Izhaja vsako sredo. C e n e i Letno Dia 32.—, polletno Din 16.—, četrtletno Din 9.—, inozemstvo Din 64.—. — PoSino-čekovni račun 10.603, ta Domi- nika Podlesnika, 241'etnega rudarja v Trbovljah. Pokojni je bil doma v Kle-čivci, občina Št. Jurij pod Kumnom. Domači so ga že pogrešali od dne 23. novembra 1930. Požar povzročil 13 milijonov dinarjev škode. V sredo dne 11. marca t. 1. sta v Zagrebu do tal pogoreli tvornici »HI-giea« in »Zvono«. Škoda znaša 13 milijonov Din. Volkovi so se pojavili v okolici Kočevja na Krajnskem. Zadnji potres v južni Srbiji je porušil 800 družinam domove popolnoma, ravno tolikim družinam so hiše deloma razdejane. Okoli 6000 prebivalcev je ostalo brez strehe. Vlada razglaša, da bo izvedla obnovo prizadetih krajev do konca leta. Smrt vrla Slovenke v Julijski krajini. Neizprosna smrt je zahtevala svojo žrtev v ugledni in zavedni družini Brišarjevi, v Grahovem ob Bači. Postala je tokrat žrtev, zadeta od kapi hčerka tudi nedavno umrle matere, go-stilničarke Brišar, v najlepši dobi svojega življenja. Dne 3. marca okoli poldne jo je zadela kap, kateri je par ur pozneje podlegla. Pogreb blagopokojne je izvršil dne 5. marca njen bratranec, prečastiti g. župnik Štefan Pajntar ob Potresna razdejanja na otoku Nova Zelandija. Slika nam kaže po potresu povzročene udrtine na cestah, v katerih so izginila v trenutkih potresa razna vozila. veliki udeležbi ljudsvta, ki zna ceniti njene vrline. Sleherno oko je postalo rosno, ko so spuščali v prerani grob krsto z zemeljskimi ostanki tako naglo preminule Nane. Saj je ona bila vsled svoje skromnosti in velikodušnosti priljubljena vsakomur, ki je poznal njene vrline. Med svetovno vojno je veliko trpela, pa se je poleg s* ^je matere hrabro postavila v bran ropajočim krdelom. Malo je manjkalo, da pri tej priliki ni bila ubita. Tudi po vojni je v svoji rodni zemlji radi znanih prilik veliko trpela. Bridko izgubo Nane Brišarjeve objokujejo in obžalujejo ne samo njeni ožji in daljši sorodniki, temveč tudi vsa okolica in svi, ki znajo ceniti njene vrline Bodi blagopokojni večni mir! Družina, ki prideluje vino že 900 let. V Beaujalaisu na Francoskem živi rod bina Chanuarande, ki prideluje tamkaj vino že 600 let. V dolini francoske reke Rhone, v Salles-sour-Boisu, je dru žina Gonjon, ki biva tamkaj in obdeluje vinograde od leta 1471 naprej. V La-coux poseda tamkajšnja rodbina Du-pont 830 let eden in isti vinograd. Rodbina Blache v Douzere na Francoskem je v posest-i istega vinograda že od leta 1047 naprej. 82 let zakonskega življenja. V Wupper dolini v Nemčiji se je vršilo te dni redko slavlje. Meščan Gašper Huckel in njegova žena Henrieta sta obhajala smaragdno poroko. Gospa Huckel je i-mela 23 let in gospod 25, ko sta stopila pred oltar. Imela sta osem otrok, od ka terih še živijo štiri. Ena od hčerk je že tudi slavila zlato gostijo. Stari Huckel bo izpolnil letos junija 100 let in je še čil predsednik »mladostne organizacije«, ko je člani ne smejo biti mlajši nego 75 let. — Najdalje poročeni par pa nikakor ni zgoraj omenjeni, ampak sta Dimitrij in Sibila Filipovič iz jugoslovanske vasi Vrbica. Dimitrij je bil star 21, Sibila 18 let, ko sta se vzela dne 13. aprila 1839. Mož ima danes 113, žena 110 let in sta poročena že 92 let in sta na celem svetu —najstarejši zakonski par. Kam z denarjem? V podzemeljskih prostorih belgijske narodne banke v mestu Brüssel hranijo velike množine nemških bankovcev, ki so bili v prometu za časa nemške zasedbe med svetov no vojno. Po sklenjenem premirju je odškodovala belgijska vlada posestnike nemškega denarja na ta način, da je zamenjala nemške bankovce za belgijske. V belgijski narodni banki tehta še danes nagromadeni nemški denar 240.000 kg. Sklenili so, da bodo ta denar sežgali, dalje, da ga bodo naložili na ladjo in ga potopili na dno morja, sedaj se je pa ponudil cl Z el odkup velika papirnica, ki bo pretvorila nemške bankovce v časnikarski papir. Izginuli milijoni. Francoska ter angleška policija iščeta skupno milijonsko premoženje, ki je izginilo na skrivnosten način. Posestnik premoženja, 83-letni Anglež John Dziran, je padel pred kratkem po stopnicah hotela v Nizzi tako nesrečno, da je umrl na posledicah. Obče znano je bilo, da je bil Dziran večkratni milijonar. Po njegovi smrti pa niso zadeli niti na najmanjšo denarno zapuščino. Ponesrečeni je bil čudak. Njegovo živlienie ie bilo skriv- nostno in nobenemu človeku ni zaupal glede izvora milijonskega bogastva. Ce lih 30 let je stanoval v Nizzi. Izogibal se je ljudi, kolikor je le mogel, ker se je bal, da bi ga kedo ne napadel in oropal. Skrivnostni izgin njegovega premoženja je dokaz, da je imel mož prav. Edina milijoi arjeva strast je bilo igranje žoge ali takozvana tenis-igra. Sovjetski teden. V zvezi s pobijanjem verskih predsodkov in znižanjem števila delavnikov je nadomestila ruska sovjetska vlada dosedanji sedemdnevni teden s »pjatidnevko«. V zvezi s to spremembo objavlja moskovski dnevnik »Bednota«: »Z novim letom bo izhajal tudi naš list na temelju petdnevnega dela, torej štirikrat vsakih 5 dni. Opozarjamo naročnike, da ne bo list rzhajal dne 1., 6., 11., 21. in 26. vsakega meseca.« Torej namesto dosedanjih 4, bodo imeli v uredništvu vsak mesec po 6 nedelj. Prebivalci duplin. Znana angleška raziskovalka Miss Cokley-Batt in raziskovalec dr. Irwin Baird boste v kratkem nastopila ekspedicijsko potovan'^ v gorovje Himalaya v osrednji Aziji. Ne gre jima za to, da bi izvršila kakšna velika turistična junaštva, pač pa bi rada preiskala malo znane preddele severno od Darjeelinga, kjer prebiva tajinstveno pleme jamskega človeka, o katerem ne ve znanost skoro nič. Prebivalci, ki žive tam v okolici, pravijo, da dožive ti ljudje, ki prebivajo po raz nih duplinah in votlinah, silno visoko starost, ki znaša pri mnogih 130 do 140 let. Miss Cokley-Batt bo poskusila dognati, kje je vzrok, da je to pleme tako zdravo in močno. Skop Škot dolži sv. Miklavža. Škotje so razupiti, da so silno skopi in o njihovi skoposti kroži po svetu nebroj morebiti resničnih, še več pa boljše ali slabše izmišljenih pripovedk. Na Božič- so objavili angleški listi sledečo zgodbico o Škotu, ki je imel 5 otrok, pa se mu je zdelo škoda vsakega vinarja, ki bi ga moral izdati, da napravi otrokom vsaj skromno veselje. Otroci so sedeli okoli mize, polni upov in sladkega pričakovanja, kaj jim bo prinesel Miklavž. Ta je moral priti vsak trenutek. Ko je pa pričakovanje otrok prikipelo do vrhunca in so bili že vsi nestrpni do obupa, je odšel oče na vrt, baje gledat, če Miklavž že prihaja. Trenotek po očetovem odhodu pa so otroci slišali strel, takoj nato pa je planil v sobo oče z besedami: »Otroci, nikar se ne ustrašite in ne jokajte — Miklavž se je ravnokar ustrelil!« Ustrelil je seveda oče s svojim revolverjem, kar je seveda bilo bolj po ceni kakor kupiti darove za otroke. Priprave za uničevanje muh. Praški patentni urad je podelil dovoljenje za duhovit izum, ki postavlja na glavo vse dosedanje načine pobijanj muh. Aparat ima obliko tenke in okrogle bakrene ploščice. Ovita je z električno žico in se namaže s katerokoli sladko tekočino: z razredčenim medom, sladkorno vodo itd. Ta plošča se lahko priklopi na vsako električno stikalo kakor navadna lučka. Cim se vsedejo muhe na ploščo, da bi srkale sladkarijo, jih pokonča tok. Aparat je tako preprost, da bo stal zelo malo. Velika tvrdka, ki je odkupila dovoljenje za »električni stol za muhe«, bo pomladi poplavila ž njim ves svet. Kako je dokazal, da ni bil pijan. — Neki Franklin Banker, bivši armadni Častnik, je bil v Londonu aretiran od policije pod obdolžitvijo, da je v pijanem stanju vozil avtomobil. Ko pa je sodišče zvedelo, da ie obdolženi dekla-miral na policijski postaji neki odstavek iz starogrške pesmi, ga je oprostilo, češ, da je to zadosten dokaz, da je bil trezen, ako je mogel toliko obračati jezik, da je govoril grško. Hrošči in kovine. Že dolgo vemo, da hrošči lahko poškodujejo razne kovine in znano je, da so neke vrste ose bile vzrok preloma cevi. Da pa se tudi hrošči lahko prežro skozi kovine, na to so pa prišle šele nedavno v znanstvenem zavodu za preiskovanje kovin v Berlinu. Na svinčeni vodovodni cevi v neki berlinski kleti, kjer je viselo tudi pre-kajeno meso, so namreč naleteli na čudne luknjice in profesorja Bauer in Vollenbruck sta začela tiste luknjice preiskovati. Delavci so našli v izolirni plasti iz klobučevine majhne, črne liro šče, ki pripadajo vrsti »dermestes«, ka mor spada tudi znani »špehar«. S poskusi v laboratoriju so dognali, da ti hrošči res razjedajo kovino. Dali namreč so po enega hrošča v cevke, ki so jih nadelali s svincem. Hrošči so se kmalu spravili nad svinec in v 4 urah je bil pokrovček preluknjan. Nadaljni poskusi so dokazali še to, da prežro ti hrošči lahko tudi cinaste plošče, toda za prevrtanje cinastih plošč so rabili 38 ur. Ti poskusi pojasnjujejo dovolj vzroke raznih prelomov cevi, zlasti še svinčenih. sšanatorij v Mariboru, Gosposka ulica 49, telefon št. 2353. Lastnik in vodja: primarij lir. černič, špecijaiist za kirurgijo. Sanatorij je najmodernejše urejen za operacije in opremljen z zdravilnimi aparati: višinskim soln-cem za obsevanje ran, kostnih in sklepnih vnetij; tcnizatorjem za elektriziranje po poškodbah in ohlapeloati čreves; diatermijo za električno pregrevanje in električno izžiganje; žarnico »hala« za revmatično in druga boleča .vnetja; »enteroclanerjem« za notranje čreves-jie kopeli pri zapeki, napihovanju in za splo-Sni telesni podvig. Dnevna oskrba v I. razredu 120 Din, II. razred 80 Din, III. razred ¡60 Din. 83 Citajte oglas: »Velika razprodaja v Oplot-nlci.« Smehljaj otroka Je izraz zadovoljnosti. Zadovoljen pa je otrok le, če čuti, da je čist. To 'lahko dosežete brez truda in velikih stroškov, i ¡Bko vporabljate Zlatorog milo! Domači živinozdravnik. V našem članku v prejšnji številki smo že pisali o ti novi knjigi, ki je do zdaj najbolj obsežna in tudi naj-ilboljša svetovalka našemu kmetu in smo jo .tudi priporočili. Ker nam založba sporoča, da bodo imeli ugodnosti prodaje na obroke le tisti naročniki, ki se poslužujejo naročilnice, ti-kkane v njenem oglasu na zadnji strani t. 1. Opozarjamo na to naše bralce. „ Opozarjamo na današnji oglas staroznane [ffvrdke M. Berdajs, Maribor, Trg svobode. , . Dobra misel se vedno dobro plača! To posebno sedaj, v teh časih, ko kmet in delavec aiimaita denarja, da 6i oskrbita vsaj najpo-Strebnejše za poletje. Na dobro misel je prišel ^Trgovski dom Stermecki v Celju. Za praznike ;6e bodo prodajale velike množine blaga za obleke, čevljev in perila ter drugih potrebščin po jako zmernih cenah. Kdor si je blago ogledal, ta mora priznati, da je blago res do-2>ro in poceni. 486 »Flugs«-kose, škropilnice za sadno drevje 4n vinograde, »Rekord« lepljive drevesne pa-ji&ove dobite pri glavni zalogi I Videmšek, Maribor, Koroščeva 36. 320 Zopet došlo novo blago po nepričakovano hlzkih cenah. Oglejte si pred nakupom v Trpinovem Bazarju, Maribor, Vetrinjska 15. 