PoStnhta plačana ▼ gofovln!.
Leto XVI., štev. 138
Ljubljana, nedelja 16. junija 1955
Cena 2 Din
Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126.
Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen« burgova uL 3. — Tel. 3492, 2492.
Podružnica Maribor: Gosposka ulica št. 11. — Telefon št. 2455.
Podružnica Celje: Kocenova ulica št. 2. — Telefon št. 190.
Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842, Praga čislo 78.180,
Wien št. 105.241.
Naročnina znaša mesečno Din 25.— Za inozemstvo Din 40.—
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Maribor, Gosposka ulica 11. Telefon št. 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1. Telefon št. 65.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifi.
Rešitve potrebno vprašanje
Z našega podeželja prihajajo dan za dnem obupnejše tožbe nad nadlogo, ki se je ob nastopu lepšega vremena vsula iz mest in industrijskih krajev na kmete. To so naši brezposelni, ki jih je kriza vrgla, s tira, jim vzela vse pogoje za redno in pošteno preživljanje ter jih porinila na rob, odkoder je često komaj še korak do strmine popolnega propada. Vsi vemo, da ti nesrečniki po znatnem delu niso krivi tega stanja, in tudi splošno znano je, da je naša javnost z veliko uvidevnostjo rade volje pomagala iztirjencem s tem, da je brez večje nejevolje plačevala razmeroma ogromen prostovoljni socialni davek v gotovini ali v darovih. Toda teža stiske je pritisnila z vso silo tudi na srednji sloj meščanov, tako da so tudi ti že izčrpali vse možnosti, še nadalje oddajati te prostovoljne davke v enakem obsegu.
S tein pa je dospel problem do one točke, ko postane prosilec nadlega, obenem pa se v njem kopiči mržnja in ogorčenje do or.ega, ki je doslej dajal, pa tega več ne zmore. Poleg ugodnega vremena bo ravno to vzrok, da so poseti brezposelnih v mestu nekoliko ponehali, tem bolj pa tožijo nad neugodnim pojavom naši podeželski kraji. Tja prihajajo prosilci namreč še z večjim nerazumevanjem, ker ne vedo, da so časi taki, da danes tudi srednji in večji posestnik na kmetih navadno ne zmore toliko, da bi vsaj z malenkostjo obdeloval prosilca. Tudi iz tega nerazumevanja izvira medsebojno ogorčenje, ki je na strani ob-ubožanja kmeta vsaj enako upravičeno, kakor na strani brezposelnega siromaka, ki po sili razmer tudi noče uvideti, da je pred njim na ista vrata in isti dan potrkalo že pol ducata prosilcev in da jih toliko morda še pride, preden mine dan.
Tega problema se bo treba resno lotiti, kajti sedanje stanje je neznosen zasilni provizorij. Pri tem si moramo biti na jasnem, da oni tisoči, ki jih je gospodarska stiska vrjgia na cesto, ne morejo in noče j c poginiti od vsega hudega samo zato, da bi srečnejši imeli svoj mir in bi bili rešeni nadloge. Zlo brezposelnosti je zavzelo tako silen obseg, da je postalo vseobča narodna nesreča, zato ga je treba zatirati skupno, ne pa prepustiti vse skupaj posameznikom, da pomagajo ali ne, oziroma da se pretolče-jo, kakor pač vedo in znajo. Pomisliti moramo, da se kader brezposelnih poveča vsako leto z novim letnikom mladih ljudi, ki bi v normalnih časih povečali armado koristnih članov dražbe, danes pa le množe vrste obupne vojske brezposelnih. Težko sa je misliti, da bo človek, ki je stopil v življenje, s tem da je postal brezposeln prosjak, še kdaj sposoben za resno delo in za redno življenje. Bila bi nepopravljiva škoda, ako nam nekoliko letnikov mladih ljudi zabrede na to opolzko pot, kajti tako življenje demoralizira v najhujši meri. Med nesrečnimi brezposelnimi srečujemo namreč na žalost često izrazite tipe delomrž-nežev, ki jim je sedanja stiska otvorila naravnost dobo konjunkture, da lahko pod naslovom brezposelnega strežejo svojim asocialnim nagonom, ne da bi jih mogel kdo zato preganjati ali celo samo kritizirati. Ta vrsta ljudi je oni zlokobni kvas, ki lahko zastrupi in gotovo že zastruplja celo vrsto poštenih ljudi, ki brez lastne krivde in z največjim samo-zatajevanjem hodijo težko pot brezposelnih.
Ponovno je treba poudariti že omenjeno mržnjo, ki se poraja iz medsebojne zagrenjenosti in tira siromake, ki se čutijo izobčence, v opozicijo proti obstoječemu redu. V tem izobčenju po prirod-nem zakonu ni meja in ako .si vzgojimo večjo množino zastopnikov tega slo'a, si vsakdo lahko misli, kakšna opasnost grozi javnemu redu. Zato je potrebno, da se ostro ločijo od množice brezposelnih oni tipi, ki jim je prosjačenje in klatenje poklic, da se rešijo njihovega vpliva oni tisoči, ki so le po sili razmer padli v sedanji bedni položaj. V nekaterih državah so že z uspehom izvedli to ločitev s tem, da so osnovali delavna taborišča, v katera ima dostop vsak dela-voljni državljan in ki so zato postala strah in trepet poklicnim klatežem^ in delomržnežem. Že sama možnost poštenega dela m dostojnega, čeprav še tako skromnega preživljanja bo ustvarila pravilno selekcijo, da pod zastavo nesreče ne bodo mogli več jadrati sumljivi tipi, ki se redno pojavljajo pred vrati, dišeč po alkoholu in izsiljujoč že s samim svojim nastopom.
Vlada izdeluje obširen načrt za so-spodarsko obnovo, zato je sedaj najboljša prilika, da se načne tudi problem, ki ni samo nadloga, marveč resna opasnost in grožnja obstoječemu družabnemu redu. Pod delavnimi taborišči si ne gre predstavljati kako prisilno rekrutacijo, ker bi to že v kali zatrlo pravi značaj ustanove, marveč od države ali banovine organizirano akcijo, ki bi dajala zavetje vsem onim, Ki so pripravljeni do-brovoljno služiti iavnim koriftim, zato pa imeti v sedanjih težkih prilikah dostojno življenje ter poleg dajatev v na-turi prejemati še kako skromno mezdo. Ravno sila neugodne mezdne prilike so nam jamstvo, da bi se dala akcija ozdravitve začeti in izvajati z razmeroma ne-
HUD ODPOR PROTI OBOROŽITVI
NEMČIJE NA MORJU
Francija, Italija in Japonska se upirajo sporazumevanju med Anglijo in Nemčijo ter odklanjajo koncesije Nemcem
London, 15. junija, d. Posebni Hitlerjev pooblaščenec Ribbentrop je imel včeraj dve in pol ure dolg razgovor z zunanjim ministrom Samuelom Hoareom, s katerim je razpravljal podrobno ne samo o pomorskih zadevah, temveč o vseh perečih mednarodnih vprašanjih. Popoidne so se zopet začeli razgovori pomorskih strokovnjakov. Prvotno je bila nameravana plenarna seja, ki bi se je udeležil tudi zunanji minister Hoare, v zadnjem trenutku pa so oila posvetovanja omejena na tehnične eksperte. Strokovnjaki se bavijo za sedaj z angleškim predlogom, da bi se uvedle omejitve za tonažo posameznih vrst ladij m kaliber topov, o čemer bodo razpraviali tudi na prihodnji splošni pomorski konferenci. Kakor zagotavljajo, je berlinska vladi že pristala na načelni sporazum, glede defi-nitivnega podpisa dogovora pa čakajo šs na pristanek Francije in Italije. V poučenih krogih izjavljajo, da bi znašal rok za izvedbo nemškega pomorskega programa šest ali sedem let.
V diplomatskih krogih govore, da je Anglija že predlagala ostalim pomorskim silam, naj se povabita na prihodnjo pomorsko konferenco tudi Nemčija in Rusija. Po vesteh iz Tokija se je Japonska temu načrtu energično uprla.
London, 15. junija. AA. »Daily Teb-graph« piše, da bo po vsej priliki v začetku prihodnjega leta predložen angleškemu parlamentu dolgoročen pomorski program, tolikšen, kakršnega še ni bilo po pomorskem programu leta 1888. List pravi, da je ta program v načelu že izdelan, potrebne so le še podrobnosti, te bodo pa izdelane še preden bodo objavljeni rezultati pomorske konference, ki se ima sestati letošnjo jesen. Računati je pa treba tudi s tem, da se bodo po programu pred vsem sistematski nadomestovale zastarele ladje vsake kategorije, dalje gre tudi za stalno izmenjavo moštva in naposled za večje možnosti pomorskih vaj. Pomorski program se bo izvedel v roku najmanj štirih let. List piše. da za to pomorsko oboroževanje Velike Britanije ni odgovorna nobena država, temveč splošno oboroževanje vseh držav. Britansko-nemški pomorski sporazum na podlagi razmerja 35 odst. sam po sebi ne bi zahteval povečanja britanskega pomorskega oboroževanja. »Daily Telegraph« misli, da so britanski politicii' krogi mnenja, da je najboljša nada za omejitev tekmovanja pri pomorskem oboroževanju odkrita razglasitev britanskega pomorskega oboroževalnega programa in ob-
seme
Nadaljevanje verifikacijske debate — Minister dr. Kojič o zagrebških resolucijah in volilni agitaciji duhovščine — Prihodnja seja bo v torek
Beograd, 15. junija p. Narodna skunščt-na je danes nadaljevala verifikacijisko debato. Današnja razprava se je nanašala predvsem na tretji del poročila verifika-cijskega odibora o mandatih onih narodnih poslancev, ki niso predložili svojih pooblastil. V debato je posegel danes tudi minister pravde g. dr. Kojič, ki jo v obširnem govoru s pravne strani podkrepil včerajšnja izvajanja notranjega ministra g. Velje Popov:ča, in s pravnega stališča razmotrival o taktiki opozicije. Narodna skupščina je imela danes sejo samo dopoldne, prihodnja seja pa bo šele po pravoslavnih binkoštnih praznikih v torek dne 18. t. m. ob 10. dopoldne.
Tudi današnji seji so prisostvovali vsi člani vlade z ministrskim predsednikom g. Je vtičem na čelu vodil pa je sejo predsednik verifikacijskega odbora dr. Dragi-ša Cvetkovič. Po odobritvi zapisnika so je takoj nadaljevala veriflikaoijska debata.
PtvI je govoril narodni poslanec dr.
Milenko Markovlč, ki je utemeljeval mnenje, da se po določbah volilnega zakona in po parlamentarnem običajn ne more razpravljati o verifikaciji onih mandatov, za katere niso bila predložena pooblastila. V nadaljnjih izvajanjih je obširno polemiziral z zagrebškimi resolucijami in dokazoval, da se ponavljajo grehi prošflo-siti. Opozicija je na napačni poti, če predstavlja petomajiske volitve za nekak plebiscit. Opozicija ni stavila narodu prav nikakih plebiscitarnih zahtev.
Govor ministra dr. Kojiča
Nato je povzel besedo minister pravde g. dr. Dragutin Kojič, ki je v 6Vojem govoru med drugim izvajal:
Tako zvana zagrebška resolucija je vredna pozorne pravnopolitične analize. Ona predstavlja po svoji vsebini, da rabim izraz, ki ga ona rabi za volilni zakon; pravni in politični unikum. Resolucija ne prenese ne resne pravne, ne resne politične kritike.
V resoluciji bivše Kmetsko-demoliratske koalicije je razen drugih netočnosti govora tudi o tem, da se je 1. 1918. ustvarila ta državna skupnost, in iz tega izvaja nekatere sklepe, ki naj našo javnost pripeljejo do nekega nepravilnega prepričanja Dolžnost Narodne skupščine in kraljevske vls.de je, da s tega mesta še enkrat poudarita, da naša državna skupnost, naša lepa domovina, ni bila ustvarjena leta 1918. Ustvarjena je bila po dolgi, trpljenja polni zgodovini stoletnih bojev vseh treh vej našega naroda. Leto 1918. je samo posledica, finale teh velikih in veličastnih bojev vseh treh plemen našega naroda
Ne more se v ^vezi s temi netočnostmi trditi, da se je po zedinjenju porodila težnja po nadvladi enega ali drugega plemena. Zlasti niti trenutek ni bilo težnje po hegemoniji pri srbskem delu našega naroda. že v Nišu 1. 1914. je takratna vlada kraljevine Srbije svojim zaveznikom in prijateljem, našemu narodu in vojski razglasila, da se bori za zedinjenje vseh treh delov našega naroda, Srbov, Hrvatov in Slovencev, za ostvaritev državne skupnosti, kjer bodo vsa tri plemena imela vse pravice in bodo enakopravni državljani v osvobojeni domovini. Od tega srbski del naroda nikoli ni odstopil v razmerju do svojih bratov Hrvatov in Slovencev.
Resolucija imenuje volilni zakon »unikum reakcije«. Vsak zakon utegne imeti vse polno nepopolnosti. Kaj je namen vsakemu volilnemu zakonu v vseh državah? Volilni
velikimi stroški, opravila bi pa dve važni nalogi naenkrat: država bi bila obogatena za mnogo važnih javnih d^l, delovno ljudstvo bi bilo pa očuvano neminov-nega in nedostojnega propadanja na cesti.
zakon želi v vseh državah ustvariti parlamentarno večino, da doseže iz nje za delo sposobno vlado, ki se bo naslanjala n« čvrsto in za delo sposobno parlamentarno večino. Volilni zakon ni niti v Veliki Britaniji, zibelki parlamentarizma, kakšen splošen cilj, temveč samo sredstvo. Preko parlamenta se želi ustvariti možnost prav in dobre državne uprave. Tisti, ki poznajo količkaj volilne zakone tujih držav — in to mora veljati za nase politične pr\»ake v Beogradu tn Zagrebu — ,vedo, da ima naš volilni zakon mnogo podobnosti z volilnim zakonom države, o katere parlamentarizmu in široki demokraciji ne more biti dvoma. Zakaj v obeh zakonih obstoji načelo tako Imenovane relativne večine. Ljudje, ki delajo neke primerjave med našim in angleškim zakonom, so ugotovili to in uporabili angleški zakon pri številkah 5. maja t. 1. Na ta način so prišli do tega sklepa, da bi bil rezultat volitev glede razdelitve mandatov isti, če bi se bile volitve vršile in mandati razdelili na podlagi angleškega zakona.
Na Angleškem so leta 1931. vladne stranke dobile 14.4 milijona glasov, opozicijske stranke pa 7.2 milijona. Vladne stranke pa so dobile 656 poslancev, vsa opozicija (dve stranki) skupaj pa le 59 mandatov, če bi se, kakor smo malo prej omenili, ta angleški volilni zakon izvajal za naše majske volitve, bi se številke v toliko izpremenile, da bi naše vladne stranke dobile namesto 303 mandate 298, opozicija pa bi namesto 67 dobila 85. Vidite, da naš volilni zakon ni nikak unikum, kakor trdi opozicija.
Trde, da 6o volitve 5. maja bile plebiscit. Plebiscita pa noben naš pozitivni zakon ne ustava ne omenjata, če se je plebiscit kdaj vršil se je vršil na bojiščih. Plebiiscitarno se je glasovalo za to državo tedaj, ko so milijoni naših najboljših 6inov, naših najplemenitejših bratov krvaveli za tisto, kar se danes imenuje Jugoslavija. Le ta krvavi plebiscit je poznal naš narod.
A tudi če bi 5. maj dejansko bil plebiscit, niso številke, ki jih je ta plebiscit dal, takšne, da bi tista gospoda, ki je to resolucijo sestavljala, mogla ali imela pravico ponašati se z njim. Zakaj končal 6e je v njihovo škodo.
A še te številke je treba analizirati. Več gospodov je tu že poudarilo, da so se volitve vršile prvič po tragični 6mrti kralja in v kulminaciji gospodarske krize. V takšnih izrednih razmerah je bila opozicijska volilna agitacija takšna, da je to bilo pravi unikum volilne nelojalnosti in nesolidnosti. Vrh tega še nikoli nobena številka ni bila tako pisano obeležena, kakor so številke glasov, s katerimi se opozicija trka na prsi. Od skrajnih levičarjev, ki bi svojemu opozicijskemu šefu Mačku prvi odsekali glavo, ako bi prišli do moči, pa do skrajnih verskih fanatikov vse to je v številkah, ki jih Maček hoče prilastiti si kot številke izključno svoje politike.
Ob sklepu resolucije pravi neki odstavek: »da je vladni obstoj edino mogoč, če se zadosti upravičenim zahtevam, ki jih navaja ta resolucija«. Toda ta država ni odvisna od zadostitve ali nezadostitve kakršnihkoli zahtev katerekoli skupine. Ta država je zgrajena s krvjo in kostmi naših najplemenitejših bratov, ta država je zgodovinska tvorba in živi ne glede na te ali one zahteve te ali one politične skupine. Ni takšnih pogojev, od katerih izpolnitve bi bila odvisna bodočnost naše države in našeea naroda.
Z zadovoljstvom sem v začetku volilnp borbe slišal, da katoliška cerkev noče. da bi niena duhovščina šla v volilno borbo. Mi vsi smo pravilno mislili, da smemo biti hvaležni katoliški cerkvi za takšen sklep. Toda začudili «mo =c kn =mo med volilno horbo videli, da takšnega sklepa v cerkvi, katere
java pomorskega oboroževanja drugih držav.
Pariz, 15. junija, g. Angleško-nemška mornariška pogodba, kakor jo imajo v načrtu, je v pariških krogih zadela na hudo neraz-položenje. Ves tisk protestira proti takšnim koncesijam, ki so v nasprotju ne samo z vereajeko mirovno in wash ngtonsko pomorsko pogodbo, temveč tudi z duhom konference v Stresi in s francosko-an^leško izjavo z dne 3. februarja t. 1. in slednjič tudi z varnostjo Francije na morju.
Pariz, 15. junija, d. Po včerajšnji seji ministrskega sveta trdijo v diplomatskih krogih, da je mornariški minister Pietri označi! v svojem ekspozeju nemško tezo, ki se pojavlja v angleško-nemških pogajanjih kot nesprejemljivo za Francijo. Temu na-ziranju se je pridružil tudi ministrski predsednik Laval. Francoski odgovor na angleško poročilo o pomorskih pogajanjih z Nemčijo bodo poslali v London po vsej priliki šele prihodnji teden. Verjetno je, da bo francoska nota navedla razne pridržke in pogoje, ki naj se izpolnijo, preden dobi Nemčija pravico, da si zgradi mornarico v jakosti 35 odst. angleške
Vse časopisje soglaša v tem, da Francija ne more sprejeti nemškega predloga o
35 odst. tonaži v razmerju z Anglijo. Oboroževanje na kopnem, na morju in v zraku tvori skupnost in so zaradi tega izključeni posebni sporazumi. Tako ravnanje bi nasprotovalo duhu in besedi angleško-fran-coske izjave od 3. februarja. Ce sc bo nadaljevalo, potem je neizogibno, da bo francosko-italijansko-angleška solidarnost naglo in nepopravljivo propadla. Francija si lahko pridrži prostost akcije, kar pomeni z drugimi besedami, da bo smela svoje pomorsko oboroževanje nadaljevati brez vsake omejitve.
Pariz, 15. junija, č. Ministrski predsednik Laval je sprejel francoskega poslanika v Rimu de Chambruna, s katerim je imel daljši razgovor glede na sedanja an-gleško-nemška pogajanja o nemški pomorski oborožitvi. Laval se je informiral pri poslaniku o stališču, ki ga zavzema Italija napram temu problemu. Agencija Havas poroča iz Rima, da italijanska vlada še ni odgovorila na noto angleške vlade o pomorskih pogajanjih med Veliko Britanijo in Nemčijo. Smatrajo pa, da bo zavzela enako stališče, kakor Francija.
>Excelsior« piše o britanskoTnemških pomorskih razgovorih in pravi, da Francija ne bi ničesar imela zoper britansko-nemski dogovor o pomorskem oboroževanju, če bi Nemčija pristala na sklenitev sporazuma 8 Francijo, k; bi določil odstotek razmerja nemških in francoskih kopnih in letalskih sil.
Rim, 15. junija. AA. Italijanska vlada še
ni odgovorila na noto britanske vlade ta-=tran pomorskih razgovorov med Anglijo in Nemčijo. Italijanska vlada se zdaj posvetuje s francosko in bo odgovorila šele tedaj, ko bo ves problem proučila a francosko vlado.
moč je v disciplini in poslušnosti v prvi vrsti njene duhovščine, ravno ta duhovščina ne posluša. Ne bom generaliziral. Večina duhovnikov zna ohraniti dostojanstvo duhov ništva in cerkve. Toda vprašati se moramo, ali najvišji predstavniki katoliške cerkve nimajo skrbi, kaj se bo zgodilo z nedisciplinirano duhovščino, ki ni hotela poslušati cerkvene zapovedi, pač pa se brigajo za nastopanje orožništva, ne da bi se poučili, ali so njihove trditve točne.
To kar sem povedal glede katoliške cerkve. velja tudi za pravoslavno cerkev in za islamsko versko skupnost. Nekaj primerov je, da duhovniki niso bili na dostojni verski višini, jaz kot minister za vere pa pravim, da kraljevska vlada tega ne bo trpela.
Naslednji govornik je bil narodni poslanec dr. Luka K o s t r e n č i č, ki je v dolgem govoru razlagal jugoslovensko ideologijo. Govoreč o postopanju opozici-
je je na primerih, ki jih je navede! notranji minister v svojem govoru dokazoval, da opozioija ni izbirala ne načina, ne sredstev, da bi dosegla čim večji uspeh. Kritiziral je one duhovnike, k? so se eki-ponirali za opozicijo, in izvajal, da to n! v skladu s tradicijami odrtiinih katoliških duhovnikov, kakor sta bila n. pr. Rački in štroemajer, ki sta stavila na kocko celo s\oje življenje za jugoslovensko idejo.
Govorila 6ta nato še narodna i-osiuica Vojko Čvriiič in šitje Kuličič, nakar je b;la seja ob 13. zaključena in določena prihodnja seja za torek ob 10. dopoldne.
Potrjen mandat drugega opozicijskega poslanca
Beograd. 15. junija, p. Verifikacijski odbor je imel včeraj popoldne kraiko sejo, na kateri je odobril mandat narodnega poslanca Luke Avramovida. izvoljenega na listi dr. Mačka v vrbaski banovini, ki je včeraj dopoldne predložil svoje pooblastilo.
III
SOS Kitajske
Kitajska vlada prosi Anglijo in Ameriko za pomoč proti osvojevalni akciji Japonske, prepričana, da morejo samo velesile rešiti neodvisnost Kitajske
London, 15. junija, g. Kitajski poslanik v Londonu je v zunanjem ministrstvu oficielno zaprosil za angleško pomoč, ki naj ustavi najnovejšo zavojevalno akcijo Japonske. Poslanik je poudarjal, da bi sprejetje japonskih zahtev ne ublažilo položaja, ker je kitajska vlada prepričana, da bo Japonska postavila vedno nove in nove zahteve. V Nankingu so mnenja, da bi mogle neodvisnost in skupnost Kitajske rešiti samo evropske velike sile ob sodelovanju Amerike.
Podobno intervencijo je kitajska vlada storila tudi v NVashingtonu.
Današnji listi komentirajo obširno poročilo Reuterjeve agencije, da je Kitajska zaradi zadnjih dogodkov na Severnem Kitajskem posredovala pri zapadnih silah. Kitajska vlada se pritožuje proti ravnanju japonskih vojaških oblastev in naglaša, da je Japonska v zadnjem času opetovano kršila določbe pogodbe devetero sil. Kakor je znano, so se države podpisnice te pogodbe obvezale, da bodo spoštovale ne-
odvisnost in teritorialno skupnost Kitajske. Kakšno stališče bodo zavzele velesile, je še negotovo. iMalo verjetno pa je, da bi nudile Kitajski direktno podporo proti Japonski, dasi ni izključeno, da bodo poizkusile skupno posredovalno akcijo pri Japonski.
šanghaj, 15. junija, č. Iz dobro poučenega vira se doznava, da je japonski generalni štab poslal kitajski vladi ultima-tum v zvezi z najnovejšimi zahtevami, po katerih sme samo Japonska vzpostaviti mir in red v prostrani kitajski pokrajini Hopej. V tukajšnjih političnih krogih prevladuje mnenje, da bo Anglija ostala še nadalje pasivna proti invaziji Japoncev na Kitaisko. V šanghajski luki se je izkrcalo 50.000 japonskih vojakov, ki so namenjeni za ojačenje japonskih čet v Tientsinu. Nad 4000 kvantunskih vojakov pa je zbra-nin okoli kitajskega Velikega zidu, dočim čaka na drugi strani nad 4500 dobro oboroženih japonskih vojakov na povelje za napad.
Francoska nevtralnost
v abesinskem sporu
Francija je odklonila dobavo orožja Abesiniji — Italija opira svoje zahteve na pogodbe, sklenjene med velesilami
Pariz, 15. junija k. Francoski političm krogi zavzemajo napram italijansko - abe-sinskemu sporu čimbolj nevtralno stališče. Enako je treba presojati tudi politiko francoske vlade, ki je snoči celo obvestila italijanskega poslanika v Parizu Pignattija, da so sicer resnične govorice, po katerih so abesinski zastopniki skušali naročiti v francoskih tovarnah orožja večje količine streliva in drugega vojnega materiala, da pa je vlada sleherno tako dobavo Abesiniji prepovedala.
Glede vesti o italijanski zahtevi glede zgraditve železniške proge, ki bi vezala Eritrejo in Somalijo, ter drugih koncesijah na katere bi morala Abesinija pristati v korist Italiji za likvidacijo sedanjega spora med obema državama, poroča agencija »Trans-alpine«, da si prisvaja Italija na osnovi italijansko - francosko - angleškega pakta iz 1. 1906 in angleško - italijanske pogodbe iz 1. 1926. to pravico kot nesporno, tako da sploh ne more postati predmet pogajanj z Abesinijo. odnosno z Anglijo, če ta železnica doslej nI bila zgrajena. Je to krivda Abesinije, ki ni izpolnila svojih obveznosti.
Zato ima Italija pravico izsiliti od Abesto-cev dovoljenje za gradnjo te železnice.
Lawrence v Abesiniji ?
Rim, 15. junija k. Danes skušajo italijanski listi z vso resnostjo vzdržati na površju vesti, da polkovnik Lawrence nI umrl, nego da je res odpotoval v Abesinijo, da pomaga abesinskemu cesarju pri organizaciji abesinske vojske za obrambo proti Italiji. Listi skušajo podati prav podrobno poročilo o njegovem potovanju iz Londona do Port Saida. kamor se je baje pripeljal 8 neko petrolejsko ladjo. V Port Saidu, kjer so ga spoznali, se je izkrcal in odpotoval v spremstvu agentov angleške družbe »Gel-latly Ltd« v notranjost dežele.
Ojačenje angleških čet v Egiptu
Kairo, 15. junija č Tukajšnji listi so objavili vest o prihodu osem angleških bataljonov iz Indije Pristavljajo, da jih namerava vlada razmestiti po raznih krajih v Egiptu.

Notranji minister o volilnih metodah opozicije
Nadaljevanje govora, ki ga Velja Popovič na petkovi
V	drugem delu svojega skupščinskega govora o predvolilnih in volilnih metodah opozicije je notranji minister obravnaval teror od strani pristašev Mačkove liste.
Izvajal je:	t	.
Mnogoštevilne so oblike in nacmi telesnega in duševnega terorja, ki so ga vršili pristaši opozicijske liste dr. Mačka. Med njipv: so najglavnejše grožnje z ubojem kandidatov in najuglednejših pristašev liste g. Jevtiča, grožnje, da bodo požgali hiše ln druga poslopja, živež in krmo, zastrupili in pobili domače živali, uničili posevke in vinograde vsem, k bi glasovali za Jevtičevo listo. Niso pa se omejili na grožnje temveč so prehajali tudi k izvršitvi, zaradi česar so podrejeni mi organi morali večkrat intervenirati in zaščititi življenje in imetje nedolžnih prebivalcev.
Ce imate še pred očmi, da so bila opozicijska volilna gesla protidržavnega značaja. kakor sem malo prej dokazal, da so bila v veliki meri naperjena proti kralju, proti državi, proti narodnemu edinstvu ter proti drugim svetinjam jugoslovenske narodne ideologije — postane jasno, kako je kampanja opozicije mogla spraviti duhove svojih pristašev do takšne razdraženo-sti, da se volilna borba dejansko ni vršila proti vladi kot zastopnikom neke politične smeri, temveč proti državi in socialnemu redu. Lahko si pa tudi tolmačite, v kakšnem stanju je mogel pristaš nacionalne fronte na volišče, da izvrši svoio državljansko dolžnost. Samo spričo visoke m neustrašne zavesti naših patriotičnih državljanov v vseh delih države kraljevska vlada ni pomišljala niti trenutek, da bi spremenila svojo pomirjevalno in tolerantno politiko, saj se je trdno nadejala končne triumfalne zmage jugoslovenske misli. Šla je mirno po določeni poti. ker se je zanašala mimo vseh zakonov in predpisov na neko večjo silo, trdno in neomajno. to je na zgodovinski duh mlade Jugoslavije.
Dogodki na in pri voliščih
To so vedeli tudi organizatorji volilnega terorja za opozicijsko listo dr. Mačka, zato so dan na dan stopnjevali teror in grožnje in na dan volitev dosegli vrhunec. Po naprej določenem, premišljenem načrtu m se skorai na vseh voliščih, ne glede na odredbe oblasti, pristaši opozicije zbirali v masah v neposredni bližini volišč ter so s svojimi pretnjami vplivali na vsakega mimo prihajajočega volilca, da bi oddal svoj glas za opozicijo. Neprestano so tudi prepevali separatistične pesmi, izražali plemensko mržnjo in versko inteloranco ter v mnogih primerih vzklikali proti kralju in Jugoslaviji. Opozicionalci so onemogočali prihod na volišče osebam, o katerih so menili, da bodo glasovali za listo g. Jevtiča. Komur pa je k uspelo priti na volišče, tega so potem zmerjali in sramotili. mnoge dejansko napadli, drugim poškodovali njihovo imetje.
Čeprav so oblasti notranje uprave s posebnimi odredbami prepovedale, da bi prihajale na volišča cele skupine, so pnstase opozicije posebni agentje zbirali že rano zjutraj, jih uvrščali v vojaške vTste. Jim postavili na čelo plemenske zastave _ ter jih odvedli med prepevanjem separatističnih pesmi na volišča. Med potjo so se ogla^ šali na domovih onih, ki jih ni bilo med njimi ter so jim grozili, da jih pobijejo, jim vse požgejo, jim uničijo njihovo imetje. če se ne pridružijo. V mnogih primerih so pristaši opozicije, ki so že glasovali, znova vdrli na volišča ter zahtevali, da ti ali oni volilci volijo pred njimi, da bi se tako mogli prepričati, za koga bodo oddali svoje glasove.
Fantastične vesti
Poleg vsega tega so na dan volitev širili najfantastičnejše, neresnične vesti o silni zmagi opozicijske liste dr. Mačka, o ostavki kraljevske vlade, o begu ministrskega sveta, ki je zbežal v tujino z državnim denarjem. V potrditev svojih navedb so kazali' na agitacijska letala, ki so spuščala na vasi letake, češ da se v njih nahajajo predsednik ministrskega sveta in ministri, ki bežijo iz države, pa da ta letala tako nizko letijo le zaradi tega, ker je v njih težki denar, ki ®o ga pokradli iz državnih bla-gajn.
V	taki situaciji spričo take psihoze se je moral pač zares vsak pristaš nacionalne fronte dejansko bati za svoje življenje, za svoje najbližje, za svoje imetje in je bilo zanj glasovanje za listo ministrskega predsednika pač resnično ;jnaštvo.
Stališče vlade
Po pravici se bo vsak izmed vas vprašal: »Zakaj pa je kraljevska vlada vse to dopu-stiia? Zakaj ni uporabila sile, da požene organizatorje takega terorja, ki mu ni primere, v meje zakona?«
Državna oblast je imela v tem primeru dve eventualnosti: Ali da intervenira samo v primerih skrajne sile, ali pa da postopa formalno po zakonu in intervenira povsod, kjer se kršijo zakonski predpisi. Kraljevska vlada je izbrala prvo pot, pot pomirjenja in tolerance, ker je bila prepričana o visoki zavesti in odločnem nastopu jugoslovenskih državljanov.
Vse kaže, da je druga stran smatrala lo miroljubnost kraljevske vlade za slabost državnih oblasti. Zato je menila, da je treba to izkoristiti za poskus, da ostvari svoje politične težnje. Samo tako je mogoče razumeti ono brezumno podpihovanje prostodušnih in mirnih kmetov proti državnim oblastem.
Incidenti na dan volitev
V	Podcrkaviju in Sibinju je neki duhovnik sumljivih moralnih kvalitet zapeljal in na-hujskal prostodušne in siromašne kmet« proti organom državnih oblasti, da je ta nastop 11 izmed njih plačalo s svojim življenjem. sam pa se je rešil z begom. Ti žalostni dogodki so tipičen primer, kako so zaslepljeni nasprotniki narodnega edinstva n narodnega reda šli v volilno borbo, navdahnjeni po mržnii proti vsemu, kar ie državnega in jugoslovenskega Pri incidentih «o ljudje metali kamenje, dajali signale za upor v drugih krajih naše domovine, ki pa se naravno ni mogel razviti spričo ener-
je imel notranji minister seji Narodne skupščine
gičnega, a pametnega ter hladnokrvnega zadržanja varnostnih organov in visoke patriotske zavesti državljanov. Ti dogodki ho obenem dokazali veliko toleraftco državne uprave, ki je storila vse, da ne pride do prelivanja krvi. Dokazali pa so tudi, kako je vodstvo liste dr. Mačka skrajno malo upoštevalo interese nacije in države, a tudi skrajno nizko cenilo življenja kmečkih ljudi.
V	vasi Pribiru v metkoviškem srezu je skupina nahujskanih opozicionalcev s koli in kamenjem navalila na orožniško in finančno patruljo, jo obkolila in ogrožala, tako da je morala patrulja, ker bi jo sicer razorožili in linčali, rabiti orožje proti napadalcem. Iz njihovih vrst so se čuli vzkliki: »Dol s kraljem! Dol z Jugoslavijo!«
V	vasi Dragatušu v črnomeljskem srezu so oboroženi kmetje napadli volilni odbor in hoteli ubiti njegovega predsednika. Na pomoč je bil poklican oddelek orožništva. Da zaščiti življenje odbornikov, je moral uporabiti orožje.
Znani komunist Janko Crevar je zbral na dan volitev okoli 150 kmetov iz Temerice in Bogatiča v srezu Vrginmostu in jih nagovarjal, naj se odpravijo v Vrginmost in osvobodijo iz zaporov nekega kaznenca. Ko jih je orožniška patrulja opozorila, naj se razidejo, so nahujskani kmetje patruljo napadli s palicami, koli in drugim orodjem Orožniki so oddali nekaj sarelov v zrak, ko pa to ni ničesar izdalo, še nekaj strelov na napadalce. Pri tem je bil poškodovan glavni hujskač Crevar, lahko pa sta bila ranjena dva kmeta.
