Grangier. ki jo je bil pozabil v mapi in mu je bila ukradena iz ■ nje, Marcel Faugieres se i« v Puv-u zares več dni obotavljal pred tem gnusnim dejanjem. Odšel je bil iz Pariza, da bi ne prihajal v dotiko s svojim tovarišem. Imel je trden namen, da prisili Grangierja z grožnjami k odstopu od kandidature. Glede te točke je Vialis prav sodil. To bi bil moral povedati Grangierju ali mu vsaj pomagati ugeniti. Toda v svojem ponosu se je obotavljal. V zadnjem hipu je prevladala politična strast vse prijateljske obzire. Upiral pa se je ponos. Na-imesto da bi bil šel naravnost h kandidatu, je poslal Faugieres oni grozni papir anonimno i ravnatelju lista, ki je z vso vnemo podpiral kandidatno listo stranke 363. Ponatis je bil ^ objavljen en dan pred volitvami pod tem-Ie le pretočnim naslovom: »Listina — ubijača», Ivan, ki si je dal pošiljati že dva tedna vse ; liste iz pokrajine Haute-Loire, je imel to šte-; vilko t rokah že ob devetih predpoldne. Kaj j mu je narekovala pamet, čim jo je prejel? ^Da jo nese takoj svojemu šefu, da izve o tej stvari od njega samega in da bo videl obenem j njegovo obupno kesanje. S tem namenom se I je bil mladi mož tudi odpravil v ministrstvo, i trda državnika je našel tako nervoznega, da i se mu ni upal pokazati list. Ves dan ie ure- jeval tekoče zadeve in sedaj je čakal, dobro vedoč, da se odločuje o njegovi usodi v teh urah, ki so bile za vso Francijo tako svečane, — a zanj!___ Naj bi vlada zmagala, in v veselju nad zmago bi bila njegova lahkomiselnost le neznaten pogrešek, V porazu pa je postala izdajstvo... Noč je napredovala in brzojavke so prihajale dalje od vseh strani. "V Parizu je zmagala opozicija... To se je predvidevalo. Po velikih-središčih... To se je tudi predvidevalo. Toda brzojavke prihajajo tudi z dežele. Vlada dobiva. Vialis upa. Glasovi iz pokrajine Haute-Loire niso £e ugotovljeni. Evo končno tudi te številke. Vojvoda Colombieres je poražen. Takoj sledijo drugi izidi, ki so čedalje bolj porazni. Proti jutrn je znan izid vseh volitev. Je polom. Ministri odhajajo; v turobnem in sivem somraku so se zdele vsled bdenja in žalosti upltile poteze teh poraženih državnikov, da so izklesane kakor kaki brezčutni reliefi. Ivan Vialis se je ves tresel pred pogledom svojega gospodarja, ld ve vse. Mladi mož je ugenil, dasi ni rekel oni drugi niti še besedice. Šel je za njim. Veter poraza je že bil razgnal ckorai vse* ki so bili malo prej navzočnL Ne- kateri so naglo odšli, da raznesejo novice, drugi, ker jih je že skrbelo zapustiti potaplja-jočo se ladjo. Kočije ministrov so bile na dvorišču. Vialis jc pozdravil, da se poslovi od svojega šefa. Cim so bila vrata pri kočiji odprta, mu ukaže minister z zapoveduječim j pokretom, naj vstopi ž njim. Potem pa, ko sc ! je kočija že pomikala, mu jc rekel z nasmehom 'in poudarkom krute ironije: Is— »Čestitam gospod, vi ste igrali pri obok mizah. Dobro ste igrali, samo — ia sedaj se ni več smejal — je to zelo umazano^. Videlo ! se mu je, da sc ni mog-1 več obvladovali. Njegov kabinetni načelnik mu je v tem hipu še bolj oživljal sliko poloma, pri katerem so .se zrušile vse ambicije njegovih starih dni! Ker so bile te njegove ambicije v službi tega. kar je on smatral za javni blagor, je trpel bolj radi nesreče, ki je po njegovem mnenju brezdvomno zadela deželo, nego radi poni-i žanja svoje lastne osebe. In z glasom, v kate-« rem je donelo ogorčenje dobrega državljana, je nadaljeval: — «Nesrečnik! Kako so vam vzeli, vam, vam, vam?... In kaj so vam obljubili?