376 Kupujte vse oblačilno blago in vse Vaše potrebščine le v trgovinah F. Senčar, Mala Nedelja In Ljutomer, kjer dobite vse po novih in najnižjih cenah. Prepričajte sel 498 LISTNICA UREDNIŠTVA, jfev. Križ pri Ljutomeru: Dopis preoster in fato neobjavljiv. Upravičene pritožbe prijavilo pristojni oblasti. — Spuhlja: Dvakrait ne moremo o lati st.varl poročati. Nam nedostaje prostora. vsem onim naročnikom, ki do Velike noči ne bodo plačali vsaj delno naročnino za tekočo leto. To velja za tiste, ki so prosili za potrpljenje do Velike noči in za tiste, ki jim naročnina sedaj poteče. Naročajte »Slovenski Gospodar« celoletno za 32 D, ker imate svojo stanovanjsko hišo, kamor »Slovenski Gospodar« prihaja, zavarovano za Din 1003. Ako nimate položnice, jo dobite na vsaki pošti, napišite nanjo čekovno številko 10.603. Vinarska in " Jjarska šola v Mcriboru. — Ravnatelj Josip Priol je. s sodelovanjem učiteljskega zbora priredil »Izvestje« za šolsko leto 1929—30 in gospodarsko leto 1930. Banska uprava dravske banovine je prevzela rto šolo, koje namen je izobraziti kmečke mladeniče v vseh panogah kmetijstva, osobito pa v sadjarstvu, vinarstvu in kletarstvu, od nekdanje dblastne uprave mariborske oblasti dne 15. novembra 1929. Koncem šolskega leta 1929— 30 je bilo v 2. letniku 25 učencev, v 1. pa 33. Vsi gojenci so doma iz dravske banovine, 39 jih je uživalo banovinska prosta mesta, 18 je bilo plačujočih. Izvzemši 1 so starši vseh u-čencev po poklicu kmetovalci. Zanimivo je poročilo o gospodarstvu v letu 1930, in sicer o sadjarstvu in uporabi sadja, o vinarstvu in kletarstvu, o poljedelstvu s travništvom ter gozdarstvom, o živinoreji, vrtnarstvu in čebelarstvu. »Izvestje« je jasen in javen dokaz o delovanju te velevažne šole in njenem napredovanju pod veščim in vestnim vodstvom sedanjega gospoda ravnatelja Priola. Vrtnarski in sadjarski tečaj bo dne 30. in dne 31. t. m. v vrtnarskem podjetju I. Jemca v Mariboru v Prešernovi ulici. Vljudno vabljeni! Tečaj se vrši v okvirju mariborskega Sadjarskega in vrtnarskega društva. Dvodnevni praktični tečaj za vzgojo zelenjave in cvetlic priredi Sadjarska in vrtnarska podružnica za Maribor in okoliš. Tečaj se bo vršil 23. in 24. marca 1.1. v vrtnarskem podjetju Ivan Jemec v Mariboru, Prešernova ulica 16 in bo trajal vsaki dan od 14. do 18. ure. Vabljeni so člani in nečlani k čim večji udeležbi. V slučaju slabega vremena se vrši tečaj 30. in 31. marca. Licencovanje bikov za slovenjgraški srez se bo vršilo za leto 1931., po naslednjem redu: V pondeljek, dne 23. marca ob 9. uri dopoldne na sejmišču v Št. Ilju pod Turjakom za občine Št. Ilj, Mislinje, Št. Vid nad Valdekom, Kozjak in Spodnji Dolič. Za vse ostale občine slovenjgraškega sodnega okraja pa isti dan ob 15. uri popoldne na sejmišču v Slovenjgradcu. Za sodni okraj Šoštanj pa se bo licencovanje bikov vršilo v torek 24. maca ob 10. uri dopoldne na sejmišču v Šoštanju. — Razen bikov v starosti nad 15 mesecev se priporoča prignati k licencovanju bikov tudi mlade bikce v starosti od 6. mesecev naprej. V srezu je namreč mnogo zanimancev za mlad© lepa bikce, kakor je na drugi strani nekaj rejcev, ki bi radi prodali svoje živali* Ob priliki licencovanja se torej nudi interesentom prilika, da si posebno v Slovenjgradcu 23. t. m. izberejo lepo plemensko blago. Ljutomerska podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva vabi na sadjarski sestanek s predavanjem našega znanega sadjarskega apostola g. Levstika iz Celja. Tečaj se vrši na Marijin praznik dne 25. t. m. ob pol 9. uri dopoldne v 6. razredu osnovne deške šole. Potrudite se vsi člani v šolo ter prive-dite s seboj še druge posestnike- sadjarje, da slišite dobre nauke našega strokovnjaka. Bragučcva. Tukajšnji sadjerejci dnevno pre gledujejo grozno škodo, katero povzroča največji sadni škodljivec: zajec. Človeka posilijo solze, če gleda vsajena drevesca, ki jih kar v eni noči uniči zajec. V lovski sezoni ni bilo pri nas niti enega večjega pogona na zajce. Zato so se tudi tako zaplodili, da hodijo že kar na dvorišče. Nič ne pomaga dreves ma-zati in ne ovijati. Kdo bo cenil, kdo bo poplačal sadjerejcem škodo, ki jo je napravila zajčja zalega v naših sadonosnikili?! Ta škoda znaša več tisočakov. Merodajne oblas>ti prosimo, da se lovski zakon spremeni tako, da bo kmet bolj zaščiten. Gotovo bo več krajev, ki so zajčje dobrote deležni, potrkajte vsi na srca merodajnih oblasti, ki imajo smisel za sa-djerejo, da se v zadevi zajčje zalege nekaj žo davno potrebnega ukrene. Kdor želi v naši ob čini po zajcih napravljeno škodo videti, naj si pride pogledat. Če Ima smisel za sadjerejo, dobi solzne oči. Mestna hranilnica mariborska je i-mela v petek dne 13. marca svoj občni zbor. Iz poročila ravnateljstva posnamemo, da se je zavod kljub veliki krizi lepo razvijal in je v vseh 69 letih svo jega obstoja v letu 1930 najboljše odrezal, kar je zasluga neumorno delavne-nega ravnateljstva. Koncem leta 1930 je zavod imel vlog 131 milijonov Din in so se vloge dvignile v preteklem letu za dobrih 15 milijonov Din. Vloge se obrestujejo po 5 in h'^%, posojila se pa dajejo po 8%, deloma po 8V*% in po 10%. Je zasluga Mestne hranilnice, da se je v Mariboru z novim letom znižala obrestna mera od posojil za 1 do 2%. Ravnateljstvo je dalo zavod prostovolj no natančno revidirati in je revizija dognala, da je zavod v najboljšem redu, da ravnateljstvo dela zvesto in natančno po pravilih, da dela nesebično in nepristransko, zato pa zavod uživa popolno zaupanje mesta in okolice. Doske, štukc, štafelne, lato, lepe '¿rajnike in vinogradno kolje prodaja Gnilšek, Maribor, Razlagova ulica 25. * P. C. v D. Kako naj zatiranj škodljivce na renkloti? Odgovor: Plodove Vaše »renklote« napadajo in izničujejo ličinke češpljeve grizlice (Iloplocampa fulvicarnis). Osam podobna majhna živalica polaga svoja jajčlca v cvetno popje. Iz teh jajčic se izležejo ličinke in se nato zarijejo v plodove, ki so med tem časom že iz cvetja nastali. Ena ličinka uniči po več plodov. Ob luknjicah napadenih plodov se najde nekoliko ličinkinega blata in strnjeni gumi slična kapljica soka. Napadeni plodovi v juniju odpadajo, nakar se ličinko pod drevjem v zemljo zarijejo, se tam 7 : -edejo in prezimijo. — Zatira in uničuje se 1..... škodljivca na razne načine. Dobro učinkuje, ako v jeseni zemljo pod drevjem dobro poapnimo in jo na to globoko prelopatimo. Spomladi takoj po cvetju se priporoča škropljenje drevja z 1% tobačnim izvlečkom in mazavnim milom ali pa z Urania-zelenilom. Čez kakih 10 dni se naj to škropljenje ponovi. 1% škropivo tobačnega izvlečka se napravi tako, da na 100 litrov vode najprej raztopi: :o 1 do VA kg mazavnega mila in nato med neprestanim mešanjem še do-lijemo 1 kg tobačnega izvlečka. Škropivo Ura-nia-zelenila se pripravi pa takole: odtehta se 120 gramov Urania-zelenila in 1 kg svežega apna. Nato se oboje zmeša in z dodatkom nekoliko vode dobi kašnato zmes. Tej zmesi se po malem priliva 90 do 100 litrov vode in — škropivo je gotovo. Pred vsakokratnim polnjenjem škropilnice je potreba tako tekočino tobačnega izvlečka kot Urania-zelenila dobro premešati.-Pri škropljenju je paziti, da plodove dobro poprskamo in tako njih uničevanje preprečimo. Omeniti še je, da se od griz-lice napadene plodove mora otresti in takoj sežgati, * gEPANJE. Radi velike porabe delovr: obleke na kmetih je potrebno, da se vsaka žena in del ^e nai^i, kako se krpa obleka, perilo in nogavice. Ako se temu delu posveča dovolj pažnje, se prihrani mnogo denarja, ki bi se sicer moral izdati za nabavo novih oblačil. Krpe na oblaki in pciilu niso nikaka sramota,. Nasprotno pričajo o dobri gospodinji, ki ima čut in red za skrbi, da ne pojde ničesar v kvar, ker se ne-p-epre21jive poškodbe ob pravem času popravijo. Vsi v^mo da nobena zemeljska reč ni večna Ia se vsaka še tako m^čna tkanina tekom časa obrabi ali raztrga. Posebno radi prikukajo na svetlo komolci 'n kolena. Hlačke fan-tičev s pa na zadnji plati kaj rade votle. Krpanje ni za odlašati. Cixu dalje se tako delo odi Iva, tem sitnejša jo in škoda veJL^o večja. Krpa naj bo iz istega blaga kakor je obleka. Že A ri nakupu Maga je treba misliti na krpanje in kupiti kakšno ped blaga več. To ni izmetavanje denarja, kakor bi marsikdo mislil, ampak štedenje. Zakaj neki? Če ima za krpanje enako blago in tega lepo vstavim, se krpa iti 'osUno pozna. Obleka ostane čeprav je zakrpana še vedno lepa in uporabljiva za boljša dela. Če ni enakega bla^a, se vzame Mago vsaj iste barve. Rožnato ali vzorčnato blago se vstavi vedno po vzorcu, torej tako, da teko črte v isti "meri. Majhne luknje jn razpoke, posebno na boljšem blagu se ne krpajo, ampak mašijo z enakobarvnimi bombažnimi ali najbolje z izpuljenimi nitkami istega blaga. Scefrane hlačnicr obšijemo ali obro-bimo z ozkim trakom istega blaga. Ni lepo, če se krpa našije na zunanji strani. Bolje jo je podložiti, in sicer sledeče: Nekaj večji kos blaga kakor je poškodovani del položimo in uravnamo na levi strani tako, da se ujema morebitni vzorec. Krpo pritrdimo najprej z iglicami, nato pa z velikimi vbodi, da se ne more premakniti. Rob podvijemo in pošijemo z enakobarvnim sukancem z gostimi malimi vbodi, ki pa na pravi strani niso mnogo vidni. S škarjami izrežemo vso staro in lozno blago za dober prst široko od šiva, podvijemo in prišijemo z gostimi malimi vbodi. Konečno zlikamo na levi strani. Po vsakem perilu je pregledati kos za kosom, če kaj je potrebno popravila in če ne manjkajo g" ~abi. Jako slab utis napravi človek, ki je vsled manjkajočih gumbov všit v svojo srajco ali prebadanje blaga z zaponko ga le uničuje. Kjer je gumb preboden za zape-njanje, tam ne sme manjkati. Šivanje gumbov je delo žensk in se je treba naučiti to delo tako, da niso moški primorani uporabljati svojo pri vojakih pridobljeno izurjenost. Razumljivo, da jih spravi tako delo v slabo voljo. Za otroke tudi ni dober vzgled in vse prej kakor navajanje k redoljubnosti. Dokaj krpanja zahtevajo nogavice. Večinoma se prikažeta najprej peta in palec, pri potnih nogah se prelukna celo stopalo. Vsako najmanjo luknico je treba nemudoma zakrpati z nitko iste barve in kakovosti, torej volnene nogavice z volneno, bombažne z bombažno nitko. Prepotene nogavice je dnevno zamenjati in oprati, ker jedki pot razjeda pletenino bolj kakor se obrabi. Doma pletene nogavice se vedno izplača podplesti. Gospodinjska opravila v mesecu marcn. Vsa dela, ki so nam ostala iz prejšnjega meseca nadaljujemo in izvršimo. V solnčnih zavarovanih legah sejemo zelje, kolerabice, ohrovt za gojitev sadik, repo in sadimo rani krompir. V lončke ali zaboj ček sejemo paradižnike. Vrtne jagode presadimo, v kolikor tega še nismo storili v jeseni. Izvaljena piščeta varujemo pred mokroto in mrazom. Kokoši najdejo na polju za plugom obilo črvov, ličink i. dr. Preobilna taka hrana je pa mno-gokratv zrok, da kokoši izlivajo jajca. Pazimo torej. Sedaj je tudi čas za belenje platna. Razprostremo mokrega na solnčni trati ter ga vselej, ko se posuši, poškropimo do dobra z vodo. Tudi vinske in sadne madeže obledi pomladansko solnce. . : i / m • Mešana juha I. Očisti in razreži na male za šibico debele rezance: eno za prst debelo korenino peteršilja, eno srednje debelo zeleno, en srednji koren in polovico poreja ter kuhaj v dveh litrih vode pol ure. Dodaj šest srednjevelikih na male kocke zrezanih krompirjev, en lorbejev list, polovico potrebne soli ter kuhaj, da postan^ vse lepo mehko. Zmečkaj z ostalo soljo tri olupljena česnove stroke in sesekljaj prav drobno nekaj zelenega peteršiljčka. Dve žlici belih krušnih drobtin pusti zarume-neti na eni žlici masti, dodaj češenj in peteršiljček, da vse skupaj samo en hip začvrči, nato pa zabali s tem juho. Mešana juha II. Zreži na drobne rezance po eno zeleno, peteršilj, koren, pore in pol gla« vice ohrovta, dva do tri krompirje pa na male kocke. Prepraži vse to na masti, dodaj 2—3 pesti opranega riža, praži še par minut, prilij 2 litra vode, soli in skuhaj mehko. Drugi gospodinjski tečaj pri Sv. Juriju ob Ščavnici. V pondeljek smo zaključili I. gosp-dinjski tečaj z uspehom, kakor ste ga videli na razstavi. — Takoj nato se pa začne II. gospodinjski tečaj v istih prostorih in pod isti-' mi pogoji, 10 Din na teden in živila. Trajal bo zopet tri mesece. Ker so se iz domače župnije že prijavila dekleta, ki se mislijo tega tečaja udeležiti, in je še nekaj prostora, po zivamo dekleta iz bližnjih krajev sosednjih župnij, naj se nemudoma priglasijo v kapla-| niji, ali pa v gospodinjski šoli sami pri g. Der moti. Očetje in matere, privoščite svojim hčer kam malce gospodinjske izobrazbe, saj so ja zelo potrebne, četudi se vam zdi, da ne! Naj« bolj potreben izobrazbe je ravno tisti, ki si dcy mišljuje, da mu je ni treba! * Cci€ In seiiiisifi p§r§cili. Mariborski trg. Na mariborski trg v soboto dne 14. marca so pripeljali špeharji na 90 vo-zeh 275 zaklanih svinj, kmetje 6 voz sena, 3 otave in 4 "slame. Svinjsko meso je bilo po 10 do 25 Din, slanina 13 do 17, seno 80 do 100 D, otava 95, slama 60 do 65, krompir 0.75 do 1.50,' čebula 2.50 do 3, zelje 3 do 4. Pšenica 2, ječmen 2.50, oves 1.25, koruza 1.50, ajda 1.25, aj-: dovo pšeno 4.50, proso 1.75, fižol 2.50 do 3 Din.' Kokoš 30 do 45, piščanci 40 do 75, raca 30 do' 40, gos 60 do 80, puran 70 do 90 Din. Česen 18 do 20, jabolka 6 do 10, suhe slive 10 do 12 Din. Mleko 2, smetana 12, surovo maslo 32 do 40,; jajca 0.75 do 1, med 12 do 14 Din. Mariborski svinjski sejem dne 13. III. 1931, Na svinjski sejem je bilo pripeljanih 61 svinj,*1 cene so bile sledeče: Mladi prašiči 7 do 9 ted« nov stari 165 do 250 Din. 3 do 4 mesece stari 280 do 350 Din, 5 do 7 mesecev 400 do 500 Din,' 8 do 10 mesecev 550 do 600 Din, 1 leto 900 do 1100 Din, 1 kg žive teže 8 do 9 Din, 1 kg mrtve; teže 10 do 12 Din. Prodanih je bilo 25 svinj, "j Mariborski živinski sejem dne 18. 