Kraljevska vlada je dokazala in še sedaj kaže svojo dobro volio za delo na osnovi ustave in veljavnih zakonov. Prav tako pa mora izjaviti, da ne bo oklevala, kakor tega tudi doslej ni storila, če bi nastala potreba, da izda najenergičnejše odredbe proti vsem onim, ki bodo skušali s svojim postopanjem spraviti v nevarnost osnovne po-stulate narodnega in državnega edinstia, javnega reda in miru, osebno in imovinsko varnost v državi. Vsako popuščanje preko onih mej, do katerih je kraljevska vlada šla do sedaj, bi Kio ne le slabost, nego tudi izdajstvo! Preko teh mej niso mogoči nikaki kompromisi, ni dopustna nikaka toleranca.
Izgredi po volitvah
Žalostni učinki strahovite volilne psihoze, stvorjene po akciji onih, ki sovražijo Jugoslavijo, kakršna je danes, in ki so proti državi in narodnemu edinstvu, se razvidijo iz nekaterih tipičnih dogodkov, ki eo se izvršili po izvršenih volitvah.
Prvi dan po volitvah je 80 do 100 kmetov iz Bazarišta v srezu Perušidu, ki so bili nahujskani po nekem študentu io prevarani, da so bili volilni spisi ponarejeni in da je treba zaradi tega protestirati, korporativno odšlo v Gospič. Ko sta jih orožnik in stražnik ob vhodu v mesto pozvala, naj se pomirijo in naj korporativno ne silijo v mesto, marveč naj pošljejo 6voje odposlanstvo, so ju napadli s kamenjem, palicami in motikami, ter ju oba poškodovali. Da ne bi bila razorožena. sta organa javne varnosti v zadnjem trenutku pograbila orožje in ga uporabila. Pri tem sta bila ubila dva, ranjeni pa so bili trije kmetje.
12. maja ob 23. uri je v vasi KustošijS v zagrebškem srezu večja skupina fantov. Id so jih nahujskali starejši ljudje, napadla orožniški oddelek t» kamenjem. Pri tem je dobil orožniški kaplar Dušan Banjanin hude poškodbe na glavi.
19. maja. o priliki prihoda nadškofa Ste-pinca, je v Kravarskem v velikogoriškem srezu skupina kmetov naščuvana in nahuj* skana. napadla orožnike. Da bi preprečili prelivanje krvi, eo se orožniki najprej umaknili, toda kmetje so jim sledili in jih napadli s poleni, kamenjem in drugimi predmeti, tako da so bili poškodovani že vsi orožniki. Nekdo iz mase je vrgel proti orožnikom celo sekiro, ki je hudo ranila kaplarja Mustoviča na čelu. Iz mase so bili oddani tudi trije revolvereki streli. V skrajni nevarnosti so orožniki po predpisih uporabili orožje, oddali nekaj strelov v zrak, nato pa proti napadalcem, pri čemer sta bila dva izmed njih ubita, trije drugi težko, neki kmet pa lahko ranjen.
Hudi očitki nekaterim duhovnikom
Notranji minister je navedel še več P"-merov sličnih izgredov in nato nadaljeval:
Smatram za svojo dolžnost, da vae pri tej priliki opozorim na važno dejstvo, ki je razpihalo strasti v sevenno-zapadnih krajil naše domovine do takšne psihoze, da so pozabili, da segajo e svojim ravnanjem dalel čez mejo zakona. To dejstvo je akcija iz-vestnega števila brezvestnih katoliških m pravoslavnih duhovnikov na področju savske, primorske, drinske in dunavske banovine, ki so proti navodilu in pobudam svojih najvišjih cerkvenih poglavarjev zlorabili svoj duhovniški poklic in cerkveni oltar v korist pozicijske liste dr. Mačka. S svojo mržnjo proti vsem. kar je jugoslovenskega, so dokazali svojo sovražnost proti državni politiki in narodnemu ed nstvu. Zaradi tega se tudi niso vzdržali, da ne bi prenesli svoje agitacije v samo cerkev pred božji oltar in na prižnieo, čeprav zakon takšno ravnanje strogo prepoveduje. Pogosti so primeri, ko so zlasti katol šk; duhovniki govorili po končani maši ljudstvu o važnosti sedanjih volitev, opozarjajoč ga. da se opredeli za listo »sina njihove vere«. Tudi na dan volitev se je tako godilo. Neposredno po takih govorih so ee napotili na volišče in oddal kot prvi svoje glasove za Mačkovo opozicijsko listo. Nato so njihovemu zgledu sledili njihovi verniki. Mnogi so po sveti maSi pred oltarjem razlagali vernikom način volitev in jih pozivali, da pred volilnim odborom izjavijo: »Glasujem za listo dr. Mačka!« S tem je mnogo pristašev predsednika vlade bilo zapeljanih. Tudi slučaji niso redki, da je katoliški duhovnik oviral vladnega kandidata tam, kjer eo katoličani » večini, na ta način, da je med zborovanji imel mašo v cerkvah in da so zvonili zvonovi iu s tem odstranjevali ljudi od shoda, ker s»o morali k molitvi.
Gesla. 6 katerimi eo katoliški duhovniki pri teh volitvah agitirali za MaSkovo listo in s tem s svoje strani pomnožili strahovito volilno nasilje te liste, eo bila 'akale: Katolika vera in hrvatetvo sta v nevarnosti pred jugoslovenetvom in srbstvom. Predsednik vlade beži. Borba se vodi za svobodo
Hrvatske, itd. Samo kdor ne pozna pohotnega katoliškega kmeta v naši domovini, «£iu ni jasno, kako je delovala ta javna in tajna propaganda med našim katoliškim ljudstvom.
Na stičen način so tudi nekateri pravoslavni duhovniki, pristaši Svetozarja Pribi-čeviča, agitirali za Mačkovo listo.
Kraljevska vlada ne bo ostala ravnodušna napram takšni akciji brezvestne duhovščine proti narodnemu edinstvu in državnemu redu ter bo izdala potrebne zakonske ukrepe, da ee prilagodi zakonu in zakonskim predpisom delo tistih, ki so po zakonu in po svojem položaju najbolj poklicani, da med prebivalstvom raaširjajo ljubezen, edinstvo in bratstvo.
Pristaši opozicije kot volilni predsedniki
Primoran 6em, da se dotaknem tudi karakteristične opozicijske trditve o po-tvarjanju volilnih spisov. Trdijo namreč, da je vlada postavila za predsednike in člane volilnih odborov &amo svoje pristaše, da bi na ta način potvorila iziid glasovanja v škodo opozicije. Te trditve eo neresnične. Predeeunike je imenoval državni odibor in ne kraljevska vlada. Izbrane so biile osebe iz vseh družabnih krogov brez ozira na njihovo politično pripadnost. Kako neresna je trditev opozicije, je najiboljši dokaz dejstvo, da je bilo med predsedniki in člani volilnih odborov zelo veliko takith, ki 6o sami glasovali in tudi agitirali za kandidate opozicije. Mnogi predstavniki opozicije pa so kot člani volilnih odborov zelo flagrantno kršili zakonske predpise v škodo vladnih kandidatov, pri čemer so se posluževali tudi terorja na samih voliščih v korist opozicije.
Minister je navedel celo vrsto primerov, kako 60 opozicijski predsedniki ali člani volilnih komi6ij nastopali v korist opozicije, med drugim naslednje;
V	Kurici, srez Karlovac, je predsednik volilnega odibora Ivan Perjan glasoval za Mačkovo Ii6to in dovolil predstavniku liste, dr. Josipu MatijevLču, da je glasoval, čeprav ni bil vpisan v volilni seznam. Naslednjega dne je ob 5. zjutraj brez ostalih članov volilnega odbora uničil pečate na vratih v volišče, vzel volilni material ln ga odnesel na sodišče.
Rudolf Cepina, šolski upravitelj in predsednik volilnega odibora v Krajevu Je vplival na volilce, da so glasovali za Mačka, tako, da jim je stavlijal vprašanja:
Vi glasujete za Mačka? Ali glasujete za Mačka? če je volilec odigovonil na to vprašanje z da, je vedrno vzkliknil: živel!
V	Djelekovcu, srez koprivniški, je predsednik volilnega odibora Izidor Rivnar, upokojeni šolski nadzornik, sam glasoval za Mačkovo listo in vrhu tega vplival na volilce, naj podobno glasujejo, s tem, da je volilce vpraševal: Ti glasuješ za Mačka, ali ne? Temu ni nasprotoval noben član volilnega odbora, ker so vsi glasovali za Mačkovo listo.
Na volišču Zabok srez Krapina, ln volišč« Začretje so predsedniki volilnih odborov in vsi člani glasovali za Mačkovo listo in javno agitirali zanjo.
V	zlatarskem srezu je večina predsednikov volilnih odiborov glasovala za Mačkovo listo.
Na voliščra SimlcI v banjaluškem srezu je predsednik volilnega odbora Uzelac podaljšal glasovanje do 22.30. Ker je o tem okraju znano, da je opozicijski, je s tem pridobila opozicija.
Na volišču Gelaju, srez Bosianska Dubl-ca, je predsednik volilnega odbora dovolil namestniku na opozicijski Mačkovi listi, da ostane v volilni sobi sam več ko dve url.
Na volišču Batu, srez Bosanska Krupa.
Je odstranil predsednik volilnega odbora Aco Pezelj, zemljiško-knJižni uradnik, z volišča svojega namestnika Avdo Bulju-bašiča, vladnega pristaša, in ves čas glasovanja zadržal Agana Avdoviča. pristaša opozicije.
V	kraju Mala Kladuša, srez Cazma, Je
predsednik Mehmed čaič, šef policijske uprave v čazmi, ko je že potekla 18. nra in je že trikrat razglasil, da so volitve končane, naknadno dovolil veliki 6kupini volilcev, da glasujejo za Mačka.
Podobno je bilo v celi vrsti drugih krajev.
Izjava dr. Mačka
Ob koncu naj vam navedem še neko izjavo dr. Mačka, objavljeno v francoskem listu »Salut Public« dne 19. maja t. L Dr. Maček je dejal med drugim, da se falzifikati volitev niso mogli pripetiti v hrvatskih krajih, ker je bila tam tolikšna večina in so »naši kmetje tako navajeni, da organizirajo svojo obrambo in je bilo premalo orožnikov, da bi s silo preprečili zastopnikom opozicije nadzorstvo nad pravilnimi rezultati volitev« itd. Kakor vidite, dr. Maček sam prizna, da falzifikatov s strani oblasti ni bilo in ni moglo biti.
Ta izjava pa tudi jasno trdi, če pazljivo preberete njeno vsebino, da se je vršil teror in pritisk od spodaj s strani njegovih prijateljev. Pajdaši in pristaši Mačka so torej organizirali »obrambo pravilnega registriranja« seznamov. Kakšna je ta »obramba«, o tem sem vam navedel več primerov. Ta »organizirana obramba« je najboljši dokaz premišljenega in po načrtu izvedenega terorja od spodaj.
Pomen volilnih številk
Zdaj naj se malo ustavim še pri volilnih rezultatih, o katerih trde Mačkovi pristaši, da so dokaz njegove velike moralne zmaga in vladnega poraza.
Po statističnih podatkih Glavnega volilnega odbora je pri volitvah glasovalo za listo g. Jevtiča 1,746.982, za listo dr. Mačka pa 1,078.345. Predsednik vlade g. Jevtič je dobil od skupnega števila glasov impozantno večino 60.64«/«, dr. Maček pa 37.36®/». Tako je jugoslovenski narod z veliko večino odobril nacionalno politiko kraljevske vlada. Obenem je ta velika večina prebivalstva obsodila vse destruktivne tendence zoper državni red in narodno edinstvo ter tudi to pot dokazala svoj patriotizem in svojo visoko narodno zavest.
Trditev pristašev opozicije, da je vlada doživela poraz pri teh volitvah, in njihovo ponašanje doma in v inozemstvu s številom dobljenih glasov sta neutemeljeni in brez cene Prvič zato. ker številke drugače govore, drugič pa zato, ker glasovi za opozicijo niso bili oddani za en program, marveč za več programov Ne da se niti približno presoditi. koliko glasov je bilo oddanih za ta ali oni program.
iProti
debelosti
slatinske tablete
za nufsante
sestavljene iz naravnih mineralnih soli in rastlinskih ekstraktov. Proizvaja: apoteka
MR. BAHOVEC, LJUBLJANA
V vseh lekarnah 100 tabL — Din 46.-, 200 tabl. — Din 74.-.
Rog. No. 142/3 od 10. VTL 34.
Statistika kaže, da so pri prejšnjih volitvah nekdanje stranke, ki so danes v celoti ali delno pri opoziciji, dobile skupaj: leta 1923 56"/o ,leta 1925 okoli 50°/o in leta 1927 55°/« glasov, da so torej pri teh volitvah katastrofalno padle in da so vzlic nasilju ,s svoje strani dosegle samo 37®/o glasov.
Koliko hrvatskih glasov je dobil dr. Maček
Dolžan sem se ustaviti tudi pri trditvi vodstva dr. Mačka, da je >dr. Maček z več ko enim milijonom glasov hrvatskega naroda z veliko pomočjo drugih narodov Jugoslavije dobil mandat hrvatskega naroda«. Predvsem imamo v naši državi samo jugoslovenski narod s tremi vejami istega debla. In zato, pa tudi po jugoslovenski usta vi in volilnem zakonu, dr. Maček ne more dobiti mandata hrvatskega naroda, ker je izvoljen za narodnega poslanca vsega jugo-slovenskega naroda. Statistični podatki vrh tega kažejo, da od celotnega števila opozicijskih glasov ni prišlo na Mačkovo listo več ko 400 do 450 tisoč glasov volilcev Hrvatov.
Od celotnega števila prebivalstva po zadnjem štetju 1931 pride na prebivalstvo katoliške vere 22.87°/o. Denimo, da so vsi katoliški Jugosloveni Hrvati, potem bi od celotnega števila jugoslovenskih volilcev (3,900.323) prišlo na volilce Hrvate 893.831. V savski banovini je znašala volilna udeležba 79°/». Ako je bila enaka povsod, kjer žive Hrvati, potem je glasovalo 650.000 Hrvatov. Od tega jih je okrog 200.000 glasovalo za Jevtičevo, ostalih 400—450 tisoč pa za Mačkovo listo. To izhaja iz dejstva, da je v krajih, kjer je izključno ali pretežno hrvatski živelj, lista g. Jevtiča dobila najmanj 15®/o, največ pa 70% oddanih glasov, kar da povprečno okoli 200.000 glasov. Razen tega je treba imeti pred očmi, da je
bilo več srezov z večino srbskega prebivalstva, ki so dali veliko večino dr. Mačku (n. pr. Pakrac, Kostajnica, Glavina, Vrginmost in Slunj), medtem ko je po drugi strani lista predsednika vlade dobila absolutno večino v srezih, kjer pretežno žive Hrvati (na pr. Sušak, Krk, Sen j, Kastav, Otočac, Perušič, Rab in Gospič). Zato onih 1.076.345 glasov, oddanih za Mačka, niso bili »glasovi Hrvatov ob majhni pomoči ostalih narodov« kakor pravi Maček, temveč so to glasovi velikega dela Hrvatov ob prav tolikšni in večji pomoči ostale opozicije, ki jo tvorijo sr-biianska opozicija pod vodstvom Davidoviča, nekdanji pristaši tako imenovane JMO pod vodstvom dr. Spaha, prejšnji pristaši zemljoradniške stranke pod vodstvom Jova-noviča in del bivših pristašev SDS, a k temu še del Jugoslovenske narodne stranke, ki jo vodi Hodžera. Tako pride na vse ostale skupine na Mačkovi listi večje število glasov nego na skupino dr. Mačka.
Da bi se rezultat Mačkovega uspeha pokazal v pravi luči, je treba sedanje številke volilnega rezultata primerjati s številkami iz leta, ko je bila bivša Hrvatska seljačka stranka še pod osebnim vodstvom Stjepa-na Radica. Dr. Maček ni mogel vzlic najhujšemu terorju opozicije zbrati niti toliko število hrvatskih glasov, kakor ga je dosegel pokoini Radič. Ta je dobil pri volitvah leta 1925. 545.465 glasov od 2,437557 skupno oddanih glasov, t. j. v odstotkih 22, do-okn je bilo sedaj oddanih za dr. Mačka vsaj za 100.000 manj hrvatskih glasov, od skupnega števila oddanih glasov pa komaj 19 odstotkov, torej 3 odstotke manj kakor pred desetimi leti za Stjepana Radiča.
Gospodje narodni poslanci, to so točni podatki in verna slika na podlagi stanja in akcij v zadnjih mesecih do volilnega dne.
Ministrov govor so poslanci neprestano prekinjali z odobravanjem in ob zaključku z dolgim aplavzom.
Francija ho izgnala
inozemske delavce
Inozemski delavci bodo izgnani najprej s pariškega področja, nato pa po potrebi tudi iz francoskih
pokrajin
Pariz, 15. junija, d. Na včerajšnji seji ministrskega sveta je finančni minister Regnier podal izčrpen ekspoze o finančnem položaju, nakar je objavil Laval svoj že pred dnevi napovedani veliki splošni delovni program, ki se tiče vseh ministrstev. Na seji so zatem razpravljali o ukrepih, ki naj bi se takoj izvedli. Tako naj bi se že 1. julija znižale doklade državnim uslužbencem v severnih afriških kolonijah, nadalje pa naj bi se takoj izvedli ukrepi za onemogočenje špekulacije.
Minister za delo Frossard ie predložil obširen načrt o »dstranitvi inozemskih delavcev iz Francije, ki so po rodu iz držav v srednji Evropi. Ta ukrep naj bi se izvedel najprej na pariškem področju, kasneje pa v provinci, kjer naj bi določili rok za ekspatriacijo prefekti glede na posebne razmere v posameznih pokrajinah.
Pri repatriaciji inozemskih delavcev, ki se jim ni podaljšalo dovoljenje za delo. gre za mnogo tisočev delavcev iz srednjih in vzhodnih evropskih držav, ki bodo sedaj poslani na francoske državne stroške v svojo domovino. Kakor se čuje, se bo repatriacija inozemskih delavcev pričela že v kratkem. Znano je, da so že ob koncu lanskega leta izgnali iz Francije mnogo inozemskih delavcev, zlasti poljskih ru-
darjev. S tem ukrepom bodo prizadeti tudi mnogi jugoslovenski izseljenci, zlasti oni v francoskih rudnikih.
Laval namerava zaradi hitrejše in uspešnejše izvedbe svojih načrtov v kratkem imenovati za pomočnike v pTedsedništvu vlade ravnatelja državnih železnic DotTV-ja, bivšega poslanca in podtajnika za gospodarstvo Gignoneja, ki je pripravil kolo-nijalno konferenco, in pomočnika uprave fondov v finančnem ministrstvu Riffa.
Za zaščito franka
Pariz, 15. junija, č. Včeraj je francoska vlada izdala uradni komunike, v katerem grozi vsem špekulantom, naj se varujejo sleherne akcije proti stabilnost: francoske valute in naj opustijo vsako sabotažo vladnih odredb, ker bo vsak nov prestopek najstrožje kaznovan. Vlada bo izdala vse potrebne odredbe, da 6e v bodoče onemogoči prav vsaka špekulacija s frankom. Izredna pooblastila dajejo vladi dovolj oblasti, da prepreči vsak nov manever proti valuti.
Vladni krogi so glede na komunike mnenja, da je prav za prav šele prvi opom:n in da bo vlada v bližnjih dneh izdala še konkretne zakonske odredbe za zavarovanje valutne stabilnosti.
Sarajevski proces
Sarajevo, 15. junija, n. V procesu zaradi takozvane agrarne afere so bile danes zaslišane nekatere manj važne priče in preci-tani razni sodni spisi, nakar je bila razprava odgodena na torek, ko bodo predložili zagovorniki svoje predloge.
Upokojitev
Beograd, 15. junija p. Upokojena sta učiteljica meščanske šole v škofji Loki Mrn-ka Kokot in višji kontrolor državnih železnic Avgust Lukačič, ki je bil, kakor znano, izvoljen za narodnega poslanca.
Napredovanje
Beograd, 15. Junija AA. Napredoval je v I stopnjo 4. skupine veterinarski inšpektor' banske uprave v Ljubljani dr. Josip Stegu.
Zadnje športne vesti
Dunaj, 15 .junija, d. V tekmi za srednjeevropski pokal je danes dunajska Admira zmagala nad Hungarijo iz Budimpešte s 3 : 2 (2 : 0).
Praga, 15. junija, d. V tekmi za Davisov pokal je Češkoslovaška v semifinalu proti Južni Afriki dobila prvi dve točki in vodi sedaj z 2 : 0. Podrobni rezultati so bili: Menzel : Farcquarsan 6 : 2, 5 : 7. 6 : 3, 6 : 2. Caska : Bertram 6 : 2, 6 : 4, 6 : 2.
Berlin, 15. junija, d. V tekmi za Davisov pokal je Nemčija v semifinalu proti Avstraliji na splošno presenečenje zmagala v obeh singlih in vodi sedaj z 2 : 0. Cramm je porazil Crawforda 6 : 3, 7 : 5, 6 : 2, Henkel H pa Mc Gratha 4 : 5, 6 : 2, 6 : 0, 6 : Z
Berlin, 15. junija, b. V doubleu tekem za Davisov pokal med Nemčijo in Avstralijo sta Avstralca Crawford-Quist zmagala nad nemškim parom Lund-Henkel 6 : 3, 11 : 9, 6 : 3. Stanje točk se je znižalo na 2 : 1 za Nemčijo.
Konferenca
Male antante
Beograd, 15. junija. M. Konferenca stalnega sveta Male antante, ki bi se imela prvotno sestati 20. junija na Bledu, se bo po dogovoru med vsemi tremi zunanjimi ministri sestala 22. junija v Beogradu. Trajala bo predvidoma dva dni. Na njej bodo proučili vse aktualne mednarodne zadeve, ob enem pa bo češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš obvestil gg. Jevtiča in Titulesca o podrobnostih češkoslovaško - ruskega pakta in o svojih dogovorih v MoskvL Ob enem se bo vršila tudi konferenca tiskovne Male antante.
Dolenjske toplice
železniška postaja Straža-Toplice. Avtobusna zveza z vsakim vlakom. Radiotermalno kopališče 38° Celzija. Kopelji direktno na izvirkih, brez vsake črpalke in brez vsake cevi, ogromen dotok vrelcev, zato Izredni uspehi pri zdravljenju revmatizma sklepov ter mišic vseh vrst, ženskih bolezni itd. Glavna sezona od 15. junija do 31. avgusta, 20-dnevna pavšalna penzija (soba izvrstna hrana kopelji in ves komfort) Din 1400.-. Zahtevajte od uprave prospekte, od dohodne železniške postaje pa brezplačen povratek z dohodno vozno karto! 5376
Vremenska napoved
Vremensko stanje 15. t. m.: V zapadni Evropi do črte Monakovo Berlin depresija in dež. vzhodno od tod jasno. V Jugoslaviji je bilo jasno, nekaj dežja v zetski in vardarsK banovini, Minimum Mrzle Vodice 6. maksimum Mostar 35.
Novosadska vremenska napoved za nedeljo: Pooblačenje z vetrom iz južno-vzhodnega kvadranta. Na severovzhodu mogoče dež.
Dunajska vremenska napoved za nedeljo: Med močnimi vetrovi bo vdrl hladnejši zrak; marsikje nevarnost toče.
ljudje
laši Kraji tn
Izboljšajmo šolo!
Odločna beseda družinskega očeta ob koncu šolskega
leta
Mlamca, ^^ teakfr £i pa, dams
M
„Ali res srček? Sai sem pa tudi lahko vesela. Poglej, kako lepo je naše perilo!" „Mamica, ali vedno tako lepo diši kadar se lika?" „Vidiš, to pride od dobrega mila, s katerim vedno peremo. Tako snežno belo in prijetno dišeče postane perilo samo od Schicht-ovega terpentinovega mila!

<£CHICHT0V°
TERPENTINOVO MILO
... in za namakanje Ženska hvala
Konec šole. Otroci zaženejo knjige z veseljem v kot; starše, ki so deset mesecev nadzirali otrokovo učenje in opazovali njegov napredek in razvoj, pa obide marsikatera nevesela misel.
Starši ne vzdržujemo s svojim denarjem samo slojih otrok, temveč tudi šolski aparat. Starši imamo pred svojo vestjo, pred narodom in zgodovino največjo odgovornost za vzgojo mladine. Starši imamo življenjsko izkušnjo in vemo, kako malo ustreza današnja šola duhu in praktičnim potrebam življenja. Toda
staršev nihče nič ne vpraša!
Živimo v dobi velikih gospodarskih in socialnih zmešnjpv, preloma s starimi tradicijami. Struktura družbe se je precej izpremenila. V tej splošni preosnovi se pa šola le preveč trdovratno upira spremembam in se preveč vztrajno zavija v staroverski plašč. Obžalovanja vredno je, da še naši šolniki te resnice še do danes niso dovolj zavedli. Hvalevredne izjeme so med njimi redke.
Tem bolj pa se tega dejstva zavedamo mi starši, ki nam pač ni vseeno, kakšne eo posledice neprimerne šole, ki se drži birokratskih in življenju tujih tradicij.
Seveda pa pri tem nikakor ne mislim, da moderna šola zametuj tiste etične dobrine, ki so bile ideal naših prednikov in ki jdh mora tudi moderna šola oznanjati Starši hočemo le, da bodi šola
prava šola in ne dresura
Platon je dejal, da koristi človeku samo to, česar se je z veseljem učil. Izkušnja nam kaže, da je to resnica. S kakšnim veseljem naj se pa otroci uče. če imajo n. pr. v tretjem razredu meščanske šole kar 16 predmetov? Mar res ni nikogar med vodilnimi šolniki, ki bi sprevidel nesmiselnost in škodljivost takega učnega načrta? Res skrajni čas je, da vstanemo starši v obrambo naših otrok. ŠcLa se mora reformirati, čim prej tem bolje. Pridružili se nam morajo vsi oni, ki jim je še pri srcu blaginja lastnih otrok in naroda.
Sicer se zmerom hvalimo, da je mladina upanje in bodočnost naroda. Smo pa tako nedosledni, da to nado že v mladosti ubijamo. Kaj drugega kakor ubijanje pa je, če otroka v šoli tako preobremenimo, da mora izgubiti vsako veselje do učenja? In pnznati moramo, da mi starši, ki bi motali svoje otroke pred tem zaščititi, ne storimo te svoje dolžnosti, temveč se izgovarjamo: tako je predpisano, mora že biti prav tako. Ali smemo dopustiti, da bd predpisi unič<v vali našo deco duševno in telesno?
Predpisi morajo vendar koristno služiti človeški družbi. Na žalost moramo ugotoviti, da naši šolski predpisi niso sodobni in zato tudi niso koristni. Kdcr jih je sestavljal, je že popolnoma pozabil, da je bil nekoč tudi mlad in da je najhujše na svetu zagrenjena mladost.
Današnji sistem kvari naše otroke duševno in telesno
Dandanes zavzemajo živčna obolenja vedno večji obseg. Kot vzrok tej moderni epidemiji navajamo vse mogoče stvari, hitrejši tempo življenja, tehnične naprave in še kaj. Malokdo pa pomisli, da je tudi današnji učni sistem mnogo doprinesel k tej splošni nervoznosti. Saj je vendar dognano, da otrok, ki je z učno snovjo preobložen, duševno ne more prav ničesar pridobiti, nasprotno, že mlad postane utrujen in razočaran nad tem svetom in vso človeško družbo. S skrbjo gledamo starši, kako naši otroci v šolskih letih hirajo in venejo. Kako pa naj bodo zdravi, ko nimajo potrebnega prostega časa, da bi se v naravi veselili mladosti in si krepili telo. Ta mladina, ki v šolskih letih najbolj potrebuje sončnih žarkov, zelenih trat in svežega zraka, se mi zdi kakor ujetnik, ki ga je družba kaznovala in priklenila k mrtvim knjigarn.
Če se hoče mladina naučiti vseh predmetov in lekcij, se mora učiti pozno v noč. Kako pri tem zdravje trpi, ne pomisli nihče. Zato pa srečujemo dan na dan toliko bledih in upadlih obrazov. Bila bi pač tudi dolžnost zdravnikov, da bi s svojega stališča in skušnje bolj opozarjali na te škodljivosti in se tudi zavzemali za temeljito reformo našega šolstva. Skrajni čas je, da se
naša šolska mladina razbremeni
Starši splošno želimo, da se učna doba bolj raztegne, učna snov smotrneje razdeli in iz učnih načrtov izloči vse, kar je samo učenjakarski balast, brez praktične vrednosti. Tudi osnovnošolski pouk bi moral vsekakor trajati dalj časa, da pridejo otroci bolje pripravljeni v srednje in strokovne šole. Šola naj postane res učilnica in ne mučilnica.
Poglavje zase je tudi učenje tujih jezikov, ki otroke preveč obremenjuje. Pa tudi prezgodaj se začenja pouk tujih jezikov. Še preden otrok dodobra spozna svoj materni jezik, začne šola vcepljati v mlade glave kar po dva tuja jezika. Nič čudnega potem, če se navsezadnje otroku vse skupaj tako zmeša, da se niti svojega lastnega jezika ne nauči dobro. Priznam, da je dobro, če znak človek več jezikov, mislim pa, da v svobodni narodni državi ni potreba, da bi se otroci učili toliko tujih jezikov in po tako nepraktičnih metodah. Da pa so današnje učne metode pri učenju jezikov res zgrešene in nesodobne, nam dokazujejo slabi učni uspehi in slabo znanje. Saj niti med aka-
demsko izšolanimi ljudmi ne najdemo zlepa človeka, ki bi kaj prida znal svoj materni jezik.
Kar velja za jezike, velja tudi za pouk zgodovine, pri katerem so po navadi letnice važnejše kakor pa načelo, da bodi zgodovina učiteljica življenja. Srednješolski pouk kemije je pa sploh trpinčenje kristjanov. In še pri marsikaterem predmetu je tako. Zato je skrajni čas, da se začno pedagogi s tem problemom resno baviti in delati na izboljšanju učnih metod in načrtov. In to po načelu, da je mnogo bolje, če se otroci uče nekoliko manj, a to naj bo res temeljito, praktično in za resnično življenje korisx-no. Le na ta način bodo imeli od šole in pouka pravo korist in jim ne bodo ostajala za življenje samo papirnata spričevala.
Napisal sem te vrstice zato, ker mi
Jubilejni tabor skavtov dravske banovine
Kamnik, 15. junija.
Kamniški skavti pripravljajo letos za čas od 3. do 8. julija velik propagandni tabor, nad katerim je prevzel pokroviteljstvo kamniški sreski načelnik g. Kosi. Ob tej priliki bodo blagoslovili nov stegov prapor, kateremu bo menda kumoval g. minister za telesno vzgojo in velik prijatelj skavtizma g. dr. Ljudevit A u e r.
Za to slavnost, ki je velikega pomena za ves jugoslovenski skavtizem, se živo zanimajo vsi krogi kamniškega meščanstva pa tudi skavtske edinice po vsej državi. Steg marljivo dela na tem, da bo prireditev ena največjih v dravski banovini, s katero bo steg sam, pa tudi ves naš skavtizem, mnogo pridobil. Na tabor ne bodo prišli samo najbližji stegi, temveč se ga bodo udeležili skavti iz vse dravske banovine, mnogo pa jih bo prišlo tudi iz drugih banovin.
Tabor bo tik Kamnika, da bo čim bližje vsem, ki hočejo spoznati življenje v tej veliki svetovni organizaciji, njeno delo in njen namen. Po vztrajnosti in marljivosti kamniških skavtov in po zanimanju vsega Kamnika sodeč, bo ta prireditev nenavadno zanimiva za javnost, pa tudi nič manj uspešna za skavte same.
Izlet SPD v Bolgarijo
Ljubljana, 15. junija
Cez mesec dni bodo naši planinci pose-tili bolgarske planinske tovariše ter si v njihovi družbi ogledali med drugimi lepotami tudi Rilo planino, se povzpeli na vrhunec Pirina in ob zelenih gorskih jezerih občudovali čar bolgarskih gora ter se končno odpeljali do Varne, kjer se bodo kopali v valovih Črnega moria
Izlet je sestavljen tako, da se ga lahko udeleži vsak povprečen planinec, ki je kolikor toliko vajen hoje po gorah. Dnevni pohodi bodo trajali pet do šest ur. če so kdaj daljši, se jim lahko izogne tisti, ki bi mu bilo to preveč. Vzponi v bolgarskih gorah so zelo položni, v splošnem lažii kot pri nas. Za prenos prtljage bodo na razno-lago mezge. Kdor je bil že na Golici ali na Kamniškem sedlu, mu vzpon na Musala — 2925 m — in na E1 Tepe ne bo delal ni-kakih težav.
Začasni program izleta je naslednji:
15. julija, ponedeljek: odhod iz Ljubljane z večernim vlakom ob 20. — 16. julija, torek: prihod v Sofijo ob 22.40 — 17. julija, sreda: ogled Sofije. — 18. julija, četrtek: z avtomobilom Samokov. Čamkorja in vzpon do koče Musala — 4 do 5 ur hoda, 2500 m.
lahka tura. _ 19. julija, petek: vzpon na
vrh Musala _ 2925 m — in povratek na
Čamkorjo čez Sitniakovo ter z avtobusom vožnja Čamkorja-Šamokov-Banja Separevo,
_ 20. julija, sobota: vzpon na kočo Skaka-
vico, 4 ure, lahko, ca 2000 m, Sedmera jezera do 2600 m. Rilski samostan. — 21. julija, nedelja: vožnja Rilski samostan-Bansko z avtobusom. — 22 julija, ponedeljek: pohod do koče Banderice v Pirinu 4 ure, vzpon na E1 Tepe — še nadaljnje 3 ure —, povratek v kočo_ eno uro. — 23. julija, torek: koča Banderica-Vasiljačka jezera — koča Damjanica — 5 ur. — 24. julija, sreda:
Socialno skrbstvo za
Nedavno smo čitali v našem dnevnem časopisju dve poročili o zavodu za poboljševanje mlajših maloletnikov. Prvo poročilo je zadevalo notranjo vzgojno preureditev zavoda, drugo pa je obvestilo javnost, da je pravosodni minister podpisal pravilnik sklada gojencev v poboljševalnih zavodih, ki se je ustanovil pri zavodu poboljševanje mlajših maloletnikov v Ljubljani.
Obe poročili pričata, da smo se slednjič tudi pri nas začeli zanimati za ono mladino, ki je bila pod pritiskom socialnih razmer bodisi zaradi pomanjkanja vzgoje ali pa radi zanemarjanja od strani staršev kakor skrbnikov, prepuščena sama sebi in je zato izgubila prava tla in zašla na pota, ki vodijo k potepuštvu in moralnim deliktom. Da bo javnost na jasnem, za kaj prav za prav gre v teh zavodih za mlajše maloletnike, naj v kratkih potezah to pojasnim.
Naš kazenski zakon deli mladoletne osebe, to je one do izpolnjenega 21. leta starosti, v tri skupine: 1. otroke do izpolnjenega 14. leta, ki kazensko sploh niso odgovorni; 2. mlajše maloletnike od izpolnjenega 14. do izpolnjenega 17. leta, ki so kazensko le deloma odgovorni, in 3. starejše maloletnike od izpolnjenega 17. do izpolnjenega 21. leta, za katere veljajo pri obsodbi najrazličnejše olajševalne okolnosti in omilitve. Otroke do 14. leta. ki nimajo doma ali potrebnega nadzorstva, oddajo pri nas v Deško vzgajališče v Ponoviče, seveda, če se kdo sploh zanima zanje in je pripravljen trneti stroške. Za mlajše maloletnike do 17 leta. ki pridejo pred sodnika po kakršnemkoli na-
starši nikakor ne smemo molčati, kadar gre za boljšo bodočnost naših otrok in našega naroda.
