Fermino " je v teku masiven napad na deželno avtono-Vladna birokracija je za ^no ustanovo Furlanija-‘iška krajina s posebnim ‘‘lom pripravila osnutek sta-‘. ki pokopava sleherno de-«ko avtonomijo in spremi-deželo v izmislek, v nava-geografski izraz, brez vsa-'leinokratične vsebine, tem osnutku ki ga v na-A. Kvanjih objavlja prav neki taigični list, sovražnik avto-iije — je avtonomija dežele “a burka. \r njem je nam-predvideno, da ostanejo ftrkti. kar je pravo zanika-Vsake dejanske avtonomije ; ‘‘k a se sleherna avtonomija “ajin. Kar se tièe Tržaškega ",lja. se mu odreka sleher-avtonomija : prezira se pro-'nna in o pravicah Slovel,-našlh krajev se govori le v poslošeni frazi, ki nič ne skl \i- *>*';■ • jij- Urini osnutek za takšno de- % ca? .. J' Sk ak' 3k [os- ti- rfi' rk lB‘- riti Bi- lki ik‘ Op- ili. imi# * t Narodna i Studijska Knjižnica via Geppa, T lì I E S T E dvojno. Naročninam «U*. H00. $0 1 a DELO M tinnì I fi- ( S Leto X štev. 37 (511) GLASILO AVTONOMNE. TRŽAŠKE FEDERACIJE K RI. if ■***” c ih tip. R,. ‘IB» TRST - SOBOTA 2?. NOVEMBRA IV5© rc?pmt?PF Mrv, tj Lir Za avtonomijo Trsta iiiii[iii!iiiiiiiiiii[iiiiiimiiiiiiiimimiiii!iiiii 'o. Avtonomijo ponovno doto je kakšne veljavo je treba i vlydnim obljubam in ob-uti. Ob ustoličenju svoje e(t le je Fanfani izjavil, da bo Datkcm času uresničil dežel-Ustanovo Furlanija-Julijska s posebnim statutom, za pripravo zadevnega osta. statuta st je- obrni! nič “j kol na rimsko birokra-< kj je zvesti tolmač proti-tookraličnega eentralizma in dni sovražnik sleherne av-“tnije dežel, pokrajin in ob-Od takšne birokracije ni mogoče pričakovati drugega osnutka od tega, ki ga 'zdelala, to se pravi osnutka, “ploh ne upošteva teženj in 1('i) demokracije, gospodar. obnove in socialnega raz-i-1 prebivalcev naše dežele, jo' mrlanakt klerikalni krogi v<>-svoje .«tritili tiskovno kam-afli “jo in zakulisne spletke v ''kih ministrstvih, tla hi pri. lva|i k zadušitvi deželne av-'“niije. kiti in želijo velepo-l“ik i in monopolisti. Oni ho. “• ila bi hi! Videm in ne ‘‘ glavno mesto dežele in za-‘tijejo sleherno avtonomijo iškemu ozemlju, katerega kvečjemu pripravljen srna-' za privesek dežele, v kate-1-ij Im avtonomija le navito«. '*fe to pokazuje na àbsolutno jrebti obširne, energične in ''-ne . borbe /a dosego dejan: deželne avtonomije, v kana j ima naše Ozemlje, zasvojili posebnih pogojev in j zajamčeno najširšo avto-toijo z upravno in zakonodaj. . 'drliisi jo. Danes je bolj kol "j koli jasno, da se poseben 'tol. za deželno ustanovo, - ki “resniči težnje in zadovolji torbe zainteresiranega prebiva. lahko uresniči le kol ‘dohitev ljudske akcije in ne dar rimske'birokracije 'ali likalnih krogov, ki so spro-napad na Siciliji kot smo ‘‘h proti avtonomističnim ‘“invanì. '.'ša partija vodi veliko bor-v vsej deželi, v parlamentu z množično akcijo za dosego iti i» è h & m1 M ?!• P 4' t O’ >p' ,ri £ »'• deželno avtonomije. \ okviru deželo je naša partija predlagala vSera strankam in resnično avtonomističnim silam skupno srečanje, da se prepreči grožnja vladnega osnutka in da se skupno predloži osnutek statuta za deželo Furlanija-Julijska krajina. ki naj ho resnični izraz ljudske volje. Na našem Ozemlju pozivamo komunisti v akcijo vse delovne ljudi in demokrate. Slovence in Italijane, za dosego dejanske teritorialne avtonomije v okviru deželne usta nove. Deželna avtonomija, kot si jo zamišljajo v krogih rimske birokracije in reakcionarnih klerikalcev, hi bila Trstu le v zasmeh in bi pomenila težak u-daree za naše mesto. Pomenila hi korak naprej na poti propadanja in deklamacije našega mesta in ozemlja. Evo, zakaj zavisi vse od borbe množic. 0(1 enotnosti, ki jo ho znalo prebivalstvo uresničiti v akciji za dosego dežele ter zlasti za naše ozemlje Široke avtonomije. Mi zahtevamo. v okviru dežele Furlanija-Julijska krajina z glavnim mestom Trstom, teritorialno avtonomijo, ki naj predvideva in-tegralno prosto cono in ki naj priznava" teritorialnemu svetu oblast izdajanja zakonov za o-krepitev naše velike, male in srednje industrije, našega obrtništva in trgovine, za razvoj pristaniškega prometa in našega kmetijstva, dejansko enakopravnost med Italijani in Slovenci iiì to ne samo v besedah marveč s točno določenimi zakonskimi uredbami, kot je previ d eno v osnutku statuta, ki so ga komunistični poslanci predložili v parlamentu. Za dosego takšne avtonomije se je treba boriti s kar najve» čio enotnostjo in odločnostjo. Sicer ho težnja Tržačanov po gospodarski in demokratični obnovi ter socialnem napredku ponovno zasmehovana in poražena. Miroljubno tekmovanje Z.S.S.R. s kapitalističnim svetom ♦ Teze XXL kongresa K P SZ ♦ Pogoji za prehod v komunizem ♦ Sedemletni načrt V Moskvi so objavili teze poročila, ki ga bo imel prvi sekretar CK KP SZ, tov. Nikita Hruščev na XXI. kongresu KP SZ, ki se bo vršil prihodnjega januarja. Teze, ki se v glavnem nanašajo na vprašanja v zvezi z razvojem sovjetskega gospodarstva v dobi od 1959 do 1965, so bile sedaj objavljene, zato, da bodo komunisti lahko o teh problemih razpravljali v času priprav na XXI kongres. petroleja in elektrike, da bodo ja na široki črti v SZ. Prav tako igrajo pri tem veliko vlogo riajnovejši izsledki znanosti, zlasti še atomska energija, ki se vedno bolj izkorišča v miroljubne in koristne namene. Sedemletni načrt predvideva veliko povišanje življenjske ravni sovjetskega prebivalstva Leta 1965 se bo sovjetski naro- gospodarskega napredka. Ako primerjamo to raven z ravnjo za Časa carsk- vladavine, ugo- tovimo. da se je dvignila za .15 j ,965 za 1-7 krat ve5ja od se. krat. To je bilo doseženo kljub ^ danje. Tako bo tudi na podro-tenm, da jr v 41 letih sovjetske -ju kmetijslva SZ prekoračila Teze. poudarjajo, da so bile v SZ dosežene tako velike spremembe, da omogočajo otvoritev nove razvojne dobe, t. j. dobe splošne gradnje komunistične družbe. Ta doba bo odločilnega pomena v tekmovanju s kapitalističnim svetom nh čjtt proizvodnje in torej tudi v načinu življenja prebivalstva. Tu gre za uresničitev Zgodovinske naloge, ki je: doseči in prekoračiti kapitalistične drža- j<$ dosegla SZ zgovorno ka-ve. Načrt za dobo od 1959 do ?ejo med drugimi tudi nasled-1965 spada v okvir velikega pel-: njfi 5levilkp. Lpto, bodo v sov. najstlctncga načrta, ki predvi- j jel,ki ZVPZ; pril0bUi okrog 55 deva, da bo sovjetska država j mi]jj0l11lv . ton jekla in 113 stala na prvem mestu na svetu j lon petroleja. Te številke po-v pogledu gospodarstva in ki • vedo. da je sedaj enomesečna preuredili in izboljšali železni- dni dohodek povečal za 62 - 6f> ški promet, da sc bo kmetijstvo odst. v primeri s sedanjim, pose bolj razvilo itd. Zato se bo j trošnja pa sex bo povečala za leta 1965 celokupna industrij-1 približno 63 odst. Mezde in pia-ska proizvodnja povečala ‘ta o- če sovjetskih državljanov ho-1 krog 80 odst. v primerjavi z do leta 1965 za priblično 40 letom 1958, proizvodnja potroš. odst. višje od današnjih. Vse to niških dobrin pa za 65 odst. | bo omogočilo, da bo delovni Kmetijska proizvodnja bo leta države bilo samo 20 mirnih let | podro-1 in let ko ni bilo treba vlagati velikega napora za zdravljenja ..J. ran, ki «o jih prinesle vojne in njih posledice. Kako velik je napredek, ki proizvodnjo ZDA. Za dosego vsega lega bo v meri pripomogla široka avtonomaiizaeija. ki se že uva- teden skrčen na 5 dni in da bosta tako 2 dneva na teden določena za počitek. Poleg tega bo skrčen tudi dnevni delovni urnik in sicer na 5 odnosno 6 ur. Pa še nekaj o problemih vzgoje in kulture, o čemer go- vore tudi gori omenjene teze. Šolskim problemom posveča SZ od vsega začetka veliko pozornost. Danes obiskuje šole raznih vrst in stopenj okrog 30 milijonov sovjetskih državljanov. Leta 1965 bo znašalo število slušateljev raznih šol od 38 do 40 milijonov. V tem času bo v vseh deželah uvedena obvezna osemletna šola. Na univerzah bo doseglo diplome okrog 2.300.000 akade. mikov. (V zadnjih sedmih letih je število diplomirancev znašalo okrog 1.700.000). Vzporedno s tem bodo storjeni koraki tudi za nadaljnje izboljšanje vseh panog kulture in znanosti. Vsi ti uspehi bodo v veliki meri pomagali tudi delavskemu razredu v kapitalističnih deželah, v njegovih borbah tudi v kojsnje koristi, kakor tudi v borbah za mir. demokracijo in socializem. Klečeplaštva pred KD ni mogoče prikriti z lipovo vejico! *7 e na 1. zasedanja tržaškega občinskega sveta je novo* izvoljeni klerikalni župan dr. F ronzìi, pokazal namen protidemokratičnega in portiuslano-rno-poli lične ga nadaljnega delo. vanja Krščansko - demokratske stranke. Na to dejstvo je potrebno resno opozoriti vse Tržačane, ker s tako j>olitiko bi Krščanska demokracija hotela zhru sati vse demokratične pridobitve delovnega ljudstva. Resno mora presojati slovensko ljudstvo vse delovanje v občinskem svetu Na prvem zasedanju se je tudi dr. Agneletto izkazal in v nastopu potrdil, da bo dosledno podpiral predloge Krščanske de. mokracije z glasovanjem ali : vzdržan jem glasa. Nič čudnega saj je dr. Josip Agneletto v vseh prejšnjih občinskih svetih pokazal s svojim delovanjem in glasovanjem vso podporo bivšemu županu Bartoli ju, ki ni torej določa od 2 do 3 kratno povečanje ključne industrijske proizvodnje. proizvodnja večja nego . le . bila celo leto 1913. Predlogi CGIL'FIOM za razvoj podjetij 1R1 Enoletna proizvodnja elektri-Ž ivi je n j,ska raven sovjetskega ke za Časa* carske vladavine od-prebivalstva se je močno dvig- ; govnrja trem dnem današnje nibi po zaslugi tako velikega j proizvodnje. Za časa carstva ni j bilo v vsej ogromni državi niti ene kemične tovarne, danes stoji "sovjetska kemična indu-i strija na drugem mestu* v svetu. Letos bo sovjetska proizvodnja litega železa, jekla, premoga. električne' energije, cemen, la, lesa in bombaža večja od proizvodnje Velike Britanije, Zahodne Nemčije in Francije. Proizvodnja številnih sovjetskih industrijskih predmetov je v /c d njih letih prekoračila . proizvodnjo ZDA. Taka so. torej; dejstva. ! V prihodnjih 5 letih se bo i položaj še bistveno spremenil, saj predvideva tozadevni načrt, da se bo še nadalje razvilo narodno gospodarstvo, povečala industrijska proizvodnja, zlasti želeaBa, jeklena in kemična; da se bo povečala . proizvodnja Prihodnja številka „DELA* izide v petek, 5. decembra. Proslava Oktobrske revolucije v Moskvi Kot vsako leto. so tudi letos v Moskvi svečano proslavili obletnico Oktobrske revolucije. Na predvečer obletnice je bilo v Športni palači veliko zborovanje, na katerem je govoril tov. Mikojan. 