3. 1571. Prignanih je bilo 15 konj, 16 bikov, 345 volov,; 374 krav in 13 telet. Skupaj 763 glav živin?.-1 Povprečne cene za različne vrste živine so bile: debeli voli 1 kg žive teže 7.50 do 8.50 Din,' poldebeli voli 6.50 do 7 Din, plemenski volji 4.50 do 5.50 Din, biki za klanje 6 do 7 Din, kla: vne krave debele 5.50 do 6.50 Din, plemenske krave 4 do 5 Din, krave klobasarice 2 do 2.75 Din, mlada živina 5 do 7 Din, teleta 8 do 9 D¿ Prodanih je bilo 280 komadov, od teh za iz* v Italijo 14, v Avstrijo 23 komadov. Mesne cene v Mariboru. Volovsko meso I< vrste 18 do 20 Din, II. vrste 14 do 16 Din, meso od bikov, krav in telic 10 do 12 Din, telečji meso I. vrste 22 do 35 Din, II. vrste 12 do 20 Din, svinjsko meso sveže 14 do 25 Din. Prva zavarovalnina v tem letu izplačana! Dne 5. marca t. 1. je pogorela sta ¡novanjska hiša celoletnega naročnika Franca Horvat, Hošnica pri Makolah. Ravno teden dni prej je poslal celoletno naročnino. Zavarovalnino je že dobil izplačano. — Uprava »Slovenskega Gospodarja«. Zahvala »Slov. Gospodarju«! Podpisani se najiskrenejše zahvaljujem za Znesek 1000 Din, katerega ste mi nakazali ob priliki moje požarne nesreče kot naročniku Vašega lista, — Franc Horvat, Hošnica pri Makolah. Kapetan Olsen ,komandant morskega broda »Zlati orel«, je odkril v Tihem Oceanu nov otok, kateri ni do sihmal zabeležen še v nobeni zemljepisni karti. Novi otok se nahaja na samem ekvatorju, na južnem delu Tihega Oceana ter pripada erupi Hilbertovih otokov, a odkrit pa je na sledeči način: Kape-tanu Olsenu je bilo zaukazano, da izkrca petero izgnancev na kakšnem oddaljenem otoku, odkoder se ne bi mogli lahko vrniti v Evropo. Ko je ladja prijadrala pol milje pred otok, se je morala ustaviti vsled gostih skupin visokih koralov. S čolničem se je bilo istoko nemogoče približati obali, zato so se kapetan, njegova posadka in kaznjenci slekli ter jeli gaziti po plitvi vodi, vlečoč za sabo čolne s prtljago. Iznenada, na obali tega otoka so se pojavili ljudje temne barve. Moški so bili visoke rasti, žilavi in lepe zunanjosti, a ženske tankega in vitkega stasa, ošabnega in ponosnega vedenja. Skraja so izgledali vznemirjeni zboj? nepričakovanega pojava belokožcev z ladje, toda ko jim je kapetan dal znak s kazanjem, da se jim ničesar ni treba bati, so postali mirni in zelo zvedavi. Imenovani otok je dolg 22 kilome- Januš Goleč: trov, a širok vsega en kilometer. Vzdignjen je iznad morske površine samo nekoliko metrov, vsled česar je ob vsaki burji preplavljen razen najvišjega griča, na katerem je zgrajena naselbina teh ljudi. Na otoku se drži okoli štiri tisoč prebivalcev, koji so po svoji lepoti in zdravju izredno značilni. Preživljajo se samo s kokosovimi orehi in ribami. Iz teh pridelkov so pripravili obiskovalcem zelo okusen obed, ob koncu pa godbo in ples. Kapetan je bil na povratku spremljan z največjo častjo, a izgnanci so ostali na otoku gotovo prav zadovoljni. umsrviiN «kMMr ¡HBHBSHHb^mBHIBHH Dn® 12. aprila 1831 (na belo nodeljc) popoldne ob 4. uri bo v cerkvi v Dravogradu izvajalo Slovensko pevsko društvo »Maribor« veliko glasbeno tlelo: »Marijino Vnebovzetje«. Nastopijo: trije solisti in sicer gospa Lovšetova, g. Živko in g. Neralič, do 90 članov močan mešan zbor »Maribora« in pomnožena vojaška godba 45 članov. Za koncert vlada po Dravski dolini in po celem slovenjgraškem in prevaljs-kem okraju veliko zanimanje. »Stabat Maier«, to lepo pasijonsko igro priredi na Marijin praznik dne 25. marca t. 1., ob pol petih popoldan v dvorani Zadružne gospodarske banke Poselska zveza v Mariboru. Ne zamudite si ogledati slikovito versko igro. Marija Snažna. Dekliška Marijina družba priredi dne 25. t. m. ob treh popoldan proslavitev »Materinskega dneva« z igro »Sv. Cita«. Ker bo igra zelo lepa, se matere in drugi va- ljubka počuti se sveža, oči so ji bistre, zdrava je, vitka, ves njen pojav je utelešen v plemenitosti, stasitosti in lepoti, z eno besedo utelešeni tip elegantne svetovne dame, a njena tajnost: kako je dosegla toliko ljubkosti in lepote, to sijajno, nežno, baržunasto polt?? Ona pije vsak dan »PLANINKA«-čaJ iz alpskih zdravilnih rastlin, to deluje pri nje čudovito. Neznane so ji prebavne težave, utrujenost in slabost, potrtost in glavobol, ona ni podvržena nerazpoloženju in muhavosti, počuti se vedno čila kot riba v vodi, ona je idealna ženska, ki je po pravici ponosna na svojo vitko linijo. Zlasti zdaj spomladi ni mogoče dovolj priporočiti 8 do 12-tedenskega zdravljenja s PLA NINKA-čajem, ki sestoji večinoma iz domačih alpskih rastlin. Začnite tudi VI še danes s „ ,„m Batovecl Očarani boste. Dobi se v lekarnah. Odklonite potvorbe in zahtevajte izrecno PIs&NINKA čaj Bahcvsc v plombiranih zavojih po 20 Din in za napisom proizvajalca Lekarna Mr. Bahovec Ljubljana. bite v obilnem številu! Prireditev se vrši v društveni sobi (v sitari šoli). Sv. Ana vSIoy. g«t. Kat. prosvetno društvo priredi dne 25. marca »Materinski dan« z de-klamacijami, govorom in igro »Junaške Blej-ke«, zgodovinska igra. K obilni udeležbi vabi odbor. Začetek popoldne ob treh. 12 Proti koncu Deseniča se je preganjala med seboj le osmorica guzajcev, ki so se pa že tudi umirjali, ker se jim je sijajno posrečilo, kar so nameravali. Komaj je bila ta predstava končana, je pričela druga. Hrvati so se vrnili nazaj proti sredini sejmišča in videli, da so kolci prazni in oni za pravo ter poštenost uneti kumeki ob ljudsko veselje — batinanje. Križem kraž so frčala razburkana uprašanja: »Kje je pandur, kje je vražja kukavica, ki je pomagala kranjskim lopovom s kolov v prostost?« Ko je prišvaj-dral pandur na svoje mesto in opazil začudeno kole brez kaznjencev, je seglo po njem bogznaj koliko desetin moških in ženskih rok. Do po-besnelosti razkačena množica bi bila linčala čisto n"r?nl?np^a. da mu ni priskočila na pomoč žandarmerija, ki ga je otela iz krempljev smrti s puškinimi kopiti. Komaj ter komaj rešeni berič je utekel iz sejmišča na občino in se ni upal taistega dne več na svetlo. Opisani razburljivi prizori so nudili zagorskim kumekom in kumam toliko zanimanja, zabave in tvarine za glasen prepir za ter proti, da je bila sejmska barantija za tokrat odveč. Sej-marji so se razkropili po gostilnah in točilnicah, kjer so se naprej prepirali, lasali in gladili s palicami radi krajnskih lopovskih gadin in radi domače kukavice — prokletega pandurja. Guzaj je že bil davno v krčmi v Deseniču pri Blažeku. Takega teatra še ni bil doživel. Za vse še tolikanj surove ter razburkane prizore mu ni bilo žal, je spoznal vsaj obnašanje in dušo hrvatskega Zagorca. Uvidel je, da bi bilo potreba prijeti Hrvata čisto drugače za žep nego Štajerca. Praksa je pač najboljša učiteljica in to še posebno pri tatvini ter ropu! V kotu za mizo pri Blažeku so sedeli trije na dolgo potegnjeni Zagorci, po obrazih presojeno, iti 13- bo plačal vsak kdor ho:'e brati zanimive spise KAIiL MAYA ki bodo za jesen in zimo izhajali vsak mosea en velezanimiv zvezek Naročajte 7 Tiskarni sv. Cirila, Maris or. Biorošha 5 Gornja Sv. Kungcta. Na dan patrocinija sv. Kunigunde, 8. marca, se je pri nas vršilo po sv. blagoslovu v Katoliškem prosvetnem domu veličastno skioptično predavanje o zgodovini Lurda in Bernardiki. Dvorana je bila nabito polna. Predavala je iz prijaznosti'gdč. Marija Štupca iz Maribora, skioptični operater pa je bil domači gospod župnik. Predavanje gdč. Štupce o Lurdu je bilo tako zanimi vo in poljudno, da so se ljudje solzili in očarala je publiko s svojim temeljitim govorom, tolmačila je slike s tako natančnostjo, kakor dosedaj še nobeden na našem odru. Zajemala je nazaj v zgodovino ter končala z navdušenim in v srce segajočim govorom. Gospodični Štupci se v imenu društva najiskreneje za hvaljujemo ter zelo želimo, da nas še večkrat t enakimi predavanji razveselite! Središče ob Dravi. Na Jožefo'vo dne 19. marca, popoldne po večernicah, bo v Društvenem domu proslava »Očetovega dne«. Vabimo naše može in fante, naj ta dan oni napolnijo to veliko dvorano. Samo ob sebi se razume, da imajo dostop tudi ženske. Pritožujejo se namreč možje — popravici —, da jih malo zanemarjamo. Res je, da so imele žene in dekleta to leto že 23 predavanj: 18 zaščitna sestra M. Božičeva o negi in prehrani otrok, 2 gospod dr. Ileiss iz zdravstva, 2 gospod Fran de Cec-co: alkoholizem, in gospod kaplan Stakne: žena v luči Cerkve. Res pa je tudi, da so bile one izredno pridne glede obiska in so pri vsakem predavanju napolnile dvorano. Sto jih je prišlo in še več. Skupen obisk blizu 2000. Pa tudi poslušale so s takim zanimanjem, da so jih bili vsi predavatelji veseli in se bodo gotovo tudi uspehi njihovih prizadevanj poznali. — Toda možje od strani gledajo in pravijo: »Za nas pa nič?« Da, tudi za vas bo letos priredilo naše društvo samo Vaš dan. Udeležite se.proslave v obilnem številu zlasti očetje! Vaši sinovi Vas vabijo: Pridite! Na svidenje na Jožefovo! Sv, Jernej pri Ločah. Dekliška Marijina dru žba pri Sv. Jerneju pri Ločah priredi na Marijin praznik dne 25. t. m. popoldne po večernicah na šolskem odru lepo igro: »Sirota Jerica«. Ponovitev naslednjo nedeljo dne 29. marca. Pridite! Pilšiajn. Na Marijin praznik dne 25. marca vsi na »Materin dan«! Konjice. Tukajšnje Kat. prosvetno društvo priredi na praznik dne 25. t. m. »Materinski dan«. Na sporedu je igra »Vestalka« popoldne po večernicah. Remšnik. Naše Izobraževalno društvo je pri redilo podučni izlet v Maribor dne 10. t. m. Javno se zahvaljujemo vsem, ki so pripomogli, da je vse dobro izpadlo. Sv. Vid na Planini. Naša Dekliška zveza obhaja na Marijin praznik dne 25. t. m. »Materinski dan«. Dopoldne pristopijo v cerkvi vse članice k obhajilni mizi za svoje matere, popoldne ob treh pa priredijo v društveni dvorani materinsko slavnost. — Ob enem pa že danes opozarjamo tudi na igro »Divji lovec«, ki jo vprizori na velikonočni pondeljek naše Prosvetno društvo v proslavo 601etnice pisatelja F. S. Finžgarja. Koers-Mesrbeck na rimskem. Nepričakovano je umrl Anton Godec, zadet dne 27. svečana od srčne kapi, rojen dne 29. 3. 1866, doma iz okolice Novega Mesta. Bil je dolgoletni delavec v kemični tovarni v Hrastniku, odkoder je prišel v Nemčijo te'a 1920. Priporočamo ga vsem znancem v molitev! Preostalim, to je Mariji in Kar lu Klavžarju, pa naše so-žalje! Drušrvo sv. Barbare. — Dne 5. marca je po dolgoletni .nrtvoudni bolezni mirno v Gospodu zaspala vdova Robič, doma iz Dob-jega na Štajerskem. Skrbela je za njo njena hčerka Frančiška z veliko požrtvovalnostjo. Sina Karla ima nekje v domovini pri svojih sorodnikih. Naj počiva v miru! — Rudarska kriza ra~'^ dan na dan vedno hujše. Marsi- Ena ročka od 5 kg „Tcžakovcga olja za žlvlsio" stane sedaj po poštnem kovzetju ssmo Din 100 . Trgovcem ponudbo na zahtevo. Dobi se samo pri M. Težak. Zagreb, Gnnduličeva 13. 