Otroci so nada vsakega naroda in morajo biti vzgojeni tako, kakor zahtevajo od nas sedanje razmere. Le tako bodo tudi dorasli zahtevam sedanjega časa m vzgojili bomo rod, ki bo lahko našel pravo orientacijo in vršil poslanstvo, ki mu je v tej razmajani dobi namenjeno. Kakršno mladino si bomo vzgojili, tak narod bomo imeli. Dobro vzgojena in pravilno izšolana mladina nam jamči za lepo bodočnost naroda in pravo moč države. Želim, da bi se tega v polni meri zavedali vsi, ki imajo pri šolstvu besedo Starši pa moramo začeti s pogumom boj za temeljito reformo našega šolstva, za Izboljšanje pedagoških, socialnih in npravnih razniv naših šolah. Vsem tistim nepoklicanim in neupravičenim, ki posegajo z umazanimi rokami in nameni v naše šolstvo, pa svetujem, da se čim prej umaknejo. Seveda je nujno potrebno, da se prilagodi sedanjim razmeram in času tudi duh, ki zdaj preveva naše šolstvo. Toda o tem kaj več pri drugi priliki.	Pavel Kreutzer.
koča Damjanica-Papazgiol, povratek v kočo Damjanico — 8 do 9 ur; kdor noče, počiva v Damjanici. — 25. julija, četrtek in 26. julija, petek: koča Damjanica-Bansko, dalje z avtobusom čez Jundolo-Bjelovo in z železnico iz Bjelova v Plovdiv ter vožnja Plovdiv-
Trnovo-Varna. _ 27. julija, sobota: Varna.
— 28. julija, nedelja in 29. julija, ponedeljek: povratek preko Sofije v domovino.
Vsak udeleženec mora biti član Slovenskega planinskega društva, ker se bodo po-služili izletniki popusta na železnici na pod lagi objave. Skupni stroški bodo znašali okrog 1700 Din. Za morebitne vizume naj ima vsak udeleženec pripravljenih okrog šest fotografij formata 6X9 in naj pošlje dve sliki do 22. t. m. SPD v Ljubljani. Oprema je turistovska za gore. Morebitna vari-janta za Carigrad se bo sestavila v Sofiji ali Varni; stroški bodo višji za ca 1000 Din (turški vizum, vožnja in dvodnevno bivanje v Carigradu). Obvezne prijave sprejema pisarna SPD v Ljubljani, Aleksandrova cesta 4, najdalje do 22. t. m.
Vabimo planince in planinke, da se v obilnem številu udeleže lega prvega skupinskega izleta slovenskih planincev v Bolgarijo.
Mura naplavlja trupelca majhnih utopljencev
Gor. Radgona, 15. junija
V četrtek popoldne so v bližini broda na desni obali reke Mure našli utopljenega otroKa v grmovju. Ugotovili so, da je to 51etna hčerka delavca Karla Rosenberger-ja iz Donawitza pri Leobnu, po imenu Frančiška. Orožništvo v Gornji Radgoni ie obvestilo starše, ki so prišli včeraj v petek v Apače, kamor je bilo trupelce prenešeno Nesrečni starši pripovedujejo, da pogrešajo še 71etnega sinčka Karla, ki se je utopil istočasno s 51etno Frančiško, in sicer 19. maja v Gosu pri Leobnu, kjer stanujejo. Tistega dne je šla mati zaradi pranja k Muri. Ker otrok ni mogla pustiti samih doma, ju je vzela s seboj ter sta se na obali igrala, med tem ko je mati prala v vodi. Ko je otrokoma padel v vodo kovčeg, s
PRIJETNO IZNENADENJE!
Dospeli so
4$<mda
ČOKOLADA KAKAO KAVA
CIKORIJA
Dobiva se v boljših kolonijalnih trgovinah.	5356
mlajše maloletnike
ključju, velja posebno postopanje, ki temelji na vzgojnem stališču. Sodnik odloči pri lažjih primerih ali spremembo varstva. ali stalno nadzorstvo in slično. Pri dellktih pa, ki so težje narave, kakor tatvine, vlomi, ropi ali uboji, odloči sodnik takega maloletnika v državni zavod za vzgajanje ali državno poboljševalnico.
V Ljubljani obstoji tak zavod za poboljševanje z oddelkom za vzgajanje in oddelkom za starejše maloletnike od 1930. leta, ko je bila znana prisilna delavnica, ali zavod za moralno pokvarjene otroke in mladostnike razdeljena v dvoje, tako da so otroke poslali na deželo, mlajše in starejše maloletnike pa v zavod, ki ima zasilne prostore v justični palači.
Iz gornjega je razvidno, da prihajajo v ljubljanski zavod najtežje vzgojljivi mladostniki in da je zanje potrebna čisto svojevrstna vzgoja, da se doseže vsai delen uspeh s tem, da pripeljemo gojenca na pravo pot in ga naredimo za koristnega člana človeške družbe. To so torej tisti mladi ljudje, ki nimajo nikogar, ki bi se potegoval zanje, jim obljubljal zlate gradove, ' vlagal gromeče interpelacije in stavljal prepotrebne predloge za njih rešitev in varstvo. To bodo torej tisti iz-prijenci, do katerih čuti človeška družba odpor namesto da bi si nadela prehvalež-no nalogo: poboljšati jih, spraviti na pravo pot in usposobiti za pošteno in koristno življenje. Še danes prevladuje med javnostjo tisto pojmovanje o teh mladih ljudeh, ki ga je pokojni mladinski sodnik Fran Milčinski ironično izrazil s temile besedami: »Se za lumpe se bomo brigali in še denar izdaiali zanje, ki ga nam še
katerim sta se igrala, sta otroka ne sluteč nevarnosti, segla za kovčegom ter se nagnila in padla v vodo. Valovi deroče reke so ju odnesli s seboj in krik nesrečne matere na pomoč je bil zaman. Ker je v onem času močno deževalo in je reka Mura vedno naraščala in konec majnika dosegla višino, da je na mnogih krajih prestopila bregove, je trupelci odnesla s seboj ter naplavila hčerkico šele sedaj, ko je voda začela zopet padati.
Pogrešajo se še naslednji otroci: 51etni Hamman Adolf, ki je utonil v Muri pri Neubergsdorfu dne 26. majnika t. 1., nadalje 71etni Wind Alfred, ki je utonil v potočku, ki se izliva v reko Muro, dne 30. majnika t 1. v Unterweissburgu v Avstriji in 31etna Ingeborg Mechtingerjeva, ki ie utonila v Muri v Gradcu. Ker je bila Mura konec majnika izredno visoko narasla in je začela padati šele sedaj, bodo trupelca naplavljena šele v bodočih dneh, brez dvoma na našem ozemlju.
Zanimiva arheološka najdba
Skoplje, 15. junija Komaj 2 km od Skoplja so kmetje vasi Dračeva na hribčku Pelenici začeli kopati, da bi si tam zgradili cerkvico. Po starih sporočilih je tam že nekdaj stalo svetišče in nekemu kmetu se je baje sanjalo, da je pod zemljo okrogla cerkvica s pisanim tlakom. Pri kopanju so kmetje kmalu naleteli na močno zidovje in pozneje tudi na lep mozaični tlak.	__
Muzejski strokovnjaki iz Skoplja so ugotovili, da je bilo na Pelenici staro rimsko naselje in da so kmetje našli ostanke obcestne utrdbe iz 2. ali 3. stoletja po Kri-stu. Nad 200 m dolg prostor je opasan z močnim oglastim obzidjem, ki je sedaj še 2 m visoko. Okrogla stavba je bila pozneje izpremenjena v cerkev in ima nad 10 m v premeru. Pester mozaik, ki tvori tlak, je še precej dobro ohranjen, samo v sredini je poškodovan. Pri kopanju so kmetje našli tudi tri svete podobe, srebrno svetilj-ko in nekaj bakrenega denarja
Skoda, da ni denarnih sredstev za odko-panje starodavne stavbe pod strokovnja-škim vodstvom. Kmetje kopljejo sicer zelo previdno, marsikaj pa le uide pozornosti in se pokvari.
za pridne primanjkuje! V ječo z lumpi, če niso pošteni, in v prisilno delavnico, če nočejo delati! Jim že pokažemo! Toda, kdo bi mogel preceniti ono veliko ljubezen, ki jo je izkazoval veliki pokojnik »ptičkom brez gnezda«, ko je v brk zapisal ljudem: »Lahko se vam je zdaj zgražati nad gnusom in grehom, ko sedite na gorkem in vas je skrbna vzgoja, obvarujoč vas sleherne nezgode, spravila na varno in sigurno do belega kruha. Da sta pa vam bila mraz in glad pajdaša mladosti, pijan oče in nemarna mati vzgojitelja in tema in mraz vaš vzduh, potem bi tudi vi bili lumpje, tako gotovo lumpje, kakor gotovo veljajo naravni zakoni in tudi vi bi bili zapisani ječi in prisilni delavnici, ako vam ne bi priskočla na pomoč usmiljena rešilna roka. Vzgoja šele naredi človeka m komur človeška družba ni omogočila vzgoje, tega naj tudi ne hiti obsojat.«
Nimam namena spuščati se v podrobno delovanje teh dveh zavodov pri nas, tudi ne v opozarjanje na nedostatke in pomanjkljivosti, v katerih ' s čudovitim naporom vrši nekaj učiteljev to najtežjo vzgojno nalogo; hočem samo ob tej priliki, ko je izšel omenjeni pravilnik sklada gojencev, opozoriti na veliko pomanjkljivost, na kateri trpita oba naša zavoda, tako zavod za poboljševanje mlajših maloletnikov v Ljubljani kakor Deško vzgajališče v Pono-vičah.
V našem ljubljanskem. kakor tudi v po-noviškem zavodu se uče fantje, godni za obrt, ali krojaštva, čevljarstva, mizarstva, knjigoveštva in kleparstva. Fantje se uče obrti vso dobo, kar so v zavodu, nekateri tudi preko treh let. Ko jim mine ta učna doba, jih izpuste iz zavoda, toda učne dobe jim ne šteje nihče. Tako fant išče in
V gostih pri nemški mornarici
Hamburg, v juniju
To pot smo bili novinarji iz Berlina v gostih »Hamburg Siki« paroplovne družbe. Kar za tri dni nas je vzel pod krov oziroma na krov prekomomik »General Oso rio«, ki jadra na redni progi Hamburg-Buenos Aires. Seveda nismo jadrali v Južno Ameriko, marveč ogledali smo si ham-burško luko ob priliki državnega mornariškega dneva, katerega je prvič priredila NSDAP za pomorstvo.
Spored je bij dokaj pester. Prvi dan so
nam pokazali luko z vodne plati, objadra-li smo vse doke, v katerih se gTadi 30 no» vih ladij. Povedli so nas na oklopno kri-žarko »Deutschland«, ki je ponos nove nemške mornarice. Križarka nosi avijon in ima šest 35 cm topov, 4 cevi za torpeda, več manjših topov, protiavijonsko obrambo in 700 mož posadke. Vse nam je častnik rade volje povedal in razkazal, le pri številkah se je časih malo obotavljal. No, cevi smo lahko sami prešteli, intim-nejših prostorov ladje pa itak nismo dobili pred oči. Zvečer je žaromet s krilar-ke obseval luko in kazal svoje — umetni-je. Drugi dan smo se vozili po mestu z avtobusi in si ogledali najlepše točke mesta s kopnine, zvečer je bil pa na reki Alster ogromen ognjemet, prava improvizirana pomorska bitka. S tem je bil zaključen ofi-cijelni del mornariških dni. Vmes so bila tri velika zborovanja. Prvo je bilo namenjeno mornariški SA mladini, na drugem je spregovoril dr. Gobbels propagandno besedo in na zadnjem je pozdravil vse zbo-rovalce Hitlerjev namestnik Rudolf Hess.
Zanimiv pojav v hamburški luki je močna plima in oseka, saj je še dobrih pet ur plovbe po Elbi do morja. Tako se pretaka voda vsfkih šest ur takorekoč po Elbi navzgor. Druga zanimivost hamburške luke pa nima nič skupnega z naravo in je le prehodnega značaja. Je to jahta ameriškega velemagnata, ki je veljala »samo« 40 milijonov mark in ki je služila Ufi kot rekvizit pri izdelovanju filma »Zlato«. Jahta leži zdaj v luki, da bo postala po ameriških carinskih zakonih »rabljena«, kajti ameriškemu Krezu je očividno zmanjkalo denarja za uvozno carino.	Dr. M, F.
. -1
6e otepa kolikor časa pač more, ko pa mu odpovedo moralne sile, se kmalu znajde spet tam, kjer je bil pred vstopom v zavod. Zato bi bil poleg sklada potreben tudi zakon, ki bi priznaval gojencem zavoda učno dobo in pravico do pomočniškega izpita. Dve leti že učim v ljubljanskem zavodu za poboljševanje mlajših maloletnikov, in nikomur od fantov bi ne bilo žal poboljševanje, če bi nesel iz zavoda spričevalo, da se je učil in da se je izučil gotovega obrta. K vsemu temu naj pripomnim še to, da mi gojenci po odpustu iz zavoda v pismih sporočajo, kako si nikjer ne morejo najti dela in torišča, ker nimajo nikomur ničesar pokazati. Če pa povedo, kje so bili, je pa to isto, kakor da bi povedali, da so bili arestantje.
Se ena stvar je, ki je s pravkar navedenim v tesni zvezi. Uspehi naših zavodov 6ilno trpe tudi zaradi tega, ker se po odpustu uprava nima obrniti na nikogar, da bi našla mesto za odpuščenega gojenca. Pošlje ga v domačo občino in prav tu se začne za fanta križev pot. Zato je nujno potrebno, da se poleg prej iznešene zahteve osnuje v okviru sklada tudi društvo, ki si bo nadelo nalogo skrbeti za gojenca po odpustu iz zavoda do njegove polnoletnosti. Do sedaj se je poskušalo to privatno in moram reči. da ne brez uspeha.
Iznesel sem teh par misli v informacijo javnosti s prošnjo, da prav razumeva in podpre po svojih najboljših močeh prepo-trebno socialno skrbstvo za mlaiše maloletnike. To je samo del socialnega mladinskega skrbstva, upati pa je, da bomo tuH* pri nas prej ali slej stopili v vrsto on:h kulturnih držav, ki niso štedile milijonov, da rešijo tisoče mladih ljudi v korist narodu in državi.	Vojko Jagodič.
>JUTRO; Š; 13r
4
Keae!;% It Y1 1935
Gospodarstvo
žrv&feem ©bčsri zbor
Kmetijske družbe
^mr-"se. cruzo. : imei; acne cat>:-
an- t trroraG DeiavsJC: zozmice sv-: rezr occr :t»c. x s 2. v udeježii sr ni orro. 10 aeieaatT- Dbcc zdz- it zrrc-r rreaseGr.a - Oro* Zseiett. e b J- - -JTOC. SEOE-lZia TitSŠKea- I!£:umi ccgie. ir jt ocred: ecomincter EiDir T nccasrte- necvcs. sD3in:n^ N; cjega* rreG:a: 9 zat DOiinc- vascorzc- rr;;?-iste- K "V t jcra :g pcrrrsvn-. rrzcis--»; u. nrinistram. 2- socicin dd:::ie ir 2: Etner; irr'-. Z-Drr">v£jc v z. deske totsv 11 z. jcmsr.is* ocdeiei pozcrav: zas:o3GG Dtn. :tg jaaa. x i; opraviči zazrzEcea oan-
PreaseGGG v svi-jec i>rrcc:r- me zrun:r asveae a. v Eiarr odo-z ivinr r:isj: rnžb ruz ie: v-;; mnog nt; a, teta a- : zartzat kmerisrv- zrsvs.-c D£E?r:Ci jcr- s me ustanovien: kmer: se 3Dom:c. Kmer 1 sg. zniža. : oorrc dovai. rr rroaaiazr. ncr	mat
co~ ocener n. : coDavlitt. Gin etova cer pcrreašrtn. Kine ;sg rružo. 7 n? aa,: posrea-avai. rarrnr rrejioj. n. oaiarrv- i g večar-E asre :: v zias" azza.-:. rrrsv. oo-?:rai- tez: 7- mižc- T veiiE:in rrrva— v ncat.: :za:i£i edin-' czde: ".si cias 1 »Kmetovalca t x ?-. t-r rrzznovi 5C':em:c :sa2i£-J- ' *r>se. dewvar.j. LanciasE zr^žs .cz vnovc«-vtiric- Kmcr :seg rr.seki- r ix>?rea-va::i:c z mec kmer.iSKir T>:rrebšč:. azz	:~Trsene2. rromct.. i ; ra-
st iar	n..: ion.: Lir ir. v š z. 3.;.
ni. >on Li t. z Z* oas. v«; neg
-	t>reis::ec :er- Krame tuae. s * a»-src:: rr; iszjeiG Jtr. sncG z. -1- rr-
. :oa. D:: a. z i" oas. rsveča s v rrezvsec rrDicc rr ▼novcem kmerljski rr.aeaca- z rreE - ir.. ion- ccčir h rcoa:-1 Jcmsr >&ki: rv;trebšči: cekrluc-. nnzccovGU.
Jw?jotT3Prr. eeoan
V r-rr^č ; rreaseGGLtG s v rarvil: cen£tw :rre s v ojuss.
r.	i : naciast. a. e- rr seec
txx::::r£: n:: :£rv ceseatn.. ter-.rr y rrco. o-Diri£i2r.- cmgt 'se. Sn^venSA ~aorr£.GGi-- g .'tro z t. mzaaet zcraz
ii? .:ea cctoz. DariZixt:c2-	Z£t y-.
rrco zast:~:	naš:: £ict:r c-
seac: - •sinetgmiiiil okoTisii Rarviu st v rez aeos.1.	izvoz, trvzrn r r^
x : aeact- : izjzJL Kjbet "s«: dražb:
rerGn r: issg. a. zzzio. rcese e jcornneer. zve vaconor z. :rro' e-vr; im e^ :■ 2. :Gt:mšCw cerrs- mzr. rr :rvoz concčfvt-	: o?*reDr.. a
rrsŽD rr: cen n comccer.	Dražn.
i rur	ztcme r noarazn^Ci a.
socr:.:t> rr :rvoz. fit^nc d * no: 'i s£-rr zuisjiea oor:v„ : ncaz » reo? r v zg rarvianc a. v zztcz sisc: :» rcrn	iGGiZrr- rr	i_;v:r irvo
zt: nzztz~T£. r s rrovr z rrer:ca£: :"!-r2Z£t. L'. I-.^ač: : s o: iasr.. a s-: :rvz acne c	Et s cen- n zv
nt" rržišČG- rrer:zjc; Dene zrjža. i '-->-■ cor £OEtin®eG". g 3 o- Eot' raincr: z. :Tro: u-coanfrs., n. d-oc gdt-—"-"^ne zor —
Ne-at: * v z loveči rra.it a: tezo aeiesr:	cobi. oa:cvičn vszr.-.ru O
v acne	rrazn. arersns v t- rr
ns£" rrez^ier	a nozruzn:c- n:
ziEzrei ETros:*>' g r rr noir rozr c>-r nos ia:-	ceieasi- n. sor: "Vednr
s tvocarru g. i Gice steoe rrzsv; c n si^vensj izmerv erGrri n. i et zDrr;.'
- ; stanovski' zcaeva;. n- nf god- tK>j~n"CE- vczGine cočir s- nuz:i sdet:gigoe Tezr. nriveiv ueo-Gnos" rr vozgg cena: Nasiear. c">vczgl v zsrtc a. r s od cz gdz sgi:cl rrt r n-D-:>:erner cssg 1: 1 Gme:">vfc.;e. as • o: z£tx>t.je: rreaseGGL t Lfereu v oc-iasr. a v L-_mer "iSj: zzgžo. ooc^n-) z~ Trosil- z. EOKJviČE- voGGin o. it r ac-
iS.EC T ruz G 001'11 JGZlErSG arušTv. r \	arušt^c
_»£.; s ooosi e x- razvil, tuž r3ea-6>:es »aEon i naD"i xnS£- rredo- i n>1
sjcem »i-i-on iiazz g?~cm._i: s s- DOt.ir
vi. g su.GŠcr a r 6ice. ler s i• :7vo.«eG dr as:- svemx n- d. hesd" veg.	e^-rrGG u mit. a.. z. ifr
sc rreGD rias?vi ;ai rreoeeoGii: g.eg--zruGo-. _*rur orcrGa. b navtu-
GGEZD- ŠEOOv X 1 O^VtrC-G Z3 >e g. 3?
ši; z :vt. Tuž ogit Gme:on. i' s d sk-»etr rrsvjc ne?! laste; i-r v i. ris-
VI C- OTTSRT^ G 3 t QOb_ GSj". OOŠEOC
G:D. GSG? r- arrrn rerrni. PreaeeoGi-
-	I.Ksei. v nt! tv: iasr.. a )- d. ds rez zaščn- iimei K»vst uredb ooat--st: i»?"or>at z. za~c z a v mesec ir a. )- ria^o- zi rr zai:on~_ r s: h rreD srrsmec . l'e;92£ - Misii i^ ceit.
t l.-> 'reo urref cezanDmcv ncnsGT c?eiGu:0G i: s »lasrvtl z. zš-.c. u a: as t G-Ene1 zružc ntrrs^u sera-at. a s- rreco razvt vav. i:e r ba izgiss' vaa. d :7":. lecer oans^er. sv-eii i^eost lec vrrasar r. i- zaii:uč:. z; kovačii. z i- a^ii.. a. doo imeiovaic vGrreit. ocrc pre zaic. a. sGramoti..
Nasieaz co^ozgl eeie2£ . Kref n rr:- it a. y nerzzan.'. -Vv a. im. Tf»vt»ef rreK 35IOU Dn iera izrcot I>®18 v niz a s r-jnsoi; bonor-raic rneoev:-: z. t iif. l\aativ v rrtit dosk varo- Rmetii&E z-ggo- i rre- or^reo imei 2-tH>' r* vnovčecv. -izou. živine rr sam r^eiveer o. dostodsci!- Kmeriiske zrušo- aaerro oozruznic - u'ocoDei: 1: if naznoa: se:*- ir 2. ootiuzu. eecrrt. • Ljublrat. £ i- sej- nt rrtr doci- ne rreieJi- eues" mesec: oag?vcr;ii. a; safis n- srreime imei?vaic imar z a?vo n? ZEGntGi. t rasne coaooaars£.- osiano^f r n- r"c a. r :zzud: zsanazir s- ^ IvnM-ujs£- zružo- Rantu'. mi r-ernn h nr le DZia6r rprašazi- »Knjeiovaice k 2i msi: nružn veiiGin žnvan- mevr« d. tea. ezmesr BianovsKejrs ziasik cnaei^ vaic°- onus4: Lw i? ircf ian .f 522: nsroČGinrr" Lzjrnb r- Ž7t:d k- znašsi r>* s.z mar neg- 16.00f De. ks- n: t? " s r—.zai^vanier ^rnžb' ds irž ^enf na trsn tabolkir dmžb- iar r imer i?-tmof Bhgds DF rme biaa^vr iar 12.00' Dir aob:ČG_ Nf vprašana post
msez::
2 ioj. 2
rl
c&iesaifr v
tiici _
ru: ooai TOtasr:u
i- imei. zruŽD
JL-TOra zasioosr^ Z- rrtKis) clgc- z:ak si: »anTviG iaz n h rvomic Zrni; Droatu eručb ?tuc o is' ce: k as.? covcsg čsrrs* >■ zruŠD rzei. 5 vagon'1 laK* t moeočr a t r~ua». nuž.i eenfie neg-' e i nuž 'r co^c L'ruc g^verGb: s-. sot>e mit. orcEr:zacrr rr rr^oz: živint če a "reo nakiaaE l-aor>r biac r o iznunioe, mosemerv ugozneiš. Msicter (Jf,*e2f s oouasr.il a. 3 zzcotc atiic aeiom. rroa' it eei nekolik	neg Kimf i>kic "zžd. :-T
it. e ruž oosuroanji rvarGie- ZrrG-. ee: v crrsuer	o: icr nreosis*
gg: sjoveasttea cosnoa^rer« ir oc' a.
N: rrroom-o cefeea. žrJeaBtz a: :m: zružo. av vagon r.zoi- z GEter n- ve cicsr; sti. rsmEiel in: r ?r::n or :a-g.. a. s- o t zc2°v; razrjsiiii. Sir s-o :7^eži *»rri. siimniš":: r 'eTrr- «-
biag
—...'

riicrnov nadtJ!-' -ožd i-irv ■ i
a: y do::1
r n r« i sr- ::zen; ns^nrv rrrnonr. a. h imei "'.mr iss n i- o Dp.nonn; nozocr imsr??" 2. >Kmetovaic2 r> n- aof nozorr- g ru:	isi: mrniprsir r.
z iif oaorr.i siaat- snovem n oerrs* a:1- z naf5J r-"rros-i-"' ser" '"czr' Ig: zažru .>ein 150.00 I>ig i^cnsK. d. rr >E.me:?va;cu s-	rre- -
vser zrraž	it iif aš; z 5-'-
jecrio svoieg: odct:>g ODeešr. ss ) zabt»vaj T..00 Dr f—osi:"
Nasiear" eovornij ? ztztrvG a. : st zrjŽD- zavzel z ukiajeajt uvoz; crr-rr aacc. Naš tKjsicnc r s- more. :. a r aoba. družna o: me-r: ":Si:eg. n:n;srr. poapor z :zogic.z: sta. r v n-jirv- Dorreoei. Krn s rre-vser naš iiuži; - Beorrtau k ce nem v:> r-rimerni; jirraje?- is t- vt". j. zuc £<ir r noiovičn; veznint Ct s * Liubliat sizde- sno^ v tacc n. raroniac zrdz-z;; vczGin- cei- n. en rrctnn: c< rt zocr i n ns mt. n. t roogcc- cor: i>-irricnt vozr u Narode oosicne ; čref--: obiiubL a. doo- rmedr oosianc vs: sreri. a s aooštrv3> arrsvicn z» rrevt cmet-^vaice-. naj: zuz a; s sn 2. cen. ptne Deieat : Krer it fien-n. ram. oc lasna rarnEteir rr: rrrriEc-o: iasr... a. ggzik. r nEDCtjen. rroi rjr
n;
70771—
RescuucSi*
Im- eer rmeuistir nnoeliLO-
ooener zor- Kmetiisk' rrašo r Licthan zrrtr Eme:?v&ic g oeieat. o<-zzggg: doz-rs vaa i nemer- meroatiGU iaE:cr?°" z. sananv A-itaaioči: reŽGG socatrsGG rr.a, 1: z rv>vsiiC' ce: tm-znsiGE rriceiKor n reniEr.in rišinc 1*» s 2t a. 11 zaf.ev u a. s- vrrasarn tzzis eez Kmeta soc cneeteoc DOfve: va- aazGU tak a s? ooa; v rr-rasazi rešil: n; nečiL i o ton si: Mnenjem vs- crsjve Lmerien: aEriu d^ imei o-dog usoe; i- itErt. c- s- -jvea- isiccasn^ r:	onf-tijstir rrieeitu > sm s«1
dodoigt Dorrešii. 1 sei; 13E- b s« mirt. 14 eeo' Dsetit. zzugie Gmei,— SGir rriaeiKor ce. ec sicf o smeiiiFiv rrsvsE- oano^ic- 200? oŠEoa^van-, Oiea-n. SDec-iem- proauiiciisk« rr.iiE rravsK-DGn?viE- zatievem: a: 9' isiocasn : m Gin.:raz ^er ce: žitmcar ivvzzisrcPi :u: eeE- rimi. DeminiG- mie.KErsmr izat-kog rroicDrnu fizoi- umen- sadu- vin ir iesG i" rreasiavhai ^iavn- laaaisni kmeti isk- rriaeiist
•_iea nemo' z izveiegv necrmeei P-SDoaEmv. r rreievazi; Eme>:iisE- r-roi» vogzk ugotsvaam^ a. t> v mococ- jzv-s: ' m. KmetiiFTv. •■ xai:rt. c-r o iant-sk sia: san a£:;vn soceiovt rr ce ooa. skaet r uirrei oanrti n.- oozronneE a-1 iz n siLar.iKa: s^ionomGG Gmeii jskir cncrcii. i»at< aamevamt. a. čir crt ookiic	šivjjenje avtonomne tmtiiKiif
zocriocL
Razcpaižltjr JcmenistVE
Kmet asi: aoicov znasai ' naš oaniviG
oEror 120 n___-ion o Dig aosie pripisane
ii s- c- pišete orres: e. orro: 20. & - iodo- Dig T aoieov s našit. T čas: ugoac EOGjnnktrrt e s bis- cen- nn* ir.skiE rriceiEor a 3 rrt višie Kae.o seat m e v Gmeiastv. irves::raL atr-t£ ooaasE mmern renu e d. z- leas g a osen. višin orres; z. Doselili. Za-ali šgi iei- o. Emea- rzmav l:: loaK^ oonooE? a t DiacG leuoc- orres:. ee seic a. r oamačevt. Eret-. las aoict-\ rasiei zsraz pripisovani- orres:. vreč-not zaaoizeiG. tme: d Daa~ roioža je z- Emeie vsan iei siedš. Etr- ooseat tur zciaaiacr onres: m. r ni oom&s.' d^ ee s. s-. Gieeov aonodt s- 00. zt
zi_ l»oseaiiG5-; zgeogii- zašnii. oanosiv
odior. uiač: c- Dometij: reš:rv-> lemve* stm- zaviacevan)- ig oecaGi- upriEo*. tis s: viagateije;
Zai smt:r. oočg zoc. d: je nrinc rr' a. rnsiopi: i raiiEtir razaoisiTv emeti,-srv^ Pr ter men Gržav. EDOŠtevEG . ooresin; mer. ooisp- sm' uresecRt 4'-/*. t ion otro; n. raen: a Mg; ne sm« rresest: l*/t ir ne d zai ozdisč:ig rc čir atiiš t nntiEon. aiast zaerssan. k sr Kmetov, las ir samooomof je rren: rra-r iaK< oomas&i ir ur v odEur zt EmetsE- ooigov nud:: aenn- t. eiette k b; fc„ sdosode z; vnovcevame Z: Eme»-UDGLKe kskc- Z£ Emeie ooizGiE- ptiriev razooizitp je torr moin; samo notoir EOBverEijt k ns > izvede arzsvi a. kc meni Doobiašcenai iTavaesrran: arrenu DanJti.
Zadrožni^Tvc
luneiiiFTv: aane ne a&vž niiiakL. kred. io: oodis z. oroauEciK dogie z. vnovčt-vanv kmetijskih rriofciKo- Kredi: pt sr aane- potreDt rreavsen z. :inans:ranit 1: voz. Emetiiskih rrioeikov zias: zs izvo: leooli. Ee- uit Kmetijske oreanizaciie. nit rrgnvr izvoznik niso v sianiu ae finant raK izve: leooli. k nredstavlia vreanoe preR'- & milijonov Dir ir. k morair »• vozr: t Krati: iesensk sezon Numr ie te re; notrenoo a; naiaeic potrenn^ oenRr nt sreastvt iz Eaterir ae ns poc prunef
ran: ooca aoaea) sesonsi rred:: rrec veer zarrueat.
itavov taE p t lasne a; r temd n cei- rr rnovceva: 1 EmemsEG ma«-eo n- o moa* irrrš.i rre. soa&jcvaGi naseff; zazrazGinvi zazruGGi£"v. aa..-z. enotn- craaGicrani Zt: ztGievLiu. a. čir. rrt. na enote, sacrnzi xaito vse cn>K. .a » eeiovai-) sacro. aru rnmerniit nKrei u centri.m trearn. t i omoeočt s&nscij lacmzLirrr. a. s creaiozacm suos<r z rr»vzer zerv rrg-Eis:r. n- za z rasi oodiar. . ' rrsvst n-nonr t> iegg načeli: skmdife z srr. 2)®varie sadu. oanosn zarmse kie: 2. GDIG-rEGI* VG-
freorpamzzctn Xjnxaxsi
>rm zartevam temeljit recrs atuec?)