7. novembra pa je bila na Rdečem trgu veličastna parada vojske in delavcev. Povorka, ki se je končala na Rdečem trgu je bila dolga več kilometrov. Na tribuni Leninovega in Stalinovega mavzoleja je govoril maršal Malinovski. Gornja slika je bila posneta med oroslavo v Športni palači Tiskovna konferenca generalnega tajnika FlOM posl. Lame in nedeljska konferenca kovinarjev v Trstu p reteklo soboto popoldne je imel generalni tajnik Zveze kovinarjev FlOM. poslanec Lama tiskovno konferenco, na kateri je govoril o stališču sindikatov v pogledu industrijskih podjetij ki spadajo v IRI. Podrobneje je obrazložil načrt, ki ga je izdelala sindikalna organizacija za modernizacijo in o-krepitev teh podjetij. Toda ta- jnem irjen je Slovencev zaradi diskriminacij, katerih jv bila tudi prepoved slokega govora ha trgu Unità Usiu, se še ni poleglo. Prav hrav do pomirjenja ne more vsedotlej'. dokler le diV ^'nin trije ne bodo popolno-^ prenehale. Naj se preneha diskriminacija Slovencev ! f -i.'i iz izjav, ki jih je dal za notranje zadeve po-Vidaliju, ki je protesli-’’ radi prepovedi omenjene-b*'*vnrfl, je razvidno, da rim-vhidi še zdaleka ni na tem. hi' diskriminacije prcne-y"- Znano je, da je notranji ‘s'n'r soglašal. z vladnim ko-arjem- v Trstu, v pogledu Dlioycdi slovenske besede na Ar,,, trgu ',n. torej, po dru- zagovarjal provokacije n'slov. klerikalcev in faši- ^ bi vendar sò določila de-butične ■ republiške ustave jasna glede vsestranske za-e narodnih manjših, ki žive Italijc. Povrh teh pa obstaja tudi londonski sporazum, ki jamči s posebnim statutom Slovencem v Trstu popolno enakopravnost z ostalimi državljani. In ta sporazum je podpisala tudi rimska vlada, foda na vse to merodajne oblasti pre. pogosto pozabljajo in se često sklicujejo na zakone, ki so bili sprejeti za časa fašizma, kateri hi morali hiti že zdavnaj popolnoma odpravljeni ter zamenjani z novimi, ki bi bili v skladu z duhom republiške ustave, katera je izšla iz junaške osvobodilne borbe delovnega ljudstva Italije. Iz raznili strani prihajajo pro-lesti proti nadaljevanju diskriminacij. ^ zadnjem času so pre. bivalni raznih vasi in okrajev nnslali predsedniku republike Gronehiju, spomenice, v katerih ga prosijo, naj se zavzame za to, da se prenehajo diskriminacije ne škodo slovenske narodne skupnosti na Tržaškem. Slično spomenico je naslovil na predsednika Gronchija tudi do-linski občinski odbor. ko liti kol vlada ne upoštevata lega načrta, kar je med drugim potrdilo tudi «tališče, ki ga je pred nedavnim obrazložil predsednik IRI. posl. Fascetti. To še v posebni meri velja za Trst in Tržič. Namesto, tla bi vlagali kapital v industrijske obrate, kar bi v razmeroma kratkem času rodilo pozitivne sadove za vse gospodarstvo republike.• ga vlagajo v taka dela, ki lega. ne morejo storiti. Sem spada zlasli televizija in podobno. In vendar so prav podjetja IRI tista, ki imajo odločilno vlogo na področju gospodarstva v številnih italijanskih mestili in pokrajinah. Tudi v Trstu in v go-riški pokrajini jo pomen podjetij IRI zelo velik in je od razvoja teh podjetij, skoro bi rekli, v glavnem odvisno vse o-stalo gospodarstvo. Povsem odveč hi bilo še posebej razlagati, da pomeni zaposlitev delovne sile v naših mestih jamstvo za zaslužek in torej za nemoteno trgovinsko dejavnost, zlasti na področju potrošnje življenjskih potrebščin. V Trstu in na Goriškem so od velikih podjetij IRI v veliki meri odvisna tudi številna manjša industrijska in obrtniška podjetja, ki delajo na račun velikih obratov. Samo po sebi je umevno, da ako se nahajajo v krizi velepodjetja, se ta kriza v polni meri odraža Iridi v malih podjetjih in po drugi strani na vsej gospodarski dejavnosti dežele. Sindikalne organizacije so izdelale tudi za naše mesto in sosedno goriško pokrajino konkretne načrte v zvezi s potenciranjem industrijskih podjetji. Po teh načrtih hi bilo n. pr. za tržaška podjetja potrebno investirati okrog 26 milijard lir. S temi načrti se strinja tudi tržaška trgovinska zbornica, kakor tudi številni zainteresirani pod. jetniki. Tržaška CGIL-FIOM ie pred. lagala tudi sorodni strokovni' organizaciji, naj bi vodili enot-no borbo za realizacijo lega načrta, toda ta doslej ni hotela sprejeti tega predloga ih je mnenja, naj bi raje «delali v tišini». Toda tako stališče je (Nadaljevanje na 4. .1 frani) Atomski se ne more izogniti < Opomin 9.235 znanstvenikov iz 44 držav ◄ Zmagati mora stališče razuma <1 Konferenca v Ženevi nevarnosti nobena dežela sveta y času. ko se v Ženevi nadaljuje konferenca za dosego sporazuma o prekinitvi a-tomskih in jedrskih poskusov, se po vsem svetu mnogo piše o tem važnem problemu. Kot je znano je SZ že pred časom «klenila, da prekine v,sc atomske in jedrske poskuse. Te. daj je ves miroljuben svet upal, da bodo isto storile tudi zahodne velesile, ki imajo atomsko jn jedrsko orožje. Toda do tega ni prišlo in poskusi so se nadaljevali, lahko bi rekli, neprestano. Tako se je. neprestano nadaljevala in se šc nadaljuje nevarnost, ne le za nekatere narode, temveč za človeštvo vsega sveta. Se je upanje, da bo na sedanji z.enevski konferenci prišlo do pametnega sklepa in tozadevnega mednarodnega spot razuma. S tem upanjem so nav. dalmjeni milijoni ljudi v svetu, ki ne žele smrti temveč življenje iti razvoj. Med prebiranjem zbirke sovjetske revije «Slovani», ki izhaja v Moskvi, smo se ustavili ob članku, ki ga je napisal Oleg Pisavžtivski. Glanck' je bil sicer napisan že spomladi, kmalu potem. ko je Vrhovni sovjet sprejel zgodovinski sklep o prekinitvi atomskih in jedrskih poskusov. Kljub temu, da je med tem prišlo do raznih sprememb in tuili do dejstva, da je bila SZ spričo kopičenja atomskega in jedrskega orožja .v ZDA in Angliji prisiljena pomisliti na lastno obrambo, je ta članek še. vedno aktualen in ga skoraj v celoti objavljamo na lem mestu. * * * Tegobna zavest naraščajoče nevarnosti uničevalne, atomske vojne, ki grozi človeštvu, naj ne povzroča obupa in naj ne paralizira volje. Obratno. Mi menimo, da je nastopi] čas. ko so razumni ljudje vsega sveta, ne glede na politično ali versko prepričanje, dolžni, da z vso resnostjo spregovorijo odločne besede. To je treba storiti prav sedaj, ko se poslavlja vprašanje, kako ohraniti zdravje živečih in celo obstoj bodočih rodov. 9.235 znanstvenikov iz 44 dr-žav je z vso odgovornostjo, na katero jih je obvezoval visok naslov, znanstvenika v peticiji, ki so jo začetkom tega le-ta izročili Organizaciji združenih narodov, opozorili ljudi vsega sveta na dejstvo, da so v prometu grozotna sredstva človeškega samouničenja. Do tega uničenja pa lahko pride, ne le v slučaju absolutne blaznosti, t j v svetovni vojni. Povečana ko-Jičina radioaktivnih snovi v naravi, recimo strončija-90 in cezija-] 37 ima za neizogibno posledico zastrupljanje organizma ljudi, zaradi nadaljujočih se nu. klearnih eksplozij, poleg tega pa preti normalnemu razvoju prihodnjih rodov. Tej nevarnosti se ne more izogniti noben del sveta, kajti zračni tokovi v j atmosferi, ki raznašajo smrtono- I škodo. sni prah in morski tokovi ne vedo za teritorialne meje dr- To je vnebovpijoče protislovje z vsem smislom znanstvenega napredka in civilizacije. Saj najboljše glave človeštva od Mendelejeva do Einsteina niso pred nami odkrile zastora nad lajnami graditve materije, da bi odtod smrt molila «voj koščeni obraz. Saj niso veliki humanisti. raziskovalci in zdravniki od Jennerja in Pasteurja do Pav- žav. Tisti, ki zanikajo ali zmanj- j ],lva in Wachsmanna iskali poli šujejo In nevarnost z neuteme- /a zdravljenje najhujših bičev Ijrnimi pretvezami, so »eodgo- j 51oveìtva zaU,^ da bi odprli pot verni nevedneži ali pa zavestni j ^ buj;jm nevarnostim, lažnjivci. ' . .. , . ] Mi merumo. ua morajo na- Sovjetske znanstvenike, kot je . . ,;p .. , v prodni znanstveniki in literati izjavil fizik Igor Vasiljevič!* ; . . vsega sveta pomagati Kurcatov. izredno vznemirja dejslve, da se ni mednarodnega Znano je. da navkljub narodnim nemškim interesom, osebe, ki so odgovorne za politiko Nemške zvezne republike, izvajajo pravee. ki ustvarja nevarnost za vso Evropo. Pristali so na namestitev ameriških št a r ti šc* za zagon raket z atomskimi naboji na ozemlju Zahodne Nemčije, in s pomočjo glasov vladnih strank v Bundestagu sprejeli usoden sklep, ki daje vladi NZR pooblastila za opremljanje zahodnonemških oboroženih sil z atomskim in raketnim orožjem. Vsemu temu, tako nevarne-mešetarjenju nemških re- hotel slišati ne sprejeti nobene, še tako upravi cene, zahteve Slo. vencev. Za tako obnašanje jc Bartoli večkrat pohvalil dr. igneletia. Ko je bil bii-ši župan v stiski, je javno pozval dr. Agneletto naj podpre predloge Krščanske demokracije, kat je prvak Slovenske demokratske zveze tudi storil. S tem je omogočil pozicije Krščanske de. mokracije t. j. tiste stranke, ki krati slovenskemu ljudstvu pravice ki so zajamčene r re puhli, ški ustavi ter zapostavlja slovensko ljudstvo, vodi diskriminacijsko politiko in mu ne do. voli slovenska l-esede v centru mesta. Tako vedenje na prom stran ki. ki ravna s Slovenci kol z manjvrednimi ljudmi, ne koristi narodni skupnosti ter n- dostojno zn rprvaka». ki trdi. da edino on predstavlja tradicije tržaških Slovencev. Slovensko ljudstvo je v dolgoletni protifa. Hstični borbi pokazalo, kako sc hranijo pravice naše go naroda, ter ve da politika klečeplaštva pred Krščansko demokracijo ni i: interesu slovenske skupnosti. Dejstva in izkušnje govorijo dovolj jasno. Ne zadostuje prikrivati delovanja z golo frazo in lažjo. Ne zadostuje pokrivali kleče piastra z lipovo veji-■o. Taka politika je le v škodo slovenskemu /judstru. Izidi zadnjih političnih volitev so pokazali prvakom Slovenske liste da slovensko ljud-ti'a ne dopušča, da ìd mu me-'ali pese!, r oči. Okoli tisoč slo. venskih volivcev ie *10 kazal o hrbet prtukom Slovenske de-mokratske zveze in Slovenske '.atolitke skupnosti, ker so pru\ ti prvaki oh priliki po!