4 kateri naših rojakov bo že iz brezposelne pod pore ven. Kaj pa potem? Kje vzeti kruh in delo? Na upanje boljših časov še niti upati ni. Ali bo treba še dalje v svet? Pa kam? Povsod je enako. Izseljeniški komisar v Diissel-dorfu g. Deželič, kakor tudi zveza jugoslovanskih katoliških društev se mnogo trudijo, da bi bedno življenje našim rojakom zboljšali. Ali bo kaj uspeha? Pošiljamo vsem bralcem katoliškega in narodnega tiska prisrčne pozdrave! Sv. Primež nad Muto. Tudi tukaj v našem obmejnem kraju se je letos že marsikaj zgodilo. Po kratki bolezni je predpretekli petek izdihnil najstarejši občan Ivan Gracej, po domače Prežil. Rajni je bil obče spoštovana in priljubljena osebnost. — Snega imamo mnogo in zajci nam delajo škodo na sadnem drevju, čeravno so pretekli mesec naši vrli fantje in možje pridno hodili na lov. Pravi uspeh lova se je pokazal na pustni pondeljek, ko sta dva imenovanih pripeljala dve Dobnikovi hčerki pred oltar sv. Primoža. Vinko Plemen se je poročil s starejšo Zofijo Lavko, Jurij Onuk pa z drugo Marijo Lavko. Bilo srečno! Limbuš pri Mariboru. Dne 26. februarja t. 1. ob dveh popoldne je po komaj osemtedenski težki bolezni in tej sledeči operaciji v javni bolnici v Mariboru po mukepolnem trpljenju mirno v Gospodu zaspala gdč. Alojzija Fiirst, kuharica pri ravnatelju g. ing. Karolu Fišer, uslužbenem pri marit ki mehanični tkalnici in apreturi Doctor in drug. Težka bolezen, žolčni kamni, katerih so zdravniki pri operaciji nič manj ko 14 po številu odstraniti morali, in pa sprijena jetra so jo spravili v pre-rani grob, staro komaj 28 let. Zdravniki so storili vse, da bi ji ohranili dragoceno življenje, njih trud žal ni imel uspeha. Blagopokoj-na Lojzika je bila vzor dobre, pridne in svojo ostarelo mamo iskreno ljubeče hčere. Ko je po smrti njenega, na Bistrici pri Limbušu službujočega, pred 8 leti umrlega očeta, postala njena skrbna mati vdova brez sredstev, si je pokojna Lojzika v svesti si svoje otroške ljubezni in dolžnosti, stavila kot svojo nalogo, skrbeti za mater. Rajno Lojziko je dal po ma riborskem pogrebnem zavodu na svoje stroške prepeljati gospod ravnatelj Fišer, ki je tudi oskrbel njen veličasten pogreb na domačem limbuškem pokopališču. Saj pa je bila to tudi njena zadnja in iskrena želja, da bi po- Ste naročeni no list Izhaja vsoH teden. Prinaša vsakokratni nedeljski evangelij in razlago tet druge pod učne verske članke, razen tega pa resničen dogodljaj iz brazilijan-skega pragozda: »Mladostna prijatelja« in mične zgodbice za deco. Stane mesečno samo 2 Din, celoletno 24 Din Še danes si naročite NEDELJO po dopisni ci na spodnji naslov Uprava NEDELJE, Maribor, SlotnSkov irq 20. so bili gotovo bratje. Eden čez drugega se je hvalil ter udarjal z dušno kletvico po prsih z zagotovilom, da je baš on uhvatil štajerske tatinske gadine in jih najbolj batinal. Guzaj je čul to hva-lisanje, se zanimal zanj in že je bil v sredini med bahači. Pustil si je razložiti zadevo s krajskimi gadinami in s številom udarcev, ki so padli po njih izpod batin treh bratov: Imbreka, Šandorja in Miška Vidovič iz Babjega sela pred Miljano. Pohvalil je na glas hrvatsko vnetost za poštenost in posebno mu je dopadel običaj ljudske sodbe ob kolcu in z batino po lopovu. Dal je za vino, plačal mastno proletino in to vse kot nagrado, ker so bili Vidoviči oni, ki so prijeli gadine, jih izročili narodu v obsodbo in jih najbolj vicali z batino. Guzaj gospon — seljačine: Im-brek, Šandor in Miško so bili kmalu pobratimi, saj jih je družila zavest potrebe poštenosti in ljudske batine kot zdravilo proti tatvini. Skupnih nazorov so bili, skupaj so se mastili ter pili; a platil je le nadpoštenjak gospon od nekod tam preko Sotle in granice. Zagorci so pili, da so že debelo gledali in je šlo že bolj na večer, ko je rekel Guzaj, da mora nekoliko ven. Njegovemu konju se je omajala podkev, da je ne bo zgubil na povratku, si mora nabaviti podkovne žreblje in kladivo, a bo takoj nazaj. Na vasi je zadel na enega od tovarišev, kateremu je naročil, naj zbere še ostale in naj čakajo v trdem mraku v gozdu ob cesti za Juračekovo krčmo! Vidoviči so komaj čakali, da se je vrnil gospon, ki je plačal vse in jih je še povabil seboj do Juračeka, imajo itak vsi pot po eni cesti od Deseniča do Babjega sela in Miljane. Kedo bi se ne držal take dobričine, so mislili bratje in hajdi še k Juračeku, doma itak ne bodo zamudili prav nič. Stari Juraček je bil ves obupan, ko je zagledal gospona iz Štajerske, ki mu je bil zaupal konja ter voz predpoldne. Pokleknil je predenj in ga prosil med solzami milosti, ker so pridrveli nadenj proti poldnevu kranjski ravbarji. Vzeli so iz hleva njegovega konja ter z dvorca voz. Naložili so najbrž tri one iz sejmišča pobegle gadi- čivala na domačem pokopališču poleg svojega ljubega ateka. Njene zadnje poti se je u-deležila ogromna množica ljudstva, ne le iz domače fare, ampak tudi od vsepovsod, znak, kako priljubljena je bila nepozabna Lojzika Fiirštova. S prekrasnimi, v srce segajočimi žalostinkami so se poslovili pred limbuško cerkvijo ob odprtem grobu od nje pevci in pevke iz Bistrice pri Limbušu in iz Ruš. Srce pretresujoče petje je ganilo vse do solz. V vznesenih besedah su je poslovil od rajne pre-rano umfle Lojzike tudi domači župnik vlč. gospod Andrej Bračič, povdarjajoč osobito iskreno ljubezen, katero je imela rajna do svoje matere. Konečno se je poslovila vrla deklica Verica Pliberšek z ganljivimi besedami od blagopokojnice in ji v slovo vrgla v družbi mnogih.tovarišic na prsto v grob šopek letošnjega prvega pomladnega cvetja. Počivaj v miru nepozabna Lojzika in večna luč naj T' sveti! ' Staritrg pri Slovenjgradcu. Dne 2. marca t. 1. je umrl v bolnici usmiljenih bratov v Gradcu gospod Dvoršak Blaž, bivši župnik pri Sv. Primožu na Pohorju, pozneje pomožni duhovnik na raznih krajih, nazadnje v Št. Vidu pri Planini. Bolehal je menda, odkar je bil duhovnik, vseh 26 let. Od 1. oktobra lanskega leta se je stalno naselil v Starem trgu, kjer si je kupil malo posestvice. V začasnem pokoju je upal utrditi s.voje zdravje, ki pa je vedno bolj in bolj pešalo. Februarja se je podal v bolnico usmiljenih bratov v Gradcu v upanju, da mu bo operacija na želodcu pripomogla k ozdravljenju. Zal je bilo že prepozno. Pogreb se je vršil v sredo dne 4. marca na graško centralno pokopališče. Rajni spa-va sicer med Nemci (duhovniški oddelek), pa vendar je poleg njegovega groba grobišče slovenske družine, koje sorodniki bodo skrbeli za lepšanje groba svojega slovenskega rojaka dn sorodnika. Naj v miru počiva! Pameče. Umrla je 2. -uarca 711etna Frančiška Lahovnik. Bila je članica Družbe žen. Pokojna zapušča tri sestre tudi v precej visoki starosti ter dva sina. Pokopali smo jo dne 4. marca ob prav lepi udaležbi. Naj počiva v miru! Sv. Anton na Pohorju. Tudi pri nas močno občutimo gospodarsko krizo. Živine za prodati imajo naši kmetje kaj malo, a še ista je čisto poceni, če se proda, če pa mora kaj ku- piti, mora prav drago plačati. Žita se pri nas pridela komaj za domačo uporabo, nekaterim še sploh ne zadostuje. Kmetje so odvisni le edino od lesne trgovine. Imajo nekateri res lepe gozde, ali kaj, če les nima nobene cene. Tudi gostilničarji tarnajo. Pri nekem gostilničarju sem videl napis v hiši: »Moj pes je strašno suh, ker dolgov ne žre več, zato na upanje ne dam nič več.« Kljub krizi in draginji si ga še nekateri tuintam malo privoščijo. No, saj ga jim privoščimo, samo da se vinski duhovi preveč ne razburijo, da ne bi udarjali po mizi. Sv. Jakob v Slov, gor. Matiju Peklarju v hvaležni spomin! Če bi mogel, predragi Matija, bi mi gotovo kar iz nebes zagrozil, da se Te vsaj jaz ne spomnim v listu, katerega naročnik in največji prijatelj si Ti bil dolga leta. Saj je bil »Slovenski Gospodar« resnično Tvoj list! Kolikokrat si mi rekel: »Hm, pa vsaj vi, gospod župnik, napišite v našega »Gospodarja« par besedic o tem in tem!« Za sebe mi tega nisi mogel več reči. Če pa pridejo te vrstice bolj pozno, mi ne boš zameril, kakor mi nisi, če nisem takoj izpolnil Tvojih prošenj za druge. Tudi se mi zdi, da bodeš vsak trenutek vstopil na moj prag in mi povedal kakšno novico. Spomin na Tebe ne bo minil ne pri meni in ne pri drugih. Slavili in častili so Te tam na grobu. Ni bilo treba zato rabiti praznih besed, saj malokedaj umrje mož, ki bi dal s svojim življenjem toliko snovi in gradiva za lepe govore pred nešteto množico ob grobu. Kaj pa naj jaz napišem v list, ki mora štediti s svojim prostorom? Samo nekaj. Umrl je s Teboj mož, kakor si jih jaz želim prav mnogo naši ljubljeni slovenski domovini. Z nikomer prepira, z vsakim prijateljstvo, vsakomur dobrotnik v dejanju in z nasveti: to je menda bilo Tvoje življen-sko geslo. Veselil si se, ko si videl, da si mogel narodu pomagati, posebno ko je šlo za pouk in prosveto. Tvoji prostori so bili v takih slučajih vedno na razpolago in nikdar se nisi vprašal, ali bo to Tvoji gostilni v prid. Navadno si vedel, da boš moral sam doplačati, pa Te ni to nič vznemirjalo, saj je šlo za duševno korist Tvojih Šentjakobčanov. Ali naj še omenim, da so zastopniki državnih oblasti našli v Tebi vedno zvestega in dobrega prijatelja, kaiteri jim je s svojim nastopom pri občanih neštetokrat olajšal delo. Da si bil krščanski mož skoz in skoz, je bilo jasno kof beli dan: zato tudi ni bilo v Tvoji gostilni nikdar prostora klafačem zoper vero in dm hovnike. Povedati moram, da v svojem živ-! ljenju in delovanju nisem poznal moža, ki bi bil vsakemu, še tako priprostemu mašniku, tako velik prijatelj. Naj bo dovolj! Pozabljen bom jaz, pozabljen marsikdo pri Sv. Jakobu, o Matiju Peklarju pa se bo vedno govorilo. Za svoja dobra dela uživaš pri Vsemogočne-? mu večno plačilo, zastavi dobro besedo pri Njem še za mene, Tvojega prijatelja in za šentjakobske župljane, kakor je bila Tvoja1 navada v zemeljskem življenju: pomagati in prositi! — Erhatič Martin, župnik. Sv. Lovrenc v Slov. gor. Žalostno so zapeli dne 4. marca glasovi naših zvonov in naznanjali vsem župljanom, da se je preselil iz te solzne doline k večnemu počitku Franc Žgec iz Gabernika v starosti 80 let. V letu 1931 je 26. v vrsti tistih, ki so bili položeni k večnemu počitku. Bil je blag mož in skrben oče 3 otrok in zgleden gospodar. Pogrebci so darovali za novo bogoslovje v Mariboru 110 Din. Njegova duhovna prijatelja sta bila »Slovenski Gospodar« in »Nedelja«. Na svidenje nad zvezdami! Gornja Radgona. Na Ščavnici pri Gornji Radgoni je preminula obče spoštovana kme-■tiška mati Antonija Kolnrič v veliko žalost njene družine in številnih njenih znancev. Blaga pokojnica je bila po vsej srenji poznana po svoji šegovosti, vedrini, delavnosti, po-božnosti ter dobrotljivosti do revežev. Pri »Macovih« so se zbirali redki izobraženci, duhovniki in učitelji na vesele pomenke ob kolinah in drugih prilikah. Sama pa je bila dol goletna naročnica »Slovenskega Gospodarja«, Mohorjevih knjig in več nabožnih listov. Ob slovesnem pogrebu so se zbrali sorodniki od daleč, ki jih je družila nema-tuga ter globoko žalovanje za pokojnico. Pogrebne obrede so opravili preč. gospodje od Sv. Petra. Pokojnica zapušča neutolažljivega skrbnega soproga Ignaca, hčerkico Mimiko, delavno sestro Gerčko, ki ji je pomagala v gospodinjstvu, ter rejenca Frančeka. Vsi so živeli v lepi slogi in ljubezni. Blagopokojno mater bomo ohranili vsi njeni znanci v najlepšem spominu. Dobrotljivi Bog pa, ki rtehta in ve za vse naše tajne, ji bo obrisal vse solze z nje- ne in z Bogom diko proti bližnji granici! Vido-viči so zaškripali z zobmi; Guzaju je ušla krhka kletvca, ker sta postala še njegov konj ter voz žrtev krajnske nepoštenosti. Na omahanje pijani Vidoviči bi bili kar zdirjali za prokletimi gadinami, ko b bi mogli, a jim ni dopuščal preobilni alkohol. Juraček ni bil kriv, ker se je moral udati premoči in kaj je preostalo dobremu gosponu drugega, nego kresati peš z brati po cesti in si poiskati pri štajerskem sodišču pravico na povrnitev s silo odvzetega konja in voza. Vidoviči so bili zadovoljni, ker ni bilo treba drveti za lopovi, stari Juraček vesel, da se gospon ni nanj srdil, ampak še dal celo za vino pred odhodom. Po slovesu od dobrega Juračeka v že trdni noči bi bili Vidoviči pokapali od vinjenosti v obcestni jarek, da jih ni vlekel gospon kot trezni junak naprej po cesti, družila jih je skupna pot in skupna jeza na tatinske krajnske gadine. Kmalu za krčmo napravi cesta ovinek in zavije v teman gozd. Ko so prikrevsali do sredine res strašljivo samotnega kraja, je gospon spustil pijance, da so omahnili na stran in rezko zažvižgal. Izza bukovih in hrastovih debel so se prikazale dolge, tajinstvene postave — kar 8 jih je bilo. Postavili so se v krog, da so bili Zagorci in Guzaj na sredini. Poglavar je dal povelje: »Tovariši, pripeljal sem vam: Imbreka, Šandorja ter Miška. Ti trije so zagrabili po lastni izpovedi naše tri tovariše ter jih predali kolu in hrvaški batini. Obračunajte z njimi po naši sodbi!