**n«aat Ts cemišK; rrEŠD nt or r;ea izvoz on. insntnciiG e nt orracuaav rreierenc-- lunin ansvEit oanosn s-aam aomac- trco^io^ miervenrij- n. t et nt vrš v m vrst rreE- zazriižm: oreaiGzac u ir o-, u mtervenri). c- 1 t -u usoesn- nt rud sam; nastot ec Ezr>e it 17V0SGU. Za: zartevEHK a. s- sestavi ■prs vnesi 12 naotcr^Tvece«: odoer- >*r-»aa ule< nrearič- a. ooo* ime. rroue cen: odiocaior Toiir a: s- upooou. crz* nuenji. !*ri«aai taE» ai oc u ustEn^v crsvnsvti. cen- rr vser Kmetijski • rrt-auK:G rre: šeoggjv- i taoKraise- czEorru-.. nos: a. o Dofreaovtu kc rnavt eraa: zazrGZGir praaGizacaat iomotran Erez te n. nancplien biasc
izvoz tanot
Gieo- nt to Qt oc izve iedc>l - Nemhi SKor coiov. zuc. leto- G-eievi i*r:za- zt btevamz a. s« »• lrveae ni načit aate nr ooa; teteret croaoeemo dodmduiu: saščitet. >iačiG ebec jt l-. i7veae: iei-133-. odkiaGiamc 11 zantevam: . ore>^ renči nt gre v neoErGiet visit Eon^ oroaucert^ > EOGtiagatin- overeai at 5-aoaeax rreavser Kmeaisi z rud g rre i«se: )- treo. stroErrn kvtiifikaoi :7vo liko\ i zanievt: je treoc e9vcji- o 1-vczgieo a. ooa i7vo. svt-it:jvo g str--Eovn rrev-in i7vrš... biuc ceio izuie c t. aooaviteiiec. i, rrecreč::. 1- trea t-covaGir 7 izvosGin. overer... i. Eottroi rr izvoz je rreo. poortr:: ir. rraaco-. Dotreoar trco\mt oanosn- meaaEroaGtn trgovsEir uzancan 7 itccvseii: Doatir n.ier . luaiL rrzavan. nt a- vean rr terceK vse ec etsoer: taz zastoDGit rroaucemo- . zazružnifivc 1: aaŠG nt vtsneiiG saditrsiG DozrtiiG
Kii. EOGiineeGi. g.:, r razGtir oy\izs--m rrecpu st izvor v toiii mer c- om— juie eeec" s ki:rmŽK-. crediiviji piac„ Mcdnot izvoz, v NemfiK i. je na nE'več oaiemaie; se ztrac aktivne uiačan- biiai c 1 vsakič acer zmanjšuje Sice ugoan. troo^GESE docožd: nar ni ce Kcns:. kc ne morem izeohsg: aoaei*eiii: EOGuncer-tov Znan^ nf je aeinvc at t b. na; ki-rinŠE orračnr mar atrire:. aE- t sc vs; biaec nemšeea: iTvc-rt nvažaio v rržavc c-PosreoD-: ir. ce z lažniir. izrričevai r itvc-n. ec biac- raznir porreaniski: arža->
Zav zab»®vamo df a< avo: mozemsuea; biae- recuirra nea^ n; lmeres- nasea it-voat Preprečit se mora k zirrEoe j uvf-zor nemSKecf. biaar 7 lažniir izrrič®vr: j o Dorekr_ oc nopreaniki: w erunr eris-te* se mort v tc evrnc ooosrni. Eontroi-
izvoz živine
Ko- žiMPoreiski DoKrahn: sm zeio zt lnteresrrai: nt meancroaneE reeulirann izvozi živin- i'- cracii rroizvooo- živinoreje Naš- kme^ijstve nas" z oosezeniE utn kor n- ooKrij" svoiir pro:7voanib srrroŠKnv Da 9e tr oo?eže zBh,ovamr a. pc rr t«--eovinski: poasiaGiir seušbjo ooeeč čm
Tt ts-2-. t-7ttw KINO HATIC^ Te. t,-2-C-LCBOKO £ h I 2 A N £ CZ^Z Inoe o i- "LIL 11 9.L nr rranien sijaje Komedij-. Srrv. Sinne-
fimr
}t SNI JE BILA PRINCESA
poT oset s. pr- ajecorenr cci. va s* avait
L^fcieat t Hisrt- 1; srrož: rud tttss-3 j« tace rvan »corisc zierec Zjgct.jse eružot yt ntirrc ooaa. jrroro	j<-
zjt z. 5" kot Nem«>; 11 j« t- 00v«-i jez ji rcoaak dragu: ir^ ozGicot r gi» eoz Kuo7vt_ o- čiantr I^mcriisi: erušo-"i. ztarvi je povzročili z rrec; rr ce niEr:ocisE Eocruzn:c irvt j: o: ia-ni oozrrcasear:; g ggeci:. i j- ncGro:-n-: rnsazt ve ooter zezrrr orro 1* vern: z. koz I.r-jro; jr on c svp. su iar, onvešccn^ a ao: aarc.jezi z ;7Tc y koz ^ Neir.djK C; r nciu r« rrEasai:::j irvest r inerti o 1. sv tri* f.u ookjž:: rr vrez z corrroK izvcz rrvme ■» ococrca. 14J.OO L>r g z. n* tu; koz » 65j.OO I>n. rotrcoovtj. z tc-rs v a^iErsiser cas. 80J.00 Dg e iir a. g imeit Z-iit- j-. rrcnaEtu- z. j* voznic i. Viid. k 7-. rrevzt vs oirvs? nor: ir ;t o-Trn tea. piact zrjrr s 3"J.OO Dir Ke* rraira; r moči: ntsic car:; aenEri^ jt bil. r edini mozn-os-Oi o-amna nasem. Ktnct. ir a. im. s s-m. o tea aopica. roarrezscGr.: ce soo i>rrr retiv* ^ piea n cest ter. nEiEipsvazi pouazrit a j- post čjf ir a j; pil vrrastz j cosoocor : rac* orrsi: oozrzzn:c oanovn ociaszieiK "I uz aeseas" - Aane: : Raaov: hc r zsvzt ist sitiišu ce a r mErio-nsK oorruzrac. iegg t rrve izne^u a. s: Gisvcea oao-ar^
I<£ctmsk zaimice;
7 Da: Končan aoieorrain: acatt-j' occr. roc" sociaso oaorrl recunse zakiiuČKt ir ruz rzrresruc urm ro-. rreaseGni. ; o-nr.cr jt EEt.-rt n. Kmet--va:c g 3- član- a. t s rr nosi: ivmer isK zrtržo- crzt. sterca. sKrvensK-0. accti tKsčtcnor: Ke- s i: ooette obsodile a. 7 :iRti zražo :zauo zrrcz nepoštenir aoas- tai: rr zcrsvGEi. z» iišču. Kacc :uz rr rizoi-
KavnEtti rr.. rer:m je nt t rrcčrtE o ozo-rr; ttcgie restuucrji e&ee e jt onas : pesez c. K-tec: ce a. r mrrt piavr odor resoiurT rr; :raei£: r it. oositr pocružnicar. Ztrtevt 1 a? at'j EccEtrr KCreEtiir resmur nar: r:ea: rriazcc:*- -r^omea- oartsvK- Z>>-rtrvi ^ ruc cstzczrr- cruc EcrertrT-«ec- TE-^vcezi stri- sir 8' 7- rarvil. aervtt ren t aa s ooeue: tur ie zeiccer. soatrrva-: rr vnorče-i se:i t naš zzzsr t nt 'scf- j* sa. resoiv-cai soriasn srrtiti. zanrevanim k<-rerrzrEG. Aesoiuc:j- s risst
^GiT.-TioGGitr mnit nsr DDEaz na^vetr iaaj rveu »Noramcnaiet
aopoir.iir rrogrsiG
iJOGt
inazife gvoge ctrzn- o. EtraG :g:g gtzst - a. s izvgzg EOGtmger ooaeiiujt z.-zruGGii crzaG:zac.itG o&seon m 1 ik-Krt;iaa^ kjei 1- zazrazGirt«- z. 1 z c-j sopne L a. s- ' P0£rt:ina: soeciiiure-Gir zazrazGirT^oG eaac g rr v zravsk DEETiG. EOGtmeer aoceijaje 1- cetnt-gii: KmerasKir GEDavn^-vnovcevtiGir zr zruatG. ec s 1- 1- craaGizeta- edosodo-i7vo. taE treGi. a. s- : g;ig reG^Grai. tut cen- 3. aomacer :rr-
i Za; žeGm a- e- -• ziavsk aanont ve mDEaaioč coG^^er Goeei imr-sr rrud- r im oovso F^-rn- Dozrazzic te' jc ec cetrrtin. s:an?v5K cnraGizecii siovensEea nnei. eGn ocrvan. a rra-nsv:: cect
lr«:o-an&iL< - uomiem -»Trrasanr-
T >T
rs^sE oan?v:a.
:m
vea rreseee
jrvaiitetnes. ies z ivo. .^.e j- cczat-ftv rr aa Emeaiervoi -esn rveztn-tbjvsj vs- Eerr..iE rr izvoz ies. iug n. stuošn Eme: ;se rro:r^"oz:'i. ge: ; :reo. zašč:::: nas interes- rr doocčg :■ givsi::: PoatiEGiG araenun rrzsvaiG-Dosenn iitn:
Giea rszGG Kmetiiski: pc-re&sČG.. e s-rvazti- ztrrevam. a s- a^vo. u^c 1 3E.jDt>treDoei6in g iegig k !g * Griar stuo e- rro:7VLizm t. vst c ^ zaaostz EOiičiG ir EaEov&EG Žehmi as rr-merLiE czriaaii omccoi deiaTnos aoia-i mausrri. Venaa d	ooo cetic j
tolikšne a j omosocen oomai inanstr rrti7ToaLi sva::tetLL rmrvoao Oc lečn sin d rrc>' tem- a s coiast i-GUFtr.. DOSeDD OG L Cd tGGE E ET-ition. oroogcc izEcrifcari- kmetovaic?-rr produKc si:: rrearrrl: t s ceobno n DC~reon- G>Ds::»)ec- acoGnor: oociač industri * ter ooriea. nt s revicrraj-; nec g irteres- aaser it^cz.
?rot:m rr viaa. a tr^ea- eg:ze:v t<-lernišE- trrl!; lea zGizari a: 000 o--»ešr ve nmf isk rrodnfc d owo rrc>* sk vadnos:. eegc ruz Kmetiisk nc*re-ščioe e :ir 7- smrrr co EeobaoGn o--treD3. rroGGEci ;se Freosrvt
I/avcm ^Trrasa~r
"roeiin z. visa. a. aet 3. t. a s rtGG asvt 11 atiEtvc i ocremenrajei EintGiaE ocr&te oznosn EmetusE rr-GGEt r: DctrosG.. rr.iagot a ataas: ::r rroatiGiG ceatr g naEiipGiG mGZEor::G roeeDn D2GG1 1 DO?vt:i- rzGG:r sam-GrraviGt aciiatatr g aaiETvtG t ii; s-lonomn mest t>ot:r3i T ria avornme nGtzGE-. trostrtc- ;:- ir e masai ao£r ErE ve cec j rreanot stmea bia2-1 ten. orremezzrvEE. s znidaje rroatia cen one: -.skie rriceiEor tt' rreastsv.i-j n?^ ooasvče:a Kme:-.?rv. g e- octro-
G1E-
aEaaSGii; časi; 00 cg: rtneran"^ zei teŽKc a. s- rroc izienuiej asvt Km-r.iSE rroauKcn. 1- ztrat gizeg. ce. n-reEtabiint la^n oei: n eugiV Biticea. zasiGŽE. rr:rran:- i EOGiirnKtrna; :e 3 tmot-.iirrrar oenEniG zsvolg. K ig ar*več. štear g srromnor. cmets£ sta: ruz rr ntiDt-iiš vo; g edosopsz a z-aor fvoge asrcG:i: o^vezat ozreietG roki; roeeon i z m vse DGDortn *' rošto ro piačit een-usim zei cerr Eiaae: Ee 1- zrsvsa oanovia pafiT3 proizvoar. iz ter: g t Danoa večmom. c- ati aeasrGG aonoaEO- Kmetovtac^ Ear.c- zrun; ooErEGaa. zrzsv.
i: te: razioc? zahtevairK a se rr o-k>c:tv roEo: Eat at s- as ve disc&k roostevai proauKcnsE- mazDOs zrgvsi. nsTvnv--- tp oetrf-nn 0"vež svEiustov«-a. tok. rreithj 1 rr meseet I ud at t s- rr Eme:iiSE. gosooaErrrTG gdoš:-ve rr GEDo^ez aonoaE reri atE eoso-aErsE- buance	nt t s- ravna, d
aeiansEer čisteč aonoaE_ c d. d beg:.
| ?.voen Kine Idea
Dane-' o% 1 :. T. rr. trr. rveee rrermer rFezrasEee: fnza.
Por t neskončno^
Iraeeziv aeiGett 51rc Etne ig »et
VstoEEi3: Dir ^,.5. -J.5 r 2C- —
mi	lm*
DliAM^
^.Eceie.
rr.
Necfc^i^. ir niGm ztrrtv PoneafciieG 17 iugiii ztrn ;eeEertiE3 lorei. 1: mina isati- cr ."iovtr. i're--iGier- Ke- C
OPEIi^
Zecete. o: 2i rr 1*eaeii£ It iug.iz boccacci: izve^. Giodv
e zGiiac- ceEe o 2- Dir aavsat.. roceatis- 17 iug.iz ZErriv icre^. i. lUGiiz III proauEca. crneace" opere soi- zri Eonservaicriji, i.7veG L»rami
Premieri. Arxove erame uzatj. rr Nt-varu d • iore_. ic . 3. z. re; C Avio: Geza- vo: jlt:. e je ufrvEr.. ec cramt.it. nt;ooiiš Hiove- 3. česna: ntrPomemDne,-šit ozr? roseon*. >- zasio^e . zram :i>-atia cr Kovar: o-, .^vica 11 jr nasiiEt * svoiec aeiz 2 učinkovii-. eramtat roao. n švicETSEea. Kmet: 1unaa33_ Ko žne-razrcr • Dostac- izatiaie. a. fc reši svc. roat aor rronaa- ObčmFTvr ODozrnam a; t< pi urnim k ooet. ene ntimocceiši: at sezont Kež:r; aenutar c Peter Inaie: Z ca« "vnrnr-;ccea. Kocrres; an- 2i 2i ir t r. o< rrreda. BfU "Se.-o-cea: neaEiišč: nasieanje rreasisve v pe-tei o pc 10 rr zvečr* rre: KunsE. ce» KtiK Greoorippv najiipnsKr zram-; y\ čf-st pbiskaniB r sodo: p 6 ur rveče- v pper Tvatrnenevea: ipErtrllaie ir lsiee: ant o 7 cr zveče- v zramsKen g»eaEti§«7'->V čas. PbisKaraa V nedeik or> 2 rr ziu trs rred Nunsn eerkviK- >5»eherci«' ir. istee: an- o' oc 22 cr r^eče* rred Kun-cf>r«rrir »V čas' obiskaraa' Vse o>>-j««knvaic- "»vh?ri«st7rne«rr konrresf ppozprjp-mc a; e pravočasne rezervirajo vstooaioe
EeilGGTGG OCeGG-
ijenj- Krogos:. rr ogle Giscez; aavK> ooeean EE-»-orriGG l. EiDtv.;sE--eosaE'Si
GGGLtTGlE OG.
G Giiensvaz 1 lossaGG Kme:
C06l>-
aarcnGi LDOSiev. at rtu: Ertd_ Gie- 2-KmetiiFTv; e mere j.
Sc.. a. Eme t-.-
oogogl o. čisiej. prežiVutG rriL.-ieG
a.
o; c
ds zzra:
vzzrzevaGj. svo;
KmetiiBK- rroirvoar-1 isc zsg:gge. - e-za t. a; - aomar orrz Ztraz ter a. or«:icGi e>- r izrnr>; raac^i ncei g Gt s- c- smttr ec orr:G. t a. maustr. aeiave. aias: ziea-. orrosGrv o diecegl zrraaEriE-
Konsnr aomacea. trg Ettm asa- ge
j- DO&ieG:c. veGE veia- rrezpoeeiEOt, a-lovcea. auoFTV- oanosn Eramotn G:zri-mezot e j piačtii- ceatier zaščiten, g-aostriu svoim aeiavcec. * važnjo: a. j aoiaač EonsGmer z KtEr.mo? rrorz^o r7<- r '»TjOvcevaG!- mnog vtGEeii o n>-zenisEeg. egdc^ rzotUD- a. s is^g:!! ae. euz aeifrnem. :aarrr čig roc-Eoe. zae=:G2G g a. e minimirsi aeis-it icesa- * inaustr.,.
'JTGZ
zaGO-
GE-
- 1- 792 v&eo-j!
CIiiCCD. i. DOSeDE oc-_:d
:zenev giec-
?VUC1I £1111» I "V p'
le^eza. 7 • -S
te o _ „
. r,—r —tr
rvece
šr;errrje ara. j-tcra iicmiscL.
» sanenster
E£ DOSeSIGlE rczg? -gi GGZroiGID g. vica, a. rreiizž artozG skztšciG e-tv-irrar*' gozaceg zar.oG d rreaJOGG aa:-se- rrrsv- g. Zame	z~jžo-
Zancevt m&ftDorsiiz TKJtmizrffct
iucre: > resoindi- s aa ZGz:evaGZiL srremeniDEr. sonasr screiete -ra- itn 3 1—; sprejet- resolucij- niEi:ocrsE gio-iijaE- Dozmziae. i »aJjv^ .o.), a. b srr» mer jovst zaEu. tet siGiti^ a e r-tr iaic. itL tje orrui aaGD crt^j l trt. Kaatii- aa KmeG.ee. gggž,o. a&tsis-v. " laariocr. oočece:	z. vno-vcevt-
g?- sadu -lis te en: ozorr. Kme zzgzo- d. s- muci a. oc-ereš vpraša: • oEror: sraisi ercr.o taE
ar.tan^-T*-Kmt ::,.ŠE u stanaru;
rr?i
ca s-
li_lC
na o dji t
iKii-if
s mer
sic -
4,
ns l s
SE- »OD--
ig .s 79 mest g —iizGiianc ko cec resoiacu. mrnoorsE pocrai vrrasazaer aanoviastes Fveu. e cosDoaaisE 1; neoo :ca idsg:-až s Bi.ian"'' a s.ian^ai oodiat. s- e- _ usianop- giee . u- zozzgic-- da: ..mt z~gz: rnmerei z-aanoTiGSEer
wostMjfciirsiti f'est
t.
- r— —
&
-	f^esri rraniiroc -.cce
Gasi oa.očt zre vintGea gg_____
ši - :tt°ti r-n-i	iiSTkia: x se a:
posrv HSCfiSi L 4. rreoo- za sir-Ge3arG.. zs^oot- gegie-. na tre. m—
seoG cn.rsri5	teroaiv- 7 ->-!■;,-.-.T
d vuczgg GHj;a:cG- teri^te g trea. rr jsrjaG.
-	-"noosifi	IGGHG: "	- >ea GajDcvejeen izggg o igg —n,- - .
gj- zitt,- potiae- z. _(>:- g___.jo go- ara
£.0' :-. vrn te.g.. GmGG.isaz> Oevizsii. r» zer z. maiooce Igg aax a. > sg-st - rrveG. teeoa ,igg:j. SKGpe: očeo: U&U G C=TI- SEOCi . G__Jtarz arzGLE-in
-	NzZbCVrg*} ozir<š£.- ! cetne-.ti 1 iseorraa. Drrocaj. a 7 imfcG a- cg. sv-; oocg soc- i;ecaaGiG ttcthu o-iceGa- arrav- y n soor aož^u. a- 3 zegeč zaet-ti. rrazoet o-..',-go£ ego aazEo^TGi Dczrosza- oezcera g > ttc aic. :zErriec.ai •-	ft:-j- GGaer^taa^ PorrosGj eeic-eGa - aa: zrzsT v - 2.Z.* rti: )€GG aa^ z ^e cec t>»"vt*>.
>	ctiom rr:weEt ra-r trossrra ^eto
>	potnosn* aaaG.7- nazao^vat. NSTG o-eoidosg a	rvcrziici
D&eiaote izeas: 7- a^ana. i.	>rn I«,
itis-aes. &0M-ČG: g o- rraaj -.st.-i£.c.ai. S' c jvaoeno-.
= Efoaavt Pr " om--lehniccet x5®oa:
KraeGievc. s ooa vrt a n&hiesz • o-er-e- Gc-iacu-: 27 g Giea aoa3c ggig.
. p—i. paea- aoos^
* ..'jtta.
oa-
n.' >—
rticea. c-iig C9Vft'ea. 101- cerez^L. i i-.--i; c»ec- oooav- meaeGiE- «	d; pt*~
a- ooD?"*7 Grcez. cinEo^ec. r>f- .i. ranz. a zt. siEt jVt. rrtl:u. EticiGirEE- soa-. TeroeGGn^. Ereac iaE. ita — a'E- i. n 1 9- d: vrša. rr crtav zrzavG:. moEODa.o" j&eorraGi gc:ieeii. r;ea aoas^ iia.00 Eijorramo- Karton- — _>e- 17 jtiiii; s- o vrta. rr zzreKc. zjzsvgg ze-ezGi - g,-rteo- Ec:iaca. riea- aoos®- 750 eedicgg metro- dukovig Gr: — _<e ^ jg_jč s- u-rrfii. rr eecerau. aireac. Gii.avi_G z~ iezGi • Beorraa: olenn. bcitecii. ciea-aoosv- _-i,,.00 e: repiccea.	— Kra-
sa: eeisvnic. T Kirt iiar srrejcni. a la . e. D0GUZD- iriea- aoaavt ies- — L'^ - juiijt s- o vriša. rr . odcetE". ^oia--tfinnicceat zsvoa »ara je v. oiena. uc-tacij. piea ac,aa?t razGG stroje:
Borzi
->; iTzfci.-jansa oon 7- znast Ereteia
tecei oevGG. prom« j.s nasrrot _.81 1.5,	g
Ila v zaboji: ezizg ten-"
E— >03. I>1I J.6 nii-j>o3c
i^OEOO
benst
Ccria Keorra. 7, Pen: 2J.2. 1L.146- !v»w\'cr. h0ri.62o. K rase. 5a.9. Mnaa 2S.27 kaeri 41.9 .^jnsteroar 2P7.575- betiir 122.5. Irana 57j8C stoc--noir 78.1: Osi 7S.K Kopermavr Pract 12.8': Varšava 57.325. Atec- 2.9. buKarešt: 3.0L
Eiett:
Dnna: Dtrnav-Sava-jadrar. 13.4- TrrK-vehsK: 14/k A:pmt-Ioon; 1L5I
Jlagovne tržišča
BosB.12
-1- Ne v- Vcrk 14 jnrrja Teneecca vztrajna Zak". Teča> zz Jgg; ll^f (li-17^. aa 0K1 11^5 (11.1 E
Naše gozdno bogastvo
Kako vpliva gozd na podnebje — Gozdni požari, njih
nastanek in zatiranje
Gozdovi so ponos in poslednja nada vsake kmetije. V njih se odraža vse sveže, prožno razgibano vnanje lice domovine in vanje se vedno znova vrača naše hrepenenje, kadar smo daleč od njih. Varujmo zato v vročem poletju pred pogubonosnim ognjem dragocen porasli svet, ki nam mora biti prav tako drag, kakor je obžalovanja vredno brezbrižno uničevanje deset in desetletne rasti.
Jugoslavija zavzema med državami Evrope po reda ti vnem obsegu gozdov šesto mesto. 7,600.000 ha ali 30 % njenega površja pripada gozdnim tlem, od katerih je 7 milijonov ha pogozdenih! Največ našega gozdnega imetja, 60 %, pripada visoki legi. Nepretrgan pas lesnega bogastva se razrašča s Triglavskega pogorja preko Notranjskega Krasa, Gorskega kotara in visoke Like v notranjo Bosno. Tu se na široko razrasli gozdovi v presledkih odcepijo na visoki svet crnogorice v severnovzhodni Črni gori, drugi ogranek pa sega dalje v srednjo Srbijo in zapaclni del Makedonije.
S tega visokega gozdnatega pasu se spušča nekako 6 % sreda ie visoke šume, krog 24 % gozda pa pokriva doline in ravnine naše zemlje.
2,600.000 ha listovcev se odene vsako pomlad s svežim zelenjem. Košati bukovi gozdovi sami zavzemajo 1,650.000 ha, 1,250.000 ha listnatega drevja pa si prijateljsko deli prostor, svetlobo in toploto z vedno zelenimi iglavci. Smreka, jelka, bor in drugi šče-tinarji tvorijo 830.000 ha nemešahega gozda, starodavni, že mnogo izsekani, pa znova zasajeni slavonski hrasti si laste z ostalimi vrstniki tega dragocenega in trpežnega lesa v vsej državi še vedno 720.000 ha zemlje.
Veliko, v tujsko prometnem, še bolj pa gospodarskem pogledu
neprecenljivo je lesno bogastvo Jugoslavije.
V doba, ko je konjunktura na lesnih tržiščih bila na višku, so naši gozdovi donesli prebivalstvu in državi lepe dohodke. Primerjajmo izvozne produkte v 1. 1920.—1929. po tonaži in vrednosti, pa odkrijemo dragoceno postavko, ki jo skriva v sebi racionalno dobro ohranjeni gozd.
Od skupnega izvoza 35,042.605 ton v vrednosti 62.549,408.629 Din je odpadlo v navedenih 9 letih 15,021.930 ton ali 43.03 %. po vrednosti pa 13.652,483.945 Din ali 21.8 odstotka celotnega izvoza na lesne produkte. že ta enostavni zaključek sam na sebi kaže, kolikšnega pomena je za sleherni košček zemlje zadostna množina lesa.
še večji pa je pomen gozdov v presojanju obče krasote naše zemlje. Ne le individualno v nas samih, temveč pri tujcih, ki so vsepovsod širom države deležni raznovrstnega zaporedja prirodnih sprememb, vtisnejo gozdovi še posebej prelepi okvir vsaki pokrajinski sliki. Dejstvo, da goli, skalo vi ti svet našega Krasa zagrabi v nas nehote primero bedne, opustošene zemlje z zelenimi livadami in gozdnatimi obronki, je pravo merilo za dragoceni trud naše gozdne uprave. S postopnim zasajanjem in pogozdovanjem osvajajo oblastva zadnja leta vedno več skraševanega sveta ob našem Primorju, koteč bodočim pokolenjem prikazati posebno obal prelepega Jadrana v novi, temnozeleni odeji, iz katere se bo v sinji modrini morja odražal le še neza-vzeti kraški apnenec.
V	poslednjih letih poleg države tudi zasebniki pridno pogozdujejo. Končno je prevladalo spoznanje, da se bo tujski promet ob Jadranu dvignil le tam, kjer bo tujec našel tudi zadostno blažilne sence in prijetnih sprehodov v hladu obmorske vegetacije. Seveda je zasajanje v borbi z vročino, sušo in vetrovi zelo zamudno. Samo v severnem delu Jadrana, na Hrvatskem Primorju in otokih so v 1. 1919.—1929. porabili za na-sajanje 5,780.230 Din. Na leto so pogozdiii približno 186 na.
Pogozditi bi bilo treba tod še 71.500 ha. Podpore za pogozdovan, i so se zadnja leta zvišale in če bi nadaljevali v dosedanji izmeri, bi bil ves porabni svet Hrvatskega Primorja in otokov pogozden v 380 letih. L. 2310 bi imel severni Jadran vse drugačno zaledje ko danes ...
Slovenija je v večjem delu skoro povsod sorazmerno dobro pogozdena. Od celotne površine 1,561.056 ha odpade 1,485.586 ha na produktivno zemljo. Pretežno gozdna tla zavzemajo od tega 690.606 ha ali 44.2 odstotka celotne površine. Največji obseg, 34.73 % si laste iglasti gozdovi, 21.09 % je zarasla bukev, nekaj manj ko 2 % hrast, 10.27 % odpade na mešano listnato drevje, 32.8 % na listovce, pomešane z iglastimi gozdovi.
DoDro zaraščeni svet naše banovine nudi v primeri z golim Krasom vzdolž našega Primorja, v Liki, Hercegovini, Črni gori in Makedoniji najlepši zgled, kolikšen je pomen gozdov za obstoj človeka na zemlji.
Vpliv gozdov na podnebje
ni sicer tesno povezan z dejanskim posegom v razvoj zračnih vremenskih činite-Ijev, temveč je le manjšega, krajevnega pomena. Subjektivno pa občuti vsak človek, posebno v vročem poletju, kako dobro mu denejo prijetna senca in blažilni hlad, ki vejeta iz gozda.
V	pogozdeni okolici ne beležijo nikoli tako visoke vročine kot bivališča na golih, soncu izpostavljenih tleh. Sarajevo in Mo-star, pogozdena okolica Ohridskega jezera in goličave ob Vardarju, večina Slovenije v primeri z manj zaraslim Prekmurjem in sosednjimi ravninami, notranji gozdnati svet države pa prostrana, odprta žitorodna Vojvodina so nasprotja, kjer je sončna pripeka mnogo jačja na goličavah kot na gozdnatih tleh.
Svojčas smo v našem listu že poročali, kako ogromne množine vode porabi gozd, ki jo z izdatnim izhlapevanjem znova oddaja v zrak. Listje prestreza nekako 28 do 30 % vsega na leto padlega dežja. Spomladi prejmejo gozdna tla krog 68. poleti 72, jeseni 73, pozimi 75 % deževnice.
Zemlja v gozdu pa kljub temu zaradi listja in suhljadi dolgo obdrži svojo vlago, posebno v poletju, ko jo drevje najbolj potrebuje. Korenine gozda zrahljavajo zemljo, skozi luknjice pronica zadržana deževnica ter napaja studence in potoke.
Ob sončnem vzhodu orejema zemlja toploto. Golo ali z nizko travo poraščeno površje se naglo segreje, skozi listnati plašč gozda in vejevje, ki sta slaba prevodnika toplote, pa težje prodre. Moč sonca tu ni tolikšna ko zunaj gozda. Da se drevje počasneje segreva ko travniki in polja, je kriva tudi obilica rose. ki jo sonce v poletnih jutrih počasneje iZhlapeva.
Svoj hlad oddaja gozd tudi okolici. Zrak se spenja iz gozda, na njegovo mesto pri-
teka drugi. Odtod prijetno hladni vetrič, ki veje poleti iz gozdov.
Ponoči ostaja izžarjena toplota gozdnih tal večidel pod krošnjami dreves. Zato je gozdni zrak v noči toplejši ko sosednji na prostem.
V	vročih poletnih dneh je zrak nad gozdovi absolutno in relativno bolj vlažen ko nad okolico. Iz gozda prinaša vetrič vlago tudi okolici. V prvi polovici poletnih noči struji iz hitreje ohlajene okolice pri tleh k gozdu hladen, nad gozdom v okolico pa toplejši zrak, z obilico hlapov, ki jih pobere z listia. Rosa pada na tla, nad gozdove lega ranla meglica.
V	veliki meri zadržujejo gozdovi mehanične učinke vetrov. Z ustavljanjem vetrov obvarujejo gozdovi okolico prenagle izsu-šitve. Topel in suh veter sprejema na poti čez gozdove vlago, ki jo prenaša dalje. Vlažno topli veter pobira iz gozda vodno paro, ki se zgosti v meglo ali dež.
Na prostih ravninah pade običajno nad gozdovi več dežja ko na goličavah. V bližini morja, jezer ali velikih voda vpliv gozdov na podnebje ni tolikšen. Dejstvo pa je, ga gozdi znižujejo srednjo letno temperaturo, blažijo poletno vročino. Kjer so gozdovi, ni skokov v temperaturi, pred vsem pa ne primanjkuje dežja.
V	poletju, ko na izsušeno zemljo pripeka vroče sonce ni odveč, da opozorimo na
vzroke gozdnih požarov.
Vsako leto uničijo požari velike predele šume, glavni in skoraj edini povzročitelj pa je vedno človek. Namenoma ali pa nepazljivo ravnanje z ognjem pri zaposlen ju v gozdovih ali na izletih in nesreča je tu.
Mnogi zažgo iz namena, da bi spremenili gozdna tla v polje. Pogosto pa nevešči koristoljub ognju ni kos, požar se naglo širi in marsikje uniči tudi vasi.
Požar pa lahko nastane iz povsem ne-nameravanih vzrokov. Izletniki n. pr. iščejo zavetja pred poletno vročino v hladu gozda. Prirejajo piknike, peko janjca na
ražnju. Ko se /eseda družba razide, marsikdaj ne pogase žerjavice in prvi veter raz-pali požar. Ta ali oni odvrže neugaslo vžigalico ali cigareto v suho listje m spet je uničen lep del gozda. Zelo nespametno je puščanje steklenic ali črepinj na gozdnih tleh. Sonce pripeka vanje in pogosto se na vztrajnem žarišču vname trava. Mnogo previdnosti in ugodno vreme morajo upoštevati oglarji in delavci pri apnenicah.
Na požare, ki jih povzročijo iskre iz lokomotiv, posebno na industrijskih železnicah s slabšim kurivom, strogo pazi železniško osobje.
Gozdni požari so lahko:
Podzemni, ki so pa redkejši, v krajih s premogovo ah šotno tvorbo. Najčešči so prizemni požari, kjer se vname neposredna površina, ruševje, suha trava, listje itd. Zelo naglo se širi in je prav nevaren. Površni je požar, če preide ogenj na grmovje in veje, drevesni pa, zelo redek, da gore izsušena, preperela debla ko bakle. Zdravo, sočno drevo je polno sokov ter se težje vname, lažje pa smolnati iglavci, posebno bori.
Najsigurnejša
obramba pred požari gozda
je previdnost človeka sama ter v večjih gozdovih čuvaji. Nagla prisotnost gasilcev je najboljša obramba, gašenje z vodo pa je le redkokje mogoče. Najbolje je oborožiti se s krampi, sekirami, lopatami, mo-tikami itd.
Podzemne požare ukrotimo najlaže, ako ves okoliš napojimo z vodo. Pogorišče zaokrožimo s prekopi, kamor nasujemo sveže zemlje, preko katere se ogenj ne more širiti. Prizemne požare zadušimo z udarci na rušo, da preprečimo pristop zraka. Treba pa je paziti, da z zamahi ne usmerimo ognja drugam. Ako ni vetrovno in se ogenj še ni posebno razvil, je najbolje gasiti s čelne strani. Ob gostem dimu, večjem ognju in vročini gasimo od strani tako, da krčimo požar v obliki klina. Gasi se tudi z zasipavanjem zemlje na čelni strani, kjer so tla rahla. S tem udušimo ogenj, pas izkopane zemlje pa prepreči nadaljnji razmah ognja.
Velike nadzemne požare pa je treba takoj izolirati. V oddaljenosti, kamor veter ognja še ne donaša, je treba brez štednje posekati in izčistiti 20 do 30 ni širok pas. Gozdne Jase, pota in grape so zato najprimernejše. Zemljo je treba razrahljati, debla odstraniti. Pogosto zažgo protiogenj glavnemu požaru. Ko izgori vse, kar je vnetljivega, nima veliki požar v tem pa&u kaj požgati in se mora ustaviti.
PRI ZAPRTJU IN MOTNJAH V PREBAVI
vzeti zjutraj na prazen želodec čašo prirodne FP^BIZ JOSCfOVC 8-»
Registrirano od ministrstva za soc. politiko m nar. zdravje S. br. 15.485 od 25. V. 1935.
Bratje na obeli straneh ure — nekdaj in danes
Spomini na zbližanje s prekmurskimi Slovenci
Ob priključitvi k Jugoslaviji je bilo Prekmurje široki slovenski javnosti docela neznana zemlja, njeni ljudje če že ne popolni neznanci pa naši najoddaljenejši znanci. Tudi Prekmurci. ki so živeli stoletja v občevanju s tujci, so bolj poznali sosedne Madžare in Medžimurce kakor nas. Glavni vzrok temu je bilu ono razkosanje naše zemlje po deželnih in županij-skih mejah. Le redki so bili primeri zavestnega medsebojnega poznanstva.
V strokovno področje bi spadal spis, ki bi nam nudil o tem izčrpne podatke. Namen vrstic je samo obuditi one splošno znane pa redke primere, da iz teh vidimo, kako neupravičena so naša očitanja Prek-murcem, češ, da se še niso zadostno vživeli v nove politične in kulturne prilike.
2e leta 1873. piše »Slovenski učitelj«, da zadene krivda predvsem nas s te strani Mure, ako odporna moč ogrskih Slovencev peša, ker smo dosihmal premalo marali za naše prekmurske brate.
Če izvzamemo v 18. stoletju nekaj učenih glav (Popovič, Gutsman), ki so poznali Prekmurce, so iz naše široke množice poznali in občevali z ogrskimi Slovenci le sosedni bratje s štajerske strani. Neposredna bližina je vodila Prekmurce po kupčijskih potih v Ljutomer in Ormož, kamor so najrajši zahajali. Prav tako so Prekmurci spoznavali, da žive na drugi strani Mure ljudje z istim jezikom in navadami, da se prav tako imenujejo Slovenci kakor oni sami, tedaj, ko so obiskovali božja pota v sosednjem Štajerskem. Najbolj znani romar-
ski poti sta bili Sv. Trojica v Slov. goricah in Marija Snežna. Ob teh priložnostih so si kupovali molitvenike, ki so jim nudili slovensko književno branje, največkrat je to bil mariborski »Venec cerkvenih pesmi«.
Ako ta pota še ne pomenjajo hotenih narodnih stikov, tedaj moramo navesti tudi zavesten akt: udeležbo 600 Prekmurcev na prvem slovenskem taboru L 1868., na katerem so panonski Slovenci zahtevali svoje pravice od nasprotne jim tuje vlade.
Kakor štajersko-panonska večina, tako so tudi njih izobraženci bili med prvim«, ki so poznali Prekmurce in jim očitovali svojo ljuibezen. Da ni bilo več takih ljudi tudi v ostalih avstrijskih slovenskih predelih, se ni čuditi, saj smo šele po Miklošičevi jezikovni teoriji, pri literarni uri v srednji šoli, komaj obudili spomin na panonske Slovence.