‘ličnih volitev izraziti mnenje, tla mora Krščanska demokracija, f.i je to. d ihta stranka, ohraniti svoj položaj in «ostati še naprej na krmila države.». Svetovali so do-venskim volivcem naj glasujejo za Krščansko demokracijo spri-čo moči in nevarnosti komunizma. V tem se skriva jedro Agne-lettove politike. ki hoče ohraniti pozicije Krščanske demokrati je. Zavedno slovensko ljudstvo pa ne bo dopustilo, da bi Krščanska demokracija našla zaslombo med množicami. katere zatira in postavlja v manjvredni položaj. Strnilo se bo okrog sile. ki dosledno ter ob vsaki priliki Ščiti pravice in koristi vse slovenske skupnosti Ta sila je Komunistična partija. ki vodi delavski razred in vse delovno ljudstvo v borbi za dokončno in popolno zmago. Prispevki za tisk in volilni sklad Mesec tiska, kakor tudi volitve so za nami. toda šc vedno, posamezne sekcije nabirajo prispevke v ta namen. Ob trenutka, ko smo objavili zadnje tozadevno poročilo j*" naša osrednja administracija prejela sledeče prispevke: Sekcija Sv. Ana 3.900 lir. To. ninžič 70.000. Sv. Ivan-Podlo-njer 8.020. Trebče 6.200. Donijo 300. Opčine 11.400. Rojan 4.650, Bazovica 300. Lonjer 500. Kolon- prepre l vanžistov in pristašev oborože- j Larjvovlje «tim ljudem, da pridejo na | __________. . » kovec 23.630, Dolina 3.900, jasno, kdo je pravi krivec blazne gonje v atomski oborožitvi, r nenehnih poskusih nuklear- rožja. sporazuma o brezpogojni prepo-vedi atomskega in vodikovega orožja. Omenil je, kako velika : beda in gorje čaka človeštvo "eRa in termo,mklearnega zaradi uporabe atomskega in vodikovega orožja. V pojasnilo je navedel pok alke, ki označujejo proizvodnjo eksplozivnih «nori za časa druge svetovne vojne. V Nemčiji i<- v tem obdobju bilo izdelano okoli poldrugi milijon a v ZDA in Veliki Britaniji sku-paj okoli 4 milijone ton eksplozivnih snovi. Te številke so vsekakor velikanske. Toda pri eksploziji ene same velike vodik«- prizadevanja komunistov in ve bombe, nastane energija, ki vseh onih, ki jim je pri sr- prekaša energijo vseh eksplo- cu usoda Delavskih zadrug, da zivnih snovi, izdelanih na vsem ’ hi se ta slavna delavska ustano. svetu v štirih letih druge sveto- va demokratizirala in bi bila vrie mojne. ! ponovno vrnjena zakonitim la- Za vse, prave znanstvenike, ki stnikom, to je elanom Delavskih «o vajeni zreti resnici v oči, jc [ zadrug, kakor tudi resolucija in izredna moralna tragedija dej- interpelacije, ki jih je v zvezi 34.820. Sv. lak ob katere priganja- j , . .. "V 16.040, Milje 15.400. Pratolon- kapitalist,en,h moPopo- 1500 Rdeol 6.800. Magda-lov, se postavlja po robu zgodo- ^ f> 2 500 jn S,nl. vaine gonje, n ju igrajo odločilno vlogo teresi (Nadaljevanje na 4. straniz polaj 650 lir. Ali gre za obrambo komisarskega stolčka ? sivo. da zaradi politične oslepitve in jiustolovšein določenih političnih funkcionarjev velikih držav Zahoda, naj večje znanstveno odkritje sodobnosti, ne uporabljajo za blagor in pro-cvit človeštva, temveč ljudem na tem perečim problemom pred. /ožil v parlamentu naš poslanec, tov. V idoli, je spravila nekatere kroge v Trstu z ravnovesja Med te spada tudi demokristjan Siopper, ki je član komisarske uprave Delavskih zadrug. Ta je da\ tiskovni agenciji «Giulia,» nekaj izjav, s katerimi je skušal prikrili resnično nevarnost, ki preti Delavskim zadrugam. Med drugim je Stopper trdil, da ni res. kar je govoril poslanec Fidali. Toda pri tem po je bil premalo «brihten», saj je tudi iz njegovih izjav razvidno, da nevarnost obstaja in da je proces nkrnjevanja Delavskih zadrug že v teku. Silno čudno se nam zdi. da je gospod Stopper čakal toliko časa. Znano je. da so nameščen, ci Delavskih zadrug zaradi nevarnosti. ki preti ustanovi, celo ! šne ustanove. stavkali. In ta stavka je bila enotna! Zato se nam spričo tega vsiljuje misel, da se je ta gospod zavedel dejstva, da se maje njegov komisarski stolček. Znano je namreč, da se je celo merodajni minister izrazil za to. da naj se Delavske zadrug» demokratizirajo, torej, da se izvoli novo vodstvo sn odstrani komisarje, ki jih je tja postavil nekdo z vrha. n< da bi vprašal prej za privoljenje član» zadrug. ki so edini zakonih lastniki te slavne delavske potro- POLITIKA IN GOSPODARSTVO Vprašanjem kmetijstva moramo posvetiti večjo paznjoi I A Neugodne razmere zavirajo razvoj kmetijstva na Tržaškem A Zakaj še ni uveljavljen zakon o zavarovanju kmetov? 0 eprav kmetijstvo ne zavzema velikega obsega na našem področju, zavzema važno vlogo na področju tržaškega gospodarstva. Toda često se dogaja, da temu vprašanju posvečamo vse premalo pažnje. 0-draz tega opažamo tudi v našem listu, ki često poroča o vseh drugih problemih razen o kmetijskih, pa čeprav je, lahko rečemo, dobra večina naših bralcev prav v vrstah kmetov-malih posestnikov. To pomanj-kljvost moramo v bodoče odpraviti Kmetijskemu problemu moramo posvetiti več pozornosti in se, torej, v večji meri zanimati za pravice naših kmetov. Toliko v uvod tega sestavka. Nešteto je problemov, ki še vedno čakajo na rešitev. Naše kmetijstvo je v mnogih pogledih tako, kakor je bilo pred več desetletji in se ne razvija z duhom časa. Le malo je tistih kmetov, ki so se «modernizirali». Zaradi tega je seveda življenje na kmetijah zares trdo. Nasa zemlja je skopa, zato so potrebne mnoge žrtve za u-s peš n o obdelavo. Potrebni so tudi stroški. Vsega tega pa pretežna večina naših kmetov ne zmore. Zato se dogaja, žal pre-pogostoma, da opusti kmetijstvo in išče zaposlitve drugje. Poleg tega naše kmetijstvo silno ograža tudi konkurenca bližnjih pokrajin, ki so rodovitnejše. Pa ne samo kmetijstvo kot tako. temveč tudi živinorejo in druge «specializirane» panoge kmetijstva ograža tuja konkurenca. Umetna gnojila, stroji za obdelovanje zemlje, električna energija, tekoča goriva, ki so po. Irehna pri modernem obdelovanju zemlje, so predraga za naše kmete. Tudi klimatske razmere niso najugodnejše za naše kmetijstvo. Vse to, ponavljamo, odvrača premarsikaterega kmeta od kmetijstva. Povrh vsega tega pa ne smemo pozabiti še na davke, zemljiške in druge, ki so prav tako previsoki, kar v nemajhni meri tare naše kmete. O vseh teh in še o drugih problemih bi morali temeljito razpravljati. Izdelati bi morali konkretne načrte kako «ozdraviti» sedanji položaj in po katerih sredstvih bi morali poseči, da bi do te «ozdravitve» čimprej prišli. Z naše strani bomo skušali k temu pripomoči tudi z vrsto člankov, ki jih imamo v načrtu. Za to pa, da bomo bolj «zadeli» je nujno potrebno čim tesnejše sodelovanje prizadetih kmetov. Za danes se bomo dotaknili enega vprašanja, ki nedvomno živo zanima večino naših kmetov, to je vprašanje zavarovanja proti bolezni. Že pred več kot enim letom so župani naših podeželskih občin posredovali pri vladnem generalnem komisarju v Trstu, da bi uveljavil tudi na Tržaškem ozemlju italijanski zakon o bolniškem zavarovanju kmetov. S to intervencijo so v resnici izrazili nezadovoljstvo tukajšnjih kmetov, ker še ni prišlo do uveljavitve omenjenega zakona, ki je velikega pomena za to kategorijo delovnih ljudi. Kljub temu do danes še ni bil napravljen noben korak s strani merodajnih činiteljev. da bi se to vprašanje spravilo z mrtve točke. Zato smemo z vso pravico trditi, da gre za otipljivo diskriminacijo na škodo tukajšnjih kmetov, ki je docela neupravičena, ker se sicer običajno zelo hitro raztegnejo italijanski zakoni tudi na naše področje. Nekateri krogi še vedno okušajo opravičevati zavlačevanje uveljavitve tozadevnega zakona s tem, da trde, da živi na tem področju premalo kmetov. To seveda ne drži in ne more držati ! Pred zakonom ne more biti dveh kategorij kmetov, od katerih ena kategorija ima pravico do bolniškega zavarovanja, druga — in to bi bili kmetje našega področja — pa ne. Izgovor, da živi na Tržaškem premalo kmetov je popolnoma brez podlage. Pri vsem tem se nam zdi, da, kakor bi rekli po domače, zajec liči nekje drugje. Uverjeni smo, da sc s tem vprašanjem zavlačuje zaradi neugodnega položaja, ki ga na Tržaškem ima m*l>n fantomatska kmečka organizacija, ki pa v resnici ne predstavlja nikogar. Nekateri mislijo, da bi bilo bolje še nekoliko počakati in med tem časom poskrbeti, da bi si omenjena fantomatska organizacija ustvarila ugodnejše pogoje. Toda zaenkrat ne bomo obširneje pisali o tem vprašanju. Se enkrat pa moramo podčrtati dejstvo, da so zaradi vsega tega naši kmetje težko oškodovani. Na vsak način pa se bomo povrnili k temu vprašanju. Proslave Oktobrske revolucije Številnih proslav v mestu in na deželi se je udeležilo na tisoče prebivalcev Kako so partizanski borci proslavljali zgodovinsko obletnico Križarka „Aurorai( a«a federacija in sekcije so proslavile 41. obletnico Oktobrske revolucije na številnih proslavah v mc=ln in na deželi. Proslav se je udeležilo na tisoče prebivalcev. Poseben pomen je imela o-srednja proslava, ki je bila v nedeljo, 10. 1. m. v Ljudskem domu v ul. Madonnina v Trstu. Na njej so govorili tovariši Vi-dali, Bernetičeva in prof. Sema. Velika proslava je bila tudi v Miljah. Vršila se je v tamkaj-šni prostorni kinodvorani, ki je bila 7.a to priliko napolnjena z miljskiini meščani. V Dolini je bila zelo uspela proslava preteklo soboto. Na njej so govorili tovariši Vidali. Gombač in župan Lovriha. govoril tudi na proslavi v Nabrežini. Razen teh je bila v lem in v prejšnejem tednu še vrsta drugih manjših proslav. Izmed teh naj omenimo proslave sekcij na Pinko Tomažič. Pratolongo j na Pončani. v Podlonjerju, j Skednju, pri Magdaleni, v Rojanu, na Greti, pri Sv. Jakobu, v Roeolu, Barkovljah in Saležu. Na sporedu so še druge pro Stari mitnici (Rarrieri), ki je slave tudi v drugih krajih, izbila združena s praznikom včla. med katerih naj omenimo Op-njevanja v partijo, v sekciji ' čine in Križ. Spomini tov. Mitka Tov. Milko je za naš list napisal kako so slavili obletnico Oktobrske revolucije pri partizanih leta 1911. Tako-le piše : Ostalo mi je v spominu, kako smo proslavljali 27. Prav tako uspela je bila pro- , obletnico Oktobrske revoluci-slavn v Trebčah, na kateri je j je na Štajerskem. Ravno tiste govoril lov. Sema. Tov. Sema je dni sem dobil sporočilo, da se Kitajska v letu 1958 Kako piše o Kitajski stvarnosti francoski buržoazni publicist V enem letu je bil dosežen večji napredek kot v prejšnjih 2.000 letih moram javiti na osvobojeno o-s end je Zgornje Savinjske dotine. Bilo je prve dni novembra 1944. To treh dneh hoje sem s kurirji prispel v bližino Braslovč, kjer so bile tiste dni na položaju nekatere čete dveh brigad XIV. divizije. Pričakovalo se je, da, IhhIo Nemci skušali vpasti na osvobojeno ozemlje, ki se je osnovalo po teških bojih za uničenje nemških postojank v augustu in septembru 1944. Iz okolice Braslovč so mi rekli, da moram v Ljubno, kjer j je bilo nekako središče osvoha• j nekdo zglasil v dovruni in na-jenega ozemlja. j povedal bližanje sovražnika. Tja sem prispel 6. novembra • Kot bi trenil so se vsi zglasili povzpela na 20 milijonov ton, ! proti večeru in že takoj so mi pri svojih edinicah, aktivisti | s čemer bo že prekoračila prò- I tovariši povedali, da bo v tam- so šli k svojim središčem. Jaz ! izvodnjo Francije. j kujšnji šoli proslava Oktobrske sem se kar pridružil eni iz- j O vsem tem, pravi francoski revolucije. Dvorana je bila pro- med vojaških etlinic, ki so od-publicist, je treba resno razmi- I polna aktivistov, borcev in pre- ? bajale na položaje .okrog Ljub Križarka «Aurora», ki je odigrala odločilno vlogo v poteku bojev proti napadu na Zimski dvorec v zgodovinskih dneh Oktobrske revolucije, je danes zasidrana v leningrajskem pristanišču in je predmet velike pozornosti obiskovalcev Leningrada. I siiti. Nujno je