« Ubogi in tako prebridko razočarani Vidoviči iz Babjega sela! Tolovaji so jim zvezali roke na hrbet, jim zamašili usta in jih pretepli z leskov-kami skoro do nezavesti. Da bi se ne mogli povrniti prehitro do Juračeka in poklicati pomoč, so jih po tedajnem roparskem običaju podkovali. Radi tega si je bil preskrbel Guzaj v Deseniču kladivo in podkovne žreblje. Vsak je dobil po en podkovni žrebelj do glavice v peto in to je bilo hujše ter sigurneje nego biti privezan za roke ter noge ob kol na sejmišču in biti batinan po ljubi ljudski volji! Ko je bilo maščevanje končano, je izginila Mostin, moštova esenca za napravo zdrave domače pijače se dobi v drogeriji Kanc-WoI-fram, Maribor, Slovenska ulipa, 379 Cepljene vinske trte nudi I. trsničarska zadruga v Sloveniji, pošta Juršinci pri Ptuju, žel. postaja Moškajnci, Trte so vskladiščenei pri načelniku Jan. Še-gula v Hlaponcih, kjer se tudi dobijo sadna drevesa, posebno bo-bovec. Za trte zahtevajte cenik, ki je brezplačno na razpolago. Kratek naslov za pisma: Trsničarska zadruga, p. Juršinci. 303 I iiseriraife! nega lica ter jo milostno sprejel v večno radost! Žerovinci. Na gostiji Hedžet-Rajh so nabrali gostje za dijaško kuhinjo v Mariboru 100 Din. Bog povrnil Križevci pri Ljutomeru. Tukajšnje gasilno društvo si je nabavilo Auto-motorno brizgalno, katera je pretekli teden dospela. Ista ima štiri cilinderski motor, kateri daje na minuto 1000 litrov vode, s čemer bo uspešno gašenje zajamčeno. Auto sam pa ima 60 konjskih sil in je urejen za prevoz 14 gasilcev in priklopne motorne brizgalne na kraj požara; obenem pa uporaben za prevoz ponesrečencev, ali drugih težjih bolnikov, potrebnih nujne zdravniške oskrbe v bolnicah. Blagoslovitev gori omenjene brizgalne se bo nad vse slovesno vršila v nedeljo, dne 17. maja tega leta, za kar se članstvo z veliko vnemo pripravlja. Ta auto-mo-torna brizgalna je prva v naši gasilni župi, zato bo dan blagoslovitve gotovo največji praznik gasilcev cele Prlekije. Ormož. Pri nas je sicer vedno kakšna zanimivost, ki pa navadno ni za časopise, ampak le za domače »guče«. Nekaj časa je bila govorica, ki jo zaupamo tudi javnosti, da bode Ormož morda dobil lastno srezko načelstvo, ki naj bi obsegalo sedanji ormoški sodni o-kraj in šs neka*j občin varaždinskega in ptujskega sodnega okraja. Te občine so že vprašali za izjavo, tudi je že bila deputacija pri gospodu banu in občinski odbor je tudi že o tem razpravljal. Par občinskih mož je obljubilo, ila se z vso silo zavzamejo za to zadevo, ki bi za Ormož ne bila brez pomena. — Gospod župan Veselic je prodal hišo poleg pošte gospodu M. Štuhecu. Zadružna elektrarna, ki je imela preje v tej hiši svoje prostore, se preseli v Kuharičevo hišo, v kateri je vodil trgovinsko podružnico gospod Jurkovič. Ta je odprl lastno trgovino v Lorberjevi hiši. — Občinski odbor je dovolil odprodajo občinske zemlje na sejmišču, kjer namerava postaviti hišo in delavnico mizarski mojster gospod Vi-vod in hišo gospa Kokol. — V teku 14 dni smo pokopali dve materi mučenici, žrtvi materinskega poklica. — Mohorjani so se vzdržali na lanski višini: 222 jih je. — Nekaj igralcev na biljard je iznašlo neko novo originalno igro, ki bi se naj objavila v kakšnem strokovnem listu. Bi bilo res zanimivo! Črešnjevec. Turobno so zazvonili zvonovi v župnijski cerkvi in pri podružnici Sv. Treh kraljev ter nam sporočili žalostno vest, da se je v nedeljo dne 1. marca zvečer poslovil lz te solzne doline cerkveni ključar Hajšek Andrej. Dne 10. februarja 1930 mu je umrla žena in dne C. decembra 1930 mati. Kako je bil raj ni priljubljen, se je pokazalo, ko so ga hodilo množice ljudstva kropit od blizu in daleč v dnevih, ko je ležal .na mrtvaškem odru. Posebno pa je to pokazala mnogobrojna udeležba na zadnji poti, ko so ga nesli k večnemu počitku. Saj pa itudi ni bilo nobenega soseda ali znanca, ki bi mu ne dolgoval zahvale, ker rajnega ni nihče prosil zaman pomoči. Rajni je bil napreden gospodar in čez 25 let naročnik »Slovenskega Gospodarja«. Dragi Andrej! Vsemogočni naj ti obilno poplača vse kar si dobrega storil na tem svetu I Uživaj krono večnega veselja! Večen ti bodi spomin! Od očeta in matere zapuščenim otrokom in vsem sorodnikom najiskrenejše sožalje! — Na sedmini za rajnim se je nabralo za bogoslovje 101.50 Din. Girkovce pri Praserskem. Kakor je že v jeseni »Slovenski Gospodar« poročal javnosti, da je dobilo tukajšnje gasilno društvo novo motorno brizgalno, poročamo sedaj, da se naši gasilci že zdaj prav pridno pripravljajo na blagoslovitev iste, ki se bo vršila v nedeljo dne 17. maja t. 1. Ob tej priliki proslavi društvo 451etnico svojega obstoja. Lep jubilej, ako pomislimo, koliko zavednih mož in fantov je v tej dobi žrtvovalo svoj čas v korist svojemu bližnjemu, popolnoma iz proste volje in nesebične ljubezni bližnjega so stali pripravljeni bojevati se z uničujočim sovražnikom človeškega imetja, posebno v predvojnih letih, ko je bilo Ptujsko polje skoraj središče požarnih nesreč. Gasilna društva so bila tiste čase še redka in tudi zelo slabo opremljena. Doč.im lahko danes popolnoma zaupamo našim vrlim gasilcem in njihovi motorki, ki iz-borno deluje. Razume se, da še imajo tudi precej dolga, katerega pa nameravajo kriti z dobičkom od tombole, ki jo bodo priredili na dan blagoslovitve. Zavedajo se pa tudi denarno krize, zato bodo prodajali tombolske table samo po 3 Din. Za to malo svotico se bo lahko dobilo: novo moško kolo, novo žensko kolo, 3 m finega blaga za obleko, blago za zimsko suknjo, 1 budilko, 2 žepni uri itd., razen tega še nad 200 drugih lepih dobitkov. Torej prijatelji »tistih junakov« dne 17. maja prijazno vabljeni v lepe Cirkovcel Slov. Bistrica. Pri tukajšnjem okrajnem sodišču je ¡postavljen za predstojnika sodnik g. Štefan Vodošek, za sodnika pa g. dr. Jože Do» brošek, do zdaj pri deželnem sodišču v Ljubljani. Rečica ob Savinji. Naš gospod šolski upravitelj Zorko Kotnik je pričel kmetijsko-nada-ljevalno šolo, katero obiskuje 62 fantov iz naše župnije. Želimo mnogo uspeha! — Dne 2. marca t. 1. se je ponesrečil pri spravljanju graščinskega lesa naš vrli mož Anton Krum-pačnik iz Dolsuhe; že drugič mu je zlor&ilo nogo v dveh letih. Dne 4. t. m. pa se je smrtno ponesrečil na splavu pri Rimskih toplicah lesni trgovec in posestnik Franc Stopar, po domače Matjaž iz Nizke. Peljal je več splavov na Hrvaško v nadi, da bo iste prodal. A našel je smrt v valovih Savinje. Pred 7 leti je na splavu utonil tudi njpgov oče, brat pa si je pri tem nakopal neizprosno jetilco. Mladi mož, star 35 let, zapušča staro mater, sestro ter mlado ženo z dvema otročičema. Preostalim naše prisrčno sožalje! Šmartno ob Paki — Skorno. Iz raznih krajev čitamo novice v našem priljubljenem glasilu »Slov. Gospodarju«, katerega zvesti čita-telji smo 'tudi mi. Saj £koro ni hiše v naši o-kolici, kamor bi ne zahajal ta potrebni učitelj. Malokdaj pa se v tem našem listu oglasimo. Letino smo imeli preteklo leto srednjo, a kaj pomaga, ker ne moremo vnovčiti naših pridelkov. Sadj'1, kolikor ga je bilo, se je sicer dobro in lahko prodalo, nima pa nobene primerne cene živina in les. S strahom gledamo v bodočnost, kako bomo krili naše vsestranske izdatke, ker je v naših žepih praznina. Poročati tudi moramo nekaj o naši šoli. Po novem zakonu se je osamosvojila z lastnim odborom in proračunom. Nimamo pa učitelja. Odkar je nas radi bolezni meseca oktobra zapustil splošno priljubljeni učitelj g. D., se je tukajšnji odbor trudil z raznimi prošnjami na razne oblasti za novo učno moč, a do danes še nismo uslišani. Zakaj, mi tega ne vemo. To pa vemo, da nam je prav težko, pošiljati naše otročičke v okoliške, eno uro in še več oddaljene šole. Gospodu D. pa želimo na tem mestu skorajšnjega ozdravljenja, da □nnnnnrnnnnnnnao ¡mini eiroji znamke Rast & Gasser na24 mesečne obroke KOLESA Puch & Siyria na 10 mesečne obroke mo&srna Kolesa nal2 mesečne obroke kakor tudi dobre stare šivalno stroje od Din 500' -in rabljena kolesa od Din 800'— naprej, pri Alojz Ussap lrgovina s šivalnimi siroii, kolesi in motorji 168 Maribor Gosposka ulica 20 □LOJLJtJ jnonnonr tolpa med krohotom in prepustila žrtve roparske podivjanosti rešilnemu slučaju usmiljenega Sa-marijana. Guzajci so bili z glavarjem vred na eni strani razočarani radi popolne polomije tatinsko roparskega načrta; na drugi do ukanja veseli, saj so vrnili Hrvatom tako lepo in z obrestmi vred, kar so jim posodili predpoldan. Le Guzaj še ni bil povsem zadovoljen, zaklinjal se je, da se bo še nocoj odpeljal iz Hrvaške v svoje kraljestvo z obilnim plenom. In res! Banda je napadla še isto noč gradič Miljano, kjer je bilo vse v globokem počitku. Z revolverjem užugani oskrbnik je izročil Guzaju 5000 goldinarjev v gotovini, par najboljših konj in gosposki voz za 11 oseb. Tolovaji so se napili najboljšega grajskega vina in se odpeljali med vriskanjem preko Sotle v Imeno in od tamkaj proti Podčetrtku. Na križišču ceste v trg Podčetrtek in proti Olimju so pustili oropani voz kar na cesti, konja odgnali seboj peš po kolovozu proti Mariji Devici ne Pesku v Olimje in mimo Olimske glažute navkreber v gozdove ter šume — v Guzajevo kraljestvo! Hrvatsko Zagorje je bilo od tega obiska za vedno varno pred Guzajem in njegovo organizacijo. III. Poglavja. NA LJUBEZENSKIH STEZICAH. Kadar se je mudil Guzaj na Košenci pri Drob-netu, je hodil okrog po okolici v vseh mogočih preoblekah. Priljubljena pot mu je bila od doma proti Spodnjemu Žegarju, dalje proti Prevorju, po hribu navzdol v dolino, po kateri teče gorski potok Bistrica, ki se izteka pri Sv. Petru pod Sv. gorami v Sotlo. Dolinica Bistrice je ozka, vabljiva in od izvora posuta z mlini. Kmalu pod Prevorjem na pešpoti proti Dobju je stal ob potoku dvotečajni mlin, ki je bil last starega Andreja Amona. (Dalie nrih.I daruje, kjerkoli že, mladini svoje zmožne moči! D rami jo. Žalostno so odmevali glasovi naših zvonov pri podružni cerkvi sv. Urše. Po kratki in mučni bolezni je namreč s tolažili sv. vere previdena mirno v Gospodu zaspala Marijina družbenka Ana Javornik. Dne 2. t. m. smo jo spremili na zadnji poti. Vič. g. žup nik Sigi je ob odprtem grobu govoril prisrčno poslovilno besedo, Lizika Leber pa je razložila njeno lepb življenje. Tukajšnji pevski zbor je «apel ginljivo žalostinko. Naj počiva pri Bogu y miru! Sv. Jurij ob južni žeL Pred kratkim je bila razstava radiih strojev v Novem, kjer je tudi naš rojak Josip Čretnik, izdelovatelj raznih strojev in bivši ugledni trški župan razstavil svoje stroje. Žel je od vseh splošno priznanje in pohvalo. Komisija mu je izrekla po hvalo in ga odlikovala radi njegove spretnosti z zlato kolajno. Čestitamo! — Ljudje povprašujejo drug drugega, kaj je neki to, da šolarji hodijo po cestah, ne da bi šli v šolo. Da ne bo nepotrebnega in radovednega povpraševanja, odgovarjamo sledeče: Mi imamo IV trgu pet razredov dekliške šole z 1 vzporednico v i. razredu In šestrazredno deško šolo. Na petrazredni dekliški šoli pa imamo značilno število učiteljev. Že par mesecev sem se trudijo tri, piši in beri: tri učiteljice v vseh razredih. Pogosto se sliši govoriti, da imamo še mnogo učiteljev, ki niso nastavljeni in torej brezposelni. Vpračamo merodajne oblasti, kje so torej tisti brezposelni učitelji in učiteljice? Ljudje se bridko pritožujejo radi dejstva, da njihovi otroci znajo vedno manj, pritožujejo se pa tudi učitelji, da ne morejo doseči v šoli primernega uspeha. Zelja vseh fa-ranov torej je, da se merodajne oblasti v do-glednem času pobrigajo, da bo zopet urejen pouk na naši dekliški šoli, kakor je bil pred nedavnim. Šmarje pri Jelšah. Precej mrličev smo imeli v pretočenih dveh mesecih. Tudi mladih ni manjkalo med njimi. Pa tudi gostij je bilo veliko. Zaključek gostij za letošnji predpust so napravili pri Čakševih, po domače pri Go-ričkih v Gaju. Na spodbudo g. Turka so za-ivedni svatje darovali za tukajšnje prosvetno 'društvo 120 Din, za kar jim kličemo prisrčen: Bog plačaj! Novoporočencem pa želimo obilo ))ožjega blagoslova. Šmarje pri Jelšah. V lepem številu dohaja k nam »Slovenski Gospodar«. Pa ga tudi vsakokrat komaj pričakamo in to posebno še letos, ko nam prinaša mično povest o Guzaju. ¡V naših sosednih krajih se je godila in še dol go po Guzajevi smrti so tod govorili o njem in nas sitrašili z njim. — Agentov dohaja v naše kraje vse sorte. Poštene sprejemamo s prijazno besedo, čeravno jim zaradi strahovitega pomanjkanja denarja ne moremo dati easlužka, nepoštenih pa nas Bog varuj!! Eden itakih se je že pred tedni spustil iz Celja preko Št. Jurija k nam in odtod proti Sotli sam JBog ve kam, da govori ljudem sladko Jn tudi vsiljuje krivoversko sv. pismo neke ¡angleške družbe. Nekaj mu jih je nasedlo še ¡celo v študiranih krogih, drugi pa so ga odločno odpravili. Imamo zadosti dobrih doma-jftih knjigarn za nabavo neoporečenega čtiva! ¡e= V nedeljo dne 15. t m. so v lepem sprevodu spremili na slovenjebisitriško pokopališče Srečko Lorberja, upokojenega zasebnega urad nlka in hišnega posestnika v mestu. Bil je pred 69. leti v Šmarju rojen in je v naših za-jitranjah preživel svojo mladost. Ves čas svojega javnega delovanja je ostal svojemu slovenskemu narodu zvest, globoko veren in sv. .Cerkvi otroško vdan. Naj j miru počiva! — Mer v nožnic! zdravljen z Bisullinom jamči za gotov uspeli. Uporaba priprosta, prikladna in poceni. Dobi se samo po odredbi živinozdrav- nika. Brošura (knjižica) s Bliko brezplačno po H. Trommsdorff Chem. Fabrik Aaclien. Zastopnik: „Ljkos", Mr. K. Vouk, Zagreb, Jurjavska nI. 8. 