Najbolj navdušen ljubitelj bratov preko Mure in skrbni nabiratelj njih naroditega blaga je bil Raičev Božidar, ki je v Narodnem koledarju in Letopisih Matice Slovenske priobčil »Črtice o Prekmurcih in o njihovem govoru« ter »Prekmurski knjiž-niki pa knjige«.
Po Raiču je dovedel Glaser ogrske Slovence v našo prvo slovstveno zgodovino.
Z nič manj ljubečim srcem je obhodil vse prekmurske vasi Anton Trstenjak, ki je v Spomen-cvieču objavil »Odlomek iz ogrsko slovenske književnosti«. S spisom »Slovenci v šomodski županiji« je opozoril našo javnost na selišča slovenskih pro-testantovskih rodovin, ki so bila naša naj-
bolj izpostavljena narodna postojanka.
Prvi ogrski Slovenec, ki se je zavestno naslonil na brate v avstrijskih pokrajinah, je bil oče Prekmurcev, dr. Franc Ivanoci. Opozoril je zgodovinarja dr. Grudna na »Starine železnih in zaladskih Slovencev«, ki so izšle ponatisnjene v časopisu mariborskega zgodovinskega društva. Ivanoci je začel širiti slovensko časopisje in mohor-ske knjige v svoji krajini, tako da je imela v celem soboteljska škofija 200 mohorja-nov. Mohorjani so bili najtrdnejši Slovenci. Iz Ivanocijeve šole je izšel Štefan Kuhar, ki je s Štrekljem objavil v mariborskem Časopisu »Narodno blago vogrskij Slovencov« in s tem močno zainteresiral ostalo slovensko javnost za narodne starine Prekmurcev. Od tedaj je bilo zgodovinsko društvo močno pozorno na prekmurske Slovence.
Dijaštvo ni tvorilo nobene vezi, ker je obiskovalo šole na Madžarskem. Prav maloštevilni so oni in še ti iz najnovejšega časa, ki so obiskovali pred vojno naše šole. Te so pritegnili v slovensko večinsko ozemlje celjski redovniki, ki so prihajali kot pridigarji na misijone v Prekmurje.
Skupna vez kmečkih mož in fantov z obeh strani Mure se je poživila na fronti, kjer so Prekmurci spoznali, da je še več Slovencev v monarhiji. Prekmurski front-niki so bili prvi glasniki novih časov.
Najvidnejši izraz združene moči je bil skupen nastop štajerskih in prekmurskih Slovencev spet v Ljutomeru novembra 1918 ob razglasitvi Jugoslavije. Prekmurci, ki so se pripeljali na okrašenih vozeh, zlasti iz daljnih krajev, so na tem shodu tudi zase zahtevali svobodno Jugoslavijo.
Prava naša narodna sreča je, da je dr. Slavič že pred prevratom prepotoval in spoznal kraje in značaj ogrskih Slovencev. Le njegovemu odličnemu poznanju razmer onstran Mure in njegovim informacijam na razmejitveni konferenci se je zahvaliti, da nam je pripadlo še neosvobojeno ozemlje.
Omenim še štajerskega Slovenca Božidarja Severja, ki je že kot mlad fant zahajal onstran Mure. Dobro poznavajoč tamkajšnje prilike, je bil kos organizirati prvi narodni svet za Prekmurje.
Za utrditev narodne enotnosti in poglobitev skupne zavesti je po osvobojenju največ doprineslo učiteljstvo in prekmursko dijaštvo. Saj so oba Maučeca, Novak, zlasti pa Miško Kranjec s svojim dosedanjim delom ustvarili najtrdnejši most preko Mure. Imamo dovolj znakov za upanje, da bo nova prekmurska mladina, vzgojena v naših šolah storila naiveč.
Več ko s prekmurske strani je bilo v smislu medsebojnega poznanja zgrešeno z večinske strani Mure. Osrčje je tisto, ki je do sedaj še vse premalo dovajalo zdrave krvi v izvensrediščne dele. Čas je, da Ljubljana popolnoma preneha biti uš na glavi Kranjske (danes reci vsega našega ozemlja), kakor se je to nekoč godilo. Priznati moramo, da se je marsikaj že storilo, da do-vedemo Prekmurce tudi duhovno v nov« meje, v nov civilizacijski in kulturni krog. Omenjena bodi železniška zveza z Ormožem, razširjenje osnovnih šol, pol gimnazije, nekaj prosvetnih društev, Plečnikove umetnine, Steletovo spomeniško delo in še kaj.
Vendar prav z zrelišča, da je naloga naše sredine vedno in ob vsaki priliki budno paziti, da ne zapostavi nikoli nobenega našega predela, večkrat kaj ni v redu. Na primer: Neodpustljiv kulturno-politični greh je, da med Rupljevimi protestantskimi pisci ni Prekmurcev. Prav tako more zaboleti vsakega Prekmurca, med katerimi je precej mohorjanov, da ne najde med Pirjevče-vimi »Slovenskimi možmi« svojega Štefana ali Mikloša Kiizmiča, Ivanocija itd. Menimo, da more storiti vse prej ko ugoden vtis na Prekmurca, ko mu pove Fr. Vodnik v uvodu v »Življenje«, da njegov rojak Miško Kranjec, najvidnejši prekmurski lite-rat, ne zna književne slovenščine. Ako je taka ugotovitev utemeljena, potem gotovo ni umestna kot spremljevalka k delu, ki ga dobe pisateljev5 rojaki, ki jo morajo itak dostikrat preslišati zaradi svojega narečja. Ali ima Narodna galerija vsaj eno Vrečičevo delo? Ne vemo, čigav greh je, da danes po petnajstih letih nimamo v nobenem našem muzeju (razen »bosmana« v Mariboru in črensovske omare v Ljubljani)
NA OTOKU KRKU
priznana biserom Kvarnerskih otokov, mila klima, peščena kopališča — za otroke in neplavače, oujna vegeta cija, parobrodska zveza 8 Sušakom dvakrat dnevno, vožnja traja i un Električna razsvetljava. Popolna pen zija v hotelih od 50—60 Din. Kopanje brezplačno. Informacije daje Kopa-liščno poverjeništvo. 152
BOGATAŠ in SIROMAK
Kaj je
obojid največja slast
ČOKOLADA
siti enega dela ljudske noše, kakor tudi ne ostalih narodopisnih predmetov iz Prek-murja. Ali so organizatorji kongresa narodnih noš 1. 1932. poskrbeli, da vidimo vsaj en par v reprezentančnem sprevodu? Tudi na lanskem plesnem festivalu ne bi bilo odveč, ako bi poleg plzenjske skupine ponovili prekmursko »gostiivanje«. Dovolj je primerovl
Mnogo stvari bo moral nadomestiti mlajši rod Prekmurcev, nikoli pa ne bodo mogli storiti vsega v popolnosti, ako se tudi naša sredina ne bo ob vsaki priliki zadostno odzvala.	Mir.
Beograjski list o modni reviji
Prejeli eimo: Neki vodilni beograjski Mst je nerad zapisal kako pohvalno besedo o ljubljanskem sejmu. Ako je moral tudi včasih priznati veličino te naše gospodarske prireditve, je takoj udaril po kaki malenkosti, ki jo je povzdignil na višino, samo da je padal ugled celote.
V obširnem poročilu o sejmu dne 5. t. m. je med dirugrim navedel odlomek ta člančka predsednice priredlbenega odbora pod naslovom »žena in obrt«, ki je zaključil s stavkom: »Razstava nam pokaže širok pogled na delo in težnje slovenske žene.« — Nato pa takoj pravi nekako zavestno strogega objektivnega kritika, da: »ta razstava ni niti od daleč pokazala tega, kar je obetala. Cela razstava je posvečena skoraj izključno ženski modi, kakor da slovenske žene nimajo drugega posila nego da mislijo aarno o modi ln da vsa njihova veljava (vrednost) tiči v oblačenju ... Vsa ta prireditev popolnoma demantira ono, kar 60 pobuditeljice pisale o njej. — Glavna del te prirediitve je — modtna revija, ki je sicer prirejena z dovolj smisla in je novost za Ljubljano«.
Ta poročevalec je moral sedeti na očeh fin ušesih, da je videl le revijo in tiste diražeetne manekinke, ni pa videl naravnost ogromne razstave vsega, kar 6pada v delo in brige žene, vse tiste praktične potrebščine v domačnosti, v ženskem gospodinjstvu, kar je imelo namen pokazati kaj vse moremo dobiti iz lastnih sredstev, iz domačih rok, domačih surovin, domačih izdelkov, po najugodnejših cenah. .. Modtna revija je bila pač jako posrečen nameček, prirejena pa s takim umevanjem in okusom, da nočemo biti našim damam le hvaležni, da so v tem pogledal — lahko trdim — potolkle Dunaj in Berlin, kjer je br!<o sicer po več pozornlc, ali vse skupaj niso nadkrilile ljubljanske. To je pokazalo tudli široko zanimanje za predstave, kajti modmi saloni so zdravo tekmovli med eeboj, manekinke so bile kar na višku zahtev, srčkane in skromne obenem, a konferansje Jelačin je potolkel vsakega Dunajčana ali BerMnca. Čast mu!
Skratka: Vsa prireditev Je tako lzbomo uspela, da se more le kak zavistnež ob-regati ob njo, tako nekako, kakor tisti Zagrebčan, ki mu je naš nebotičnik obtičal v želodcu. — AM tako malenkostni vendar ne smemo bitii!
Vsa razstava je bila tako bogata, da je mogla bitii za vzor vsem drugim delom našega res znamenitega velesejma. — Modna revija je bila naravnost atrakcija velesejma, kar je pokazala veduo nabita dvorana in splošna zadovoljnost vseh dam in gospodov, kd so vsi prišli na 6Votf račun. Tudi moški smo videla, kako bi mogle biti vse naše dame po nižjih cenah ali s svetovno dobrim okusom opravljene doma, na promenadi, na plesu, na koncertih in gledališčih, sploh v vsej javnosti, tako da bi 6e Ljubljana vredno pridtružila evropskim mestom, kjer vladata okus in smisel za lepoto in — zmerne cene za domače blago, ne pa naročHa iz Pariza, kakor zapravljajo naš domači kapital modni aaloni v — drugih jugoelo-venskih mestih. Pika.	—ag—
Delo naših Kolašic
Lepo uspele skupščine Kola srbskih sester v Beogradu se je udeležilo nad 500 delegatk iz vse države
Dne 11. maja je prispelo v Beograd na skupščino Kola srbskih sester nad 500 odposlank iz vse države, ki so se še istega dne poklonile spominu velikega kralja na njegovem grobu. Drugega dne, v nedeljo 12. maja dopoldne, se je vršilo zborovanje v Domu srbskih sester Dvorana je bila nabito polna. Zbora so se udeležili v velikem številu tudi zastopniki civilnih in vojaških ob-lastev.
Ko je predsednica, dvorna dama Mirka G r u i č e v a otvorila zbor z navdušujočim nagovorom, sta sledili izčrpni poročili tajnice in blagajničarke. Blagajniški promet je znašal skoro tri milijone dinarjev. Revizijski odbor je našel vse poslovanje v vzornem redu in predlagal razrešnico. ki ie bila sprejeta.
Nato je zastopnik Rdečega križa pozdravil zborovalke in slavil Kolo, ki je imelo zlasti
v času vojne mnogo dela, ko so članice pomagale Rdečemu križu. V enakem smislu je pozdravil Kolašice tudi zastopnik Jadranske straže, ki je dejal med drugim: >2ena naj bo dobra mati in vzgojiteljica svojih otrok, ker le duševno in telesno zdrav narod bo lahko branil naše morje.« Govorili so še ga. Peleševa iz Zagreba, zastopnik iz Primorja in mnogi drugi.
Popoldne se je zborovanje nadaljevalo. Sledila so poročila podružnic, ki jih je 125. Delegatke manjših podružnic so poročila
kar oddale, po večini pa so jih same preči-tale. Vse so se v poročilih spomnile velikega kralja, ki je dal življenje za svoio državo.
Predsednica krške podružnice Retlno-v a je podala prav skrbno sestavljeno poročilo, ki so ga zborovalke vzele na znanje. Prav tako lepo je bilo poročilo ljubljanske delegatke, ki ga je zaključila z besedami: »Močna in nerazdružljiva vez med nami naj bo naš mladi vladar kralj Peter II., ki mu je usoda določila, da je moral že v zgodnji mladosti stopiti na prestol Jugoslavije. On je naša najlepša nada, da se bo nadaljevalo delo, ki ga je začel njegov blagopokojni oče. Čuvajmo Jugoslavijo!« Zborovalke so govornico prisrčno pozdravljale z vzkliki: »Živela Ljubljana!«
Po poročilih, ki so se Čitala v nedeljo popoldne in v ponedeljek ves dan, so sledile volitve. Soglasno in z velikim odobravanjem je bil spet izvoljen stari odbor s priljubljeno dvorno damo Mirko Gruičevo kot predsednico.
Banjaluške Kolašice so bile sklenile, da bi ob otvoritvi svojega doma v Banja Luki podarile kralju Aleksandru I. dragoceno konjsko opremo, staro 400*let. Toda zločinska roka je prej pretrgala nit življenja velikemu kralju, zato Banjalučanke žele izročiti ta dar mlademu kralju. Dragocena
konjska oprema je bila nekoč last enega izmed turških sultanov. Oprema je bila v umetniško izdelani skrinjici v zborovalni dvorani na ogled.
Zvečer v nedeljo je bila v Kolarčevi dvorani lepa prireditev. Izvajali so se slovanski plesi. Lepo kostumirane skupine so kazale svoje narodne plese; srbske, ruske, Črnogorske in druge. Dvorana je bila nabito polna. Navzoča sta bila tudi prvi podstaro-sta SSKJ Gangl in podnačelnik Jeras iz Ljubljane, ki sta mudila v Beogradu na sa-veznem zboru.
V torek dopoldne je bil v saborni cerkvi parastos za velikim kraljem in za vsemi pokojnimi odbornicami in članicami. Navzoči so bili celotni odbor Kola srbskih sester, vojaški in civilni predstavniki, številne delegatke, članice in drugo ženstvo. Ko so duhovniki opravili molitve, je imel nadškof rodoljuben govor na članice, ki ga je zaključil s trikratnim vzklikom: »Slava kralju Mu-čeniku!« in vsa cerkev je odgovorila: »Slava, slava, slava!«
Popoldne ob 14. smo se morale zbrati v domu, da smo se pripravile na avdienco pri Nj. Vel. kraljici Mariji. Ob pol 15. smo se napotile v stari dvor. Bilo nas je čez 450. Odbor s predsednico Mirko Gruičevo je imel kar mnogo posla, da nas je uvrstil. Reči pa moramo, da smo bile Slovenke deležne posebne pozornosti, največ po zaslugi ugledne dvorne dame Fran je Tavčarjeve. Kmalu je stopil v dvorano maršal dvora z besedami: »Nj. Vel. kraljica Marija živela!« Iz vseh grl je sledil odgovor: »Živela!« Kraljica jt stala s svojim spremstvom pred nemi. Poleg nje je stopala dvorna dama Mirka Gruičeva, a za njo dvorni dami
Hadžičeva in Srškičeva in kraljičin adju-tant. Gruičeva nas je predstavljala Nj. VeL kraljici Mariji po skupinah. Kraljica je bila zelo dobro razpoložena in je kazala veliko zanimanje za posamezne skupine in njih delo. Ustavila se je tudi pred nami Slovenkami in je Gruičeva pojasnila: »Slovenke iz Ljubljane in Krškega. Prišle so zelo daleč. Bile "so tudi z nami na Oplencu.< Podala nam je roko.
Ko se je od nas poslovila, smo si smele ogledati ves dvor: sobane, salone, spalnice in knjižnice, prekrasne slike in druge umetnine, dvorno kapelo, krono, grb in že-zlo kralja Petra I. Osvoboditelja in mnogo drugih znamenitosti.
Zvečer ob 20. je bil slavnostni banket ▼ Domu srbskih sester, na katerem so se vrstile napitnice kralju, kraljici in vsej dinastiji. Iz stotine grl je donelo: »Slava velikemu kraiju!« Neštetokrat je bila viharno aklamirana tudi ljubezniva predsednica Mirka Gruičeva.
V tesnejše stike smo Slovenke stopile s sestrami iz Skoplja, Sarajeva, Banje Luke, Čačka, Pančeva, Požarevca, Šabca, Prištine, Splita, Dubrovnika in Kotora. Medsebojno smo ugotovile, da korakamo povsod po isti poti. To pot hočemo tudi nadaljevati in se naslanjati na naše matično društvo. Lepo je bilo videti, kako so se prosto razgovar-jale seljakinje z akademsko izobraženimi ženami, a osivele prvoboriteljice Kola s mladenkami, ki bo spet in spet zagotavljale. da bodo vestno nadaljevale delo svojih prednic.
Poslovile smo se s prisrčnim zagotovilom. da se še vidimo v našem lepem Beogradu.
TOGAL
OZDRAVI REVMATIZEM
to izjavlja tudi gori naslikanih pet naših znanih ljudi, po uporabi Togal tablet. Med drugimi nam pišejo:
»Uporabil sem Togal tablete. Rezultat je stvarno presenetljiv. Trpel sem na revmatizmu, da nisem mogel hoditi niti poklekniti. Po uporabi nekoliko škatlic Togala so bolečine popolnoma izginile.«
Togal tablete koristno vplivajo na cirkulacijo krvi in preprečujejo usedlino sečne kisline. Preko 6000 zdravnikov priporoča v uradno potrjenih ocenah uporabo Togala zoper revmatizem, protin, ishias, hripo in bolezni prehlada. Togal-tablete, zmerno vzete, so neškodljive za želodec in ostale organe. Vprašajte svojega zdravnika! Togal tablete se dobijo v vseh lekarnah.	5367
(Registrirano pri Min. soc. politike in nar. zdravja S. br. 14580 od 18. avgusta 1932.)
mače vesti
♦	Združenje odlikovancev s Karadjor-djevo zvezdo z meči, ki je imelo nedavno v Beogradu svoj ustanovni občni zbor, je uredilo svojo pisarno v Beogradu v Ulici kraljice Natalije st. 45. Prijavljeni člani Ooao te dni dobili položnice za nakazilo članarine, ki znaša za častnike letno 100, za. podčastnike in vojake pa letno &0 Dir ter se lahko plača tudi v obrokih. Odlikovane., ki še niso organizirani, pa naj čimprej javijo odboru združenju na zgoraj navedeni naslov svoje osebne podatke. V prihodnjih dneh bo začel odbor izdajati članske legitimacije, za kar so potrebne fotografije članov v dveh izvoda h
♦	Naši učenjaki — novi člani Slovanskega instituta v Pragi. Praški Slovanski institut, ki razvi4^ veliko znanstveno delo, pomembno za vse Slovane, je na svoji letni skupščini sprejel za svoje člane tudli nekatere naše učenjake. V kulturni oddelek sta bila izvoljena tajnik Jugoslo-

Okusen štedijiv a poceni
izdelek
Gsješke livarne železa in tovarne strojev d- d- Osijek
venske aSaatesiije vseučiliški profesor dr. Drasotia Boranič in konzervator spomenikov v Splitu dr. Ljubo Karaman. V n<a-rodno-gospod-arski odsek pa je bil izvoljen rektor ekonomsko-komercialne visoke šole d<r. Milan Ivšič.
Gradim štedim kupim LUTZ
» Obisk uglednega ameriškega pisatelja.
V Split je prispel predsednik newyorške-ga Penkiuba dr. Henry Seidel Camby, ki je urednik velike literarne revije. Dr. Camby je pred dvema letoma prisostvoval kongresu Penklubov v Dubrovniku in se mu je tedaj Dalmacija tako priljubila, da jo je sklenil obiskati ob prvi priložnosti. Obiskal bo tudi Korčulo, potem se bo vrnil spet v Split ter odpotoval v Benetke.
+ Stoletnico rojstva pesnika Simona Jenka bodo konec avgusta slavili v njegovem rojstnem kraju. S;imon Jenko se je rodil 27. oktobra 1S35. na Podreči, župnija Mavčiče na Gorenjskem. Domačini, okolica in vse Sorsko polje 6e že zdaj pripravlja na to proslavo, ki e bo vršila pod milim nebom z izbranim programom. Poleg slavnostnega govora bo več zbornih recitacij, koncert pevskih zborov vsega Sorskega polja, ki bodo peli Jenkove pesmi raznih skladateljev, itd. Z domačim odborom sodeluje tudi veliko kulturnih institucij v Ljubljani, M bodo z nasveti in moralno podporo pripomogle do večjega uspeha.
♦ V spomin Rada železnika nam je poslal žel. uradnik g. Fran Pisanski iz Bel-tinoev naslednje vrstice: Rado! Kako prijeten in nepozaben spomin na Tebe, ko si stopil leta 1918. v pisarno garnizij-skega šefa zdravnika, generala dr. Gedul-digerja v tedanjem bavarskem dvorcu na Dunajski cesti v Ljubljani in se mi kot mlad enoletnik-četovodja predstavil ter me poprosil, da bi bil sprejet v bolnišnico. Vodil sem tam pisarniške posle z gdč. Turkovo, Ljubljančanko. Povedal sem Ti, da imamo opravila samo z zdravniki in oficirji. Tvoj prijetni nastop in naša beseda sta me dvignila in šel sem vseeno h generalu in mu javil, da je zunaj mlad
Izvolite si ogledati naj-novejše obrtniške izdelke!
prostovoljec, ki je bolan in pro6i za sipre-jem v bolnišnico (Rado bi namreč moral odriniti na fronto). General je nekaj za-godrnjal, a vendar dovolil, da Te pošljemo na konstatacijo glede sposobnosti za nadaljnje potovanje. Pri izpolnitvi dotič-nega nakazila se je vrinila pomota. (Rado ni šel nazaj na fronto!) Veselim se še danes., da sem Ti lahko storil to dobroto. Lahka Ti domača žemljica!
Agitacija za zimo......LUTZ
♦	Grobnico iz llirslke dobe so odikopaJi v mostarski okolici. Uprava sarajevskega muzeja je dobila od upokojenega šolskega upravitelja v Vojnem obvestilo, d« so delavci pri gradlbd mostu med Vojnim in Bijelim poljem naleteli na ostanke starodavne grobnice. Muzejski strokovnjaki so prepričani, da so to ostanki grobnice lz ilirske dobe. Arheolog Sergijevskl je ie odpotoval v Vojno, da bo natančno j*re-gledal starodavno grobnico.
♦	Alka in aeromiting. Oblastni odbor Aerokluba v Splitu je na zadnji svoji seji razpravljal o prireditvi velikega aero-mitinga in je priprave zanj že poveril posebnemu odboru. Ta letalska prireditev, ki bo prva v primorski banovini, se bo vršila 18. avgusta v Sinju, kjer bodo tedaj uprizarjali tudi starodavno viteško igro alko. Na prireditvi v Sinju bodo sodelovali tudi zastopniki češkoslovaških ln angleških aeroklubov.
*	Umetniško društvo »Slovenski lik«, ki prireja v Umetniškem paviljonu v Zagrebu reprezentativno razstavo umetnin naših slikarjev Franceta Kralja, Frana S. Stiplov-ška, Draga in Nandeta Vidmarja, je po posebno simpatičnem sprejemu od strani zagrebškega mestnega poglavarstva dobilo od njega dovoljenje za podaljšanje svoje razstave. Razstava, ki bi se imela zapreti že danes, bo sedaj ostala odprta še dva tedna.
*	Ustanovitev društva banovinskih uslužbencev in upokojencev. 3. junija letos so banovinski uslužbenci dravske banovine ustanovili svoje stanovsko društvo. V odboru so: Pire Jože (predsednik), Tovornik Jakob, Granda Mihael, Pogačar Valentin, Gorkič Franc, inž. Porenta Josip, inž. Wen-ko Benedikt, Božič Franc, dr. Kukman Vladimir in Knific Ivan. Spričo velikega števila banovinskih uslužbencev, ki službujejo pri banski upravi v Ljubljani ter pri zavodih in ustanovah, ki so v banovinski
B 0 J K E
mreže za odbojke
Ping pong, tenis, nogomet
lahka atletika, šotori, čolni, turistika itd. nudi v največji izbiri specijalna športna trgovina	5323
ŠPORT — KMET
D. Z O. Z. LJUBLJANA, Aleksandrova 7
upravi, je bila ustanovitev stanovskega društva absolutno potrebna. Društvo ima namen, da ščiti pred vsem gospodarske in socialne interese svojih članov in njihovih družin. Društveni odbor si je postavil v okviru društvenih pravil med drugimi nalogo, da organizira poklonitveno potovanje na Oplenac. Potovanje ni omejeno le na društvene člane, marveč je zamišljeno skupno potovanje državnih in samoupravnih uslužbencev iz ohmočia dravske banovine.
♦	Predlog obvezne civilne poroke. Vrhovno vodstvo nemške evangelske cerkve v Jugoslaviji je imelo v Beogradu svoje redno zborovanje pod vodstvom cerkvenega poglavarja škofa dr. Poppa in posvetnega poglavarja dr. Rota. V apomeni-ci, ki je bila predložena na merodajno mesto, je tudi predilog, naj bi se uvedla obvezno za vsa veroizpovedanja civilna poroka. Po zborovanju so se predstavniki evangelske cerkve podali na Oplenac, kjer so položili lep venec z napisom: »Svojemu velikemu Kralju Mučeniku — hvaležna nemška evangelska cerkev.«
♦	Pocenitev piva hoče izvesti v dunav-ski banovini združenje gostilničarjev za apatin&ki srez. To združenje je te dni na svojem zborovanju sklenilo ustanoviti zadružno pivovarno in tovarno ledu za vso dunavsko banovino. Zadružnikom se namreč nudi ugodna prilika odkupa apatinske pivovarne pod zelo ugodnimi pogoji. Ta pivovarna ima tudli tovarno ledu v Novem Sadu in Kuli, v Somboru na velika skladišča. Tovarna lahko producira 60.000 hI piva. Združeni gostilničarja računajo, da bi zadružna pivovarna v lastni reždjii pri produkciji 10.000 hI piva prodajala hI po 340 Din, če pa bi se produkcija zvišala na 20.000 hI, bi se lahko prodajal hektoliter po 300 Din. To bi pomenilo znižanje dosedanjih cen za polovico in s tem vred seveda tudi znatno povečanje konzuma Za potrebne Investicije ima zadruga 2e zbrana denarna sredstva.
♦	Pozor, starši! Učiteljski dom v Ljubljani bo otvoril začetkom šolskega leta 1935/36 v svojem moderno urejenem poslopju v žibertovi ulici št. 27 penzionat za dijake vseh šolskih kategorij. Nadzorstvo strogo. Brezplačna pomoč pri učenju. Tečna prehrana. Cene zmerne. Pišite po pro-
spekt na upravo Učiteljskega doma v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6/L Tu dobite popoidne tudi osebne informacije.
* Taksiranje računov in potrdil >a plačila pravoslavnih cerkvvnih oblasti. Upravni odbor Srpske pravoslavne cerkvene občine v Ljubljani javlja vsem interesentom, da morajo biti vsi računi in potrdila, po katerih cerkvena občina ali katera druga cerkvena pravoslavna oblast vrši plačila, predpisano taksirani razen z državnimi taksnimi markami (po tar. št. 33 in 34) tudi s cerkvenimi taksnimi markami, in sicer: 1. za vse račune in potrdila do 100 Din se plača taksa 0l25 Din, 2. od 100 do 500 Din taksa 0.50 Din, 3. od 500 do 1000 Din taksa 1 Din, 4. nad 1000 Din se plača po 2 Din takse na vsakih tisoč dinarjev. Vsi tisti, ki ne bodo plačali te posebne cerkvene takse, bodo kaznovani razen s plačilom redne takse še s petkratno vsoto od predpisane takse. Za morebitne neplačane državne takse se kaznuje krivec po predpisih čl. 56 taksnega in pristojbinskega pravilnika. Taksne cerkvene markice se lahko dobijo v pisarni uprave pravoslavne parohije.
NEGA KOŽE
SE PRIČENJA Z MILOM!
Mozolji in druge nečistosti kože bodo zanesljivo izginili z Vašega obraza, ako uporabljate
milo LA TOJA
ki ima v sebi med drugim učinkovite snovi iz radioaktivnih vrelcev svetovnoznanega kopališča LA TOJA v Španiji.
»CHEMOTECHNA«, LJUBLJANA,
Mestni trg 10.	5154
♦ Tretja državna razstava čistokrvnih psov vseh pasem ee bo vršila pod okriljem Mariborskega tedna v dneh 3. in 4. avgusta t. 1. v Mariboru. Lastniki čistokrvnih psov naj pošljejo svoje prijave Klubu ljubiteljev športnih psov v Ljubljani najdalje do 10. julija. Razstava je mednarodno priznana ter se bodo na njej oddajala tudi potrdila o sposobnosti za mednarodno prvenstvo v lepoti. V zvezi z razstavo se bo vršila tudi produkcija psov s policijsko dresuro. Lastniki dreei-ranih psov in dreserji se naj javijo klubu v istem terminu.
ZVOČNI KINO »SOKOLSKI DOM« v Šiški. -- Telefon 33-87
V	nedeljo ob 5., 7. in 9. in v ponede-
ljek ob i/29. uri zvečer film
Begunec iz Chicaga
Gustav Frohlich, Luise Ullrich in Paul Kemp
V	dopolnilo Paramountov zvoč. tednik
V	nedeljo ob 11. dopoldne predvajamo za ceno Din 1.50 film »Velika kletka«
Pride: TEBI POJEM PESEM SVOJO
•	Požar. Nedavno je nastal okoli 2. ponoči ogenj pri posestniku Bezjaku Jakobu v šturmovcih pri Sv. Viidu pri Ptnijiu. Ogenj je uničil leseno in s slamo krito gospodarsko poslopje, sestoječe iz štirih objektov. Razen tega je zgorel tudi hlev. V zigraidibi je zgorelo mnogo s-lame in sena, več voz, 40 kokoši, trije prašiči, gospodarsko orodje in 12 voz drv. Lastnik je bil zavarovan samo za polovično vrednost. Sumi se, da. je bil ogenj podttaknjen iz maščevanja.
Lepota in toplina......LUTZ
*	Jezdec med dvema avtomobiloma.
Prejšnjo nedeljo popoldne je jahal po banovinski cesti proti Radencem Feliks pl. Perko. Vračal se je proti domu na Račka vrh. Na cesti pa sta pni vozila dTug nasproti drugemu dva avta, ki sta se izognila drug druigemu tako, da eta imela Perka v 6redi. Konj se je vozil ustrašil, se povzpel na zadnje noge in skočil s prednjimi nogami na avto. Perko je padel s konja tako nesrečno, da je dobil občutne pošikodibe na glavi, konja pa je ubilo. Perko je bil prepeljan na zdravljenje v bolnišnico v Murski Soboti.
♦	Naraščanje Dunava ni nevarno. Na novosadskem sektorju Dunav še vedno polagoma narašča, znižuje pa se v svojem zgornjem toku do Bezidana. Pri Novem Sadu je dosegel višino 541 cm. Nižja področja, ki niso povsod zavarovana z nasipi, so poplavljena in so poplave napravile precej škode. Tam, kjer so nasipi strnjena, pa ni polavne nevarnosti, ker so bila nasipi lani in predlanskem temeljito popravljeni. Novemu Sadu bi pretila nevarnost poplav šele tedaj, če bi se Dunav dvignil na 7 m nad normalo.
POZOR!	POZOR!
Ljubljančani — kopalci!
Vroči dnevi so prišli. Vročine se boste pa lahko ubranili, če boste posečali
kopališče na Ljubljanici
kjer se Vam nudijo razen kopanja še različne igre. Tudi čolni na razpolago. Vsak dan gorka in mrzla jedila po želji. Za obisk se priporoča vodstvo. 5335
*	Morilski napad na župnika. Na cestd, kd vodi iz Požege v Brestovac, eo v mraku Mizu va6i Jurkovca trije neznani možje napadli župnika Ivana Zlatička. Zaklicali so mu: Stoj! Roke kvnšku! — in, ko je župnik ves presenečen zaklical: Za boga, ali me ne poznate? so napadalci brez besede oddali nanj nekaj re vol verskih strelov Ko 6o prihiteli okoliški prebivalci, je biil župnik že v zadnjih zdih-ljajih, opisal pa jim Je morilski napad in površno tudi napadalce. Orožniki so že zaprli nekaj sumljivih oseb, pravih zločiin-cev pa tse niso izsledili in tu d' motivov napada si še ne morejo razložiti.
Upravlteljstvo hiš
posestev itd. prevzame
TEHNIČNI BIRO
LJUBLJANA, Nunska ul. 17, tel. 27-96 Informirajte se brezobvezno. 5173
TOVARNIŠKO NOVA
KOLESA kuplte že od
naprej, pa vse do najboljše kvalitete EDINO LE pri
A. GOREČ d. z o. z.,
palača Ljubljanske kreditne banke Oglejte si naša kolesa!
♦	Epilog krvave rodbinske tragedije. Na
6 in pol leta robije je bil pred okrožnim sodiščem v Kragujevcu obsojen kmet Stanimir Jovanovič iz Dobrovodice, ki je v prepiru ubil svojega bli&u 80 let 6tarega očeta Jevrema in ranil svojo 70 letno mater. Oče je umrl v nekaj dneh, mati pa ima zaradi udarca pohabljeno roko. Ker eo zdravniški izvedenci ugotovili, da emrt starega Jovanovnča ni nastopila kot neposredna posledica udarca, sin ni bil obtožen zaradi umora. Državni tožltelj 6e je pritožil zaradi prenizke kazni, nezadovoljna pa je bila tudd obsojenčeva mati, ki je menila, da bi se bila morala kazen odmeriti po starem pravilu: zob za zob, za očetovo 6mrt sinova smrt.
Dober zimski proračun .... LUTZ
♦	Trgovanje z že rabljenimi Champion svečicami. že nekaj časa prihajajo na trg stare že rabljene Champion svečice. S čiščenjem in zlikanjem kovinskih delov poskušajo napraviti te stare svečice čim slič-nejše novim svečicam. Zaradi tega priporočamo kupcem, da kupujejo Champion svečice samo v znanih originalnih škatlah in da zavrnejo take svečice, ki se prodajajo v drugačnih škatlah ali brez njih. Jasno je, da svečice, katere je lastnik zavrgel, potem ko so delovale 15.000 do 80.000 km in v tem času vžigale več milijonkrat, ne morejo zadovoljivo izvrševati svoje dolžnosti. Na tem dejstvu ne more niti čiščenje svečic niti zlikanje prav nič spremeniti. Nasprotno, take svečice so efektivna nevarnost, ker se je že ponovno primerilo, da je bila povzročena znatna škoda, ker so padali deli svečic v eksplozivni prostor. Majhen prihranek na ceni nikakor ne more nadomestiti te škode, a avtomobilist in motorist se lahko zavaruje proti njej, če kupuje samo nove svečice v originalnih škatlah.
♦	Od velesejma sem »e opaža po Sloveniji zelo interesantno in z veliko naglico rastoče zanimanje za zložljive angleške fotelje tovarne Remec & Co. Ti fotelji, ki stanejo samo 66 Din, oziroma 75 Din po komadu, so izredno lahkii, udobni in močni. Tudi njih oblika in prikupljiva barva platna Jih dela kot ustvarjene, da lepšajo poleti naše vrtove in verande, naša kopališča in zdravilišča. Toliika je udobnost tega iz Anglije k nam prenesenega stola, da sii ga menda kupi prav vsak, kdor se je le enkrat vanj vsedel. Oglejte si to novost v prodajalni Remec & Co. v Ljubljani, Kersnikova ulica 7. (poleg Slamiča).