* _t otrok. Slednji so po dobrih nasvetih narodnih ■ Stvo» plačeval razne takratne račune. Ob raz-„.jii.ii— j„i---ii---So ! pustitvi Narodnega sveta sem bil od tega na- iih starih tradicij in načel in vedno bolj bele vrane, ni last borznih špekulantov nejBunc-a brez blagajnika, sem sprejel nekoliko lin starin irauiuij m iu , ^ ' voinih dobičkarjev To so krvavi žulji kme- denarja ter z njun po naročilu odbora proti uvidevajoc, da se more našemu kmetijstvu ^ delavcer/ skrbnih žena in varčnih! pobotnicam glasečim na -Olepševalno dru-uspešno pomoči le z združenjem vseh sil. lUY* Tu so se v poročilu omenila prizadevanja in koraki, ki so se ukrenili za ustanovitev trdne organizacije, ki naj bi obsegala vso tržaško in istrsko pokrajino. Zadnji tak poskus so bila pogajanja z raznimi organizacijami in faktorji na sestanku dne 2. februarja 1921. pri Sv. Jakobu, kjer se je sklenilo izpremeniti pravila bivše kmetijske zadruge, tako da bo to društvo lahko uspešno izvrševalo nalogo skupne kmetijske organizacije za celo Julijsko Krajino. Naša družba je imela pristopiti k tej zadrugi s celim svojim imetjem proti primernemu zastopstvu v odboru in nad-zorništvu, tako da bi njeni člani postali deležniki kmetijske zadruge. Ker je p\ naša družba hotela prej dognati pravo sianje, je sklenila počakati izid revizije in je vsled tega in radi drugih nevzdržnih razmer začasno ustavila svoje delovanje. Med tem časom je pa na žalost prišlo do likvidacije kmetijske zadruge. Naša družba je dne 10. septembra 1923. zopet obnovila svoje delovanje, stopila v zvezo s Slovenskim kmetijskim društvom v Gorici, razširila svoj delokrog čez vso tržaško pokrajino in Istro in najela skladišče bivše kmetijske zadruge v ulici Rafftneria, ki ga I namerava otvoriti v teku meseca januarja Vesti z Goriškega Uspehi potovanja odv. Caprara v Rim. V ^oboto se je vršila seja goriškega fašja, na kateri je politični tajnik goriškega fašja odv. Caprara podal obširno poročilo o uspehih svojega potovanja v Rim, ki so po njegovem poročilu sledeči: Finančni minister De Stelani je obljubil, da pošlje v prvih dneh januarja v Gorico enega iz generalnih inšpektorjev, ki bo na licu mesta proučil gmotni položaj občin goriškega okraja ter podvzel potrebne mere, da se s pomočjo države sanira obupno finančno stanje goriških občin. Finančni minister je na prošnjo «prof.» Pete rnela in odv. Caprare obljuhil, da bo proučil zloglasno vprašanje izmenjave avstro-ogrskih kron zadrugam in posojilnicam, da bi bilo zopet omogočeno njih normalno poslovanje. Istotako je bila predložena finančnemu ministru spomenica goriškega fašja glede vprašanja zaostalih davkov. Ca v. Caprara je dooil zatrdila, da bodo odpuščeni vsi neposreuni davki za leto 1918. in črtani oni z L 1919.— 1923., kakor tudi delavski davki. Sprejet je bil tudi predlog kr. komisije v Vidmu, da se izdajo prehodne naredbe, ki bi dovoljevale kuhanje žganja tudi v malih posodah. Minister je naročil generalnemu intendantu za tri Benečije, da naj pospeši likvidacijo vo;ne škode javnim bitjem. Zlasti pa škode, ki so jo trpele cerkve in ceste, kar je pri razgovoru navzoči odv. Pisenti brez drugega ■o je odv. Caprara poročal o svojem'prihodnjega leta..Prist^ j._k obisku pri ministrskem predsedniku, ki mu jc izrazil svoje zadovoljstvo, da jc dolgo bolehajoči goriški fašij končno vendarle ozdravil. Temu zadovoljstvu je dal Mussolini tudi izraz s tem, da je obljubil obiskati prihodnjo pomlad Gorico ter zagotovil svojo pomoč, da se po stavi na grajskem griču v Gorici hram zmage. Foliiični tajnik je interveniral še v raznih drugih ministrstvih, kakor v onem za javna dela, da se čim prej izda koncesija za julijsko hidroelektrično podjetje. Odbor goriškega fašja je izrazil odv. Capra-ri zahvalo in priznanje za dosežene uspehe in je sklenil odposlati brzojavke ministrskemu predsedniku, odv. Pisenti-ju in fašistovski pokrajinski zvezi. Bližajo se pač volitve in vsled tega hočejo goriški fašisti preskrbeti lačni Gorici par drobtinic s tem, da barantajo pri vladi s slovensko kožo, t slovenski* fašisti pa se trudijo dokazati, da edino le oni lahko nekaj dosežejo za slovensko ljudstvo v Italiji — kar je v danih razmerah tudi resnično — ne povejo mu pa za kakšno strašno ceno, ki ni nič manjša kal-or — naša narodna smrt. Za io ceno se slovensko ljudstvo ne bo prodalo! Mari nas hočejo zasmehovati? Odbor goriškega fašja je sklenil na svoji zadnji seji razširili med tujerodnim prebivalstvom po občinah goriškega okraja govor pedprefekta Nicoiottija na zadostilni slovesnosti v Lipi. To ie pač vrhunec norčevanja z našim ljudstvom. Radovedni smo, bodo li razširjevali ta govor v državnem jeziku ali pa se bodo za to poslužili tujerodnega jezika, katerega so že od povsod pregnali. Boiičmc-a slov. ženskega društva v Gorici-Marljive goriške gospe so priredile v soboto popoldne v dvorani <■ Trgovskega doma* bo-žičnico slov. goriški deci. Kot prva točka na sporedu jc bila obligatna italijanska pesmica, ki jo je deklamirala majčkena g.