torej, da spre- j bivalve v. Prisoten je bil tudi ] nega. Od daleč smo zaslišali tu j menimo gledanja na vprašanja pevski zbor ; tovariši pa so ne- pa tam topovske strele. Nemci so Jjl rancoski publicist Renč Du- : pa moni je po svojem povratku iz Kitajske januarja letos napisal za časopis «Le Monete » dva večja članka, v katerih je opisal perspektive razvoja kitajskega kmetijstva, ki zavzema vedno večji pomen. Kot je znano ta publicist ni komunist in liti levičar, prav tako tudi ne časopis, ki je omenjena članka objavil. Zalo so pisca in časopis nekateri celo kritizirali. Na tem mestu skušamo v zelo zgoščeni obliki objaviti to, kar je poročal Dumont. Kmetijska proizvodnja Kitaj, ske je leta 1056. v primerjavi prejšnjimi leti, narasla za 4 fdst. Lani je prav toliko n a rada v primerjavi z letom 1957. Letos se predvideva pa da bo arasi a za nadaljnjih 6 odst. Po redvidevanjih se bo leto nja proizvodnja takoimenova-lih osnovnih pridelkov to je diarie, krompirja, sladkorne »ese itd. povzpela od 185 milijonov na 300 in celo na 350 milijonov ton. Razen tega pridelajo sedaj na Kitajskem še 3,5 miliona ton bombaža, to je še *nkrat toliko kot leta 1957. Še pred enim letom je bilo silno pomanjkanje rastlin, ki dajejo našeobo. Toda lani je prišlo do preokreta. Tako je v enem samem letu pridelek teh rastlin narastel za 25 odst. Omeniti moramo, da je znašal letošnji pridelek pšenice o-krog 40 milijonov ton, kar predstavlja pridelek, ki je za 70 odst. višji od pridelka v prejšnjih letih. Tako je Kitajska le-los, prvič v zgodovini, v pogledu pridelka pšenice pred Zdru. /enimi državami Amerike in se že bliža višini pridelka Sovjetske zveze. Pridelek zgodnega riža, ki znaša skupno 56,5 milijonov ton se je povečal «samo» za 40 odst. Pridelka poznega riža pa ni še mogoče oceniti, ker še ni tozadevnih podatkov. Povečanje količin pridelkov, v enem letu in sicer od 60 pa celo do 90 odst., je dogodek, ki nima primerjave v zgodovini sveta. V letih od 1940 do 1944™ ko •e je ameriška kmetijska proiz-vodnja najbolj povzpela, je dosegla komaj 40 odst. povečanje. Vedeti moramo, da so tedaj A-meričani mobilizirali vse raz-ooložljive sile za dosego tega cilja. Kaj je pomagalo Kitajcem, la so napravili tako velik vzpon naprej in to v tako kratkem ča. su? Ali se je zgodil čudež? Leta 1949 je bilo na Kitaj- | skem okrog 21,5 milijonov hek- j tarov namakanih polj. Za ureditev te namakane površine so se trudili nad 2000 let. V letih 1955-56 se je ta površina povečala znatno in dosegla že 27 milijonov hektarov. Torej v enem samem letu se je povečala za 8 milijonov hektarov. Tudi kaj takega ne pomni človeška zgodovina. V letih 1957-58 se ho namakana površina Kitajske, kajti letošnji pridelek kje iztaknili nekaj instrumentov napadali pri Braslovčah. Proti Kitajske, jo poleg sovjetskega in harmoniko. Po kratkem nago- polnoči smo dospeli na polo- spalnika, treba smatrati kot voru, so nekatere mladinke rena {pomembnejši dogodek v le- citirale nekaj pesmi, nastopil je tu 1958. J pevski zbor in zato se je za* povečala za nadalnjih 30 mili- j Tako, torej, ,',iše francoski čela prosta zabava. Toda^ ko je jmicv hektarov, iz tega sledi, publicist, ki je, kot smo prej I že gledalo, da bo i/o vse v re- da so seda j dosegli v 15 od 18 ; omenili, vse prej kul pa komu- : lu in da nihče ne more motiti mesecih toliko kot prej v sko- nisi. 1 veselega razpoloženja. >> raj dva tisoč letih. V nadaljnjih : žaj. Okrog nas je bilo vse tiho, lom daleč proti zahodu se je še vedno slišalo topovsko grmenje. Daleč, daleč smo opazovali bele. rdeče, modre rakete, ki so se, dvigale proti nebu. Koman-dant edinice je stopal ud bor- cu do borca, pokašljeval in go-drnjal. Vso noč smo prebdeli na položajih. Nemcev ni bilo. Moštvo je proti jutru zaspalo, straže so gledale proti gričem, ki so nas obkrožali in proti dolini, ki je. bila zavita v magio. Nato jo začel pršiti dež, ki nas je v kratkem vse premočil. Tržaški problemi v parlamentu p od tem naslovom bomo odslej dalje skušali seznanjati bralce o parlamentarnem delovanju našega poslanca tov. Vidali ja, kakor tudi o delovanju drugih komunističnih poslancev, v kolikor bo to v zvezi s problemi Tržaškega ozemlja. Tudi druge podobne probleme bomo skušali uvrstiti pod ta naslov. Naša zelju pa je. da hi tudi bralci sodelovali z nami in nas opozarjali na razna vprašanja in potrebe. Zato jih vabimo, naj se pogosteje oglašajo, naj pišejo uredništvu ali pa nas osebno obiščejo. Vsak tozadeven pogovor pa tudi kritika bo izredno dobrodošel in kori- Poročilo o delovanju poslanca Vidalija petek zvečer je bila v no-vi dvorani Ljudskega doma v ni. Madonnina v Trstu, prva javna konferenca o parlamentarnem delovanju. V resnici je bil to nekak množični sestanek z volivci, ki se zanimajo za delovanje komunistov v parlamentu. Poslanec Vidali je najprej govoril o nalogah, ki jih imajo komunistični poslanci, o tem kako skušajo te naloge reševati v okviru parlamenta ter o prizadevanjih, da hi parlament po. sini izraz želja in hotenja volivcev. K <>NC NJI; GO peti knj Hec "j 'obn kr Sevali. Ožigosal je zadržanje konservativnih sil, ki se poslužujejo parlamenta, odnosno par" lamentarne večine za razne manevre proti interesom delovnega ljudstva ter kako skušajo te sile obenem zmanjšati porne1’ in vlogo najbolj reprezentativne državne ustanove. Svoja izvajanja je podkrepil s konkretnimi primieri. Omenil je med drugim prizadevanja za odstranitev nevarnosti, ki jih prinašajo odstrelišča za dolge domete, ki jih postavljajo Amerikau-ei ti a področjih Italije in pri" kazal kako je večinska skupin8 manevrirala, da ni prišlo d*1 t^L prepovedi postavitve teh odstre-lišč. Nadalje je govoril o znani zadevi Giuffrč, v katero so zapleteni najvišji klerikalni krogi in kako so ti poskrbeli, da 80 ni posrečilo parlamentarni komisiji. ila bi vso zadevo temeljito preiskala. ESI >VA Eksj Ljul 'jca 'd , 'G z kh. Koreferati na konferenci Predaleč hi se zavlekli ako b' hoteli podrobneje opisali vse probleme, o katerih je govoril poslanec Vidali. Po obravnavi splošne parlamentarne problematike je prešel k obravnavanjem krajevnih problemov, zlasti tistih, ki jih ie v obliki i°" terpelacij ali v obliki resolucij-odnosno zakonskih predlogov-hodisi sam, bodisi skupno 1 drugimi poslanci iznese! v parlamentu. Seznam teh inlerpel*- d- Jezni smo bili, ker nismo mogli v miru poslavljati obletnice Oktobrske revolucije, še najbolj jezen pa je bil poveljnik, ki je dejal, da bi se bili Nemci lahko prikazali in nam s tem ponudili priliko, da s drugim plesom proslavimo zmago ruskih delavcev in kmetov pred 28. letin. : treh letih hudo uredili namakalne naprave na površini, ki znaša nad 20 milijonov hektarov. In v tem je «čudež» naraščanja kitajske kmetijske proizvodnje. Pri uresničitvi tega «čudeža» je bil odločilnega pomena še nek drug faktor in to je izbolj- ! sanje plodne zemlje z gnojili. Ker kitajska kemična industrija j še ni tako razvita, da bi v polni i meri zadostila potrebam, so se j kitajski kmetje pri gnojenju j zemlje posluževali naravnega ' gnoja. V veliki meri so izkoriščali razne odpadke, smeti, ta-koimenovani zeleni gnoj in celo blato iz močvirij. Ti «cude-'i » so privedli do lega, da so letos pridelali na osebo okrog pol tone žita, dočim so ga še lani pridelali komaj 285 kg. Vzporedno s porastom kmetijske proizvodnje se veča tudi industrijska proizvodnja, zlasti še proizvodnja železa in jekla. V začetku letošnjega leta je bilo sklenjeno, da sc zgradi 13.000 industrijskih obratov. Julija je proizvajala kitajska kovinska industrija okrog 3.300 ton železa na dan. Septembra, ko so dodelili 20 milijonov kmetijskih delavcev tem obratom, se je proizvodnja povzpela na 350 tisoč ton na dan. Tako smo prišli do tega, da se je proizvodnja. ki je leta 1957 znašala 5,3 milijone ton povzpela že na 10.7 milijonov ton. Prevideno pa je, da se bo ta Predlog Rapackega je bila preizkušnja v evropski politiki Kako so sprejeli predlog v Berlinu in kako v Bonnu Odnosi med Nemško demokratično republiko in sosednimi slovanskimi državami tega predloga. Vladajoči krogi četrte države, t. j. Zahodne Nemčije pa so zavzeli drugačno stališče. Na hitrico pristopajo k atomski oborožitvi svoje armade. 2 adnje čase v svetovnem tisku živ. hno pretresajo pred-log o ustanovitev! breznuklear-ne cone v središču Evrope. Predlog nosi ime svojega avtorja, poljskega ministra za zunanje zadere, Adama Rapackega. Breznuklearna cona. kot je znano, mora vsebovati v začetku ozemlja štirih držav : Poljske, ve do tega načrta, je ponovno Češkoslovaške, Nemške demo-1 pokazal, po kakšni poti je so-kratične republike in Nemške I delovanje Nemcev in Slovanov zvezne republike. Prve tri dr-1 v prid miru možno, po kakšni letu 1959 zave so pristale na uresničitev pa ne. In res. kaj je pravzaprav načrt Rapackega, če ne za sodobno situacijo v Evropi, konkretizirana ideja učvrstitve varnosti, na podlagi vzajemnega razumevanja med nemškima in slovanskimi državami. To seveda ne pomeni, da so avtorji tega načrta pioti pomnožit-vi števila njegovih članov. Poljska vlada, je, kot je znano, razložila, da se brezatomski coni lahko pridružijo tudi druge države. Sovjetska zveza to idejo podpira. Načrt Rapackega je bila preizkušnja v evropski politiki. Odnos ene in druge nemške drža- Cesta miru v Stalingradu Kako pa je bila sprejeta ideja nstanovitve takšnega pakta v Berlinu in Bonnu? V tisti Nemčiji, ki je zavrgla militarizem, so to idejo «prejeli z navdušenim odobravanjem. V drugi Nemčiji, kjer imajo glavno besedo slej ko prej lastniki mo. nopolov in hi florjanski generali, so vladajoči krogi to idejo zavrnili. Obravnavanje načrta Rapackega s stràni vlad in javnosti, je. ponovilo poudarilo u-pravičenoet znanega zgodovinskega nauka, da samo odpoved od militarizma, od politike osvajalskih pustolovščin daje nemškima državama nove možnosti za ustvaritev vzajemnih odnosov « slovanskimi državami. S tem v zvezi ni nič bolj prepričljivega kot so n. pr. vzajemni odnosi Nemške demokratične republike s slovanskimi narodi. Ta republika obstaja že skoraj devet let. V tem času je postala iskrena prijateljica Sovjetske zveze, Poljske, Češkoslovaške. Bolgarije in drugih dr-ž»v Vzhodne Evrope. Zakaj? Predvsem zato, ker so nemški delavci in kmetje, ki so pod vodstvom Nemške enotne soci- J ei j. resolucij in zokonskih pre1 Obširneje je govoril o pote-| ,ogQV ohjsvljamo v (.eloti tu kh dosedanjih zasedanj, n« kn- Ispodaj torih so poslanci obravnavali j p„ govorB poslanca Vidalij" številne in zelo važne proble- me in kako so le probleme re- * (Nadaljevanje ne 4. slrtuu) slovanski manjšini v NDR lužiškim Srbom je vlada republike izvajala in izvaja socialistično