621 Naše Prosvetno društvo namerava proslaviti Finžgarjevo 601etnico! Ker tako skrbi za naš pouk, mu ežlimo prav mnogo podpornikov in še posebe med onimi, ki jih s svojimi žulji podpiramo! Sv. Križ pri Rogaški Slatini. Predpretekli teden smo tukaj pokopali dva stara moža, in siicer: Lukasa Murko na Vrheh. Star je bil 80 let. Kljub svoji starosti je bil vedno zelo okreten ter korajžne narave in si je tudi zelo rad veselo zapel. Umrl je na posledicah želodčne bolezni. Drugi pa je umrl Jožef Brantuša, prevžitkar na T,astinah. Ta mož je bil eden izmed najstarejših križevskih mož, star 92 let. Bil je svojčas posestnik na Lastinah. Prodal je svoje posestvo g. Sajku, kateri pa mu je moral dajati izgovorjeni prevžitek. Zadnji čas se je preselil k svojim ožjim sorodnikom v Teržišče in tam umrl. Naj oba počivarta v miru! — Zimski šport tukaj neverjetno napreduje. Vse hoče s smučki na Boč. Bodisi razumnik ali priprost kmetski fant, vse danes tukaj ljubi zimski šport. Sv. Križ pri Rogaški Slatini. Velika zdravstvena razstava se je morala radi raznih nvir preložiti za dneve od 22. do 29. t. m. Sv. Emu. Dne 16. svečana je za večno za-tisnil svoje trudne oči v visoki starosti 93 let stari in najstarejši mož v naši župniji Valent Cverlin, po domače Kovaček, ki se je brez bolezni, dozorjen po starosti, preselil na drugi svet. Pogreb se je vršil dne 19. svečana. Kljub skrajno slabi poti se je udeležilo pogreba veliko dobrih faranov in njegovih prijateljev, za kar se vsem iskreno zahvaljujemo. Ranjki Valent je dosegel tako visoko starost, ker je vedno živel zmerno in mirno, se ni razburjal zraven pa bil vesele narave. Kličemo mu vsi sosedi in sorodniki: Daj Bog, da se vidimo nad zvezdami. V miru počivaj, dragi Valent! Podčetrtek. Zopet je pel mrtvaški zvon. Pre tečerfi teden smo položili k večnemu počitku dobrega mladeniča, ki je ležal že dalje časa hrom: Jožefa Sinkovič. Kmalu nato pa je u-darila v svet žalostna novica, da je umrl v Imenem eden najuglednejših vaščanov gospod Franc Bračko. V slovo so mu peli zvonovi domače župnije, pa tudi pri Sv. Ani na Hrvatskem, v Polju in pri Sv. Filipu. Bil je pokojni povsod zelo spoštovan in priljubljen, kar je pokazal tudi njegov pogreb, katerega sta se udeležila čč. gg. župnika iz Olimja in iz Buč. Pokojni je pomagal rad siromakom in cerkvam ter je bil vzor kristjana. Naj mu bo Bog obilen plačnik! Njegovi ženi in bratom pa naše sožalje! Dobje. Od 22. februarja do 1. marca je bil v Dobju sv. misijon pod vodstvom čč. gg. laza-ristov iz Celja. Kljub skrajno neugodnemu vremenu in slabih potov je bila udeležba na misijonu vedno izredno velika. Ljudje so samo rekli, zdaj imamo čas, za slabo vreme se niso toliko -cenili. Gg. misijonarji so vedno govorili v napolnjeni cerkvi. Sv. zakramente je prejelo 2100 vernikov. Ob sklepu misijona -je bilo ustanovljeno Apostolstvo mož, v katero se je dalo vpisati okrog 70 mož. Sv. Rupert nad Laškim. Vse farane je pretresla novica o nenadni in silni smrti šentpe terskega cerkovnika Janeza Rozman: v petek dne 14. februarja se je vračal proti večeru farno cerkev; tudi konj s sneženim plugom je šel preko njega, ne da bi ga zadel. Še le blU zu poldneva v nedeljo dne 17. februarja je za-t gledal posestnik Janez Pertinač na povratku iz Št. Ruperta v snegu kos suknje rajnega; začel je odkapati sneg in našel mrtvega Janeza. Škoda dobrega moža. Bil je 19 let meži nar pri Sv. Petru, zvest in natančen v svoji službi, pošten in povsod priljubljen. Počivaj v mii . i mož! — Par dni pozneje bi se v, snegu .Uoro zopet zgodila nesreča: šolarji 2, razreda v Sv. Rupertu so popoldne približno ob pol petih popoldne odhajali iz šole domov. V trenutku, ko je stopala gruča peterih deklic pod lcapom župnijskega gospodarskega poslopja proti Oblaku, se naenkrat vsuje iz strehe težka plast mokrega snega na otroke ter jih podsuje; navzoči odrastli so jim seveda hitro priskočili na pomoč in jih rešili, a deklica Angela Tanšek bi se bila skoro zadušila v sneženem grobu. Gornja Katica pri Laškem, ki ima kakih sto hišnih številk in ki se nje prebivalstvo živi od kmetijstva ter zaslužka v bližnjem hu-dojamskem premogovniku, ima dvorazredno osnovno šolo, cerkve pa ni daieč naokoli nobene. Stara želja Rečičanov je, da bi imeli na svojem ozemlju vsaj podružnico in pri njej pokopališče, ker je sedaj silno težavna pot preko enega, odnosno dveh hribov do farno cerkve Sv. Jederti, kamor Rečica spada. Za oboje, za cerkev in grobišče, je posestnik Go-louh (Gornji Sadovšek) velikodušno prepustil potrebno zemljišče, ki je že odmerjeno po ge-ometru in ga je komisija ocenila za prav pripravnega temu namenu. Stavbenik Gologranc iz Celja je naredil nekaj skic za podružnico, domačini so prispevali in še bodo v gotovini in materijalu, cerkvena in svetna oblast je že dala dovoljenje, in tako upamo, da se nam bo z božjo in pomočjo dobrotnikov, Slomškovih častilcev, posrečilo zgraditi svetišče na čast sv. Antonu Puščavniku, krstnemu zavetniku našega apostola Antona Slomšeka. Gornja Rečica pri Laškem. 81 let star je zaprl trudne oči Martin Selič, po domače Gozd-nikar. Tam ob rebri 1092 m visokega Gozdni-ka je gospodaril na veliki kmetiji v zdravem planinskem zraku, dokler so mu dopuščale moči; nato se'je preselil niže k hčeri Barbari, pomagal pri kmetijskih opravilih skoro do po slednsjga dneva in, začasno previden s sv. zakramenti, mirno zaspal. Rečiški gospod šolski upravitelj mu je na domu govoril za slovo ter mu s svojim pevskim zborom zapel turobno odhodnico na grobišče k Sv. Jederti. Naj v miru počiva! Sv. Andraž v Halozah. Pri nas je nenadoma legel k večnemu počitku Jožef Vidovič, posestnik v Trdobojcih, mnogoletni župan in šolski odbornik občine Leskovec in dolgoletni naročnik »Slovenskega Gospodarja«. — Blagi pokojnik, kateri je vsled svojega zdravega in prijetnega humorja znal vsakega razveseliti, je bil dobrega in gostoljubnega srca. O' nje-skozi oleško goščavo proti domu. Bil je več dni na žitni zbiri; truden in zdelan je hitel po samotni gozdni poti proti Sv. Petru. Blizu kapele pri Oleščah mu je najbrž postalo slabo, zgrudil se je na tla; po splošnem mnenju ga je zadela kap, da je bil najbrž takoj mrtev. Celo noč je v divji burji po njem padal sneg, ki ga je tako visoko pokril, da ga še tudi v nedeljo niso našli ljudje, ki so hiteli v govi priljubljenosti je pričal njegov pogreb, na katerega je prihitelo ljudstva od blizu in taleč, da spremi spoštovanega pokojnika na njegovi poslednji poti. Naj počiva v miru! Žalujočim naše sožaljef Gornja Sv. Kungote. Dne 25. marca po sv. blagoslovu priredi Kat. prosvetno društvo v svojih prostorih velezanimivo, v srce segajo-Čo igro »Goslarica naše ljube Gospe« v štirih dejanjih. Konjice. Na praznik sv. Jožefa, 19. marca, po ranem cerkvenem opravilu zborovanje naše Kmetske zveze. Člani, priditel Sv. Barbara v Slov. gor. Dne 28. svečana smo položili v hladni grob obče znanega Karla Krajnca iz Žikarc v 72. letu starosti. Pokojni je bil svoj čas župan in oče sedanjega župana Krajnca. Vsegamogočni mu bodi milostni sodnik in večni plačnik. Na sedmini se je nabralo 100 Din za dijaško kuhinjo in 100 Din za novo bogoslovje. Sv. Lovrenc na Dravskem polju. Zal da se je vgnezdilo v tej zimi pri nas preveliko mrtvilo. Katoliško prosvetno društvo je vprizorilo tridejanko »Pri kapelici«, sicer je vreme bilo res neprijazno, a več zanimanja za društveno delo bi pa že moralo biti! — Zdaj so si fantje ustanovili svoj fantovski odsek ter na pobudo govornika iz Maribora od vodstva fantovskih odsekov sklenili začeti z marljivim delom. Pa je res že skrajni čas, dragi lovrenčki fantje, da se zdramimo in lotimo organiziranega dela, ki nam bo v korist in ponos, ne pa v sramoto in škodo,-kakor dozdaj marsikatere fantovske nerodnosti. Bratje, na delo! Najnovejše vesti o sijajnih priznanjih, katere so hvaležni kupci poslali tovarniški hiši ur H. Sutt-ner v Ljubljani št. 992, zopet dokazujejo, kako koristno je zahtevati veliki ilustrirani letni cenik, predno se kupi ure, zlatnino in srebrnino. Tudi naši bralci dobe ta lepi cenik popolnoma brezplačno, ako ga zahtevajo od tt. Stuttner. Tvrdka pošilja žepne ure že od 44 Din naprej, budilnike od 49 Din in ure zapestnice od 98 Din itd. vsa takorekoč po originalnih tovarniških cenah. Doraščajoči mladini nudimo zjutraj čsšicc naravne »Franz Josefove« grenčice, ki doseže radi tega, ker čisti kri, želodec in čreva pri 'dečkih in deklicah prav znatne uspehe. V otroških klinikah se uporablja »Franz Jose-iova« voda že pri malih največ težko zagate-nih bolnikih. »Franz Josefova« voda se dobiva pri vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. V »Malih oznanilih« stane vsaka beseda Din 1.20. Najmanjša cena za oglas je 8 Din. Manjši zneski se lahko vpošljejo tudi v znamkah. — Upravništvo odgovarja na razna vprašanja samo takrat, ako je priložena znamka za Din 2.— za odgovor. Upravništvo. V petek dne 20. marca in v soboto dne 21. ponovna razprodaja došlega pohištva, divan, zrcala, perilo, 30 parov moških čevljev, moških ter ženskih oblek, posode: Maribor, Orožnova ulica 1, nasproti hranilnice. 511 Prodam dve mali posestvi, hiša zidana: Ve-koslav Žnider, Lušečka vas, Poljčane. 512 Posestva razna, gostilne in hiše prodaja: Posredovalnica Maribor, Sodna ulica 30. 505 Službo dobi majer s 3 delavnimi močmi. Po-brežje, šola, dopoldan. 508 Sadno drevje še ima na prodaj J. Verbič, Št. Vid-Grobelno. Prodam tudi kolje za vinograde. 514 Trsnica in drevesnica Koželj, Nevavas, Konjice nudi prav krasno cepljeno vinsko trsje vseh priporočljivih vrst, cepljeno na Rupestris št. 9 Güthe in Riparia Portalis. Za rast in pristnost sorte garantiram! Cene najnižje, pri večji množini popust. Kr. bansko preizkušeni trsničar in drevesničar Koželj, Novavas, Konjice. 470 Krajnike oddam, 4 m dolge, po Din 1.50 za 1 komad: Radič, žaga, Oogljenšak pri Gornji Polskavi. 506 Iščem nadhlapca, pomočnika gospodarja, ne-oženjenega, poštenega mladeniča z dobrimi spričevali. Uprava veleposestva Warsberg, Šmartno ob Paki. 509 Vabilo na redni letni občni zbor Hranilnica In posojilnice na Vidmu, r. z. z n. z., ki se vrši v nedeljo dne 29. marca 1931 ob 15. uri popoldne v dvorani poleg posojilnice na Vid mu s sledečim dnevnim redom: 1. Čitanje za pisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Odobrenje račun skega zaključka in bilance za leto 1930. 4. Volitev načelstva in nadzorstva. 5. Slučajnosti. Če bi občni zbor ne bil sklepčen ob določeni uri, se vršil pol ure pozneje drugi občni zbor, ki sklepa veljavno brez ozira na število navzočih zadružnikov. Načelstvo. 499 Kupim kolo. Vrečko Maks, Kovačavas, p. SI. Bistrica. 502 Dam v rejo mlado kravo. Naslov: Irgolič, Maribor, Tattenbahova ulica 6. 469 NuiSim več vrst cepljenih trt, podlag in korenjakov po konkurenčni ceni. Pri naročilu par sto komadov odplačilo tudi na obroke. Anton Vičar, trtnar, Sakušak, p. Juršinci p. Ptuju. 