čua Ferjan-čićeva. Nato je sledila cnodejanka cCudo-delna srajca*, ki so jo lepo odigrali goriški dijaki. Med odmorom, ko so se na odru vršile priprave za božično drevo, so nastopile učenkc-pevke g. nadučitelja Orla, ki so zapele par lepih pesmic. Ko se je zastor zopet dvignil, je že gorelo na odru božično drevo, obkroženo od angeljcev in dekličjega zbora, ki je zapel tri božične pesmi, nakar jc sle- .niilnliavinlo /1 ar!l fthctfiK'l'ih 17 knlačev voditeljev, duhovnikov in učiteljev, še pred vojno skrbeli za svojo bodočnost. Vse to se je prezrlo! Gospod Geatile, katerem* so naše razmere predobro znane in kateri je najbrže v matematiki dobro podkovan, jc morda pozabil obvestiti svoje tovariše« da imajo drugorodci novih pokrajin v tujezemstvu 17,680.577.— kron, kar znaša skoro 11,000.000.— lir in od katerih plačujejo zadrege svojim vlagateljem 550.000 lir obresti in če prištejemo še 26% novi davek od obresti t. j. 198,000, daje skupno 748.000 skupnega izdatka. To je čisto in gotovo kakor, da je gospod Gentili naučni minister, kar z gotovostjo vemo vsi, posebno pa mi — Slovani. Vlada se naj usmili trpinov in stori naj svojo dolžnosti Nepošteno se je ustavljati pri prošen, da ostali denar vložim pri Zadružni zvezi v Ljubljani in sicer potom Proseško-Konteveljske posojilnice in hranilnice, -katere sem bil načelnik, na račun ^Olepše valne ga društva*. Ker sem že takrat nekako slutil, da bom imel radi tega neljube sitnosti, sem se branil ta denar sprejeti. še-le ko je bil napravljen zapisnik podpisan od gg. predsednika, tajnika, blagajnika in ostalih članov, v katerem je dobesedno označeno, da osebno ne nosim nikake odgovornosti, ker je bil denar izročen « Olepševalnemu društvu», katero ima na splošno željo nalogo ga naložiti pri Zvezi, kjer so takrat imele skoro vse tukajšnje zadruge svoje vloge. Odpotoval sem torej in izvršil naloženo mi nalogo. Po preteku več mesecev je vojaški presidij in kasneje neopravičenih špekulacijah na breme siroma-i tudi mestni magistrat od mene, kot takratnega snega naroda. Gospodje, kateri ste postav-j načelnika, zahteval račun in denar od prodane ljeni zato, da skrbite za državno in naše pravo, i živine. Dali smo seveda v pregled zahtevano bodite nam res v zaščito, kajti odgovorni ste . knjigo, iz katere je razvidno, da je Narodni bine), lahko tudi od vas zahtevamo, da vestno ga to kasneje uporabilo v obči blagor (poti, vršite svoje dolžnosti. Ne tirajte nas torej v drevorede itd.). Pri večkratnem zasliševanju 'pogubo in gospodarski propad! ailo razdeljevanje daril, obstoječih iz kolačev in potic. Vsakdo iz malih je dobil nekaj. Goriška novinarska zveza. V četrtek je imel odbor goriške novinarske zveze sejo, na kateri je sklenil najeti društvene prostore v prvem nadstropju kavarne «Adriatico» na Travniku, kjer bo otvoril čitalnico, ki bo v januarju brezplačno pristopna občinstvu. V soboto, 5. januarja priredi zveza v dvorani goriške cUnione ginnastica* svoj tradicijo-nclni ples. Strašen zločin. V soboto zvečer sta napadla J Iva dosedaj še neznana zlikovca pri pevm-skem mostu prof. Bonnes-a, ki je spremljal neko gospodično. Neznanca sta prizadela s težkimi gorjačami prof. Bonnes-u tako težke poškodbe, gospodična je odnesla tudi precej težke poškodbe, ki pa niso nevarne. Ker je prof. Bonnes-u zmanjkala listnica in ura, se sodi. da gre za roparski napad. V nedeljo je živela vsa Gorica pod vtisom tega strašnega dogodka, ki je tvoril povsod predmet dolgih razgovorov. Prof. Bonnes je bil vpliven član nekdanjega