narodnostno politiko in j za vselej prekinila narodno za- j tiranje. Lužiškn «Domovina» v j saksonskem mestu Baucenu je j sedaj središče I.užičanov, ki so ; dobili vse možnosti za razvoj j svojih narodnih ustanov. Miroljubni pravce delavsko, kmečke republike je omogočil v najkrajšem času rešiti vrsto problemov, katere so smatrali za izredno težke po vojni. Eden od najvažnejših je, problem meja. Sedaj je poljska meja a NDR ob Odri in Nisi ter češkoslovaška na Rudnih gorah, ne j le potrjena v mednarodnih spo- ' razumih. Te meje so postale meje miru in prijateljstva med nemškim ljudstvom in narodi Slovanov. Čez meje, ki So foli- j kokrat bile priče, nemške agre- ( sije. ne bo nikdar več prestopil | škorenj osvajalca. Mar to ni zgodovinski napredek v vzajemnih | odnošajih Slovanov in Nemcev? Ta napredek pa je postal možen predvsem zato, ker je NDR izrekla odločni «ne!» militarizmu in vojni. Toda Nemška dt teokratična republika ni le Nemčija brez militaristov. To je Nemčija miru in dela, dežela, ki je stopila na pot socialistične gradnje. Že zaradi svoje socialistične narave NDR gradi svoje odnošaje s Sovjetsko zvezo. Poljsko, Češkoslovaško, Bolgarijo, Kitajsko ljudsko republiko in drugimi bratskimi deželami na podlagi prijateljstva in vzajemne pomoči. Ta politika je v zadnjih le» jalistične parlije ustanovili no- '>h rodile že vrsto vidnih sadov. vp republiko, v celoti preusmerili državno ladjo v smeri miroljubnosti. Postali so gospodarji tovarn, podjetij, bank, že. leznic in zemlje. Odvzeli so o-blast monopolistom, veleposest, nikom-junkerjem, militaristom ih nacističnim generalom. Vlada in parlament sta od prvih dni svojega obstoja začela izvajati v NDR politiko dobre sose-scine napram sosednjim narodom ČSR in Poljske. Napram Naj na tem mestu omenimo le nekatere. Sem, torej, spada med I drugim : skupni nastopi za prekinitev hladne vojne, za prekinitev atomskih poskusov in zn ustvaritev hrezatomskega področja v osrčju Evrope, kakor tudi prizadevanja za utrditev evropske varnosti. Tudi na gospodarskem področju in kultur, nem področju beležimo vidne uspehe tega sodelovanja. N. VOLJA NOV Interpelacije, resolucije in predlogi posl. Vidalija KO KC ^ O iške j 'te ji hne «ske fcn teki i,: Č Sai li š dč h \ k 12.6. : Zakonski predlog o prepovedi raketnih iz- strelišč v Italiji (skupno z drugimi komunističnimi poslanci). 1Va slovenska igra Eksperimentalni «Oder 1957» Ljubljani je uprizoril novo •tosko delo Jožeta Javoršcka-Jjea «Veselje do življenja», ‘d igralci je bil tudi član '6 za Tržaško ozemlje Miha 'kh. Presenetljivi dosežki v pomlajevanju organizmov Izjave romunske zdravnice Ar stanove ^ talistike kažejo, da se je v našem stoletju občutno po-daljšala povprečna življenjska doba, V nekaterih deželah doživi 70 let že vsak četrti človek, po splošnem mnenju pa je povprečna življenjska doba zdaj za petino daljša, kar je predvsem zasluga znanosti, higiene in antibiotikov. Krmilo sveta je zdaj v rokah ljudi, ki so stari nad 60 let. Nekateri optimisti napo-vedujejo spričo najnovejših znanstvenih dosežkov, da beseda starost že čez nekaj desetletij ne ho več imela smisla. Romunska zdravnica Arslan je opisala na kongresu gcronlo-se primorski slikarji: P'- , logov poskus, ki pomeni novo dč iz Pirana, Cetin iz Ko- zmago nad staranjem. Že osem h Vilhar iz Postojne in dr. let proučuje neko starko, ki ji Novitete na slovenskem knjižnem trgu Iralkem se bo na slovenskem knjižnem trgu poja- * Vrsta novih zanimivih knjiž- * novitet. Te novitete napo-glasilo slovenskih za- «Knjiga 5fl», v svoji zad-I številki 9-10, ki je izšla pred ilkim. Iz tega glasila povzelo seznam najvažnejših del. Mariborska založba «Obzo. ** bu izdala «Srečanja» nekak 'iški dnevnik priznanega slo-“»tega esejista Jožeta Javor-' J9- Gema Hafner pravi o tem da je dragocen literarni l*pevek, ki seznanja bralca z 'tuji in estetskimi nazori *ogih priminentnih Iranco-Ij1 literatov. V tem del i prodni estet Javoršček podrob-Opisuje vse o čemer je s vriši v Parizu razpravljal in o vlogi poezije, o prizade. »JU pesnikov za svežost jeziti dramatiki itd. Zato bodo ,Qrščkova «Srečanja» navdn-» vse bralce, ki se zanimajo literarne probleme in ki za-'lujejo različne poti literar-struj. Is|a mariborska založba bo v »lkem - / lala še neko drugo »*ačo literarno noviteto in si-romati «Nekdo», ki ga je Msal mladi pisatelj Smiljan ‘»•han. Roman je prava živalska izpoved in verna podo-življenja v zasedenem Mari. in v raznih mestih Nem-kjer glavni junak romana ■šivi skoraj vsa vojna leta. travna založba Slovenije bo '9la novo zbirko Jugoslovan-19 klasikov. V okviru te zbir. ‘ridejo «Izbrane pesmi» Sil-1 Strahimira Kranjčeviča, či. Petnajstletnica smrti poteka letos. Kranjčevič, ki je bil rodu Hrvat je bil pesniški 9knik naših pesnikov Gre-f'*èa in Aškerca, vendar pa *1 po svoji umetnosti precej »iačen od njiju. V delu. ki 1,’f'laj izšlo v slovenščini nam 9 pretresljive primere so-l9ega zatiranja, obenem pa . *a solidarnost s trpečimi, ob-^ìe tirane, ki teptajo in du-svobodno misel. Kranjčevi-i* Pesmi je prevedel pesnik Gradnik, obširno in do-kotirano uvodno študijo je p'aal dr. Emil Stampar. ■9hkatjeva založba bo izdala Revmontov svetovno zna-i *n priznani roman «Kmc-*' Ta toman je izdala Slo-** matica v štirih knjigah :Sl,;t-r v Igtib 1929-1931. Rey-L* je za ta roman že leta > Prejel Nobelovo nagrado. izdaja je bila skrbno pre-,,9ha. l)a)jši uvod je napisal ^1 '!r Borko. Ta roman ne-L**1 imenujejo «Homer polj-t|.Yasi». Danes seveda podobe^ L ,e vasi, kot jo opisuje av-!^h| več, vendar pa je v njem Poslali so svetovno priznano delo». «Mladinska knjiga» bo dala na svetlo Greyevo povesi «Skrivnostni jezdec». Avtor, ki je po rodu Danec, obravnava v tem delu zgodbo o deklici, siroti, ki ne ve za starše, ki jo je kot majhno dete posvojil farmar in jo zdaj hoče prisiliti, da se poroči z njegovim vsestransko pokvarjenim sinom, meneč da ga bo poboljšala. Toda deklica ima že fanta, vrlega kavboja. V zadnjem trenutku pride nek skrivnostni jezdec in prepreči poroko s pokvarjenim fantom. Cankarjeva založba bo izdala tudi «Včerajšnji svet», ki ga je napisal avstrijski pisatelj Stefan Zweig. Tb delo je v slovenščino prevedla Angelo Vode. V tem delu popisuje avtor svoje mladostno življenje. Med drugim v njem razpravlja o značilnih oblikah erotičnega in spolnega življenja v nekdanji meščanski družbi itd. To delo ne bo samo estetskega temveč tudi dokumentarnega pomena in ga bo vsak bralec z veseljem uvrstil med tiste svoje knjižne prijatelje, h katerim se največkrat vrača. i^ih nadčasovnih in občečlo-elementov, da bodo bral-f,t«Jjjlii .pisen uvoda, ki pra. r' *1 me t n j šk a stvaritev t ak e-j^**pona in tako velike člo-V Poefi##e vrednosti ne j, Ostareti. «Kmetje» osta-C^imi bistvenimi, čisto », “Limi in zato v jedru ne-y^nìjivimi vrednotami eno ^ reprezentativnih del ne f?,Poljske književnosti, mar- tf o ' a»*,kc kulturnosti »ploh. »Poglavja iz bojev za socializem" Cankarjeva založba v Ljubljani je pred kratkim izdala knjigo z naslovom: «Poglavja iz bojev za socializem». V njej so zbrani številni članki, ki jih je napisal naš kontovelski rojak Ivan Regent v letih 1906-193-t in so bili objavljeni v raznih časopisih in revijah. Recenzijo o tej knjigi, ki smo jo prejeli pred nekaj dnevi, boiho objavili v prihodnji ste. vilki. O čem so pisali slavisti pred kongresom v Moskvi je bilo 90 let, ko se je začela z njo ukvarjati. Starka je imela vse znake starostne izčrpanosti: lasje so bili beli, vid slab, prav tako srce, spomin pa .je počasi pešal. Razen tega je trpela starka zaradi kroničnega vnetja sklepov in je le s težavo premikala roke. Starki je zdaj 98 let, spomin sc ji je povrnil, lasje so skoraj vsi kostanjevi, vnetje je izginilo, starka hodi in bere brez . zbirala kovinska mreža. Na ni pripravljen za polet na Inno. mu vendar znanstveniki že skušajo zagotoviti cim ugodnejše razmerje za obstoj, ko bo le prišel tja. Peter Gastrucho, vo- i d ja ameriškega inštituta za zve» zd oslov je je pred kratkim objavil načrte za sončno električno centralo» ki naj bi jo zgradili na luni. Sestavljala bi jo kovinska mreža, obložena s teh. ko prevleko iz plastične snovi. V ta namen bi uporabili surovine. iz kakršnih izdelujejo plastične vreče za živita. Ko bi se sončni žarki ustavili v lom plastičnem ovoju, bi »se na njegovi površini, ki jo sestavljajo posebne kemične snovi, spre-,............. ščali elekin.nl. ki bi jih potem P™ ° av,"r,u .1.»' V teku priprav na mednarodni kongres slavistov v Moskvi, je sovjetski odbor slavistov objavil v raznih zbornikih vrsto člankov. ki so jih napisali nekateri priznani slavisti. Na tem mestu objavljamo v izvlečku nekatere izmed omenjenih člankov, ki so bili objavljeni v 6. številki moskovske revije ((Slovanin. ubrovnik je bil r srednjem veku med najbogatejšimi ognjišči slovanske kulture. Tu je zrasla slavna plejada pesnikov. pisateljev in znanstvenikov. ki so visoko dvignili zastavo humanizma. Med temi je bil ludi Benedikt Kutmljevič. ki je napisal knjigo «O trgovini in sodobnem trgovcu«. O tej ► Benedikt Kutruljevič dubrovniški humanist poudarjajoč posebno važnost in družbeno korist trgovine. Sposobnost, široko zajeti sodobnost, erudicija, živost stila Kotruljeviča presunejo vsakega, kdor se seznanja z življenjem tega človeka in njegovo knjigo. Natiskana 150 let potem, ko je bila napisana, je knjiga Kotru-i jev iva izšla v dveh nakladah v italijanščini in l ila prevedena v francoščino. Izgleda da so, celo ob koncu XX I stoletja mišji Kotruljeviča bile popolnoma sodobne in vzbujale precejanje zanimanje na Zahodu. Nažalost so naši podatki o dejavnosti humanizma v Dalmaciji do druge polovice XV stoletja zelo nepopolni. Kot Odisej v preddurjti Hadesa. raziskovalci dajejo zgolj molčeče sence, zadovoljujoč se s skopimi besedami, da bi restavrirali preteklost. Pomen Kotruljeviča je tem bolj važen za tiste čase. Na šesti celini zemeljske oble 22. junija, na dan, ki je najdaljši v letu Antarktike, so polarnihi tretje sovjetske antarktične ekspedicije zamenjali tra. dicionp.lne pozdravne brzojavke s člani vseh inozemskih ekspedicij. «Upamo, da bo duh prijateljskih odnašajev in sodelo-n ja ohranjen med ljudmi vseh narodnosti, ki bivajo na tem kontinentu» - so pisali v svoji brzojavki avstralski prezimovalei, ki so sosedje sovjetskih raziskovalcev v «Mirnem». Aa Antarktiki ustreza obdobje od junija do avgusta našim On se pogovarja z nami na ves zimskim mesecem. Na šesti ce-glas in njegova knjiga je za n; s /ini je tako hud mraz. kakršne-ilragocena priča visoke kulture ' °a «• pomnijo niti prebivalci Vérhojonska v Sibiriji, ki je dalmatinskih Slovanov v ranem obdobju humanizma». naočnikov. Lahko