476 Valilo na redni občni zbor Hranilnice in posojilnice na Pobeli, r. z. z n. z., ki se vrši v nedeljo dne 29. marca 1931, ob pol 9. uri dopoldne v posojilniškem uradu. Spored: 1. Poročilo: a) načelstva, b) nadzorstva. 2. Odobritev računskega zaključka za 1. 1930. 3. Čitanje revizijskega poročila. 4. Dopolnilna volitev v načelstvo. 5. Volitev nadzorstva. 6. Prememba pravil. 7. Slučajnosti. —' Ako bi ta občni zbor ob določeni uri ne bil sklepčen, se ravna v smislu obstoječih pravil. — Načelstvo. 461 B51is?ar|a samskega, pridnega, z daljšimi spričevali, se sprejme takoj pri Ivanu Bezjak, tovarna bučnega olja, Fram, žel. postaja Ra-če-Fram. 454 Kurim ali vzamem v najem posestvo do 40 tisoč Din v Savinjski dolini. Naslov v upravi lista. 497 Sprejmem raajerja s 4 delavskimi močmi ali dam v najem posestvo 20 oralov. Naslov v upravi lista. 489 Vabilo na občni zbor vinarske zadruge »Lju- iomerčen«, ki se vrši v sredo dne 25. marca 1931 x*b 13. uri v hiši g. župana M. Rakuša o Obrežu. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Poročilo kletnega nadzornika. 4. Revizijsko poročilo. 5. Odobritev bilance za leto 1929—30. 6. Volitev, načelstva. 7. Volitev nadzorstva. 8. Slučajnosti. 9. Predlogi in nasveti. — Ako občni zbor ob določenem času ne bi bil sklepčen, se vrši eno uro kasneje pri vsakem številu članov. — Odbor. 460 Naznanjam, da sem mlin ml. Pavle Fras, Bistrica pri Limbušu, za dobo petih let prevzel. Ivan Šiško, mlinar. 481 Cepljene trte in korenjake ima še na prodaj: Uprava poses>tev Guido pl. Pongratza, Dor-nava, p. Moškanjci. 471 Vabilo na redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Jarenini, r. z. z n. z., ki se vrši dne 29. marca 1931 v posojilniških prostorih ob pol 8. uri zjutraj. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo načelstva. 3. Poročilo računskih pregledovalca v. 4. Odobren je računskega zaključka za leto 1930. 5. Slučajnosti. — Ako bi ob navedenem času občni zbor ne bil sklepčen, se vrši pol ure pozneje na isitem mestu drug občni zbor, ki veljavno sklepa ob vsakem številu navzočih članov. .— Na-čelstvo. 488 Vabilo Kmečke hranilnice In posojilnice v Žalcu na izvanrednl občni zbor, kateri se vr-: ši dne 12. aprila 1931 ob 9. uri dopoldan vs zadružni pisarni. Vspored: Prememba § 29 in § 32 zadružnih pravil o likvidaciji. Ako bi ta izvanredni občni zbor ob navedenem; času ne bil sklepčen, vrši se čez 'tri tedni dne 3. maja 1931, ob isti uri, z istim dnev-i nim redom in na istem mestu drugi izvan<| redni občni zbor, na katerem se potem ve-' Tomaževa žlindra, jamčeno čez 21%, najbolje sredstvo in gnojilo za travnike in polje. Ap-nenski prah vagonske količine. Zaloga pri: Ivo Andraschitz, Maribor, Vodnikov trg 4. 510 Ijavno sklepa brez ozira na število udele^' žencev. — Načelstvo. 404 Vabilo na redni občni zbor Hranilnice in po« sojilnice pri D. M. na Jezeru v Preval j ah, r. z. z n. z., ki se bo vršil v nedeljo dne 29< marca 1931 ob 3. uri popoldne v Farni vasf št. 17 s sledečim sporedom: 1. Čitanje zapis« nika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo na*' čelstva in računskih pregledovalcev. 3. Odo« britev računskega zaključka za leto 193Ö.' 4. Slučajnosti. — Opomba: Ako bi v določe< nem času ne bilo navzočih zadostno Števil^ zadružnikov, se vrši pol ure pozneje zborovanje na istem lestu in z istim sporedom, ki je v smislu pravil sklepčen brez ozira ni Število navzočih zadružnikov. Odbor. 493 i Solno r adisifiish 1 K@mnl i | za živino po dr. Wendtu, profesorju na 1 univerzi v Helsingforsu izdeluje ? Prvo jugoslov. podjetje za kmetijstvo PSTAR J. MIOVI6 { kr. dvorski liferant 507 Maribor, Kopitarjeva ulica 6. | Podružnica: Vršac, Dunavska banovina. Hišna perica, katera tudi razume dobro likati, se sprejme na deželo. Ponudbe z spričevali in zahtevo mesečne plače na oskrbništ-¡vo graščino Neukloster, Sv. Peter v Savinjski dolini. 513 i Najboljše in najcenejše usnje kupujete v tovarni usnja Arnošt Kolinstein; trgovine usnja: Vetrinjska ulica 5, Aleksandrova cesta 39 pri elavnem kolodvoru, 504 »Vljliuil». I>1I UDUCUU.U — -------- vabi vse člane na XXXI. redni občni zbor,' ki se bo vršil dne 29. marca 1931, popoldni po večernicah, v uradni pisarni s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo načelstva in računskega pregledovalca. 2. Odobritev račun-! skega zaključka za leto 1930. 8. Volitev en» ga člana načelstva In nadzorstva. 4. Predi« gi. — Ako se ne bi ob določenem času zbr» lo zadostno število članov, se vrSi po prfc vilih občni zbor eno uro pozneje |>jj JpBflJten številu ilfinov/^ \SJ) Enodružinsko novozidano hišo z velikim vrtom proda poceni Kmetič Mihael, Tezno pri Mariboru, Ptujska cesta 175. 491 Proda so krasno posestvo, ki meri 12 oralov, 15 minut od Slov. Bistrice. Izve se pri Rud. Flucherju, Zgornja Bistrica pri Slovenski Bistrici. 503 Gramofon s ploščami najmodernejše vrste se proda cenejše kot za polovično ceno. Bran-jarija Maribor, Aleksandrova cesta 71, ba< raka. 1 Okrasita vaš vrt! 10 vrtnic nizkih v krasnih barvah za 60 Din razpošilja vrtnartsvo Ivan Jemec, Maribor. 479 Pridna služkinja z dežele za vsa dela dobi stalno službo. Vprašati osebno v Mariboru, Grajski trg 2. 492 Zanesljivo kaljiva semena, vrtno in poljsko o^ rodje, kavo in drugo špecerijo, železnino, najboljše škarje za trsje, kupite prav ugodno pri Jos. Jagodič, Celje, Glavni trg. 366 Vrtnice-pleznlke so najlepši okras za stene, plotove, senčnice itd. 10 km plezalk v več krasnih sortah franko vaiia postaja 60 Din Drevesnice bratov Dolinšek, Kamnica pri Mariboru. 484 Prvovrstne vinske trte, cepljene od izbranih rodnih matic, korenjake in breskove grmiče razpošilja J. Gradišnik, Šmarjeta, p. Celje. Ne zamenjujte mojih trt z manjvrednimi in cenejšimi, kateri pri izbiri cepičev ne polagajo nobene važnosti, še manj pa odgovornosti. 47-4 Cepljeno trsje samo najbolj priporočljivih vrst nudi v veliki množini: Franjo Mlinarič, trs-ničar in drevesničar, Zagreb, Savska cesta št. 113B. Zahtevajte ceniki 419 Cepljene trte: Muškat-Silvanec, beli Gutedel, veliki Rizling, beli Ranfol, prvovrstne, komad 1 Din prodaja Franc Brunčič, Juršinci pri Ptuju. 482 Sadna drevesa od jabolk, hrušk, bresk in marelic nudi po izredno nizki ceni Fran Mli« narič, Zagreb, Savska cesta 113B. Zahtevajte cenik. 420 Sprejmem takoj pridnega in zanesljivega hlap ca, ki je navajen vsemu dobremu in hudemu, ki je dobro navajen konjev in ki ni pijanec. Služba trajna, plača dobra. Fr. Cvetko, prej J. Golob, S v.Trojica v Slov. g. Razglas. A 115-30. Okrajno sodišče v Maren-bergu razglaša, da se vrši prostovoljna javna dražba v zapuščino po dne 30. 6. 1930 v Vuzenici umrli Holbl Antoniji, po domače Rus, spadajočih nepremičnin vi. 17 k. o. Vu-zenica in vi. 77 k. o. Št. Vid, dne26. marca 1931 ob 9. uri dopoldne na licu mesta v Vuzenici. Dražbeni pogoji so na vpogled pri podpisanem notarju kot sodnem komisarju. — Marenberg, dno 9. marca 1931. — Kolšek Avgust, notar kot sodni komisar v Maren-bergu. 459 i ______ ZAHVALA. Podpisani se zahvaljujeve vsem, ki so spremljali k zadnjemu počitku našo ljubo staro mater, oziroma taščo Genovefo Kurbos. Prav iskrena hvala bodi vsem sorodnikom in sosedom, kakor tudi domačemu pevskemu zboru za žalostinke. Sv. Jakob v Slov. gor. 495 černčec Alojzija in Alojzija, r. Kurbos. Plemenjakl (predvidena subvencija)! Čisti mu rodolski bikci, rjavo-beli, 18, 12, mescev stari, mrjaščki in prašičke: čiste nemške pasme (pršutarji) in križanic belih špeharic z nemškim merjascem, oddaja po zmerni cenii zdravniško preiskane, neokužene: Kraljevi VVrVelci, Kostrivniška Slatina, pošta Podplat. 473, Jh. Ah, A» Jk ^k Jh. ji^Jk. Jfk Jb. Jfe*. Jih. Jkk. 4\ i i i 4r «C» 1W|0> najboljše in najvarnejše pri li ^Sioa^* ......... I......-------------------------------------- odnještajerski ljudski posojilnici y Mariboru Gosposka ulica r. z. z n, z. Ulica 10. oktobra Najugodnejše obresti za vloge in posojila. Stanje hranilnih vlog Oa?- nad 62,000.000 dinarjev. -^ij Za varnost hranilnih -vlog farne! nad 3.000 članov, večinoma trdnih kmetov in posestnikov, z vsem svojim premičnim in nepremičnim premoženjem kar znaša v vrednosti več sto milijonov dinarjev. i Bagr Denar lahko vlagate po položnici. Pišite po nje I ^r ^F ^ w w ^r ^r w w ^r ^r -^r v ^v Mafvarnejše in najboljše naložile denar pri @ © e regisirovani zadrugi z neomejeno zavezo y noni lastni paioči no oglu Krnijo Petra ceste in Vodnikove ulice Za hranilne vloge jamči poleg rezerv in hi§ nad S000 članov-poseslnlkov z vsem svojim premoženjem. 192 Stanie hranilnih vlog znaša n «d Din 100,000.000--. Posojila na vknjižbo, poroštvo ter zastavo pod najugodnejšimi pogoji. i>iiiiiiiie smehljala. Ugodno in iulrt ^o čutila vonj in čistočo belesa nerila. O i Zlatica — atas ere ekre: nad vse ie tcrpendtsko rr,»o Zlaforosf .(Nadaljevanje r.sdi.) UUUU Pozor I Naznanilo. Tvräka Groieger & Pozor! naznanja, da ima vsled likvidacije firme JL svoje bogate zaloge mamtfakiurnega blaga dokler traja zaloga po lastni ceni. f!»e ss ugodna prilike! o r, rsi iti ! ©Icilc, i iri Iii ££ iCliC lil m kupite barve, lake, firaeže, terpentia, karbollniam, tran, krovno in izolacijske lepenke, maže za kolesa, za strojo in mast, bencin itd. iid. pri ka. olje 376 II $l©¥€issfea ulico 8 Telefon št. 2153 Telefon št. 2153 H H H a □ □ □ za moške in otroke, klobuke najnovejše vrste, perilo, kravata itd. kupite najugodneje in solidno pri 452 Giavm Irg 2 Oglejte si izložbe in zalogo 1 Cene neverjetno nizke 1 □ □ H □ □ H Iftsgcrlna niša aieäisanörcva 19 (i last. VPrtsferisia ASehsandrova 19 Velika izbirna zaloga: nogavic, otroških, ženskih In moških srajc, spodnjih hlač. Pletenin: maje, puloverov, telovnikov, lastni izdelki. Čevlje za dom in telovadbo, snežne čevlje, dežnike, igrače. — Lastna pletarna in predtiska-rija, tudi se prevzame entlanje in ažuriranje. — Ves pribor za šivanje, kakor volna, svile itd. Krojači in šivilje dobe znaten popust. — Tudi gugalne konje, sanke, vozički za pupe po izredno nizkih cenah. — Na drobno in na debelo. 1334 Naznanja se, da so se vse cene oljnatih kakor tudi suh'h barv, lakov, firnežev, čopičev itd. znatno znižale. Pred nakupom prepričajte se čez prvovrsino kvaliteto barv v špecijalni trgovini barv 427 Franc Weiler * Eillerbeckov naslednik Maribor, Gosposka ulica 29 v veliki izbiri po nafnižjih csiiah do- 4(55 bi te pr| Eislo zeljo kupi po najvišji ceni Lovrec, Maribor, Glavni trg, zelena tabla, vrsta olja. 501 Krepkega kovaškega vajenca sprejme Matej Bregant, Orehova vas 37, p. Slivnica pri Mariboru. 490 Požar! Vsa pojasnila, zadevajoča zavarovanje daje brezplačno Ognjeslav Skaza, Ptuj. 351 Pomarančo in limono italijanskega in španskega izvora, in zelenjave, vectaio sveže prvovrstno blago nudi Celestina Glavnik, Ljubljana, Pogačarjev trg 1. 265 Prano Horvat, vrtnar v Ljutomeru št. 115, oddaja prav krasno, garantirano trsje: beli burgundec, laški rizling, silvanec itd., cepljeno na Rupestris št. 9, Rip. in Port in na Balandai in Riparija 5. B. B. 339 Trsnics in drevesnice Vinko Hrastnik, Št. IIj pri Velenju, nudijo prav krasno cepljeno vinsko trsje kakoi. beli burgundec, laški rizling, silvanec itd., cepljeno na Rupestris št. 9 in na Riparijo Portalis. Za rast garantira 95%, za pristnost sorte 100%. Lastnik Vinko Hrastnik, absolvent vinarske in sadjarske šole. 6 Dvokolesa, gramofone, šivalne stroje, otročje vozičke popravlja najbolje špecijalna mehanična delavnica Gustinčič, Maribor, Tatten-bachova ulica 14. 428 Cepljene trto nudi trsnica in drevesnica Fran Kovač, Jankova, p. Vojnik pri Celju. V najboljših sortah z vsako vrsto podlage, cena Din 1.50, v večji naročbi popust, in hrušove divjake 50, zahtevajte ponudbo. * 440 Celfe, Gosposka ulica 10 Podjetje za napravo vssh kovinskih del, cerkvenega orodja in posode. — Pczlačeaje, po-srebrenje, pcniklanje itd. — Vsa popravila solidno in strokovnjaško, po zmernih cenah, — Zaloga optičnih predmetov. Zeiss in Roden-stock oč.ala. 490 .Ustanovljeno 1828. Cek. rač. 14.441. Ustanovljeno 18G9. Ustanovljeno 18S9. Trg svobode priporoča svojo veliko zalogo deteljnega, travnega in vrtnarskega semena najboljše kakovosti. — Obenem pa tudi lahko krijete v moji trgovini vašo potrebo glede kave, sladkorja, moko itd., vse po najnižji dnevni ceni. — Tel. 2351. — Semenski ceniki na razpolago. 