♦	Pri lenivosti čevesa, bolezni jeter in želodca, odebelelosti in protinu, katarju želodca in čevja, obolenjih danke odpravi naravna Franc Jožefova grenčioa zastajanje v trebušnih organih. Reglstr. od ministr. za 60C. politiko in nar. zdravje, S. br. 15.4&5 z dne 25. maja 1935.
♦	Na počitnice greste pa ne veste, kakšno knjigo bi vzeli s seboj. Letos ni treba premišljati in Izbirati. Takoj stopite k Tiskovni zadrugi ali pa JI pišite, da vam
Strokovni zdravnik za ženske bolezni ln porodništvo
Dr. IVAN PINTAR
Ljubljana, Gosposvetska cesta 1JJL
TELEFON 31-50
OD 17. JUNIJA DO 15. JULIJA
ne ordinira 5364
pošlje posmrtno knjigo Frana Milčinskega: Humoreske in satire. Pravkar je izšla v znano lepi opremi Delniške tiskarne in cena je zmerna. V ostalem pa Je vsebina nepreplačljiva. Nesmrtni naš Fridolin žolna nam s svojo ljubeznivo šegavostjo zdravi srca in blaži duše, da bolje tega ne zmore noben zdravnik. Vsakdo torej njegovo knjigo v roko!
Eno srce — ena radenska!
♦	Tovarna JOS. REICH sprejema mehko In škrobljeno perilo v najlepšo izdelavo.
Iz Ljubljane
u— Za slovensko umetniško razstavo v Jakopičevem paviljonu, ki bo odprta še do konca tega meseca, vlada med našim občinstvom veliko zanimanje. Naj ne bo med nami nikogar, ki bi te prve redne pomladne razstave ne obiskal. Ker je ta razstava zelo pestra, bodo imeli interesenti po daljšem času zopet priliko, da si za svoje domove nabavijo originalne umetnine domačih umetnikov. Razstava je odprta vsak dan od 9. do 19.
u— Spored III. produkcije operne šole, ki bo v torek, 18. t. m. ob 20. uri v oneri: Chopin III. valček. Pleše AntSč Karmen. 2) Lortzing: Holandski ples. Plešejo: Polajnarje va, Hrašovčeva, Burgerjeva in Ze-lenikova, pri klavirju; Kunej Egon, 3) Strauss: Scena iz opere »KavalLr z rožo«. Izvajajo: Iglič Jelka, Oberwalder Marta, Rudolf Viida, Brišnik Miloš in Žagar Drago, glasbeno vodstvo Leskovic Bogomir. 4) Schubert: Moment musical, pleše Zele-nik Ljubica. 5) Chopin: Dya nokturna. Plešejo: Polajnarjeva, Morbaherjeva, Burgerjeva, Zelenikova, Antičeva, Dolenčeva in Pavlovičeva. 6) Bloudek: V vodnjaku, komiična opera v 1 dejanju Izvajajo: Rudolf Vida, Iglič Jelka, Burger Drago in ravnatelj Julij Betetto. V mešanem zboru sodelujejo konservatoristi in člani Matičnega zbora, glasbeno vodstvo Imata Le-ekovic Bogomir in dr. g vara Danilo. Plesi «o lz šole baletnega mojstra Golovina. režija je Cirile SkerlJ-Medvedove. Prodaja vstopnic od 5 do 15 Din pri dnevni blagajni v operi
u— Spored produkcije gojencev klavirskega oddelka prof Janka Ravnika na ljubljanskem konservatoriju: 1) Mozart: Sonata za 2 klavirja. Igrata Hrašovec Sil-
va in profesoT Janko Ravnik. 2) Schu-mann: Romanca v fis-duru in Noveleta. Igra Turšič Ivan, 3) Mozart: Adagio. Fu-ga. a dveh klavirjih igrata Muller Gustav in prof. Janko Ravnik. 4) Mendels-sohn: Vasniatione sarieuse. Igra Vodušefr Valena. 5) Brahms: totermezzo v a-duru in Rapsodčja v h-molu. Igra Oeterc Marta 6) Reger: Preludij, Pascaglia in fuga za dva klavirja. Igrata Vodušek Valens in Ositerc Marta. Produkcija bo v sredo, 18 t. m. ob četrt na sedem v Ciliharmoničnl dvorani.
u— P roti tuberkuloz na liga v Mostah Je
bila ustanovljena v 6redo v šoli: Ustanovnega občnega zbora se se udeležili zastopniki vseh moščanskih društev In kor-poracij, kakor tudi občinski odbor, narodna in meščanska šola, nadalje gg. sreski sanitetni referent dr. živko Lapaj-ne, vodja Protituberkuloznega dispanzerja dr. Prodan, dr. Osolnik, dff. Kušar in mnogo drugih. Ustanovni občni zbor Je otvoril predsednik občine gospod Pavčič Pavel, ki je v kratkih pomembnih besedah orisal potrebo ustanovitve te lige. O pomenu in delovanju ter boj proti tuberkulozi so prav strokovno predočili v»i gg. zdravniki. Glavni namen lige je zatrepi in Izolirati tuberkulozo na naslednji način. Vsa šolska mladež naj se r počitnicah odpelje v zdravi sveži planinski zrak, ali k Savi, ki nam je prav blrizu, nadaslje je revidirati vsa kletna stanovanja ter
Danes popoldne
KONCERT
vojaške godbe v hotelu „B£LLEVUE"
Jih prepovedati v nadaljnjo uporabo. Napraviti otroška Igrišča, rečna pilavališča itd. Po končanih predavajijdh in soglasnih sklepov je biil izvoljen naslednji odbor: predsednik dr. Osolntk, odborniki: dr. Kušar, dr. Krisper. dr. Perko, gg. Jamčič, Ferjančič, Završnik, Mesojedee in ga Km-harjeva.
u— Veliko Šolsko razstavo priredi letos državna tehniška srednja šola z ctelovoi-ekimi ln moškimi obrtnimi šolami in žensko obrtno šolo. Razstavljena bodto strokovna grafična dela, risbe iz dekorativnega risanja in ročni izdelki fz delavnic, laboratorijev in ateljejev. Razstava bo odprta samo tri dni od 21. do 23. t. m.
u— Počitniška kolonija v cicmu Franje Tavčarjeve v Kraljeviči. Prijave za sprejem v julijsko kolonijo, ki traja polne 4 tedne za mladino do 15. leta starosti, s*» sprejemajo 18. 19. In 20. t. m. vsakokrat od 4. do 6. popoldne v društveni sobi na Rimski cestfi št- 9. Cena x vožnjo tja ln nazaj 550 Dim. Podeželski interesenti naj se javijo pismeno. Sonca, zraka, morja naši mladini, da bo krepka in odporna, ker le taka bo lahko čuvala naše morje.
u— Otroci poslušajte! Kdor sam nima skirce, kolesa, avtomobila, naj vseeno pride na Otroško pomladansko slavje 20. t. in. Brezplačno mu boano posodili vozila za veselo dirkanje. Prijavurte se čimprej dnevno med 10, in 12. uro na Ateni v Tivolija.
u— člane »Dobrote« obsmrtnega podpornega društva poštnih nameščencev v LJubljani opozarjamo, da ee bo občni zibor ki se Je vršil dne 29. maja t U nadaljevad ne 21. t. m. temveč 4. JnffiJa t. L v veliki dvorani Trgovskega doma v LJubljani, Gregorčičeva ulica 23. — Odbor.
Crema universal LA TOJA
za turistiko in šport, za solnce in vodo! Mala škatlica Din 5.—; večja Din 10.—.
n— Kresni vefer na Gradu. Ljubljanski Rdeči križ, širom znani podpornik bednih someščanov, priredi v nedeljo 23. t. m. na ljubljanskem Gradu kresni večer s pestrim zabavnim sporedom Malenkostna vstopnina dveh dinarjev omogoča pač slehernemu Ljubljančanu, da se prireditve, ki ga bo vsestransko zadovoljevala, udeleži in že s tem podpre fond, iz katerega bo Rdeči križ mogel na zimo dajati pomoč someščanom v bedi. Ob 16 bo na Gradu promenadni koncert. Pevski zbori bodo s petjem domačih pesmi pomnoževali veselo razpoloženje, ograjeno plesišče z lesenim podom bo s svojo posebno godbo vabilo na ples, na promenadi se bo razvila zabavna bitka s koriian-doli, šaljivo dopisovanje od mize do mize bo omogočala šaljiva pošta. Ko se zmrači, bo na »šancah« zakurjen kres, grajsko poslopje pa bo na mestni strani bengalično osvetljeno. Veselo kresovanje bo zakliuča-no ob 23. Vabljeni so vsi.
M. U. Dr. A. F. FERENČAK
za splošno zdravilstvo ordinira od 10.—in od —6. ure Ljubljana, Ga jeva	5381
o— Zemljiška knjiga, gospodarski barometer. Pregled raznih transakcij v zemljiški knjigi za mesec maj kaže še dokaj zadovoljivo sliko o gospodarskih razmerah okolice in mesta. V maju je bilo pri 64 zemljiščih v mestu in okolici vkniiže-nih 2,273.063 Din raznih posojil ln kreditov. Najvišja posojila so znašala po 150 tisoč. 300.000 in 488.000 Din, najnižja 1000 ln 2000 Din. Izbrisanih je bilo več raznih posojil, zlasti terjatev, ki so bile potom
„Ena bi ml bila ljubša,
toda jazsem vendar zmajal In sedaj jo Danica štirikrat slikana."
2 novo .Bessa*. katero držite v trenotku sproženja trdno in sigurno z obema rokama, JE NEMOGOČE ZMAJATI I Odločilna odlika: Sprožilo na drsalnem pokrovu.

DOBITE V VSAKI FOTOTRGOVINI!
realne izvržbe intabulirane, osobito za ostale davke in druga javna bremena. Pri 88 reaMtetah je bilo maja izbrisano vsega 4,183.700 Din. V okolici so bile v maju nekam živahne kupčije z zemljišči in vsaj to kaže, da se bo letos v okolici nekaj več gradilo. Množe pa se drugače realne eicsekucije, osobito zaradi neplačanih davkov, neplačanih prispevkov za OtTZiD r LJubljani in pojavljajo se posebno številne prisilne intabulacije raznih mestnih davščin, ki so jih lastniki hiš dolžni mestni občini na vodarini in kanalski pristojbini, kakor tudi za električni tok in vodo. Takih intabalacijskih predlogov je bilo doslej vloženih že nad 200.
u— Še bo lepo in vedro. Včeraj je Ljubljana beležila letošnjo rekordno vročino 30.50 C v senci. Sredi popoldneva se je nebo zaoblačilo, ponekod s težkimi nevihtnimi oblaki, neznosna sopara je pritisnila k tlem. 2e smo se nadejali, da bo segreto, izsušeno zemljo napojil dež, pa je le prav skromno porosilo. Vlažni pritisk je moral odnehati visokemu stanju tlaka in proti večeru se je nebo spet znova zjasnilo. V primeri s prejšnjimi leti je letošnja suha in vprav tropski vr«3Ča prva polovica junija res neobičajna. Do srede rožnika se je lani samo nad Ljubljano izlilo nad 20q mm dežja, predlanskim, ko je bil junij prav suh, 39 mm dežja. Vse-kako mnogo več ko letos, ko se že deset dni zaman oziramo za blagodejno močo.
u— Odurnost Oib Prešernovem spomeniku se je včeraj dopoldne precej ljudi BgTažak) nad kričečim primerom odurao-sti. Med barantanjem je neki ribniški krošnja!- položil dvoj^ rešetk na travo. Mimo je prišel mestni čuvaj nasadov, ozmerjal krošnjarja ter brcnil rešetki daleč proč. Moža, ki je že dostikrat pokazal, da n« poana razlike med strogostjo in odumostjo, bi bilo treba temeljito poučiti, kako ee izvršuje javna služba.
u— Nesreče pri delu, na cesti, doma. Med velikim številom bolnikov, ki jih je bolnišnica sprejela v svoje zavetje, so bili tudi štirje ranjenci s težjimi poškodbami, ki so v petek in soboto postali žrtve raznih nesreč. Z Rakitne so pripeljali 351etnega delavca Matijo Kovačiča, ki je zaposlen pri gradnji počitniškega doma državne šolske poliklinike, pa ga je v kamnolomu podsulo in je pri tem dobil več poškodb na glavi. Iz Artič pri Polšniku se je zatekel na kirurški oddelek 431etni posestnik Karel čop, ki je peljal voz lesa v Zagorje, pa ga je na cesti napadel neznanec in mu zadal več ran na desnici in po glavi. Na Ižanski cesti je v petek zvečer neznan motociklist blizu Iga povozil loletnega kočarjevega sina Franceta Pucibarja, ki je dobil nevarne notranje poškodbe. Iz Most pa so pripeljali 231etno delavko K. A., ki je že stara znanka tistega oddelka, na katerem praznijo želodce nad življenjem obupanim dekletom. Bog ve katerikrat je že reva segla po OGtovi kislini, a kakor zmerom, so ji tudi včeraj še o pravem času izčrpali etrup.
u— Nasilni »berači«. Pišejo nam: »Stanujem na mestni periferiji v hiši, ki sto-ji na samem. Te dni sta prišla v moje stanovanje dva človeka srednjih let, dokaj čedno oblečena. Rekla sta, da 6ta iz Trbovelj, kjer stradata njiju rodbini, ker ste že več mesecev brez zaslužka. Dal sem vsakemu pol dinarja. Sprejela sta sicer ta denar, a videl 6em, da nista bili zadovoljna, ker mi še »hvala« nista rekla. Odšla sta nato k sosedni stranki. Tu sta dobila celo štruco svežega belega kruha. Par minut kasneje sem zaslišal kričanje pred hišo. Pogledal sem skozi okno. Pred hišo sta stala ona dva »brezposelna, čijih rodbini stradata v Trbovljah«. Eden izmed njih je grozil 6 pestjo protii hiši in kričal: »Prokleti hudič bogati, ne veš kam z denarjem, pa niti dinarja ne spustiš izpod palca! Bomo ti že pokazali!« Ob teh besedah je treščil belo štruco na tla in jo brcnil z nogo, da je po prahu odletela pred hišni prag. Nato sta »uboga, lačna brezposelna« zabavljajoč in preklinjajoč odšla proti mestu. — Siične vesti dobivamo tudi od drugih strani. Nedavno tega je tak »berač« ustavil v Tivolskem gozdu tamkaj se sipreha-jajočega gospoda, proseč ga za podporo. Ko je gospod potegnil iz žepa denarnico, mu jo je hotel iztrgati, kar bi ee mu tudi posrečilo, ako bi ne bil dotični gospod pravočasno posegel po palioi in se tako obranil nasilnika. — Vprašujemo se, kako je mogoče, da so taki in »lični dogodki v Ljubljani že kar na dnevnem redu? Zdi ee, da organi javne varnosti vse premalo pozornosti posvečajo raznim potepuhom, ki se klatijo po mestu in pod krinko »beračev« iavršoijejo dejanja, ki sipadajo pod paragrafe kazenskega zakona.
u— Brezposelni čevljarček, ki bi se rad s taksijem peljal v Celje. Na voglu Tyrše-ve ceste in Gajeve ulice je stražnik pred-snočnjim aretiral nekega 261etnega čevljarskega pomočnika, ki je po rodu iz šmart-nesa na Pohorju in je v pozni nočni uri vzbudil v očeh čuvarja postave s svojim obnašanjem upravičen sum. čevljarček, ki je brez dela in brez stalnega bivališča, je popival po Ljubljani in je na koncu prebil nekaj svetlih uric v kavarni na nebotičniku. Močno pijan se je nazadnje z liftom pripeljal na tla in na lepem mu je prišlo na pamet, da bi se sredi noči za šalo popeljal z avtotaksijem do Celja. Ko se je s šoferjem, ki je hotel imeti za takšno vožnjo 500 Din. pogajal na voglu, je pristopil stražnik in prešernega gosta povabil s seboj. Na policiji so našli pri njem nekaj nad 800 Din gotovine, o katerih pa pravi, da jih je pošteno prislužil pri nekem čevljarskem mojstru v Tržiču, kjer je bdi zapo-
slen do srede maja. Na policiji pa rajši verjamejo, da ima denar od kakšne tatvine ali morda od kake nepoštene kupčije, ker imajo zabeleženo o njem, da je že nekoč ukradel kolo in ga potem prodal.
u— Slatlnake steklenice je kradbl V petek ponoči je biilo vlomljeno v klet nekega železniškega uradnika na Reeljevi cesti. Nepovabljeni gost sicer n.i naletel na kdo ve kaj zavidanja vrednega blaga, pač pa je 6toril z vlomom nekaj škode na ključavnici in tečajih, iz shrambe same pa je odnesel cel zaboj praznih slatin-skih steklenic. Zjutraj se je nato zglasil v neki trgovini na Sv. Petra cesti mlad breaposelnik, z Otečega vrha pri Velikem gabru na Dolenjskem doma, in ponujal ukradeni zaboj steklenic na prodaj. Stražnik je bil na sumljivega moža opozorjen in tako je skromni plen v 24 urah prispel gospodarju nazaj, mladi vlomilec, ki je očitno še začetnik v tem poslu, pa je po-romal za zapah.
u— Zlata žepna ura z verižico je bila na velesejmišeu ukradena na binkoštno nedeljo popoldne g. Ivanu Koželju, ki je tatvino t .ko j javil policiji. Tatu še ni60 izsledili.
Za sončenje samo »NIGGEROL«. Dro-rija Gregorič, Ljubljana, Prešernova ul.
Iz Maribora
Za mariborski spomenik kralju Uedi-nitelju so prispevali: nameščenci moške kaznilnice 545.50 (obrok), Drago Roglifi 500, Rudolf Kiffmann 500, Ivanka Jakličeva 250, Ivan Kravos 200, Krščanska ženska zveza 700, Kegljaški klub »Primorje« 500, Kegljaški klub »Torek« 200, narodna šola v Kamnici 372, narodna šola v Zgornji Pol-skavi 230, II. dekliška osnovna šola 448, narodna šola na Teznem 218.50, državna klasična gimnazija 2.c razred 200 Din.
a— Bolgarski železničarji. V četrtek 20. t m. bo dopoldne z ljubljanskim vlakom ob 11. prispela v Maribor večja skupina bolgarskih železničarjev, ki prihajajo prvi v naše kraje. Mariborski naoio-nalni železničarji in vsa javnost jim pripravlja prisrčen sprejem.
a— Zadnja pot Viktorja Zimiča. Včeraj popoldne so na magdalenekem pokopališču ob lepi udeležbi stanovskih tovarišev, prijateljev in znancev pokopali upokojenega davčnega uradnika g. Viktorja Zimiča. Pokojnik je dolga leta služboval pni mariborski davčni upravi in je bil svojim stanovskim tovarišem dober tovariš, svoji globoko užaloščeni družini pa skrben oče. Vse tri svoje otroke je vzgojil v strogem 6okolskem duhu. Najstarejša hčerka Zlatka je načelnica Sokola IM in se sedaj pripravlja za maturo na učiteljišču.
a— Prošnja potujočega občinstva. Ob
nastopu poletne sezone je oživel potniški promet na železnici. Zlasti ob sobotah popoldne je na glavnem kolodvoru, kjer poslujeta le dve blagajni, naval tako velik, da se potniki komaj prerijejo na peron. Zaradi večje ekspeditivnosti naj bi vodstvo postaje ob takih navalih odprlo še tretjo blagajno. Prepričani smo, da bo postajno vodstvo upoštevalo to željo potujočega občinstva.
a— Zatiranje jetike. Te dni je prispel v Maribor inšpektor za tuberkulozo docent g. da*. Ivan Matko, da bo uredil vprašanje mariborskega pro ti tuberkuloznega dispanzerja. Stopil bo v stik z vsem i činitelji, ki prihajajo v poštev za pobiija-nje jetiike. Ob tej priliki bo razmotrival vprašanje, kako naj bi se dosedanja proti-tuberkuloana akcija v Mariboru najibolje »pravila v sklad s potrebami in zahtevami mestnega prebivalstva.
a— Po mariborskem muzeju. Danes v nedeljo bo vodstvo po rimski zbirki v mariborskem muzeju. Vodil bo arhivar profesor g. Fran Baš.
a— Sancin bo gostoval v ljubljanski opereti. Naš popularni mariborski tenor Beli-zar Sancin bo gostoval 23. t. m. v Ljubljani v znani opereti »Pri belem konjičku«, a— Slikarska razstava bo za časa Mariborskega tedna, in sicer bodo razstavili svoja dela Maleš, Gorše in Gojmir Kos.
a— Plavalna šola na Mariborskem otoku. Občina bo skušala pridobiti diplomiranega plavalnega učitelja, ki bo vodil plavalne treninge v kopališču. Na ta način bo Maribor dobil prvo plavalno šolo, ki bo nedvomno mnogo pripomogla k napredku j,n razvojiu plavalnega porta, za ka terega so dani v Mariboru vs-i pogoji.
a— Sprejemni izpiti v I. razred klasične gimnazije bodo 1. julija ob 8. uri. Prosilci naj vlože prošnje pri ravnateljstvu zavoda do 25. t. w in naj p rilo že prošiijam rojstni list in šolski izkaz. Učenci iz meščanskih šol naj prilože mimo šolskega izkaza tudi zadnje šolsko spričevalo.
a— Razstava ženskih ročnih del pri šolskih sestrah v Mariboru, Gosposvetska ulica 4, bo cd 22. do 25. t. m.
a— Skomine po hranilnih knjižicah vodijo do prevar in goljufij. V Dobrovcih je neki neznanec izvabil prevžitkarju Josinu Avguštinu hranilno knjižico od tukajšnje mestne hranilnice z vlogo 8000 Din pod pretvezo, da mu bo izpoaloval izplačilo celotnega zneska. Sleparja zasledujejo.
a— Gori! Pogorela je domačija posestnika Martina Greifonerja v Podovi. Stanovanjsko in gospodarsko poslopje sta pogoreli do tal. Škoda je le deloma krita z zavarovalnino.
a— Zaplenjeno meso. Mestno tržno nadzorstvo je na včerajšnjem živilskem trgu zaplenilo nekemu okoliškemu mesarju večjo količino prekajenega mesa in klobas, ker ee ni mogel izkazati z obrtnim listom in s potrdilom, od kod ima meso. — živilekii trg je bil bolj srednje založen. Pripeljali so 10 voz zaklanih pre-šičev, 4 vozove poljskih pridelkov in nekaj voz lesene in lončarske robe. Precej je bilo na trgu zelenjave, ki jI je cena od zadnjega tržnega dne precej padila.
a— žalostno življenje, še žalostnejša smrt Včeraj zjutraj je umrl v bolniškem oddelku mariborske mestne oskrbnišndce neznan starček, ki se je pred dnevi zgrudil na tla na Glavnem trgu zaradi oslabelosti in so ga od tam prepeljali v bolnišnico. Bolnišnica je zaradi pomanjkanja prostora in ker je starček že umiral njegov sprejem odklonila. Spravili 6o ga v zapore odigonske postaje, kjer je stražnik le s težavo zvedel od njega, da je doma v Mariboru, star 68 let in da se piše Pihler. Ker je ubogri starček v zaporih umiral ga je mestni socialni oddelek vzel v svoje skrbstvo in odredil prevoz v meetnn okrbnišnico.
a— Skok v Dravo. V samomorilnem n? menu je skočila včeraj zjutraj na Pobrež j ju v Dravo 271etna žena kazmilniškega
ZA IZLETE
ui pototHjutja
SpOMiceii kisti OcnCvtu
v- iefinifi pnj<(uxh
paznika Maritja Kacjanova. Ljudje so jo videli, da ee je sprehajala ob bregu Drave z nekim narednikom, kmalu nato pa se je pognala v deroče valove. Njen skok je opazil g. Bukovič, ki se je pognal za njo v deročo vodo. S težavo jo je izvlekel na kopno. Kacjanova pa se je hotela ponovno pognati v valove, kar pa ji je preprečil nekii železničar in jo spravil na njen dom. Kaj je pognalo KacjaDovo v obup, ni točno znano.
a_ Krvavo prešanje. Pri posestniku Ko-vačiču v Laporju so prešali. Med skupino fantov, ki so pomagali, je prišlo do spopada. V mlaki krvi je obležal na tleh posestniški'sin Ladislav Dolničar, zaboden z nožem pod levo pazduho, tako da mu je ostrina noža ranila pljuča. Mali kazenski senat, ki mu je predsedoval v. s. s. Lenart, ga je včeraj obsodil na 18 mesecev strogega *a-
pora.	, ,
a— Umor v Nunski grabi pred velikim senatom. V sredo 19. t. m. bo pred tukajšnjim velikim senatom obravnava proti posestniku Jakobu Budji in njegovemu sinn in rejencu zaradi obtožbe znanega umora v Nunski grabi pri Ljutomeru. Sin in re-jenec sta zločin priznala, stari Budja pa taji vsako krivdo, četudi sta sin in rejenee podala izpovedbe o njegovi, sokrivdi.
Iz Celja
e— Obrtna razstava v Celju. Razstavni
odbor prosi vse gg. prodajalce, kii so prejeli tiskovino »Dodelitev prostora« z obvestilom o plačilu prvega obroka najemnine, pa ga do danes niso nakazali, da to store takoj, da ne bo treba odboru, ki je itak zaposlen s pripravami, pošiljati posebnih opominov, kar je v zvezd z nepotrebnimi stroški in izgubo ča6a. Razstavni prostor je ves oddan, ravno tako paviljoni veseličnega prostora za buffet in kavarno. Novih prijavljencev odbor ne bo odklanjal, temveč jim bo skušal ugoditi s tem, da bo zgradil na dvorišču potrebne paviljone, kjer bodo dobili prostor. Na "azstaviišču 6e je pričelo že z delom ter je gotovo, da bo prireditev izvedena tako, kakor je bila osnovana.
e— Letošnja sezona v celjskem gledališču bo zaključena v petek 21, t. m. zvečer s komedijo »Matiček se ženi«, ki jo bo vpri-zorila ljubljanska drama v novi režiji g. dr. Gavelle. Predstava bo za abonma. Neabo-nentom svetujemo, da si takoj nabavijo vstopnice v predprodaji v knjigarni »Domovini«.
e— Stavka v opekarnah tvrdk Sodin in Unger-Ullmann. Delavstvo podjetij Sodln in Unger-UuHmann je po svoji organizaciji že meseca maja vložilo zahteve za izboljšanje plač, izvajanja zakonitih predpisov in odpravo izplačevanja zaslužka v bonih. Po dveh razpravah, na katerih je podjetje Sodin odklonilo vsako zvišanje plač in izboljšanje položaja, je delavstvo na zborovanju dne 14. t. m. sklenilo, da pod temi pogoji ne more več delati in je v soPoto zjutraj stopilo v stavko. Plače pri tvrdki Sodin so znašale dosedaj za 11- in l2urno delo 10, 15, 18 in 20 Din in le en profesi-onlst je zaslužil 25 Din na dan. Upoštevali se niso zakoniti predpisi o delovnem času, kakor tudi ne predpisi obrtnega zakona o delavskih odškodninah po paragrafih 219., 220. in 221. Plače pri tvrdki Unger-Ullmann so znašale na teden za 60 in večurno delo pri zidni opeki 114 Din, v gotovini pa se je plačalo le 54 pa €0 Din, z bonom podjetja, s katerim so delavci iskali nakup svojih življenjskih potrebščin po raznih trgovinah po Celju in okolici, ženske so zaslužile 51 do 84 Din na teden, v gotovini so prejele 31 do 40 Din, v bonu od 30 do 50 Din. Za strešno opeko je znašal tedenski zaslužek 60 do 108 Din, v bonih so prejeli 30 do 50 Din, nosilci opeke na teden 60 Din, v gotovini 33 Din, ostalo v bonih. Le pri stiskalnicah in pečeh so zaslužili na teden 180 do 200 Din. Pri tvrdki Unger-Ullmann se vrši vse delo v akordu ln mnogokrat niti do teh zaslužkov niso prišli. Na razpravi dne 14. t. m., katere so se udeležili za Delavsko zbornico g. Kopač, za Spi. delavsko strokovno zvezo g. Jakomtn, tajnik centrale iz Ljubljane, in delavski zaupniki, je podjetje ponudilo lOodstotno zvijanje, kar pa Je delavstvo na sestanku istega dne odklonilo, izjavilo, da pod temi pogoji več ne dela, in stopilo v stavko. Delavstvo zahteva določitev minimalnih urnih plač za vsa opekarska podjetja, to je Unger-Ullmann v Celju in na Ložnici pri Žalcu in Sodin na Ljubečni pri Celju. Te urne plače naj bodo za moške vsaj 3 Din, za ženske od 2 do 2.50 Din. Dalje zahteva izvajanje zakonitih določil obrtnega in zakona o zaščiti delavcev ter sklenitev kolektivne pogodbe. — Te zahtev« je delavstvo včeraj predložilo sreskemu načelstvu v Celju.
VRBOSKA (na otoku Hvaru)
HOTEL MADEIRA
Najlepši ln najmodernejši hotel na dalmatinski plaži. Udoben pension z brezplačnim kopališčem pred hotelom. Popolni pension z vsemi taksami Din 50—60 dnevno. Večkratna dnevna zveza s Splitom.	132
e— Uro v zvoniku Marijine cerkve so te
dni popravili in po dvajsetih letih zopet zvezali s tremi zvonovi. Ura je bila že dolgo potrebna popravila, saj so po navadi vsi štirje številčniki kazali vsak zase in vsi napačno. Na uri na cerkvi sv. Jožefa so namestili nov, moderen številčnik, ki je viden daleč naokrog.
e— Dve nesreči. Te dni je padel 141etni posestnikov sin Rafael Frece iz Jurkloštra doma pri igri in si močno poškodoval desno roko. V četrtek si je 281etna zidarjeva žena Pavla Cerarjeva iz Trnovelj pri Celju pri padcu težko poškodovala nogo. Oba se zdravita v celjski bolnišnici.
e— Danes v gostilni Klun, Zavodna 5, pečeni prašički. Cenj. gostom se postreže tudi s pristno kapljico štajerskega, datmatin-
HOTEL LONČARIČ
Selce, Hrvatska na obali blizu kopališča, sobe s tekočo vodo, terase, parketi, elektrika itd. Ves komfort. Renomirana domača in inozemska kuhinja, lastna in dalmatinska vina. Popolni pension 65.— do 75.— Din. — Prospekti na zahtevo!
skega ia sremskega (bermet) vina ln svetim pivom v sodčkih. Se priporoča gostilničar k a.
e— Srečke državne razredne loterije za IV. razred so prispele in se dobijo v podružnici »Jutra« v Celju. Obnovite srečke!
e— Kino Union. Danes ob 16.15, 18-30 in 20.45 in jutri ob 16.30 in 20-30 zvočni velefilm »Po tebi hrepenim!« in zvočni tednik.
Z Jesenic
s— Kino Radio predvaja danes v nedeljo ob pol 9. uri zvečer in ob 3. popoldne velefilm »Simfonija ljubezni« z R. Tauberjem v glavni vlogi. Dodatki običajnL
Iz Škofje Loke
šl— Vse prijatelje JS In našega Jadrana
vabimo, da se udeleže danes ob 11. v šolski telovadnici slovesnega razvitja mladiin skega prapora PJS deške šole Viteškega kralja. Prapor bo blagoslovil mestni župnik Jernej Podibavšek. Po razvitju mladinska akademija. Vstop prosti
il— Raznj, dela — iz sredstev bednostnega fonda so izvršili zadnje čase v območju škofjeloške občine. Za gradom bo popravili sprehajališčno pot ln renovrrall škarpo; pri Kapucinskem mostu na Studencu io pri pustalskem mostu pa so uredili kanalizacijo, delo, ki bo izredno mnogo doprineslo k higienski in estetski po-vzdfigi škofje Loke. V kratkem pridejo na vrsto kanali v mestu, kjer ee bo odpravil smrad z instalacijo sifonov.
61— škofjeloško kopališče eo ta teden otvorili brez oficielnoetl, {ter jih je prehitela vročina. Voda ima redno čez 20 stopinj C. Kopalcev ob »rego^ih Selščlce in Poljanščice pa tudi Sore je zadnje dni kar mrgolelo.
Iz Trbovelf
t— Zahvala. Ko so rudarski otroci osnovne šole z Vod obiskali velesejem, sta jih brezplačno pogostila znani restavrater s Viča g. Jeločnik z malinovcem, tvrdka Franck pa s kavo. V imenu rudarskih otrok obema najlepša hvala.
MED. UNIV. DR.
Stana Jeglič - Globočnlk
TRBOVLJE ne ordinira do jesenL 5366
t— Nasilen b«rač. Te dni se je potikal po Trbovljah starejši berač, ki je bil videti pijan. Brez vsakega vzroka je oplazil z gor-jačo šolarčka po glavi, tako da je bil takoj ves oblit s krvjo. Zadeva je bila jav-Ijena orpžništvu, ki bo gotovo izsledilo nasilnega berača, da prejme zasluženo plačilo.
Enonadstropno hišo
primerno za vsako obrt proda HAUPT-MAN JOŽE, Trbovlje L, Loke 440. 5379
Iz Hrastnika
h— Dan Jadranske straže. Kot priprava na dan Jadranske straže se je vršilo pretekli petek popoldne za mladtino, zvečer za odrasle dobro obiskano predavanje o Jadranskem morju s predvajanjem skiop-tičnih slik. Predaval je priljubljeni predavatelj g. Viktor Pirnat iz Ljubljane. — Na Telovo bo Jadranski dan v Hrastniku. Po drugi maši bo pred zasilno cerkvijo blagoslovitev in razvitje prapora Podmladka JS deške narodne šole v Hrastniku. Ob 17. 6e bo vršila v Sokolskem domu akademija PJS s pestrim sporedom. Med drugim nastopi tudii mladinski zbor. Pridite vs-i, kd ljubite mladino in morje.
Iz Novega mesta
n— Kino »Dom« v Sokolskem domu bo predvajal danes (v nedeljo) ob 16., 18.30 in 20.30 zvočno opereto »Valček za tebe«. Predigra: Paramountov zvočni tednik.
Iz Radeč
rd— Niso ga še našli. Včeraj smo poročali, da je g. Dionizij Podlesnik na poti v službo, ko je veslal s čolnom preko Save, nenadno omahnil in utonil. Pokojni Dionizij je bil star 44 let ter zapušča užaloščeno vdovo in tri nepreskrbljene otroke. Ves trud ljudi, ki ga iščejo po Savi, je bil zaman. V petek so našli pri Cotovi gostilni pri Loki v Savi neko moško truplo. Takoj se je raznesla po mestu govorica, da so v utopljencu našli pokojnega Dionizija Fodlesnika, kar pa ne odgovarja iesnici.
rd— Kopalna sezona je v Radečah na višku. Vsak dan se kopa v Savi mnogo kopalcev, še več jih pa je v Savinji ter v bazenu v Rimskih toplicah, kamor prihaja največ Zagrebčanov, ki imajo ob nedeljah za Celje posebni vlak. Ker v Radečah nimamo nobenega primernega kopališča, bi bilo potrebno, da o njem sklepajo naši občinski možje. Radeče so letoviško mesto. Statistika izkazuje, da Je tujcev vsako leto več, 7ato bi bilo želeti, da postavi mestna občina v zvezi s tujsko-prometnimi intero senti novo kopališče.