bi rekli, da se je pomladila za 30 let. Arsla-nova je uporabila predvsem novokain, ki je veljal doslej le za anestetično sredstvo. Novokain je Arslanova poprej dolgo raziskovala v laboratoriju. Ugotovila je, da ta snov pomlajuje ostarele celice. Uspeh ui izostal, vendar bo treba no-vokain v skladu s pregovorom, da ena lastovka še 6e prinaša pomladi, preizkusiti tudi na drugih ljudeh, preden se bo zares uveljavil. Neki francoski zdravnik zdravi svoje, bolnike z izvlečkom iz telečjega zametka. Stari ljudje so po njegovi metodi spet posteli krepki, kakor da jim je 50 let. Pariški gerontolong dr. Bianchii je odprl moderno zdravilišče in v njem daje svojim starim bolnikom « prò listahlevski sok», imenovan elektrokine-za. Skozi stare organizme teče električni lok infinitezimalne napetosti. Angleži delajo drugačne poskuse. Okoli 460 osivelih ljudi so: zdravili šest mesecev s para-minohenzoično kislino. Po petih mesecih se je štirim petinam starcev vrnila poprejšnja moč, lasje pa so postali naravne barvo. Grški biolog dr. Georgv je začel zdraviti z izvlečkom iz telečji’ prsne žleze. Nekaj podobne, ga jo preizkušal tudi neki švicarski zdravnik. Dr. Gcorgy je s svojim postopkom odpravil znake starosti pri kakih petdesetih morskih prašičkih. hektaru lunine površine bi tako pridobili 1200 kilovatov e-lektričhe energije, torej količino, ki zadostuje za delovanje 10.000 televizijskih sprejemnikov. I Koliko časa bo krožil III. sputnik? Električna centrala luni na Zvezdoslovci so ugotovili, da se luna enakomerno giblje oko-li zemlje. Izmerili so čas do stotisočinske sekunde natančno. Prav ob tein so spoznali, da se zemlja ne giblje vedno z enako hitrostjo. Na njeno gibanje vplivajo meteorološki pojavi in celo morska plima, ki je. na luni ni. Ustanove, ki natančno merijo čas, že uporabljajo mesec kol enega izmed faktorjev pri vsakdanjem računanju. Na mednarodnem kongresu zvezdo, “lovcev, ki je bil v Moskvi, so med drugim sklenili, da bodo ■vsestransko proučili gibanje lune. V ta namen urejajo na raznih krajih zemeljske oble p<> sebne merilne in raziskovalne naprave. Čeprav človek s svojo tehniko in drugimi pripomočki še Ali bo še,,(lolgio ostal v vsemirju tretji sovjetski sputnik't1 To je vprašanje» ki ga postavljajo številni znanstveniki in tuffi • neznanstveni ki ki z zanimanjem spremljajo vesli o kroženju umetnega satelita okrog zemeljske oble. Na tp vprašanje odgovarjajo sovjetski znanstveniki .tako-le:"" Tretji sputnik bi moral po vseh predvidevanjih krožiti okrog na'ega planeta vsaj 500 dni. to je 18 mesecev, raketa pa. ki je sputnik pognala v vsemirje bi morala krožiti vsaj 6 mesecev. Ta sputnik je v veliki meri obogatil znanost o vsemirju. Z njegovo pomočjo so znanstveniki ugotovili, da v višini nad 25(1 km ni več molekularnih ionov in da je višja atmosfera atomska. Posamezne molekule se razbijejo v atomske Jone pod vplivom intenzivnih ioniziranih izžarevanj. Tako je prvič uspelo prodreti v skrivnostni pojav, zemeljskega magnetizma, ki je še predmet razpravljanja znanstvenikov. nvietski učenjak Golrnišcev. Kutuznv naslednje.: «Knjiga o trgovini» (1457 ) priča o obsežni humanistični izo. j Sodobna raven slovanske dia-brazbi njenega pisca. Kotrulje- ' lektologije in lesno sodelova-vič si je zastavil nalogo pisati «je, ki je nastalo med znan-o trgovini, kol o umetnosti, j «vcniki-dialeklnlogi raznih sim venskih dežel, nam dajeta nož-n geografska imena vrste na-soljenih točk, rek in jezer tega okraja, kakor tudi nekatera pie-uiehska imena, poljskega, vetra znaša 20-30 metrov na sekundo. L zraku neskončno vihrajo sipine snega. Sneg prodira povsod. celo pod obleko. Lice tistih, ki delajo zunaj, pokriva skorja ledu. Zameti neprestano zasipavajo zgradbe, tako da so vse poti snegom. Pretežni del dneva je ali ■ 0^reMe Antarktike zavito v »i , , , , ! mrak. Skoraj ves čas nad hiša- vsekakor slovanskega porekla. Liiii gore luci m le po njih je Kndnicki navaja zanimivo j mogoča orientacija v metežu. Iz gradivo o zgodovini gotskih o- I mnogih poslopij je mogoče pri- svajanj na poljskem teritoriju in li mi prosto zgolj zkozi strešne ^ 80 stopinj pod ničlo ^ Znanstvene raziskave se bodo nadaljevale tudi po zaključku geofizikalnega leta Ijevida našega planeta. Delo sovjetskih raziskovalcev Antarktike ne pojenja niti za minuto. Sovjetska vlada dobro skrbi za pol arnike. Tam žive v odličnih življenjskih pogojih. V stanovanjih in službenih prostorih imajo temperaturo 17-20 stopinj nad ničlo. S toploto od dizeljevih motorjev elektrarne segrevajo banjo. V notranjem dvorišču imajo svojevrsten klub s knjižnico. Tu predvajajo tudi filme. Sovjetski znanstveniki so napisali že precej važnih strani v knjigo zgodovine proučevanja Antarktike. Evo zakaj je N. S. Hruščev v pogovoru s poljskimi novinarji dejal, da so raziskovalci Antarktike herojski. 31. decembra tega leta se končuje Mednarodno geofizično leto. Toda znanstvene raziskat'e na področju geofizike se bodo nadaljevale tudi 1959 leta po istem programu kakor 1957 in 1958 leta. Sovjetski polarniki nadaljujejo kontinentalne raziskava Antarktike, da bi si u-stvarili popolno skico površine temeljne lege celine. Verjetno ni več daleč čas, ho bo šesta celinu našega planeta dokončno raziskana. V. BURHMANOV Revija «SLOVANI» št. 8-195«. plemenskih odnošajih v praslovanskem sr izide, bo Frane Gali-čak lahko živel naprej. Tako dolgo, dokler ne bo klonil in dokler se ne bo dal zadušiti, ali pa dokler ga pri kakem novem zaletu ne ubijejo kakor volka, ki se zdaj ruje le sam. DOMACI PROBLEMI II VESTI nn v vi • 1 rzaski problemi v parlamentu (Nadaljevanje z 2. strani) je bila diskusija, v katero so posegli številni govorniki. Pokrajinski svetovalec tov. Lucchesi je govoril o preblemu po-kojnin in stauju upokojencev v Trstu. Zastopnik pomorščakov Tro. iani je govoril o borbah, ki so potrebne za zaščito tržaškega pomorstva. Občinska svetovalka J ole De-ferri je govorila o vprašanjih, ki so v zvezi z borbo proti naraščajoči draginji in o perečih vprašanjih Delavskih zadrug, ki bi morale biti orodje za brzdanje draginje, kar pa v sedanjem trenutku niso po krivdi komisarskega režima, ki teži za tem. da bi to slavno zadružno organizacijo tržaških delavcev ohromel in jò predal v roke zasebnikom. V svojem govoru je Deferrijeva poudarila zlasti pomen enotnosti tržaških po-trošnikov in vsega delovnega ljudstva, ki je prizadeto zaradi draginje. Novi občinski svetovalec Dr. Ferdinand Zidar je govoril o problemu prometa, ki je prav tako za Trst izredno velikega pomena, občinski svetovalec Muslin pa o vprašanjih, ki so v zvezi s problemi tržaške luke. Politika komunistov v občinskem svetu Naše geslo je: Nikoli več pod komisarsko upravo! Vprašanje slovenske šole JtjJ- ovoizvoljcni občinski svet v Trstu je začel delovati. Izvoljen je bil nov župan in nov občinski odbor. Namesto Bario, lija je sedaj za župana dr. Fran-zil, ki je prav tako član K.D. Podžupansko in odborniška me. sta si delita obe stranki KD in PRI ob tihi podpori nekaterih drugih političnih skupin. Toliko, torej, v uvod. Vse kaže, da bo življenje no-vega odbora težavno. To pa zato, ker kljub zunanjim zaveznikom nima zagotovljene po. trebne večine v občinskem svetu. Prav tisti krogi, ki skušajo danes sejati zmedo v vrstah me. ščanov in strašiti $ ponovnim prihodom komisarja, so si v ne- Tovariš Kapelj je govoril o problemu slovenske šole in to v zvezi z resolucijo, ki je je poslanec Vidali skupno z drugimi tremi poslanci pred nedavnim predložil v rimski poslanski zbornici. Ta resolucija, katero je minister za javno vzgojo spre. jel kot priporočilo poziva merodajno ministrstvo in vlado, naj čimprej uredi juridični položaj šol s slovenskim učnim jezikom v duhu republiške usta-ve, ki jamči popolno enakopravnost jezikovnih manjšin, ki žive v mejah Italije. Resolucija prav tako poziva, naj se nemu-doma reši tako juridično kot gmotno vprašanje šolnikov, ki poučujejo na slovenskih šolah in zagotovi primerno strokovno j zgrešeno, kajti če bi tako delo- V zadnjem času so začeli ne kateri krogi govoriti, da komu. nisti delajo na tem, da bi se na tržaško občino ponovno vrnil prelektumi komisar. To delajo zlonamerno, da bi vnesli v vrste tržaškega prebivalstva zmedo, predvsem pa zato, da bi komuniste osamili in jim dali pečat sovražnikov tržaške občine. Takoj moramo poudariti, da to ne drži, Č.c je kdo, ki se zaveda kakšno nesrečo predstavlja komisarska občinska uprava za vsako mesto, in torej tudi za Trst, potem smo to v prvi vrsti prav mi, komunisti. Mi smo se vedno in ob vsaki priliki dosledno borili za odstranitev te nevarnosti. O tem govori nešteto dejstev. Tudi v bodoče bo vse naše delovanje osredotočeno okrog lega vprašanja. Naše geslo je in ostane : komisar se ne sme nikoli več povrniti na našo občino! Predlogi CGIL-FiOM davni preteklosti prizadevali, da bi podaljšali komisarsko u-pravo. Dejstvo, da so bile razpisane nove volitve pa je pripisati delovanju komunistov in zahtevam širokih množic tržaškega prebivalstva, nikakor pa nimajo pri tem nobenih zaslug voditelji KD, PRI ali PSDI. Sicer pa nikakor ni nova grožnja s ponovnim prihodom komisarja na občino, saj so prav demokristjani s tem strašili že med volilno kampanjo. Tedaj so zagotavljali, da ako ne bo njihova stranka prejela absolutne večine glasov, bo ponovno prišel komisar. Toda zgodi- ei so glasovali po svoji vesti. Določen uspeh KD na volitvah je seveda pripisati drugim čini-tcljem. Danes so ponovno na krmilu občinske uprave KD in njeni zavezniki, med katere spadata tudi «indipendentisti) Tollov in slovenski svetovalec dr. Agne-letto. Oni torej vladajo. Kako bodo vladali pa je drugo vprašanje. Na vsak način pa naj bo jasno, da pada nanje vsa od- SLOVENCl ! Komunistična partija, vas vabi, da vstopite v njene vrste ! Klub slovenskih umetnikov Kampanja za včlanjevanje v našo partijo ♦ Sekciji Prosek in Stara mitnica še vedno na prvem mestu Prejšnji ponedeljek je bil , , , v, « Trstu ustanovljen prvi klub slo. gnvornost za tn. kako bo slo na t n i i -i , . . , ». . t venskih umetnikov. Predsednik tržaški obe,m. | ^ ^ ^ „d. M, se bomo vedno borili za. hora pa so aka(k slikar Cerni. to, da bo tržaška občinska upra-1 „oji režiser jože Babič, pisatelj va zares demokratična, delovna j jogip Tavčar glasbenik Pavle m pa poštena. Borili se bomo Merku. V nadzornem odboru pa proti komisarski nevarnosti, za ' s0 jr. Andrej Budal, prof. Bo- lo se je drugače. Tržaški voliv- lev tržaškega gospodarstva. uresničitev zahtev tržaških volivcev in za vsestransko poživi- ris Pahor in Ubald Vrabec. Novemu klubu želimo obilo uspehov ! ampanja za obnavljanje članskih izkaitic in za vpi sevanje novih članov v našo