487 pohištvo, preproge, linoleum, zavese, odeje, modrece, vložke, tkanine za pohištvo, gradi za mcdroce in celotne garniture (opreme) za postelje itd. itd. Najboljše in najcenejše pri MABIBOB, GOSPOSKA ULICA 20. Cenike dobite brezplačno. 466 I V Vam za 10 Din 1 kg predelam v vrvi ia štran-ge. — Vrvarna Anion Šinkovec. Celje, Gosposka ulica 3. — Zaloga kocev, plaht, žime, gurt in špage. " 208 si prihranite, ako kupite sukno za moške obleke, volneno za ženske obleke, platno za vsakovrstno perilo, svilene rute, srajce, ovratnike, kravate, dežnike, nogavice itd. Celje, Glavni trg 9 Za obilen obisk se priporoča 318 ALOJZ e 1. O F E FO E m ako hočete biti moderno in elegantno oblečene in nočete potrošiti -veliko denarja, potem takoj pišite na Trpeli doni femeiilji, Celje im po veliki, novi, ilustrirani cenik, v katerem bo-dete našlo moderno plašče, krasno promenadne obleke iz svile in volno ter ogromno izbiro damskih oblek. 8 Veliki, ilustrirani cenik zastonj! E 23/31« Dražbsni oklic. Dne 16. aprila 1931, dopoldne ob 10. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 10 dražba! nepremičnin zemljiška knjiga Ščavnica, vL št. 62, cenilna vrednost: Din 82.320.—, vred-i nost pritikline: Din 400.—, najmanjši ponu-: dek: Din 55.146.66 Din. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča. Okrajno sodišče pri Sv. Lenartu v Slov. gor. dne 3. marca 1931. 45S autnerjev za polje: deteljica štajerska, lucsrna, krmilna pesa (Mamuth — rudeča, Eliendorfer — zboljša-na rumena), krmilno korenje, semena trav za različne travnike in parke, svinjska cikorija itd. Posebna semena zelenjade, povrtnine, cvetlic — vsak ovitek samo po 50 par. Dobite sveže došlo: I. SIRK-A NASL. Maribor, Glavni trg — rotovž. Hlapec z večletnimi spričevali h konjem, v srednjih letih, sa sprejmo takoj pri tvrdki Franc Spes, Maribor Linhartova ulica. 453 Posesivo na prodaj. Anton Kreiner, Polička vas 18, Jarenina. 483 izluščene in cele kupimo po visokih cenah. 468 Železny, Maribor Vodnikov Irg S , dnevno sveže pralcna Vi kg od 13 Din do Din 27. — Čaj nove žetvo svetovnih znamk v veliki izbiri in ceni je že prispel. — Zaloga celokupnega vedno svežega špecerijskega blaga direktnih .virpv po dnevni ceni, 1301 Volneno blago za ženske in moške obleke, svilo, kristal-: svilo, tiskovino, kambrike, platno, robce itd. najceneje in v veliki izbiri pri Kuhar in Hrovat, prej Kari Soss, Maribor, Aleksandrova cesta 9. 383 S Cenjenemu občinstvu si s tem dovoljujem naznaniti vljudno, da sem v mmr Gosposki ulici Št 11 -tss® otvoril S SpCCBPijSHim i holonijslnim blagom. Potrudil se bom, da bodem imel v zalegi vedno sveže in dobro blago po najnižjih cenah in zagotavljam vljudno in reelno postrežbo. Prosim za cenjeni obisk in beležim z najodličnejšim vele- spoštovanjem 467 Alojz Lesjak, Maribor Gosposka ulica šiev. 11 ESfflESSSHEHHHaaESaBSSiffiESaaSSEaiEEa V» naravne velikosti G. Steznik iz Črnega vrba: »Malokatera knjiga je tako potrebna, kakor Vaša. Odlikuje se po krasni opremi in lahko umljivem, obširnem besedilu. Ni je bolezni domačih živali, katera bi ne bila pojasnjena in nasvetovano ceno in uspešno zdravljenje, kar sem se sam prepričal. Zato jo naj topleje priporočam vsem posestnikom-živinorejcem.« G. Dermclj iz Lckovice: »V prepottebni knjigi »Domači živinozdravnik«, ki sem se je srčno razveselil in jo smatram za naš narodni zaklad, imamo združeno vse, iz česar bo črpal slovenski kmet možnost, svojo žival ne le pravilno zdraviti, ampak kar je najljubše varčnemu gospodarju, isto obdržati in imeti vedno le v zdravem stanju. Važno je zlasti to, da je zmožen vsak vestni čitatelj te knjige usposobiti se v najbolj pereči zadevi, namreč spoznavati sicer na videz zdravo žival, ki pa ima nevidne znake bolezni. Potom temeljitega spoznanja bo odpadlo mnogo nepotrebnih pravd in nepoštenih kupčij. Veliko pomoč mu bo nudilo znanje pri porodih, napihnenju itd. Vsake vrste podučljivih primerov je toliko, da jih nikdar ne bi mogel imenovati vseh. Poleg nje trpež-nosti, pjoljudnih sestavkov in okusne opreme, je tudi vsebina knjige izredno bogata. Hvaležni Vam morajo biti za njo še poznejši rodovi v naših hišah. Kajti prepričan sem, da jim bo v dobi več let prištedila 10 kratni, morda celo 50 kratni denar, ki so ga izdali za to knjigo.« G, Dolenc J. iz Pudobna; »Ko sem sprejel od Vas knjigo »Domači živinozdravnik«, sem takoj zdravil po njenih navodilih; zdravila so v kratkem času dveh dni jako uspešno pomagala, tako, da je prašič popolnoma ozdravil od svinjske rdečice. Zahvaljujem se Vam za knjigo, katero bom s toplim srcem priporočal vsakemu kmetovalcu, kajti prepričan sem, da je z navodili v tej knjigi ozdravljiva sploh vsaka živalska bolezen.« G, Knuplež Ivo, ekenom iz Sv, Jakoba v Slov. gor.: »Vaša knjiga »Domači živinozdravnik« je vsled svoje obsežne vsebine ter krasne opreme vredna vsega priznanja. Ž njo sem v resnici zelo zadovoljen in jo bom tudi vsakemu kmetovalcu najtopleje priporočal.« Isti pozneje: »Tem potom Vam pošiljam jc. pregibu tri naročilnice za Vašo prekoristno knjigo »Domači zdravnik«. V kratkem sledi zopet več naročil...« Podružnica kmetijsko družbe v Zagorju ob S.: »Knjiga »Domači živnozdravnik« je zelo priporočljiva za vsakega živinorejca. Urejena je praktično, tako da je možno vsak slučaj v njej hitro poiskati. Važna pa je tudi radi popisa zdravilnih rastlin in njih uporabe. Z ozirom na njeno čedno obliko bo okras vsake knjižnice.« G. Resnik V, iz Škofjevasi: »S knjigo »Domači živnozdravnik« sem jako zadovoljen. S pomočjo te knjige lahko ozdravim vsako živinče. Ker ste tudi s plačilom jako kulantni, je ta knjiga vsakemu posestniku priporočljiva.« S tem Vam nudimo izredno ugodno priložnost, da postanete lastnik za Vas prepo-trebne knjige »Domači živinozdravnik«, velikega svetovalca za vse primere bolezni in nesreče pri domačih živalih. To, za naše razmere ogromno delo (obsega čez 800 strani velike oblike v krasni opremi), z mnogo stotinami tudi celostranskih, lepih, barvastih slik, je spisano od stroko /njaka v slovenskem jeziku in prinaša vse, kar se tiče zdravja živali in bo služilo našemu živinorejcu kot največji in najzve-stejši svetovalec dolgo vrsto let, zlasti zato, ker obi^ča pri zdravilih posebno pozornost na uporabo dobrih, domačih, davno že preizkušenih sredstev. Knjigo dajemo do preklica na zmerne mesečne obroke, tako da jo kupi lahko vsak kmetovalec. — Nekaj od mnogih priznanj: G. Smole Gustav, konjeniški kapetan v pok.: »Knjigo sem z vso pazljivostjo in z zanimanjem prečital. Kot bivši dolgoletni žrebčarski častnik vem, kaj in koliko je vredna (zlata resnica), notabene danes edina na tem polju. Želeti bi bilo, da bi ta prepotrebna in izborno sestavljena knjiga ne manjkala niti v najmanjši kmetski hiši. — Priporočam jo najtopleje vsem prijateljem in ljubiteljem domače živali,« Isti pozneje: Pošljite mi še en izvod Vaše knjige »Dom. živ.«. G. Arbeiter iz Braževasi: »Z Vašo knjigo »Domači živinozdravnik« sem popolnoma zadovoljen in jo vsakemu toplo priporočam, ker je neprecenljive vrednosti za vsakega kmeta. — Prijateljski pozdrav.« G. Klcmenčič Fr. iz Rsdmirja: »Sporočam Vam, da je knjiga »Domači živinozdravnik« najboljša za kmeta, ker si obvaruje lahko sam svojo živino pred boleznijo.« G, Kotnik S, iz Selovca: »Najlepša hvala, da ste mi nudili take ugodnosti glede plačila pri dobavi knjige »Domači živinozdravnik«. Že v štirih slučajih mi je knjiga rešila živinčeta ter me s tem obvarovala škode.« G. Kralj J. iz Zagorice: »Vsebina v »Domačem živinozdravniku« je zelo bogata. Imam že več strokovnih knjig, da pa bi bilo vse tako obširno opisano o boleznih in njih zdravljenju, se ne dobi v nobeni slovenski izdaji.« G. Lušin I, iz Sodražice; »Sem zelo zadovoljen z Vašo knjigo »Domači živinozdravnik«, ker je v njej obsežno popisana vsaka bolezen domačih živali in način zdravljenja, ter mi je že v par resnih slučajih kar najuspešneje pomagala, tako, da jo bom vsakomur priporočal, ker je vsakemu večjemu kmetovalcu neobhodno potrebna.« G, Majerič Fr. iz Krembergs: »Res nc mine ne dneva ne tedna, da ne bi rabil Vaše prekoristne knjige »Domači živinozdravnik«. Nje vsebina je tako temeljita, obenem pa lahko umljiva, da jo vsak posestnik lahko razume. Posebno dobro mi je služila že dvakrat pri konjski bolezni pri »koliki in driski«. Zato priporočam to prekoristno knjigo vsakemu posestniku živali, ker s to knjigo se ogne velikim nesrečam in stroškom.« G. Hadomalj I. iz PotoSke vasi: »Z veliko zado-voljnostjo Vam .sporočim, da sem z Vašim »Domačim živinozdravnikom« prav zadovoljen. Ta knjiga je res za vsakega kmetovalca po njeni vsebini zlata vredna. Zato jo priporočim vsem prijateljem živali.« G. Ott G. iz Gorice: »S knjigo »Domači živinozdravnik« sem zelo zadovoljen. Prav lepo se zahvalim, da ste nam postregli s tem prekoristnim delom. To prekoristno knjigo vsakemu posestniku živine prav toplo priporočam, ker ga bo obvarovala mnoge škode,« G. kmetijski svetnik Rohrmann: »K temu lepemu delu Vam lahko le čestitam,« G. Peternelj A. iz Kamnice: »Tudi jaz se čutim dolžnega, da Vam izrazim svojo zadovoljnost nad knjigo »Domači živinozdravnik«, ki ste mi jo do-poslali. Po njeni bogati vsebini in okusni opremi se mi je tako priljubila, da bi jo zdaj res težko pogrešal. Priporočil jo bom svojim prijateljem in znancem, ker je knjiga res izredne vrednosti.« G. Razboršek Fr, iz Medije: »Iskreno sem Vam hvaležen za doposlano mi neprecenljivo knjigo »Domači živinozdravnik« in jo vsakemu prav toplo priporočam. Vam pa izrekam svojo srčno vdanost in hvaležnost.« G. Rudoli Jos. iz Velikih Blok: »S knjigo »Domači živinozdravnik« sem zelo zadovoljen, ker je kot dober svetovalec kmetovalcu neprecenljive vrednosti. Vsaka bolezen je tako opisana, da jo z lahkoto spoznam na obolelem živinčetu in tudi po točnem navodilu zdravim. Priporočal jo bom odslej vsakemu, ker s tem, da rešim eno samo živinče, je že knjiga plačana.« G. Telban L. iz Podjelovega Brda: »Podpisani sem kupil od Vas knjigo »Domači živinozdravnik«, s katero sem prav zadovoljen ter jo vsakemu živinorejcu prav toplo priporočam. Tako knjigo imeti pri rokah, je velike vrednosti.« G. Trampuš Ivan, Metlika: »Sporočam Vam, da mi knjiga »Domači živinozdravnik« jako ugaja, posebno radi njene izvrstne vsebine in tudi oprema sploh. Gotovo jo bom s pridom uporabljal in Vam bom hvaležen za vse, kar mi bo pomagala pri moji živini.« G. Urbanič Blaž iz Ščavnice: »Ne morem se Vam dovolj hvaležnega izkazati za Vašo predragoceno knjigo »Domači živinozdravnik«. Vso hvalo dolgujejo vsi živinorejci predvsem velikemu avtorju te knjige. Meni je že. v mnogih slučajih živinska bolezni pravilno svetovala.« , \ Itd. < \ * , Iz vsega tega je razvidno, da mora imeti ta knjigo vsak, tudi mali posestnik. Da olajšamo njeno nabavo, jo dajemo tudi na obroke. Ne zamudite torej te izredne prilike, in takoj naročite. Po prejemu naročilnice Vam knjigo tako) do« pošljemo. Prvi obrok plačate, ko jo prejmete, naslednje pa mesečno po položnicah, katere priložimo. To naročilnico pravilno izpolnite, izrežite, dajte v ovitek, napišite naslov »Umetniška Propaganda«, odpravništvo Loka pri Zidanem mostu in po pošti čim prej odpošljite. Ü Naročilnica za Umetniško Propagando v Loki pri Zid. mostu. .i Pošljite mi po pošti knjigo »Domači živinozdravnik«. 1. Plačal jo bom v 20 tih zaporednih mesečnih obrokih po 27.50 Din. Z o'dpl&S««t vanjem pričnem takoj po prejemu knjige. Poštnino 20 Din povrnem obenem s prvini obrokom, 2, Plačam s povzetjem 520__Din s poštnino vred,*) Knjiga je Vaša last, dokler ne bo plačana. . < , ? Pri nerednem odplačevanju ugodnosti obrokov ne bo. ' .stnoročen podpis in natančen naslovi —. Datum ..............................................................................■ "" *) Česar ne želite, črtajte. Tiskar; Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, predstavnik Albin Ilrovatin v Mariboru. -- Urednik: Januš Goleč, novinar x Mariboru, SJ Izdaiateli: Konzorcij »Slovenskeaa Gospodarja«, predstavnik; Januš Goleč .v Mariboru, .... i