Iz SoStanja
š— Zlata poroka. Na binkoštno nedeljo sta obhajala zlato poroko g. Gregor Acman in njegova žena Marija. Jubilant je obče znan posestnik in čevljarski mojster v Šoštanju. Kot dolgoleten občinski odbornik in soustanovitelj gasilske čete za Šoštanj mesto si je pridobil mnogo zaslug. Priljubljenemu paru želimo še mnogo zdravih in srečnih leti
Iz Ptuja
J— 25letnl jubilej Simonlčeve izdeloval-niče harmonik. Naš znani izdelovatelj harmonik g. Vincenc Simončič je te dni obhajal 251etnico svoje obrti. G. Sfimončič je eden prvih slov. obrtnikov te stroke in je moral pred vojno zaradi svojega nacionalizma često občutiti trdo roko avstrijskih oblastev. K jubileju naše čestitke!
j— Proračun s reškega cestnega odbora v Ptuju je odobren v višini 2,151.454 Din. Pobirale se bodo 10 odstotne sreske cestne doklade k državnim davkom. Na nove cestne gradbe in preureditve pride 300.154 Din ln za podpore občinam, subvencionirane in občinske ceste 320.000 Din.
j— Napad s koso. Posestnikov sin Kramp Jožef iz Dolene v Halozah je gojil že dalje časa sovraštvo proti hlapcu MaJ-henu Jožefu v Gradišču. V nedeljo zvečer ga je počakal na vasi in ga s koso udaril po levici. Prizadejal mu je smrtno nevarno poškodbo, ker mu je prerezal žilo. Poškodovanca so prepeljali v ptujsko bolnišnico.
j— Tatvina kolesa. Delavec Folkner Peter is Budine je bil na bdakoStoo nedeljo
MODRE GILLETTE
električno kaljene britvice so rezultat vseh GILLETT0V1H ▼ poslednjem časa doseženih pridobitev v izdelavi in opremi
prj večerni ca h v minoritski cerkvi. Svoje zaklenjeno kolo je ta čas pustil na samostanskem dfvorišču. Ko se je vrnil, kolesa ni več našel. Kolo je znamke »Juno« in ima tovarniško številko 1011 in evidenčno številko 2—84432—56.
j— Krava mu je zlomila nogo. ZanKbdo Andreja posestnika v Fonninu je na paši krava brcnila v desno nogo in mu je zlomila. Zamudo so prepeljali v ptujsko bolnišnico.
Iz Prekmurja
pm— Premeščen je iz Gornje Lendave
dolgoletni starešina oddelka finančne kontrole g. Pavlina Andrej. Kako spoštovanje je užlival v kraju priča sam poslovilni večer, ki so se ga udeležili razen podrejenih organov skoro polnošteviino dani domačih društev. Z njegovo premestitvijo ni le oddelek izgubil dobrega in preudarnega starešino, temveč tudi kraj sam vnetega nacionalnega delavca. Edini, ki ga menda ne bodo pogrešali, so tihotapci madžarskega tobaka, ki jih, je kakor mu je služba velevala, zmerom preganjal Zato se je pri njih osovražil, da so mu izku-šali s pomočjo vplivnih oseb škodovati. To je tudi vzrok, da eo ga na njegovo lastno prošnjo premestili v Drvento v Bosni.
Iz življenja na deželi
BLED. Zvočni kino Bled bo predvajal danes napet film »Dr. Mabuse«. Predigra novi Paramountov tednik. Večerne predstave odslej naprej ob 21. uri.
DOBOVA. V zadnji polovici maja se je vršilo tekmovanje pevskih zborov iz bližnje dobovske okolice. Tekmo je organiziral dobovski Sokol. Na prostoru gostoljubne hiše Kovačičeve so nastopili sokolski zbori iz Artič, Brežic, Dobove, Kapel, Krške vasi, Sv. Križa pri Kostanjevici in Zagreba III in pevsko društvo iz Dolenje vasi. Ocenjevalci so bili za celjsko župo br. Gobec, za zagrebško župo br. Katič in še inž. Anžlovar. Najprej so zbori skupno zapeli »Sokolski pozdrav« in »Na Adriju«. Nato so sledili zbori po abecednem redu vsak z dvema pesmima. Na koncu so spet nastopili skupno in zapela pod vodstvom pevo-vodja Zlatica »Jadransko morje«, ponovno »Na Adriju« in »Sokolski pozdrav«. Po oceni so na prvih treh mestih: Zagreb III (pevovodja Zlatič), Sv. Križ pri Kostanjevici (pevovodja Šinigoj) in Kapele (pevovodja Pohar). Velika množica ljudi je bila navdušena nad lepim petjem. ■— Pred dnevi je gasilska četa v Velikem Obrežu razvila in dala blagosloviti svoj gasilski prapor, prvi po predpisanem vzorcu. Zato je tudi bil po razvitju poslan na izložbo v Ljubljano. Prapor je res lepo delo tvrdke Hafner. Četa, ki deluje že trideset let, je zadnja leta vidno napredovala in je v vsakem oziru na svojem mestu, za kar se mora zahvaliti marljivemu odboru in še posebej neumornemu voditelju Andreju Pavlicu.
DOBREPOLJE. Kočevska gasilska župa je priredila 10. t. m. v Dobrepoljah velike gasilske vaje, ki so bile izvedene pod vodstvom predsednika domače gasilske čete in člana župne uprave Miloša Kavčiča. Poža-r iso bili fingirani na Velikem Vidmu in Cesti, vodo pa so črpali iz znanega malega jezera >Stare Luže«. Sodelovalo je 8 čet z 180 možmi, 2 motornima in 6 ročnimi brizgalnami. Napeljava cevi je bila čez tisoč metrov. Vaji, ki je izborno uspela, je prisostvovalo mnogo ljudstva, ki se je di-vilo veliki izvežbanosti in vzorni disciplini gasilskih čet.
LOČE PRI FOLJCANAH. Ob priliki kmečkega slavja je Društvo kmečkih fantov in deklet v Ločah pri Poljčanah priredilo tudi kolesarsko dirko, katere se je udeležilo 11 kolesarjev na progi Loče-Žice in nazaj. Prvi je bil Cajnko Vinko, SKK Mislinja, Slovenjgradec; drugi Bertoncelj Franjo SK Konjice; tretji Mlčoh Jožef, SKK Mislinja, Slovenjgradec. Dirka se je izvršila v najlepšem redu in so bili rezultati zelo lepi, saj so prvi trije dosegli povprečno brzino 43 km.
MOSTE. Državna narodna šola priredž v nedeljo 23. t m od 9. do 17. žalno razstavo celotnega dela učencev v spomin viteškega kralja Aleksandra I. Vabljeni!
RIBNICA. Sokolski zvočni kino predvaja danes v dvojnem veselo-komičnem programu »Pozabi svoje skrbi« jn »Zvesta prijatelja«, za dodatek nov Foxov zvočni tednik ob 15.15 in 20.30.
SV. PAVEL PRI PREBOLDU. Vziic precejšnjS vročini je sokolsko telovadišče ves čas v živahnem vrvežu. Oddelki telovadijo, vozniki vozijo material, br. Ignac pa vodi dela pri šotorih in tribunah, še br. starosta žani jo često prisopiha, da daje navodila in da ee z br. Zaveljoinom posvetuje še o tem in onem. Koliko je vsega tega! Zvečer seja, pevske vaje in zopet telovadba. Vse se pripravlja za društveno 251etnico v nedeljo 23. t m In če bo dan lep, se bodo vsi gosti radi spominjali naše obletnice in razvitja prapora. In prapor — naročen iz Ljubljane — bo na modrobelordečem polju nosil naše ime a na krvavo rdečem zlato geslo našega največjega junaka — Sokola. Praporu bo kumovala s. Olga Tajnškova, soproga okrožnega zdravnika, dolgoletna predsednica tukajšnje Giril-Metodove podružnice, agilna nacionalna delavka io velika do-brotnica našega sokolskega društva.
VELENJE. V nedeljo 16. t m bo taipJ Sokol letni nastop. Po nastopu bo veselica. Sodelovale bodo tri domače godbe. Pridite! — Iz Niša Je prispela brzojavka, da je preminil Ivan šaloven, ki je bil pred kratkim tjakaj poklican v vojaško službo. BU je marljiv član velenjskih nacionalnih organizacij, predvsem Sokola, pri katerem je sodeloval tudi kot tambu-raš. Vsi ga bomo pogrešali. Prizadeti družini naše iskreno sožalje. Maša zadušnica bo 19. t. m. v škalah. — Na binkoštni ponedeljek sta se poročMa sedlarski mojster g. KrfčeJ Ivan in gdč. Stuhovnikova Angela. Čestitamo!
Današnji program olimpijskega dne
Tenis — bazena — kolesarske in motociklistiČne dirke
— nogomet
Dopoldne ob 9. na tenišldh igriščih Ilirije: ekshibicija naših najboljših teniških
igralcev. Vstopnina 8.—, 5.— in 3.— Din. Dopoldne ob 10. na igrišču Jadrana v Trnovem: hazenska tekma Ilirija : Jadran.
Vstopnina 5.— in 3.— Din. Popoldne ob 16. na igrišču Hermesa: kolesarske dirke: novinci, juniorji, prvorazredni in izločilna dirka. Nato motociklistične dirke: tnristični in športni motocikli, handicap dirka. Popoldne ob 18. nogometna tekma med dvema najboljšima moštvoma Ljubljane.
Vstopnina 12.—, 8.—, 5.— in 3.— Din. Ves dobiček vseh prireditev pojde v olimpijski fond.
Kupujte olimpijske znake po S*- in 1.- Din
Denar za olimpijado
Vsi narodi sveta zbirajo sredstva, da bi mogli uspeš' nejše nastopiti na berlinski olimpijadi
Celo vrsto predlogov so izdelali razni finančni strokovnjaki po svetu, kako bi se dala najlažje in v čim višjem znesku zbrati sredstva za udeležbo na prihodnji olimpiadi. Naš olimpijski odbor je med temi posegel pač po najbolj enostavnem, da prireja olimpijske dneve, katerih čisti dobiček gre v korist olimpijskega fonda, prodaja razne propagandne znake in poziva vso nacionalno javnost, naj pri vsaki primerni priliki misli tudi na naše športnike, ki jih ob letu čaka težka naloga na veliki mednarodni športni prireditvi v Berlinu. Kakšen bo uspeh vseh teh prizadevanj, je seveda težko reči v naprej; bojimo pa se že zdaj, da se bo — ko bo treba vzeti denar v roke — spet ponovila tista stara pesem, da bi lahko nastopili v tolikih disciplinah in z odličnimi močmi, če bi nam ne manjkalo sredstev. Saj je gotovo, da za te namene ne moremo računati na podpore, kakor jih uživa šport po ostalih velikih državah, toda morda smo pa le opustili priložnost ali pa pustili v nemar marsikatero pobudo, ki jo je baš glede finančnih priprav za olimpiado dalo inozemstvo. Poglejmo torej zdaj nekoliko okoli sebe!
V prvi vrsti moramo pri tem omeniti Nemce, ki po posameznih mestih in pokrajinah kar tekmujejo, da bodo čim številnejše — z aktivnimi atleti in tudi gledalci — zastopani na olimpijskih prireditvah. Mestna hranilnica v Niirnbergu n. pr. je izdala tkzv. olimpijske hranilne liste, ki so razdeljeni na številna polja, da se postopoma izpolnjujejo s prihranki po 1 ali 5 mark. Vse formalnosti uredi za vlagača hranilnica sama. Mestna hranilnica v Bremenu se je sporazumela z vsemi večjimi športnimi društvi, katerim bo preskrbela vstopnice za olimpiado — kot posojilo. Imetniki teh vstopnic bodo stroške zanje odplačevali v tedenskih ali mesečnih obrokih do 31. XII. 1935.
Švedski list »Idrottsbladet« je dobil glede potovanja na olimpiado toliko vprašanj, da se je sam odločil za organiziranje olimpijskega potovanja v Berlin. Pogoji za udeležbo so zelo ugodni, ker lahko vse stroške (za vstopnine, vožnjo in preskrbo) vplačajo v delnih zneskih pred odhodom, tako da se bodo na določeni dan kar samo odpeljali. Švedi hočejo spraviti čim več svojih ljudi na one prireditve, kjer bodo njihovi atleti imeli največ izgledov za dobre plas-mane: v lahki atletiki, nogometu, grško-rimski rokoborbi, modernem petoboju in rokometu.
Finski olimpijski odbor je iz svoje srede imenoval poseben finančni odbor, ki je vso Finsko razdelil na 18 okrožij, kjer so spet ustanovljeni pododbori za zbiranje olimpijskih sredstev. Na čelu vseh teh odborov so stari zaslužni športniki in športni delavci, ki so živahno na delu v trdnem prepričanju, da bo za šport navdušeno in radodarno finsko ljudstvo izdatno podprlo tudi to olimpijsko odpravo.
Belgijske državne železnice so dovolile atletom, ki bodo sodelovali na berlinski olimpiadi, 35 odst. popust voznih cen za vse vožnje, ki bodo potrebne zaradi njihovih priprav in odhoda na olimpiado.
Švicarji so imeli pred kratkim majhno nevšečnost zaradi dovolitve kredita za olimpiado. Narodni svet je namreč odklonil kredit 36.000 frankov za olimpiado, s čimer pa se ni zadovoljil stanovski svet, ki je zadevo ponovno vrnil narodnemu svetu v pretres. Zdaj seveda ne bo več mnogo razprav, posebno ker je zvezni predsednik Minger označil dotični sklep narodnega sveta glede na pomen olimpiad za docela zgrešen. Bernski narodni svet ie že svoječasno sklenil, da bo sam dal še 6000 frankov pri-boljška za udeležbo Švice v Berlinu.
Avstrijci so dobili za olimpijski fond precejšnje državne subvencije, s katerimi so si najeli nekaj trenerjev; razen tega so v vseh športnih organizacijah uvedli obvezen olimpijski prispevek in pa določili nekaj velikih športnih prireditev — samo za finansiranje olimpiade.
Po sklepu ameriškega olimpijskega odbora morajo za stroške potovanja v Nemčijo skrbeti športne organizacije same, čeprav jim bo nakazane tudi nekaj podpore. Vsota, ki jo bodo potrebovali Američani, ni majhna; tristotisoč dolarjev hočejo imeti. ker bo I. 1936. potovala preko Oceana najmočnejša ameriška olimpijska odprava. Tretjino tega denarja nameravajo zbrati doma, ostali dve tretjini pa pobrati na po-olimpijskih prireditvah. Najfbolj srečni med tisoči kandidatov, ki jih dolžnost in srce vlečeta v Berlin, so menda ameriški zimski športniki, katerih organizacijski odbor ima že pripravljena vsa sredstva za njihovo pot v Garmisch-Partenkirchen.
Holandski olimpijski odbor je sklenil ustanoviti svoj osrednji olimpijski fond. razen tega pa še pomožne fonde za posamezne športne panoge. Temelje za te fonda naj bi dala zbirka olimpijskega dneva (torej slično kot pri nas!), velike športne prireditve v amsterdamskem stadionu Razne športne organizacije bodo povrh tega prodajale tudi olimpijske znake. Na pomoč prideta še film o ameriški olimpi-
adi, pošta z izdajo posebnih olimpijskih znamk itd. Razen tega se bodo na vseh športnih prireditvah do odhoda holandske odprave v Berlin pobirali posebni olimpijski prispevki.
Poljski športniki bodo skušali — kolikor se bo dalo — nabrati sredstva za udeležbo v Berlinu sami med seboj, da bi zaradi podpor preveč ne obremenili državne blagajne. Pri iskanju novih virov so sprožili misel nagradnega ugibanja; čisti dobiček gre v olimpijski fond. Veliki športni list »Przeglad Sportowy« objavlja sedaj t vsaki številki ugibanja v zvezi s katerokoli večjo športno prireditvijo (kdo bo zmagovalec, kakšen bo rezultat in slično). Za sodelovanje je treba plačati majhen prispevek; zmagovalec dobi nagrado 200 zlotov. Kakor računajo, bo prinesla ta akcija precejšnje denarje.
Kakor vidimo, so finančne priprave za olimpiado po vseh državah zelo živahne, kar naj nam bo še glasnejše opozorilo, da je treba tudi pri nas začeti — čimprej in čimbolj na široko. Da ne bomo spet razočarani in spet zvonili po '.oči!
Tri lepe brošure
je izdala med ostalim propagandnim gradivom za XI. olimpiado y Berlinu centrala državnih železnic, ki so posvečene športu v Nemčiji in pripravam za zimsko in letno olimpiado v februarju odnosno avgustu prihodnjega leta.
Najbolj razkošna in res vzorno urejena je skoraj 70 strani obsegajoča brošura o športu v Nemčiji, ki v kratkih sestavkih — opremljenih z najbolj značilnimi slikami iz vsake panoge — obravnava vse glavne športne panoge v Nemčiji. Brošura nudi podroben vpogled o ogromen razmah športa po Nemčiii in vsebuje mnogo zanimivih podatkov, po katerih se da že približno sklepati, da bo Nemčija na tej svoji olimpiadi po organizaciji in najbrž tudi po uspehih prekosila samo sebe. Zvezku je priključen načrt olimpijskih naprav (državnega športnega igrišča) v Berlinu. Če nikjer drugje, velja prav gotovo v Nemčiji trditev uvodničarja v omenjena brošuri: Zdaj je slednjič le prodrlo spoznanje, da je telesna kultura več kot zabava v brezdelju; šport je potreben, da bo vzgojil dorašča-joči rod v močne, zdrave in za delo sposobne ljudi!
Ostali dve propagandni knjižici sta posvečeni IV. zimski olimpiadi v Garmisch-Partenkirchenu in XI. letni olimpiadi v Berlinu s podrobnimi podatki o sporedu, potovanju, bivanju, krajevnih zanimivostih in sličnem, samimi stvarmi, ki bodo zelo potrebne vsakomur, kdor pojde ob letu pogledat to največjo mednarodno vse-sportno prireditev. Brošure razpošilja oficielno zastopništvo organizacijskega odbora za XI. olimpiado pri nemškem prometnem uradu (nemački saobračajni biro) v Beogradu, Knežev spomenik 5.
Plavači za olimpijski Sond
V ponedeljek ob 20.30 na kopališču Ilirije.
Plavalna prireditev v okviru olimpijskega dne bo za Ljubljano novost. V vseh velikih centrih plavalnega športa je že uveden ta doslej pri nas še neznani način tekmovanja: plavalni dvoboj.
Zakaj dvoboj? Dvoboj, tekmovanje torej, v katerem startata samo po dva tekmovalca, nudi odlične prednosti i tekmovalcu i gledalcu. Pred vsem more tekmovalec uveljaviti in uporabiti vse taktično znanje, ker se more vsa njegova pozornost koncentrirati samo na enega nasprotnika. Samo po njem uravnava hitrost in vse bolj more posvetiti vse svoje sposobnosti stilu. Gledalcu pa nudi dvoboj vedno najlepšo in najbolj ogorčeno borbo, poleg tega pa možnost, zasledovati to borbo v vseh fazah vse od starta do cilja
Pari, ki tekmujejo na letošnjem olimpijskem dnevu, so skrbno izbrani iz vrst naših najboljših plavačev, tako da sta oba partnerja po možnosti kvalitativno čim bolj enaka in bo torej tekmovanje moglo gledalca vse do konca obdržati v skrajni napetosti.
Zato v ponedeljek zvečer vsi na kopališče Ilirije.
Iz LNP (službeno). Razen pozvanih igralcev naj bodo danes ob 17.30 na igrišču Hermesa z opremo še tile Prinčič, H asi, Klančnik, Klingenstein, Katavič. Podsavezni ka-petan.
Ljubljanski plavalni podsavez. Opozarjamo vse verificirane tekmovalce na službeni oglas na deski plavalne sekcije Ilirije t vestibulu kopališča Ilirije. Ta oglas je sa člane Ilirije strogo obvezen. SK Kamnik se še obvešča, da se mora verificirani pla-vač tega kluba Tone Cerer v ponedeljek 17. t. m. najkasneje ob 20. javiti na kopališču Ilirije g. Marku Lavrenčiču.
Zbor plavalnih sodnikov — sekcija Ljubljana Sodniški zbor na plavalni prireditvi v ponedeljek je: vrhovni sodnik Mirko Pevalek, starter Savo Sancin, sodniki na cilju Alfred P6schl in Franc Bradač, zapisnikar Marjan Stegnar, ostali savezni sod-
nOd sodelujejo kot časomerOd, wmter-polo Marjan Stegnar, stoper Mirko Pevalek. Vsi navedeni naj se javijo vrhovnemu sodniku najkasneje četrt ure pred pri&etkom tekmovanja.
Nogomet t Trbovljah. Danes igra ▼ Trbovljah zagrebfiko moštvo Olimpia z Dobrno. Spored: ob 14. Rudar : mladina Dobrne, ob 15.30 Retje komb. : Dobrna IL, ob 17. Otlmpia (Zagreb) : Dobrna L Tekm* bodo na igrišču Trbovelj za pokopališčem. Po tekmi bo športna veselica na vrtu g. Tratnlita v Trbovljah H. s pestrim sporedom.
Amater : SK Jadran. Danes gostuje t Trbovljah enajstorica Jadrana lz Ljubljane, ki bo odigrala nogometno tekmo z agil-nim Amaterjem na njegovem igrišču ob 17.30. Tamkaj bo koncertirala tudi delavska godba.
Športna nedelja v Celju. Danes zjutraj se prične velika propaganda zvezdna kolesarska dirka v Celje na progah Zagreb-Celje, Ljubljana-Celje, Maribor-Celje; S loven jgradec-Cel je, Celje-Groblje-Celje. Ob 9. Do na tenišču SK Celja v mestnem parku druga ekshibicijska igra med našim državnim prvakom v tenisu g. Pallado iz Zagreba in Daviš cup igračem g. Moginom. Ob 10. se bo pričela prva veslaška tekma Jadranske straže na Savinji med moškim kopališčem in kapucinskim mostom. Med tekmo bo promenadni koncert. Ob 17. pa se bo pričel na Glaziji nogometni brzotur-nir v korist LNP. Nastopili bodo vsi štirje celjski športni klubi.
ASK Primorje (nogometna sekcija). V ponedeljek ob 18. naj bo ligino moštvo na igrišču zaradi treningtekme. Ob 20 30 strogo obvezen sestanek pri Rebcu za ligino in prvo moštvo. Udeležba obvezna.
SK Reka. Danes ob 8. dopoldne obvezen trening I. moštva in rezerve. V torek ob 20. seja prireditvenega odbora v gostilni nasproti mil arne.
Počitnice v Nemčiji
KOPALIŠČE KISSINGEN
1
Pivna in kopalna kura
Naravne ogljikovokisle solne, močvirne in parne kopeli za želodec, srce in žllje, protin, revmatlzem, jetra, žolč in odebelelost. — Rakoczy vrelec za domače pivne kure. — Pojasnila dajejo potniški uradi in Kurverein Bad Kissingen.
Drž. zdravilišču! hotel
Edina hiša z mineralnimi kopelmi v etažah.
Hotel Reichshof
odličen družinski hotel. — Vis-a-vis zdraviliščnemu parku.
Pojasnila pri vseh potniških uradih in nemškem prometnem biroju (Deut-sches Verkehrs Biiro) Beograd, Knežev Spomenik 5, telefon: 27-290, 30-003.
SK Slovan (boks sekcija). Vsi, ki ste kdaj boksali, pridite na sekcijski sestanek v ponedeljek ob 21. v Gajev hram. Kdor se sestanka neopravičeno ne bo udeležil, se ne bo smatral za člana. Treningi se začno prihodnji petek in bodo vsak ponedeljek in petek ob 19. na igrišču Slovana za Kolln-sko tovarno; ostalo na sestanku.
M. K. Ilirija, Ljubljana sporoča, da so vse priprave za V. jubilejno motociklistič-no dirko na Ljubelj končane ter se bo razpis v kratkem objavil. Mednarodno je določen za to dirko 11. avgust. Posebno pažnjo obrača letos MK Ilirija na čim številnejše sodelovanje turističnih vozil. Razpis bo vseboval vse kategorije istih. Pojasnila glede dirke v tajništvu kluba. Miklošičeva 15, telefon 20-66.
Urbanč v rokah pravice
Prijeli so ga novomeški in mlrnopeški orožniki — Pri zasliševanju je doslej priznal le nekaj očitanih mu
vlomov
Novo mesto, 15. junija
Po dolgem, napornem zasledovanju obeh roparjev Omerze in Urbanča se je naposled posrečilo našim orožnikom, da so v sredo okrog 24. naleteli na Urbanča, ko se je peljal z nekim kmetom po cesti iz Krške vasi proti Kostanjevici. Orožniška patrulja je ustavila voz, dasi orožniki niso vedeli, da se pelje na njem zloglasni Urbanč, pač pa je Urbanč opazil orožnike že na cerkljanskem klancu, se z bliskovito naglico pognal z voza in zbežal v gozd, kjer je za njim izginila vsaka »led. Orožniki so sicer streljali, toda Urbanč jim je srečno ušel.
Pri preiskavi voza so našli obilen plen. Urbanč je pustil na vozu dve vojaški ka-rabinki in repetirno pištolo z municijo, v neki vreči pa so našli poleg tega še denarnico s 7000 Din gotovine, kar so zaplenili. Urbanč je bežal pred svojimi zasledovalci skozi gozd, ki se razprostira med Kostanjevico, Dobravo in Škocijanom, odtod ie pa snoči dospel v gozd Kačje ride, kjer se je oglasil pri ciganih Brajdičih z namenom, da si nabavi novo orožje, ki ga je bil tako nepričakovano izgubil.
Za to njegovo pot ao izvedeli novome-meški in mirnopeški orožniki in tja so se napotile tri patrulje pod vodstvom narednikov Gandeja in Rotarja in komandirja Valenčiča iz Mirne peči. Ob 3.30 zjutraj so obkolili in iznenadHi Urbanča, ko je mirno kadil cigareto. Močne roke orožnikov so ga spravile v verige, nato so ga pa odvedli na orožniško postajo v Mirni peči in dalje v Novo mesto.
Urbanč se je tragikomični aretaciji precej upiral, naposled se je pa cinično nasmehnil in se vdal v svojo usodo. Ko so močno uklenjenega vedli iz Mirne peči v Novo mesto, ao se ljudje, ki so že v ranih urah zvedeli za njegovo aretacijo, zbirali ob državni cesti in delali razne opazke Posebno velik naval je bil pred orožniško postajo v Novem mestu. Med potjo iz Mirne peči v Novo mesto, kjer se je zbiralo radovedno ljudstvo, je Urbanč svojim spremljevalcem smeje pripomnil, da bi bilo umestno pobirati vstopnino vsaj po en dinar od gledalca
Tudi na orožniški postaji v Novem mestu, kjer ga danes že ves dan zaslišujejo, se vede mali, čokati možak precej ravnodušno in mirno odgovarja na stavljena vprašanja. V teku zasliševanja je priznal samo vlome v trškogorske zidanice, da je ukradel v Semiču neznancu kolo in da je v Jevšah nedavno posestniku Kosovanu odnesel 15.000 Din. Povedal je tudi, da je
zakopal v gozdu Krakovu na nekem kraju
nad 3000 Din gotovine. Pri osebni preiskavi pri njem niso našli ničesar. Zasliševanje še traja. Urbanč zanika vse druge zločine, katerih je osumljen.
Ljubljanska preiskava o zločinih Jožeta Urbanča
Ljubljana, 15. junija
Vest, da so orožniki davi ob 3.30 v gozdu Kačji ridi pri Jabljanu prijeli zloglasnega razbojnika Jožeta Urbanča, se je dopoldne razvedela tudi po Ljubljani. Spet s« je sprožilo vprašanje, ali je ta razbojnik v kaki zvezi najprej z velikim vlomom v žup-nišče na Vrhniki in ali je bil on oni tolovaj, ki je 28. maja popoldne pri Gabršč-kovi na Vrhpolju pri Moravčah streljal na komandirja Frana Vrička in podnarednika Frana Štefanciča.
Okrožno sodišče v Novem mestu vodi glavno preiskavo o vseh Urbančevih zločinih, ki jih je po begu iz mariborske kaznilnice zagrešil v raznih krajih Dolenjske Ljubljansko okrožno sodišče pa vodi proti Jožetu Urbanču tudi preiskavo o zločinih, izvršenih v območju tega sodišča Preiskovalni sodnik g. Jože Baričevič je pred bin-koštnimi prazniki izvršil temeljit komisijski ogled na Vrhpolju pri Moravčah. Pregledal je vso napol razpadlo kočo Gabrščkove. Napravil je tudi nazoren situacijski načrt in dal fotografično posneti zunanjost in notranjost koče. Koča je zelo nizka. Majhna soba je visoka komaj 1.80 m, dolga pa 3.20 m. V 6obi se nikakor ni moglo svobodno kretati več oseb. Soba je povsem izpolnjena s pohištvom: notri je »mentrga«, postelja, klop in stol. Okna so zelo nizka, da je vprav čudno, kako je mogla Gabršč-kova s triletnim sinom skozi tako okno pobegniti, ko se je pričel tolovajev napad na mirno sedeča orožnika. Tolovaj je imel pri sebi samo en revolver, belgijski browning kalibra 6.25 mm. Oddal je vseh 6 strelov na oba orožnika, ki so vsi zadeli. V sobi Gabrščkove so našli med drugim tudi zavitke s štampiljko vrhniškega župnišča, v katerem so bili zaviti kovanci po 25 par. Ali je bil tolovaj identičen z Urbančem, bo seveda dognala nadaljnja sodna preiskava. Posebno verjetno pa ni.
Proti Brigiti Gabrščkovi, ki je v ljubljanskem zaporu, je preiskava zaradi skrivanja zločinca v glavnem končana.
Na sodišče je dopoldne prispela Se novica, da so orožniki pri Brežicah prijeli drugega velikega rokovnjača Franceta Omcr-zo. Ta vest pa še ni potrjena
Bolgarski železničarji v Jugoslaviji
Kakor smo že kratko zabeležili pred dnevi, obišče prihodnje dni skupina 60 železničarjev bolgarskih državnih železnic vse znamenitejše kraje naše domovine. Ker je to prvi oficielni obisk bratskih bolgarskih železničarjev Jugoslaviji, je organizacijo izleta prevzelo samo ministrstvo prometa, ki je zaradi kritja stroškov in čim lepšega sprejema pritegnilo za sodelovanje vsa strokovna železničarska društva, predvsem strojevodje in kurjače kot najožje stanovske tovariše izletnikov.
Bolgarski železničarji bodo ostali naši gostje 10 dni in bodo v tem času obiskali vse tri prestolnice, dalje naša bisera ob Jadranu, Split in Dubrovnik, ter slednjič tudi zmerom privlačno metropolo kršne Bosne Sarajevo. V Beogradu se bodo posebne deputacije gostov zglasile pri najvišjih predstavnikih državnih oblasti, drugo odposlanstvo pa se bo poklonilo na grobu neznanega junaka na Avali in v grobnici bla-gopokojnega kralja-Mučenika na Oplencu.
V Ljubljano pridejo Bolgari naravnost iz Beograda, in sicer v torek, 18. t. m. z dopoldanskim brzim vlakom ob 937. Sprejemni odbor je vse pripravil, da jim bo prirejen čim toplejši sprejem. Gostje ostanejo ves ta dan v Ljubljani, kjer si bodo v družbi domačinov ogledali razne zanimivosti. Za sredo je na sporedu ogled tovaren K ID na Javorniku odn. Jesenicah, popoldne pa izlet skozi Vintgar na Bled. Po povratku t Bleda bo zvečer v Ljubljanskem dvoru svečana poslovilna večerja, ns katero bodo naši železničarji povabili vse najvišje predstavnike vojaških in civilnih oblasti. Z
nočnim brzim vlakom bodo bolgarski železničarji nadaljevali pot v Maribor, odkoder bodo v teku dopoldneva obiskali še Ruše in Falo, popoldne po kosilu pa se spet vozrli dalje proti Zagrebu.
Izletnike pelje nato pot v Split z izletom v starodavni Trogir, nato pa s parnikom »Ljubljana« v Dubrovnik. Kakor smo že omenili, sc v nedeljo 23. t. m. vračajo preko Sarajeva, Užica in Kraljevca v Niš, odtod pa v sredo 26. t m. preko Caribroda v domovino.
Naši železničarji se od srca vesele tega prvega obiska bratov Bolgarov; deloma zato, aa se jim — kar jih je bilo že tamkaj v gostih — oddolžijo za usluge in presrč-nost, s katero so bili sprejeti na bolgarskih tleh, deloma pa zato, da navežejo z njimi nove stike v bratstvu in prijateljstvu, ki nam je vsem Slovanom na jugu tako zelo potrebno. Prepričani smo, da bo tudi ostala naša javnost povsod s simpatijami in odprtim srcem sprejela brate Bolgare, ki ne prihajajo k nam samo kot predstavniki bratskih železnic, temveč kot zastopniki bratskega bolgarskega naroda, s katerim je tesno povezana bodočnost nas vseh.
Proslava 50 letnice konjskih dirk v Št. Jerneja.
Pod pokroviteljstvom kmetijskega ministra dr. Jankoviča, ministra za socialno politiko in nar. zdravje dr. Marušiča ln bana dr. Puca priredi šentjernejsko dirkalno društvo 7. julija jubilejno dirko vozačev in jahačev.
Pol stoletja je minilo, ko eo takratn konjerejo! utrM pot napredku dolenjske konjereje. Pokojni Gustav Pire, tajnik
Kmetijske družbe, Friderik Sevnik, pred-sodnik, io Jo6ip Lenarčič bo biii, ki so «2 pridobili mnogo zasLug za konjerejo. Mod onimi redkimi je bil, še danes fciveči kmečki posestnik g. Fran Župančič, oče sedanjega narodnega p-ceianca inž. Frana Župančiča, eiplošmo znan ljubitelj konjereje. On se je tudi vsestransko prizadeval povzdigniti to panogo našega narodnega gospodarstva v Krški dolini. Njegovo prizadevanje je rodilo uspeh. V veliM meri ee morajo konjerejci šentjernejskega okoliša zahvaliti prav njemu, da se je konjereja tako lepo razvila.
Prve konjske tekme eo se vršSile po žavni cesti od St. Jerneja v smeri Kosta. njevice proti vasi Groblja (približno 2800 metrov), čeprav so bile te tekme bolj krajevnega pomena, vendar so zanimale ie širšo javnost hi kmahi abndifte eptoftno zanimanje med našim narodom. Tndi ob-lastva so pos/večala veliko pozornost konjereji. Ko so še vojaške komisije začede nakupovati konje za vojne namene ln jih plačevale po visokih cenah, je zaslovela dolenjska konjereja daleč preko mer) ožje domovine.
Prostrana ravan, prijazna ofeoSica ta lepota kraja, ki zadavijo vsakega tnjca, bodo to pot »pet privabile mnogo gostov v St. Jernej. Pripomniti je še, da bo Istega dne z začetkom ob 8. dopoldne todi pre-miranje konj za sreza Kjrfiko ta Tfrrro m esto.