partijo, je v polnem teku. Kot smo že v prejšnji številki poudarili, so prvi rezultati te kampanje zelo povoljni. Delovanje Združenja za kulturne stike s Sovjetsko zvezo Prejšnji leden je bil sestanek glavnega sveta tržaškega Združenja za kulture stike s Sovjetsko zvezo. Na njem so razpravljali o raznih vprašanjih, se tičejo Združenja, o delo- vanju, ki ga je to opravilo v pretekli sezoni in o nalogah, ki stoje pred njim v prihodnjih mesecih. (Nadaljevanje s 1. struni) in kulturno pripravo bodočim šolnikom v okviru obstoječih solskih ustanov italijanske republike. Ker je to vprašanje izredno velikega pomena za narodnostni obstoj in nadaljnji razvoj slovenske skupnosti na Tržaškem, Goriškem in v Benečiji, objavljamo krajši izvleček iz omenjenega koreferata. V koreferatu, je tov. Kapelj v glavnem obravnaval položaj, v katerem se nahaja danes slovenska šola na Tržaškem in Goriškem, kakor tudi o polo-žaju, v katerem se nahajajo šolniki, ki poučujejo na teh šolah. Dalj časa pa se je ustavil pri-obravnavanju zakonskega osnut. ka, ki ga je svojčas predložil bivši minister za javno vzgojo socialni demokrat Rossi. Pouda. ril je, da je ta zakonski osnutek nesprejemljiv, ker temelji na načelih narodne diskriminacije, Cernu naj bi bilo potrebno, da n. pr. slovenski roditelji vlagajo posebne prošnje za sprejem njihovih otrok v slovenske sole, ko pa vendar obstaja.. splosen šolski zakon, ki zahteva od vseh roditeljev, da pošiljajo svoje otroke v šole? Sole s slovenskim učnim jezikom morajo biti popolnoma enakopravne in vpis vanje mo-rn hiti popolnoma svoboden. Koreferent je na koncu poudaril, da je za dosego tega cilja nujno potrebna enotna borba vseh Slovencev. Brez te epot-nosti okrog tega vprašanje in brez aktivne podpore parlamentarcem, ki se za rešitev tega važnega problema zanimajo, u-legne biti sterilno prizadevanje parlamentarcev. vali n. pr. v Neaplju ali Genovi, ne bi nikoli dosegli tistih rezultatov, do katerih je prišlo pred nedavnim, ko je bil pre prečen odpust tisočev delavcev. Ako bi sorodna organizacija vodila skupno borbo, potem bi bili lahko gotovi, da bi ustvarili pogoje za preprečitev odpustov delavcev tudi v Trstu. V zaključku svojega poročila je posl. Lama poudaril pomen najširše enotnosti vsega tržaškega delovnega ljudstva in vseh proizvajalnih slojev v borbi za obrambo življenjskih koristi tržaškega mesta. V nedeljo dopoldne je poslanec Lama govoril v dvorani Ljudskega doma v ul. Madonnina. V glavnem je obravnaval vprašanja, ki jih je iznesel že prejšnji dan na tiskovni konferenci. Med drugim je poudaril, da se bo FIOM borila za povišanje mezd, za znižanje delovnega umika ter proti načrtom za krčenje industrijskih pod-, jetlij IRI. Poudaril je tudi, da so pogoji za dosego ciljev zadovoljivi, da pa je nujno potrebna čim širša enotnost in torej tudi podpora vsega prebivalstva Trst*. Zahvala V torek, II. novembra je bila prva seja novoizvoljenega občinskega sveta v Trstu. Vršila se je v zelo napetem ozračju. Na njej niso mogli izvoliti župana in občinskih odbornikov, ker koalicija KD-PR1-PSDI nima potrebne večine. Do izvolitve teh je prillo na drugi seji, ki se je vršila naslednji dan. Novi župan je dr. FranziI, ki je seveda član KD. Podžupan in odborniki pripadajo KD in PRT. PSDI. «indipendentisti) Tollov in Slovenec dr. Agneletto nudijo novemu odboru in županu takoimenovano «zunanjo podporo». Na sliki: komunistična skupina v občinskem svetu Na sestanku so ugotovili, da je bilo delovanje Združenja v vsedržavnem okviru zelo uspešno. Tudi delovanje tržaške sekcije Združenja je bilo v pretekli sezoni prav dobro. Prisotni so ugotovili, da so predavanja, kakor tudi številne razstave slik bila deležna velikega zanimanja številnega občinstva. Vsega skupaj je bilo 21 razstav slik iz življenja v SZ. katere je obiskalo skupno 12.330 ljudi. Predavanj pa je bilo 16. Teh se je udeležilo skupno 1380 poslušalcev. Tudi tečaj ruskega jezika je bil u-spešen. Na tem sestanku je bil sprejet načrt delovanja za novo sezono. Tu naj omenimo zlasti vrsto predavanj, ki jih bo Združenje priredilo ob priliki prbslav 41 obletnice ustanovitve sovjetske države, razstave slik, ki bodo v raznih krožkih v mestu in na deželi ter širjenje publikacij o SZ. Ta teden objavljamo sledeče rezultate : Barriera 107% s 34 novimi člani. Prosek 113% s 12 novimi člani. Sv. Alojz 103% s 4 novimi člani. Rocol 100% z 2 novimi člani. Barkovlje 100%. Sv. Ivan-Podlonjer 90% in 10 novih planov. Skedenj 92%. Celica Campi Elisi je presegla cilj za 100%. Sekcija Tomažič je pridobila 8 novih tovarišev, Kolonko-vec 4, Milje 4, Sv. Vid 8, Sv. Jakob 3. Skupno je bilo doslej vpisanih 105 novih tovarišev. V sekcijah Dolina, Trebče in Devin je tlelo že dobro napredovalo in tovariši si prizadevajo, da bi dokončali obnavljanje izkaznic v najkrajšem možnem času. Tudi openska sekcija je sklenila, da bo zaključila obnavljanje izkaznic že v teku lega ledna. Prof. Avgust Černigoj 60> letnik ZA TEDEN DNI i Sobota, 22. .... Cecilija. Cilka. Nedelja. 23. Klemen. Mile Ponedeljek, 25. — Ivan, Jeea. Sreda, 26. — Konrad, Rado. Četrtek, 27. Valerijan, Vija. Petek, 28. Jakob, Radivoj, Seja odbora Kmečke zveze O zadevi otroškega vrtca v Ricmanjih zadevi slovenskega otroške-1 troškega vrtca še > preučena- Tovariš Jože Gorup z Opčin daruje v počastitev spomina pred nedavnim umrle matere 1000 lir za tiskovni sklad Dela. ga vrtca v Ricmanjih smo že mnogo pisali. To vprašanje je bilo sproženo že leta 1949. Kasneje je bil sklep za ustanovitev tepi vrtca že nekako sprejet in potrjen, toda do njegove uresničitve ni prišlo, ker ni bilo v vasi primernih prostorov na razpolago. Zato je občina » pomočjo državnega prispevka, v okviru gospodarskega načrta, zgradila novo poslopje. To poslopje je bilo dokončano že ‘pred priliiližno dvema letoma. Zato bi bili že lani lahko otvorili omenjeni vrtec. Šolske oblasti so za to, da bi se ta vrtec čimprej otvoril. Iste-ga mnenja je tudi ustanova za otroške vrtce. Novo poslopje je tudi opremljeno. KJjub temu pa do otvoritve doslej še ni prišlo. Zaradi tega se ljudje sprašujejo po čigavi krivdi vrtec še ni otvorjen. Znano je tudi, da je občinska uprava v Dolini že večkrat ur-girala na pristojnih mestih za rešitev tega problema. Že lani je občinsko odposlanstvo prosilo vladnega komisarja, naj bi podpisal dekret o ustanovitvi vrtca v Ricmanjih. Komisar je takrat to tudi obljubil. Na veliko začudenje je, po nju. Tako je torej z zadevo. Mnenja smo, da tu ne gre zgolj za navadno birokratsko in silno zamudno proceduro, temveč za diskriminacijo Slovencev. Zato povsem razumemo nevoljo prizadetih občanov in njih proteste. Tudi mi odločno protestiramo proti takemu zadržanju in proti neutemeljenemu zavlačevanju. Obenem pa pozivamo vladnega komisarja, naj čimprej podpiše dekret o ustanovitvi otroškega vrtca v Ricmanjih. Kot ob drugih prilikah, tako se tudi tokrat ob tem vprašanju lahko združijo vsi tisti, katerim je pri srcu vprašanje slovenske šole. Pri tem ne sme nikogar motiti ne strankarska pripadnost ne versko prepričanje. Poslanec Vidali je v zaključnih besedah med drugim ponovno podčrtal, da se bo še nadalje zavzemal za rešitev tega vprašanja in da bo skušal čim tesnejše sodelovati s šolniki z njihovo strokovno-sindikalno or-ganizacijo ter z vsemi tistimi, ki se zanimajo za rešitev vprašanja slovenske šole. Petkova konferenza je bila pravzaprav prva tovrstna konferenca ali kakor jo je imenoval poslanec Vidali, pogovor z volivci. Sledile bodo še druge podobne konference približno enem letu, občinska Ob tej priliki se zahvaljuje, uprava v Doiini preje]a od j. vsem tovarišem za izraze so-1 slega komisarja pismo, v kale-žalja. I rem je rečeno, da je zadeva o- V soboto. 22. 11. ob 20,30. v Ljudskem domu v Križu Proslava Oktobrske revolucije Govorila bosta tov. Paolo Sema in Franc Gombač Vabimo deiežbi. k obilni u- Predstavniki odbora za slovensko šolo ponovno pri prof Udini Ravnatelj za javno šolstvo je obljubil, da se bo zanimal za ugodno rešitev raznih vprašanj slovenskega šolstva O atomski nevarnosti (Nadaljevanje s 1. strani) vinski ukrep, katerega je že pred časom sprejel Vrhovni sovjet ZSSR. Gre namreč za soglasno sprejeti sklep o prekinitvi proizvodnje in preizkušanj vseh vrst atomskega in vodikovega orožja v Sovjetski zve-zi. Preproste in jasne ukrepe, ki vodijo k takojšnjemu olajšanju mednarodne napetosti in odstranitvi tistih neposrednih in vsak dan nabirajočih se nevarnosti, ki ogrožajo zdravje in življenje rodov,, se ne da ospo-ravati in se jih ne sme odvreči. V svojih govorih so poslanci Vrhovnega sovjeta ZSSR vnaprej z argumenti odstranili vsemogoče izgovore, katere naj bi utemeljevali s sklicevanjem na težave kontrole nad preizkušanji atomskega in vodikovega orožja. Ta sklicevanja bi v luči pridobitev sodobne znanosti izglodala pusta in bila nesmiselno govoričenje. Akademik I. V. Kurčatov je prepričevalno pokazal, da obstoja mnogo metod, s katerih pomočjo se da eksplo-zije atomskih in vodikovih bomb zabeležiti na veliko razdaljo. Sem proučevanje banj, infrazvočnih valov in radioaktivnosti atmosfere. Inicijativa Sovjetske zveze mora biti podprta in prepoved eksperimentov z atomskim in vodikovim orožjem mora biti uresničena. Tisti, ki temu nasprotujejo, so sovražniki človeštva in neprijatelji lastnih narodov. Pot zamenjave, nadomeščanja strahu z nado ni lahka, toda mi verujemo, da bo doživelo zmagoslavje «stališče razuma». da bodo zmagale sile dobrega «odi na primer, i *n rile življenja, cajsroičnih kole-1 OLEG PISARŽEVSKI Y sredo opoldne je ravnatelj za javno šolstvo r Trstu, prof. Udina sprejel predstavni-ke odbora za slovensko šolo. Ti so mil predočili razna vpraša nja v zvezi s položajem sloven-«kih šol na Tržaškem. Ob tej priliki so predstavniki odbora za slovensko šolo vprašali tudi za pojasnila v zvezi z načrti za gradnjo poslopja za slovenski licej. Kot je znano, tržaški Slovenci že vrsto let zahtevajo, naj bi omenjeno poslopje zgradili v središču mesta. V zadnjem času pa so začele krožiti vesti, po katerih naj bi to poslopje zgradili nekje v bližini 'Sv. Ivana. S tem se seveda slovenska javnost ne more strinjati. Predvesm gre za načelo, da se slovenska šola ne sme izrivati na predmestje. Obstaja pa še drugo važno vprašanje, ki ima prav tako svoj važen pomen, namreč, da je obiskovanje šol v predmestju združeno v velikimi stroški. saj je v tem primeru nujno, da se učenci vozijo s tramvajem. Ako pri tem upoštevamo še dejstvo, da se mnogi u-čenri že itak vozijo r avtobusi in vlaki s podeželja, kar je seveda združeno z velikimi stro-ški, kaj lahko ugotovimo, da predstavlja vožnja z mestnimi tramvaji še nadaljnje breme. Pri tem ne smemo prezreti daj. stva, da izhaja velika večina slovenskih učencev iz vrst delavcev in kmetov in da je njih šolanje na srednjih šolah združeno z velikimi žrtvami, ki jih cesto le z veliki težavami premostijo. Tudi v zvezi s tem vprašanjem je prof. Udina obljubil, da se bo zanimal pri merodajnih oblasteh. Poudaril pa je, da spada to vprašanje predvsem v pristojnost pokrajinskega in občinskega sveta. Upamo, da bodo upravičene zahteve tržaških Slovencev našle polno razumevanje na merodajnih mestih. Obenem pa poudarjamo, da se bo slovenska skupnost v Trstu še nadalje e-notno borila za to, da bodo te upravičene zahteve v polni meri uresničene. Občni zbor SPZ Prejšnjo nedeljo se je vršil občni zbor Slovenske prosvetne zveze v Trstu. Občnega znora sta se udeležila tudi tov. Košuta in Kapelj, ki sta zastopala Slovensko hrvatsko ljudsko prosveto. Ob tej priliki je imel tovariš Košuta sledeči nagovor, ki so ga delegati in gostje sprejeli z dolgim aplavzom : «Dovolite mi, da v imenu SHLP pozdravim današnji občni zbor. želim vašemu delovanju in vsem včlanjenim društvom v SPZ najlepših uspehov v prid slovenske kulture. Obenem mi dovolite naj se dotaknem vprašanja, ki g a je Že tovariš tajnik v svojem poročilu omenil, ko je rekel, da je prišlo do sodelovanja prosvetnih društev, včlanjenih v SPZ in onimi včlanjenimi v naši SHLP ter, da si SPZ tudi v bodoče želi takega sodelovanja. Ko to jemljemo na znanje, hočem reči, da je želja SHLP naj bi v bodoče ne ostalo samo pri sodelovanju, marveč da bi kaj krtialu prišlo do končne združitve obeh naših Prosvet ter obenem do enotnosti vse. tukajšnje napredne slovenske prosvetne dejavnosti. To, mislim, da je želja velike, velike večine tukajšnjega sto-venskega ljudstva in, da so le redko posejani oni posamezniki, ki tega ne bi hoteli. Splošno mnenje torej je, da je nujno in skrajni čas, da pride do dokončnega zedinjenja in enotnosti obeh naših osrednjih prosvetnih organizacij. čemur bodo nedvomno sledila tudi vsa včlanjena društva v mestu in na deželi. Ta združitev bi bila — prepričan sem — ne samo v prid slovenske kulture, marveč tudi v narodno obrambnem smislu v prid vsega slovenskega življa na Tržaškem!'» Prejeli smo in objavljamo: Dne 9. novembra je bil sestanek odbora Kmečke zveze v Trstu. Na tem sestanku je tajništvo podalo pregled o poslovanju V poslovni dobi, ki poteka od zadnjega sestanka odbora. Člani so izrekli svoje pripombe vendar je bilo poročilo, podkrepljeno tudi s številkami, ugodno sprejeto. V času, ki poteka od zadnjega sestanka do danes je Kmečka zveza skupno s Zvezo malih posestnikov predložila večje število prošenj za pokojnino kmetov. poslala več vlog na vladni generalni komisariat, na prefekturo in na Zbornico za trgovino., industrijo in kmetijstvo z zahtevo, da se imenujejo v vse komisije, ki se bavijo s kmetijskimi vprašanji, tudi predstavniki Kmečke zveze, zato, da bi tu zastopali interese kmetijstva našega področja. Poleg tega je Kmečka zveza organizirala celo vrsto sestankov na vasi, na katerih sc bila podana vsa potrebna pojasnila o kmečki pokojnini in driiadi vprašanjih, ki za. nimajo kmete. Veliko zanimanje je zbudila ■udi akcija, na podlagi katere je prišlo, prvič pri nas, do tekmovanja koscev, To tekmovanje, kljub vsem negativnim pojavom, predstavlja važen poskus, ki ima namen postati vsakoletna manifestacija. Poleg tega je Kmečka zveza j vedno posredovala in pomagala našim kmetom pri ureditvi sre n j sk ih vprašanj. Po poročilu se je razvila pio. dovila razprava in je odbor tudi sprejel celo vrsto sklepov za novo poslovno dobo. Med drugimi je mogoče najvažnejši sklep o sklicanju občnega zbora zveze, ki se bo predvidoma vršil v drugi polovici januarja 1959, ker odbor smatra potrebno imeti prej še stike s kmeti na samem terenu in zajeli v to akcijo vse člane Zveze. Odborniki so soglasno sprejeli tudi druge sklepe, ki zadevajo notranje poslovanje Zveze. Za novega tajnika je bil izvoljen inž. Josip Pečenko. 5e en sklep bo zanimal naše kmetovalce. Odbor je sklenil organizirati izlet v Koprščino ali v Bujščino. Avgust Černigoj, ki spada r ** vrsto najvidnejših slovenskih umetniških ustvarjalcev v Trstu, slavi letos šestdesetletnico roj. stva. Nedvomno ni Slovencu na Tržaškem, ki hi mu bila ime Černigoja in njegova umetnost tuja in. nepoznana. Černigoj je po rodu pristen Trzačan. Hodil se je r našem, mestu leta 1898. Slikarstva se je na jprej učil v rodnem Trstu, kasneje, pa je obiskoval umetnostne šole v Bologni, Monako-nem in v 1Veimaru n Nemčiji. Po dovršenih študijah je služboval najprej kot profesor v Postojni, nato pa v L jubl jani. ' Danes poučuje na klasični gimnaziji in na slovenskem državnem učiteljšču v Trstu. S slikarstvom se je začel u-kvarjati še razmeroma mlad. Med drugim je objavil mnogo vin jet in risb v številnih slovenskih publikacijah. Umetniške razstave pa je. doslej priredil v raznih mestih v Italiji, v Milanu, Benetkah. Neaplju. Parto-gnuiru in v Trstu, seveda: toda zelo poznan je tudi n tujini. kjer je priredil tudi številne razstave. Tudi v Jugoslaviji je dobro poznan, saj je priredil številne razstave svojih del. Nar omenimo le razstave v Ljubljani. C,e lju in Mariboru. Med obema minarne se je u-kvar jal zlasti z dekoracijo velikih prekooceanskih ladr i. Tedaj je tudi freskiral razne cerkve na Primorskem. Na tern mestu naj n menimo cerkvi v Knežaku m v Košani. V zadnjem času se posveča zlasti grafični umetnosti. Slovensko narodno gledališče v Trstu Otvoritev sezone1958-59 Kot pedagog je znan Černigoj tudi po nagradah, ki jih dobivajo slovenski srednješolci na raznih razstavah in natečajih. Ilustracije mladinske revije «Literarne'vajen so plod njegovega neumornega dela. Naši čitatelji poznajo prof. Černigoja- še posebej. saj je bogato ilustriral dve izdaji «Ljudskega koledarja», ki ga je pred leti izdajala SHLP. V torek, 2. bra ob 20,30. decem- v Avditoriju otvoritvena predstava Dostojevski - Dardi: »Zločin in kazen“ drama v 3 dejanjih 'ki de V sredo, 3. decembra ob 20,30 ponovitev v Avditoriju Gostovanje v Križu V nedeljo, 30. novembra ob 15.30. Golette - Loos: f~> • 'ti >AJlgI komedija v 2 dejanjih D Pri 8v «d Ut hn iis el ta lei a ne 6e IV L 6. * * I », S ivr Tet ec. Un F 'd a »e Hib •vci RADIO ODDAJE M>n Til Hi o Hos f9to hs ne »no hiti llje Prof, Černigoju želimo mno-s;o. mnofio uspeha pri njegovem nadaljnjem delu! KINO Prosek Sobota, 22. ob 19.30: «Guenda-lina»,: prod, Carlo Ponti. Nedelja, 23. oh 16.: se ponovi. Sreda 26. ob 1.9.30; «Čarovnica» (La .strega), mladini izpod 16 let vstop prepovedan. Sobota. 29. ob 19.30: «Gusar z zelenega otoka» (II Corsaro dell’isola verde), barvni film "V'a m er Bros. Nedelja, 30. ob 16: se ponovi. Dober vinski pridelek v zgoniški občini Ko je bila prejšnja številka «Dela» že urejena, smo prejeli dopis našega sodelavca iz zgo-niške občine. Zato ta dopis objavljamo danes. V tem mesecu naši občani pospravljajo še zadnje poljske pridelke. Od vseh je bil letos najboljši vinski pridelek. To velja zlasti za Salež. Zato je povsem razumljivo zadovoljstvo naših kmetov, ki so lani zaradi spomladanske pozebe žalostno gledali prazne sode v svojih kleteh. Letos so ti sodi polni belega vina in priznanega terana. Marskido se danes vprašuje, kam bo šlo vse to vino. To vprašanje bo ugodno rešeno, ako bodo naši okoliški gostilničarji dajali prednost domačim vinom. Ge bodo ta vina najprej pokupili in šele nato uvažali tuja vina, bodo domačini zadovoljni, prav tako tudi meščani, katerim domača vina zelo ugajajo. Upamo, da bodo sedaj, ko bomo imeli lepe asfaltirane ceste tudi meščani v mnogo večjem številu zahajali k nam, zlasti ob nedeljah in praznikih Kot vsako leto so se zgoniški občani tudi letos na praznik vseh mrtvih spomnili poleg svojih dragih pokojnih tudi . padlih v osvobodilni borbi ter Onr »t, bat h» k ►ili Va le Uit u Itti n SOBOTA: 15. • Jugoslnvànsk-1 rapsodija - 16. Novela tedna" Oseti r Wild,a: «Slavček in A«' '1 Dg niča» - 18. Oddaja za najnlhij’ še: Božena Nememu: «Babic«" 3. slika' -: 19.i Sestanek- s positi" -alkami . 21, A. Rudolf: «Ja' guar preži» radijsko igra v c" nem dejanju. NEDELJA : 9. Kmetijska daj« - 13. Kdo, kdaj, zakaj, "■ Kronika sedmih dni v Trstu j 15-45 Kmečki kvintet - 17. M*’ rijan Willempart: «Zadnji kr“" jev», drama v treh dejanjih 18.41) Slravinsky: Suita iz,bal?" ta «Ognjeni ptiči. - 19’. Nedelj" ski vestnik - 21. Narava poje ' pesmi: «Sova vriska med buk" vatni, mrtvo je vse med lesk1' mi» - 22. Nedelja v športu 22.11! Zbor Emil Adamič. PONEDELJEK: 18. RadijsM univerza . 19. Pisani balončk1' radijski tednik za najmlajše 29. Športna tribuna - 20.30 K M} Maria von Weber: *Càiea«$.i lee», opera v treh dejanjih. Tr' žaški filharmonični orkestri' in zbor Teatra «Verdi» v Trs11', vodi Mario Rossi. TOREK : 18. Z začarane' p6' lice: Maria Polak: «Prince# ^ nja v peklu» -18.10 Simfonij"1 » koncert orkestra -Tržaške • 1 harmonije 19. 'Utrinki -iz z"3' nosti in tehnike. - 22. Umetti#' in življenje: «Lesorez v prele' klesti in sedanjosti» - 276-'*'’ Poje škedenjski zbor.. •- iOč' te Ve "a w k v ti Hic H T -Ha 'čap ie t it »ie, ll>o SREDA : 11.30 Brezobvezri drobiž od vsepovsod in... in dom, obzornik. Za žčff- ' •svet - 18. -Radijska Univ##: Gustavo Colonnelli.: Pomenki ' avtomatizaciji - 19. Zdravri'T1^1 oddaja - '20:30 Motivi" iž ope#’*.' «Dežela «mehljaja» in «Ptigri" ni» - 21. A. Campanile: na žena in bolni mož», v*#6*0,: igra v treh dejanjih. *5 '%u %v, lt -in ’ v . ^Pfav ČETRTEK: Z začarane P ce : Ivanka Cegnar: «Na P° _ k očetu - 19. šola in vzgoj3^ «Kako pritegnemo mladih0 dobremu branju» - 21. C. P# ton :. «Potovanje na meseč», dijskà zgodba - 22. Lz sod-d’"^ književnosti: «Dve novi P69^', ski zbirki : Vidmar in X l!'if' - .22.15 " Koncert tenorista -I"1’ za Lipuščka. : PETEK: 18. Radijska ; "".j' > *a . verza: Ivan Ariač: Življ6^# kvj q starih Egipčanov: «Pod dofl\ j^p.h čim krovom» 0 U1 ;k> j 1(1 iz, ."Ai A-a ; «Pod o"‘V ("e6 j, 1% , Širimo V kVan zorja : «Mladi državljan» 4 ' , Dkjp, Urhetnost in prireditve 1 p"'!,}, • 22. Znanost in tehnika : “ Nn lošnji Nobelovi nagrajenciV se poklonili njihovemu sporni- z'ko in kemijo» - 22.15 nu. Zbrali so se pri okrašenih spomenikih v Zgoniku in Sale žu. Pri obeh spomenikih je zapel pevski zbor . po dve žalo-: Triki. Tudi na pokopališču v Zgoniku je isti zbor zapel več žalostni!? in nagrobnic, za kar se mu toplo zahvaljujemo. 0-benern se zahvaljujemo požrtvovalnemu pevovodji. spevi jugoslovanskih a violi1' H VAŠČAN SOBOTA : 15. Tržaški dolinski ansambel - 16. ^ tedna : Mara Samsa : «Zg0<* ’ goldinarju» - 19. Sestat" poslušalkami - 20.40 Zbor „ , venske filharmonije - 2D Šorli: «Tolminca na te® j" ^, onem svetu»#., zgodba L dejanju. %o ^tan