{Sokol
SotaoIsVo društvo štepanja vas prtredJ
danes 16. t m. svoj javni telovadbi nastop na letnem tehovadiščn v štepanjl rasi- Nastopila bodo vsi oddeSki, todi stamj-£i bratje in Šolska mladina s prostimi vajami, na orodju pa Slana in naraščaj ter vzorna članska vrsta bratskega društva Sokola L Po telovadbi prosta aabava t bogatim srečodovom, šaJjivo pošto hn pie-som v sokolsiki dvorani. Sodeluje godba 40. pp. Trigtlavskegia. Začetek ob 16. nri. Ker je obisk te prireditve združen s prijetnim sprehodom v bližnjo §tepanjo vas, vabimo k obilni udeležbi. V primeru neugodnega vremena bo javni nastop v nedeljo 23. t. m. Uprava.
15 letnica koroškega aokolafcega okrožja se bo slavila danes v Guštanju na okrožnem zletu. Tudi pred 15 leti je bil prvi rfet okrožja v tem kraju. Prijatelji naže lepe Koroške, poset/ite polnoštevilno sokolsko obmejno slavje.
Sokolska četa Domova priredi v nedeljo 23. t m. ob 15. uri na graščinskem vrtu g. Pongraca v Domovi svoj drugi javni nastop. Lanskoletna prireditev čete nam je še v lepem spominu in opravičuje tudi za letos vse nade. Zato nič ne premišljajte, temveč usmerite svoj izletni korak v nedeljo 23. t m. v lflkarsko središče Dornovo, kjer boste lahko preživeli nekaj lepih in prijetnih uric.
Sokolski nastop ob avstrijski meji. Prav lep sokolski telovadni nastop je bil v nedeljo v Apačah, kjer je nastopila četa skupno z društvom iz Gornje Radgone in s četo iz Radencev. Dopoldne so bile skušnje, popoldne pa je krenila po Apačah res lepa povorka, v kateri je bilo preko 400 članstva, naraščaja in dece. Številne zastave so pričale, kako simpatično so Apačani sprejeli Sokolstvo. Na urejenem telovadišču se je vršil po povorki nastop, kateremu je prisostvovalo preko 500 občinstva, največ domačinov, pa tudi od daleč so prihiteli gostje na avtomobilih in vozovih. Z velikim zanimanjem so sledili izvajanju prostih vaj vseh oddelkov in zlasti nagradili članice, ki so krasno izvedle predpisane proste vaje. V velikem številu je nastopila tudi deca. Mnogo odobravanja so bili deležni člani in članice gornjeradgonskega društva, ki so nastopili na bradlji in krogih. Nastop je zaključila simbolična vaja »trikot«, ki so jo izvajali domači četaii Za dobro izvedeni nastop vse priznanje četnemu načelniku br Kržišniku in načelniku matičnega društva br Stanovšku. Težko je delo med nemškim življem, a letošnji telovadni nastop fn številna udeležba sta pokazala, da je sokolska ideja tudi na teh tleh krepko usidrana Le tako na:yrei!
Krasno darilo kiparja Toneta Kralja. Izredno lepo darilo je poklonil Českosloven-ski Obci Sokolski za slovanski oddelek Ka-raskove galerije, ki je, kakor znano nameščena v Tyrševem domu, slovenski kipar g. Tone Kralj. To je plastična skupina »Trpljenje«, izrezana iz javorja. Sestavlja jo glavna soha in deset reliefov. Skupina je bila razstavljena že v Londonu, Benetkah in na Dunaju ter bo zdaj trajno uvrščena med zbirke v Karaskovi galeriji v posebni dvorani.
VINO
Stara renomirana dalmatinska firma sprejme solidnega agilnega že uvedenega
ZASTOPNIKA
za Slovenijo za prodajo na veliko. Ponudbe na Interreklam d. d., Zagreb, Masarykova 28, pod »Vino K-3211«.	5361
Kraljestvo mode
Nagubani deB
na vzorčastih poletnih oblekah so jako
učinkoviti, posebno ljubko pa se izražajo v pikčastem tvorivu. Poletno lahkotna je
Poletne bluze
Odkar »o kostumi zopet moderni, se tudi bluze vedno bolj uveljavljajo v modi. •.Izkazalo se je, da ženske prav za prav nikdar niso nehale hrepeneti po bluzah, ki jih je stroga moda povsem odpravila. Le tako si moremo razlagati, da so tako zanemarjene in zapostavljene bluze v razmeroma kratkem času zopet popolnoma obvladale modno sliko. Bluza je danes ljubljenka mode in ljubljenka vseh žena in v tej svoji priljubljenosti je prekosila samo sebe, kajti prvotno je bila namenjena le športu in vsakdanji rabi, sedaj pa jo nosimo v primerni izdelavi tudi popoldne in zvečer.
Zato se tukaj ne oziramo na strogo določena tvoriva; vse, kar prinese moda najnovejšega, pride prav za nove bluze.
Z vsemi posebnostmi nove mode bluz vais najbolje seznani skupina naših skic, ki vam nazorno pokažejo, kako praktični in lepi so novi modeli.
Že prva skica je vredna vse pozornosti. Ta gre za kazak iz progastega tvoriva, ki posnema vzorec tvoriva za moške srajce. To je vzor dobre pralne športne bluze, ki jo progasti vzorec blaga, ukrojen v različnih smereh, prav učinkovito poživi (1. skica).
Tudi najbolj preprosta platnena bluza deluje posebno okusno in elegantno, če jo ob rokavih in na životu opremimo z nekaj vrstami priljubljenega ažurja. Paličice tega preprostega veziva izdelamo v naravnem tonu platna ali pa v kakšni živi barvi, kakor plavičasto modri, sončno rumeni itd. Podloženi monogram učinkuje »plastično«, izvezemo pa ga seveda v enaki barvi, kakor ažur (2. skica).
Tretji model vas seznani z bluzo brez rokavov v obliki spredaj zapetega telovnika, ki 'jo izdelamo iz poševno progastega, pralnega blaga. Sem spada športna srajca z zavihanimi, kratkimi rokavi (3. skica).
Za šport in potovanje so se izkazale kot posebno prikladne bluze iz vzorčaste pralne svile. K peščeno barvnemu kompletu priporočamo rjavo, peščeno vzorčasto bluzo, ki jo zapnemo ob vratu s široko pentljo iz istega tvoriva (1. skica v sredi).
Zadnje čase se je elegantnim ženam posebno priljubila takozvana kmečka bluza z nabranim životom in široko nabranimi rokavi. Nabrani deli izhajajo iz gladkih, v narodnem slogu izvezenih prog (srednja skica).
Poslednja skica v tej vrsti Vam pokaže popoldanski kazak z bogatim »fichujem«, ki ga ob vratu zapenjata dve nežno barvni cvetlici. Temno pole tno ogrinjalo daje te i bluzi videz dovršenega kompleta.
Nove večerne bluze prinašajo širok pas ▼ obliki serpe in imajo večinoma tudi dolge rokave. Posebno zanimiva je poševno ukrojena, zvončasta tunika, ki jo modni
strokovnjaki smatrajo za bodočo »veliko« modo (skica spodaj).
Čipke so še vedno najbolj učinkovite! Oglejmo si naslednjo skico, ki predočuje učinkovito nabrano, čipkasto bluzo s kratkim čipkastim krilcem in slikovitimi, dolgimi rokavi! Ali si morete predstavljati elegantnejšo kombinacijo, kakor jo ustvarja ta bluza v zvezi z dolgim večernim krilom? (zadnja skica).
Kličite telefonsko št. 2005
in takoj pošljemo po vaš krzneni plašč, da ga vam čez poletje shranimo in obenem izvršimo potrebna popravila za polovično ceno. Plačljivo šele jeseni pri prevzemu. KRZNARSTVO L. KOT, MESTNI TRG
Niz ravnih robčkov
se posebno poda k športnim oblekam in kostumom, razen tega pa trdnost takih prešitih vrst daje kroju tisto stalnost, ki
jo športni modeli najbolj potrebujejo. Večinoma opremimo z robčki robove jopice, žepov in ovratnika Za poletna potovanja priporočamo moderen kep, ki ga z gumbi pripnemo na jopico in ki je takisto na robu prešit z robčki.
Najidealnejše gorsko letovišče
PLANICA
SMUČARSKI DOM S. K. ILIRIJE
1000 m. 20 minut od kolodvora. Višinsko solnce. Gorski zrak. Brez prahu. Krasni izleti in alpske ture. V sobah topla in mrzla voda. Prhe, bazen, solnčališče. Prvovrstna oskrba, do 25. junija (predsezijska cena) Din 55.	5338

V-v >>*".%-.-■?», "... ** r- - 1 'T-'
Njem vrstna va jamči p o p o t u i
prvo'
taka obleka z nagubanim krilom, nagubanimi rokavi in nagubanim malim predprsni-kom. Venec razcvetelih vrtnic ob vratu se laska vsakemu obrazu.
od strokovnjakov priznana
najboljša zobna krema
Zdravniška posvetovalnica
K. J. B. Ta hiba ni organ t a, marveč
živčnega izvora. Predvsem potrebujete mno-' irolienja in vero v ozdravljenje. To je predpogoj. S tabletami ne morete doseči uspeha. Poskusite z majhnimi dozami bro-ma in strihnin tinkturo. Jako lepe uspehe ima včasi elektriziranje, kar Vam jako priporočamo. Najvažnejše pri vsem tem pa je disciplina. Vi morate samega sebe vzeti v roke in si disciplino vcepiti, pa pojde. Poleg tega Vam priporočamo toplice, seveda po zdravnikovem navodilu. Le pogum! — Naročnik. Po tem, kar opisujete, jako dvomimo, da gre za rakasto obolenje. Podoba je, da se Vam je ta misel precej usidrala. Kaj storiti? Edino primerno je, da greste za par dni v bolnico, da Vas natančno preiščejo. Le na ta način se da rak ugotoviti odn. izključiti. Ce gre res za tako obolenje, je moči še pravočasno zdraviti in ozdraveti, če pa je Vaš strah brezpredmeten, Vas bo točna preiskava pomirila. — Nija Lb. Vi imate zlato žilo, odtod težave Vzrok ste popolnoma pravilno dognali — sedite ves dan. Zato skrbite predvsem, da se boste izdatno prcgibali, bodisi s sprehodi bodisi s telovadbo. Pri slednji posvečajte posebno pozornost trebušnim mišicam. Istotako skrbite za dnevno, redno in mehko stolico. Zaprtje le poslabša bolezen, ker zastaja kri v medeničnih žilah. Najbolje je, da zaužijete zvečer kak blag odvajalni čaj. Kemična odvajalna sredstva često dražijo črevo, ki je pri tej bolezni že itak več ali manj občutljivo. Mrzla umivanja po stolici so potrebna in jih kar nadaljujte. Za mažo Vam svetujemo vaze-lino z beladono in mentolom Dobite pa tudi patentirana mazila in svečke za v danko. Uspeh je, posebno v lažjih primerih, jako dober. Pazite na . hrano. Uživati ne smete ostrih začimb (popra, paprike, pimeta itd.) in alkohola. Dokler čutite težave, ne vozite s kolesom. To je v glavnem vse. Nikakor pa ne moremo razumeti Vašega sramu, ki tu pač ni na mestu. Saj niste edina, ki trpi na tem, niti se Vaše telo ne razlikuje od drugih. Tudi to si ozdravite, kajti sicer ste si sama sužnja. — X. Y. Z. Popolnoma umlji-vo, da Vas to vznemirja, osobito, ko opažate razliko med prejšnjim in sedanjim. Človek si svet predstavlja drugače, kot pa je. Mnogo mani bi bilo gorja in neprijetnih razočaranj, ko bi starši dali svojim otrokom na pot tudi nekaj svojih izkušenj v tem pogledu. Ti doživljaji so pri dekletu popolnoma drugačni kot pri ženi in dekle je treba šele vzgojiti v ženo. Prehod je pa različen, pri eni hitrejši, pri drugi počasnejši. Tako je pri veliki večini. Zato se le nikar ne vznemirjajte, ne delajte si skrbi, stvar se popolnoma uredi prej ko slej brez Vašega prizadevanja. To je narava. _ M. St. Lj. Trpite zaradi suhih ust. Ali morda uživate zdravila proti omenjeni bolezni? Nekatera zdravila imajo za posledico ta neprijeten pojav, v tem primeru bi pač kazalo zdravila menjati ali pa popolnoma opustiti, če ne čutite več težav. Ce pa to ni mogoče, vzemite češče v usta požirek vode, okisane s citrono, in jo držite v ustih. Acidol-Pepsin Vam pa ne bo pomagal, nasprotno je zabra-njen pri Vaši bolezni; težave bi izbruhnile znova. Kar se tiče belega kruha le to, da ga ne smete nadomestiti s črnim. Nekaj' časa boste že morali potrpeti. Če bo bolezen ozdravljena, bos Je pa pozneje nadoknadili.
—	Citateljica. če Vam kodri zginevajo, bodo pac izginili. Edino protisredstvo je umetno kodranje. To Vam pa resno odsvetujemo, ker se Vam lasje že sedaj cepijo (ali se že kodrate?). Lase si dajte večkrat ostriči, umivajte si glavo vsake 14 dni z mehko vodoin mehkim milom. Glede prhljaja smo v zadnjih dveh nedeljskih številkah obširneje pisali, zato ne ponavljamo. Le to še: Niso kodri vse niti niso merilo za vrednoto dekleta. — L. M. A. Skrbite za čistočo. Izpirajte dnevno v topli raztopini kalija hiper-mangana, osušite dobro, nato pa namažite z dermatol ali pa xeroform mazilom. Pazi-
* *na PeriI°' da vas ne odrgne — rani.
—	A. Z. Po opisu sodeč gre za nervozen pojav. Vendar je potrebno, da se voda preišče dasi je malo verjetno, da bo kaj najti. Vzemite po 3 do 4 noževe konice broma dnevno ah pa beladona kapljice. Predvsem Vam svetujemo, da ne popustite občutku. Ogibajte se mrzle vode, ki Vam bi težave povečala. Vsaj nekaj Časa. Tudi hrana bodi brez ostrih začimb in alkohola ter pristne kave. - Obupana. 1. 0 rjavih lisah na licu smo v zadnjih številkah izčrpno razpravljali, ali v Vašem primeru bi bilo treba najprej ugotoviti vzrok; kajti odstranjevanje teh hs je Sisifovo delo, dokler se ne ozdravi vzročna bolezen. Zato bi bila potrebna točna preiskava. - 2. Umivajte si roki v vodi, kalen ste dodali galun, osušite in namažite jih s citroninim sokom.' Zvečer jih dobro namažite z lanolinom. Za izmeno si osušeni roki poštupajte z ovseno moko in na rahlo obrišite. Zvečer pa si jih namažite vlažne z glicerinom, ki ste mu primešali med v izdatni meri. _ 3. Mehke in viseče grudi napraviti trde - čvrste, to je težka naloga. Menjajoče kopeli (mrzle _ vroče), masaža velike prsne mišice (nikar grudi!), hoja po prstih m skakanjp preko vrvi. Gre za učvrstitev vezi. s katerimi so grudi pripet* na prsno mišico Vendar za uspeh Vam ne tarnamo Lepše uspehe ima kozmetična operacija.
§AH
Olimpijada v Varšavi bo po prijavah sodeč prekašala po moči udeležencev vse svoje predhodnice. Tako sta za Francijo javlje-na na prvih dveh deskah dr. Aljehin in dr. Bernstein, za Ameriko Kashdan in Reshew-sky, za Anglijo bi igral zopet Indijec Sultan Khan, ki se za nekaj časa mudi v Evropi, za Poljsko dr. Tartakower. Avstrijsko moštvo bodo tvorili Spielmann, Grunfeld, Bek-ker, Eliskases in Miiller. V vseh državah, ki bodo pri tekmah sodelovale, se že sedaj vršijo priprave, da bodo moštva v čim boljši formi.
Na turnirju v Barceloni je stanje po 5. kolu: Koltanovvski 5, Flohr 4}^, Sir Thomas 3Ve, Grob in Reilly 2 y, (1). Valve 2, Rivera in Cherta 1 yt, Maristany 1, Ticonlat 0. Kakor se vidi, ima turnir še slabšo zasedbo nego je bila prvotno javljena. Inozemci bodo imeli proti neznanim Špancem vsi 'ah-ko delo, za placement pa bodo zato seveda morali paziti na vsak remis.
Kakor poroča >Politika<, se bo začetkom julija res vršil v Beogradu naš prvi nacionalni mojstrski turnir. Jugoslovenski šahovski savez je dobil od Beogradskega šah. kluba, ki bo turnir priredil, nalogo, da povabi nanj vse naše mojstre. In sicer internacionalne: dr. Astaloš, dr. Drezga, K o-nig, Kostič, Pire. dr. Vidmar, Vukovič ter nacionalne: minister prosvete St. čirič, dr. Gyorgy, dr. Kalabar, Nedeljkovič, Schrei-ber, Tomovič, Tot. dr. Trifunovič in dr. Vogelnik. Kot rezerve so za enkrat nominira-ni: S. Vukovič (Beograd), M. Vidmar jun. (Ljubljana), inž. Tekavčič (Zagreb) in Bro-der (Novi Sad). Nadalnje podrobnosti o turnirju še niso znane. Turnir naj bi služil obenem kot trening za našo olimpijsko reprezentanco.
★
Dravska šahovska zveza ima v programu, da tekom poletja priredi v Ljubljani jugoslovenski amaterski turnir. Taki turnirji se vršijo v naši državi vsako leto in imajo predvsem nalogo, da izberejo iz vrst naših boljših amaterjev novega mojstra, ki dobi potem pravico — doslej je bilo žal samo teoretično — igrati na nacionalnem mojstrskem turnirju. Za slovenske šahiste bi bil amaterski turnir vsekakor potreben. V tekmi proti savski banovini so se izvrstno postavili, pa bi bilo dobro, da se tudi v takem turnirju morejo še bolje uveljaviti. Na dosedanjih amaterskih turnirjih so slovenski šahisti sicer tudi imeli lepe uspehe, vendar morda ne takih, kakor bi jih bili zaslužili. V Ljubljani bodo gotovo odnesli večino prvih mest, z mojstrskim naslovom vred.
*
Iz mateha med dravsko in savsko banovino je naslednja partija s pete deske, ki jo je Furlani v dobrem stilu dobil proti prvaku Sušaka Agapjejevu.
Skandinavska obramba. Beli: Agapjejev	črni: Furlani
1.	e2—e4	d7—d5 Skandinavska je v turnirski igri zelo redek pojav, črni v njej precej eksponira svojo damo in mora zelo precizno igrati, da se izogne raznim nevarnostim. Izmed mojstrov igra to otvoritev edinole Mieses; pri nas jo že od nekdaj Furlani često uporablja.
2.	e4 : d5	Dd8 : d5
3.	Sbl—c3	Dd5—a5 Tukaj je za damo menda edino kolikor
toliko varno polje. Dd8 bi seveda izgubilo nekaj tempov.
4.	Sgl—f3	---
Drugo nadaljevanje je d4, nakar pa črni
z e5 odpre svojo pozicijo.
4.	— — _	Sb8—c6 Solidneje, toda bolj pasivno je Lg4, Sd7,
c6 itd.
5.	d2—d4	Lc8—g4
6.	Lfl—bo	0—0—0
Pač edino nadaljevanje za črnega, ki pa vodi do zelo ostre igre.
7.	Lb5 : c6	b7 : c6
8.	h2—hS	e7—e5! Lepo in dobro igrano. Ni šlo Lh5, 9. g4,
Lg6, 10. Seo in črni stoji obupno. Žrtev figure je zaradi grožnje ed4: seveda samo navidezna.
9.	Lcl—d2	---
Beli se pač malo prehitro ustraši. Bolje je bilo: 9. hg4:, ed4:, 10. 0—0! (slabo 9. Sd4:, c5! ali 9. Th5, c5, 10. Sd4:, g6 itd.) dc3:, 11. De2 in beli bi imel napram partiji tempo več, za žrtvovanega kmeta pa dovolj pro-tiizgledov, saj bi grozilo tudi Sg5'
9.------e5 : d4
10.	h3 : g4	d4 : c3
11.	b2 : c3	Sg8—f6
Črni ima zelo oslabljeno damsko krilo in se mora hitro razvijati. Slabo zanj bi bilo Te8+, 12. Kfl, Db5+, 13. Kgl, De2, 14. Le3 in boljši razvoj belega odloči.
12.	0—0
Beli pa tudi nima časa, da bi kril kmeta. Na pr. 12. Sg5, Te8+, 13. Kfl, Db5+, 14. Kgl, Dc4 itd.
12.	_----Sf6 : g4
13.	Sf3—g5	Da5—f5
Beli ima s kmetom manj mnogo nevarnih groženj.
14.	Ddl—e2	Lf8—d6 Druge obrambe proti napadu na ekspo-
niranega kralja ni.
15.	De2—a6+	Kc8—d7 Kralj mora na nevarno pot.
16.	Da6—c4?	___
Sele po tej potezi si črni dokončno zasi-gura prednost. Pravilno je bilo 16. Tadl in beli bi imel toliko protigroženj, da bi držal vsaj približno enako pozicijo. Slabo bi bilo na tem mestu 16. Da7:? zaradi Lc5 itd.
16.	—----Sg4—e5 -
17.	Dc4—a4	_ _ — Zdaj mora beli že vedno upoštevati, da
bi imel po zamenjavi	dam kmeta manj v končnici.
17	.------Df5—g6
Grozi h6 in Sf3+.
18.	Ld2—f4+	Th8-e8
19.	Tal-dl	Te8-e7
20.	Sg5—h3	Kd7-e81 Kralj mora na varno, tudi za ceno kmeta.
21.	Lf4 : eo	Te7 : e5
22.	Da4 : c6+	Ke&-f8
23.	Kgl-hI	Td8—e8 Zasesti linijo je važnejše nego vzeti brezpomembnega kmeta na c2.
24.	Dc6—a4	Dgft—h5
25.	Tdl-cl?	__! _
Črni res stoji bolje in tudi grozi z napa-
Uporaba kakega mHa, ki ni nevtralno, škoduje vaši koži, zato uporabljajte
^filk
svileno milo, ki se izdeluje iz naravne svile
za nego vaše kože. Zahtevajte Semo Silk milo v vseh lekarnah, drogerijah in parfumerijah.
dom. Treba pa je bilo igrati 25. f3. Sedaj je hitro konec.
25	.--—	Te5—e4
26.	Da4—c6	g7—g5!
27.	f2—f3	Te4_h4 Grozi Th3:4- in mat v dveh potezah.
28.	Tfl—f2	_ — — Najmanj kvaliteto bi izgubilo 28. Kgl,
g4!, 29. g4:, Lc5+ itd.
28	.--_	Ld6—g3
29.	DcO—c5+	Kf8—g8
30.	Dc5 : a7	---
Obup. Na 30. Td2 dobi seveda Lf4.
30	.--—	f7—f5
To je še močneje nego vzeti kvaliteto.
31.	Tel—bi	g5—g4
32.	f3 : g4	f3 : g4 beli se vda.
Vasja Pire.
JKL m
Nedelja 16. junija
LJUBLJANA 7.30: Važnost ovčjereje za narodno gospodarstvo (inž. M. Peternel). 8: Čas, poročila. — 8.15: Prenos iz frančiškanske cerkve. — 8.45: Versko predavanje (dr. R. Tominec). — 9: Idile iz narave v besedi, pesmi in glasbi. Sodelujejo: Drago Žagar, Joža Herfort, Radio orkester in plošče. — 11: Združeni mladinski pevski zbori pojo evharistične pesmi. — 11.40: Obvestila. — 12: Čas, radio orkester po željah. — 12.45: Olimpiada v dobi antike in zdaj (Otmar Frič). — 16: Gregorc: Gorenjska, ti kras slovenski (plošče). — 16.15: Ženska ura. — 16.30: Prenos koncerta vojaške godbe z Bellevueja, vmes poje slovenske narodne gdč. Štefka Korenčanova. 19.30: Nacionalna ura. — 20: Čas, poročila, 30.15: Sonatni večer (sodelujeta gg. Lesko-vic in Lipovšek). — 21: Debussvjevo »Morje« na ploščah. — 21.30: Čas, poročila, obvestila. — 22.10: Pester program.
BEOGRAD 15.30: Koncertna ura. — 20: Balalajke. — 20.30: Koncert iz Pančeva. — 22.30: Ples. — ZAGREB 17.15: Godalni trio. — 20.15: Harfe. — 20.45: Igra. — 21.15: Sramel kvartet. — 22.15: Narodne pesmi. — PRAGA 19.15: Mešani zbori. — 19.40: Mešan program. — 20.35: Dvorak: Slovanski plesi. — 21.35: Iz Brna. — 22.50: Orkester. — BRjNO 19.15: Iz Prage. — 21.35: Švedski program. — 22.15: Iz Prage. VARŠAVA 21.30: Mešan glasbeni program. DUNAJ 12.15: Simfoničen koncert. — 15.15: Komorna glasba. — 18.25: \Vagner-jeva opera »Tristan in Isolda«. — 23.25: Jazz. — BERLIN 20: iz Stuttgarta. — 22.45 Ples. — MiUENCHEN 20: Pester program.
—	21: Plesna muzika. — STUTTGART 20: Orkester in solisti. — 22.45: Ples. — 24: Za zabavo. — RIM 17: Koncert solistov. — 21: Vojaška godba.
Ponedeljek 17. junija
LJUBLJANA 12: Joh. Strauss na ploščah. — 12.45: Poročila, vreme. — 13: Čas, obvestila. — 13.15: Olimpijada in mi (gospod Goreč). — 14: Vreme, spored, borza.
—	18: Schumann: Otroški prizori (na ploščah). — 18.20: Zdravniška ura: O lažjih duševnih boleznih (dr. Magajna). — 18.40: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19: Srbicius polka in druge take (Magistrov trio). — 19.30: Nacionalna ura. — 20: Prenos opere iz Beograda. V I. odmoru: O knjigah Slovenske Matice (prof. F. Vodnik) v II. odmoru: čas, poročila, vreme, spored.
BEOGRAD 18.30: Narodne pesmi. — 19: Plošče. — 20: Prenos opere iz Narodnega gledališča. — ZAGREB 12.10: Plošče.
—	17.15: Godalni trio. — 20: Prenos opere iz Beograda. — PRAGA 19.30: Prenos Dvorakove opere »Vrag in Katra«. — 21.50: Plošče. _ 22.30: Lahka glasba. — BRNO 19.25: Salonski orkester. — 20.35: Popotniške pesmi. — 21: Slike z gora. — 21.45: Koncert kvinteta na pihala. — 22.30: Iz Prage. — VARŠAVA 20.10: Prenos Szopskega opere »Lilije«. — 23.05: Salonska muzika. — DUNAJ 11.30: Kmečki orkester. — 12.20: Godba na pihala. — 16.10: Iz zvočnih filmov. — 17.40: Koncert na dveh klavirjih. — 20: Dunajska glasba. — 21: Franckensteinov koncert. — 22.10: Komorne skladbe. — 23.50: Jazz. — BERLIN 20.10: Mešan glasbeni program. — 21.45: Trio. — 23: Za lahko noč. — MUEN-CHEN 19: Simfonični orkester. — 20.10: Dramski večer. — 23: Plesna muzika. — STUTTGART 20.10: Odrski večer. — 22.30: Orkester. — 24: Beethovnova Missa solemnis. — RLM 17.15: Plošče. — 20.50: Leharjeva opereta »Carjevič«.
Torek, 18. junija.
LJUBLJANA 11: Šolska ura: Belokrajin-ske pravljice (Mirko Kugler). _ 12: Ruske skladbe na ploščah. — 12.45: Poročila, vreme. — 13: Čas, obvestila. _ 13.15: Narodne pesmi pojo gdč. Mišičeva, ga. Nerat-Ramšakova, gg. GostiČ in Janko s spremlje-vanjem radijskega orkestra. — 14: Vreme, spored, borza. — 18: Striček Matiček, to vam je tiček. _ 18.40: Cas, poročila, vreme, spored, obvestila. — 19: Radijski orkester.
—	19.30: Nac. ura. _ 20: Ronny-jazz svira za ples. — 21: Operna glasba (radijski orkester). — 21.30: Čas, poročila, vreme, spored. — 22: Plesi — pa ne za ples (radijski orkester).
BEOGRAD 17: Ples. — 20: Prenos operete »Orlov«. _ ZAGREB 12.10: Trio. — 17.15: Lahka godba. — 20.20: Plošče. — 20.45: Koncert Zagrebškega kvarteta. — 22.15: Godba na pihala. — PRAGA 19.25: Vojaška godba. _ 20.25: Zabaven program.
—	21: Koncert konservatoristov, — 22.30: Plošče. - BRNO 19.25: Veseloigra. — 20.30: Iz Prage. — 21.20: Dvorakova opera sAr-mida«. — VARŠAVA 19.30: Klavir. _ 20.10 Orkester. — 21.25: Simfoničen koncert — DUNAJ 12: Orkester _ 15.40: Otroška ura.
—	17.25: Koncprt solistov _ 19.30: Beetho ven: Missa solemnis - 21: Mešan program.
—	21.25: Plesna muzika. _ 23.35: Plošče _ BERLIN 20.10: Orkestralen in pevski koncert. — 23: Iz Mfmchena. —
Romantika
v preriji
Tisoči bizonov v kanadski divjini
V ozemlju Reke miru (Peace Rivers) v Kanadi je neki gozdovnik nedavno odkril veliko čredo divjih bizonov. To odkritje je zbudilo velikansko zanimanje in takoj so se pojavili glasovi, da bizoni vendarle
še niso tako izumrli,
kakor smo menili doslei. V Kanadi je še dovolj ozemlja, preko Katerega še ni šla človeška noga, in tod bi po vsej priliki našli še kakšne črede. Napravili so ekspedicijo v Severno Alberto, v okraj, ki doslej še ni bil zaznamovan na kartah, in res so odkrili tam kmalu čredo kakšnega pol tisoča divjih bizonov. Takoj so proglasili vse to ozemlje, ki meri 17.000 kv. milj za rezervacijo, da bi se mogle
živali še razmnožiti Kanadska vlada si tako prizadeva popra-
viti veliki greh, ki so ga zagrešili v drugi polovici prejšnjega stoletja nad temi mogočnimi in krasnimi živalmi. Bili so časi, ko so se podile preko ozemlja današnjih Zedinjenih držav črede, ki so štele milijone in
milijone repov.
Toliko jih je bilo, da so Indijanci menili, da vre jo v neprekinjenem veletoku iz osrčja zemlje. Potem je začela prodirati civilizacija in njeni strahotni učinki so se pokazali v nekoliko letih.
Najprvo je železnica razdelila celino počez in po dolgem ter s tem razdelila tudi črede. Potem so prišli lovci, gozdovniki,
brezposelni in potepuhi,
ki so videH v pobijanju čred možnost lahkega in dobrega zaslužka. Lahek in dober
Ameriški bizon iz Kanade
je bil v resnici. Če si ustreli! vodilnega bizona, je izgubila vsa čreda glavo in si jo lahko pobijal do onemoglosti. Nekateri izmed teh lovskih piratov so sTreJjati lepe živali samo za to, da so se
polastili jezikov,
drugi samo zavoljo kož.
L. 1873. je železnica iz Kansasa izvozila nekaj čez 30.000 bizonskih kož, v štirih nadaljnjih letih so pobili tu približno 2 in pol milijona živali, spet dve leti pozneje ni bilo v vsem tem ozemlju, kjer je bilo prej kakšnih 10 milijonov bizonov,
niti ene živali več...
Pri takšnem gospodarjenju ni čudno, da proti 90 im letom v Zedinjenih državah ni bilo več niti tisoč svobodno živečih živali Nekaj jih je utegnilo uiti v severno Kanado in od časa do časa se je tam pred ljudmi pojavil kakšen manjši trop. Kanadci so bili
bolj človeški od Američanov
in so se trudili, da bi te pobegle žalostne ostanke nekdanjih milijonskih tropom ohranili. Kanadska vlada je za vsak primer ulovila takšno manjšo čredo in jo preselila v rezervacijo v Wainwrightu pod najstrožjo zaščito. Dokupila je tudi 700 bizonov na neki farmi v Montani. Dvajset let je tega, a danes šteje
zaščitena čreda
že 10.000 glav. Zdaj, ko so ob Reki miru odkrili čredo kakšnih 15.000 popolnoma svobodnih, zdravih bizonov, pa je položaj še lažji, Ni več strahu, da bi bizoni izumrli, tem bolj, keT je gotovo, da se potikajo po še n«znanih predelih Kanade še kakšne črede v polni svobodi.
Skrbi za tujski
Šotori In lastna kuha pod milim nebom
Tudi na Angleškem so izkoristili zadnje tedne klavernega vremena za to, da so se pripravili za sprejem poletnih gostov. Na nekem zborovanju angleške gostilničarske obrti so strogo skritiziraii
pohlepno gospodarjenje hotelskih podjetij
v zadnjih letih, ki je imelo za posledico, da sa čedalje več letoviščnikov omišlja enostavno svoje šotore in lastno kuho pod milim nebom. Spoznali so, da ta metoda letovanja ni samo cenejša, temveč tudi bolj romantična nego letovanje po dragih gostilnah in hotelih.
A ker odločajo v prvi vrsti cene, so se gostilničarji in hotelirji sedaj zmenili, da bod v novi sezoni šli
odločno navzdol s svojo d r a g i n j o,
obenem pa hočejo pokazati, da ima gost
tudi za krščanski denar lahko vse udobnosti bivanja v gostilnah.
Druga velika skrb je bila vprašanje kopalnih krojev za novo sezono. Lansko leto in prej se je zgodila čestokrat velika neprijetnost, da so se čuvarji zakona nad kopalnimi kostumi
moralno zgražali
in kopalca oziroma kopalko nadlegovali, ker sta izpostavljala soncu nekoliko kvadratnih centimetrov kože več nego je po paragrafski morali. Sedaj pa so jo dali ravnatelji kopališč oblastim dobro pod nos. Zahtevali so, naj jasno povedo,
kakšna bi morala biti
kopalna obleka po njihovem mnenju. In tako so vso odgovornost za kop ali o modo leta 1935. zvrnili na uradnike, ki si sedaj razbijajo glave, da bi izumili nekaj dovolj moralnega, a obenem lepega.
Vrtovi na ne
Tudi ameriška posebnost
— poletna hrana
Prednosti in vrline ribjega mesa v vroči dobi
Naziranje, da so ribe za poletni čas neprimerna hrana, je hudo zmotno. Deloma izvira iz odpora proti mesu v tem času sploh, deloma iz bojazni, da v vročih dneh ribe sploh ne morejo priti
sveže, nepokvarjene na trg.
Kar se tiče zadnjeg.a je vse pač le vprašanje organizacije prevoza na trg. V posebnih hladilnih napravah, v ledu, v posebnih vozilih, ki so nalašč urejena za prevoz rib, dobimo lahko najbolj sveže blago še tako daleč od kraja njegovega izvora.
Kar se tiče prvega pomisleka, pa je res, da se organizmu samemu v poletnem času
upira maščobnost mesa,
ker telo v tem času sploh malo maščob potrebuje, toda to ne velja baš za ribje meso, ki ima le malo tolšče. Pri tem je lahko
prebavljivo, okusno in človeka kmalu nasiti, kar so za poletje, ko štedimo s svojimi močmi, kolikor moremo, same prednosti. Posebno poleti pa je
riba zelo redilna
in okusna, ker ima drst za seboj m najde v toplejši vodi več hrane. Poleg teh prednosti bi navedli lahko še kopico drugih: ribje meso se da hitro pripraviti, je ta čas cenejše, dela človeka odpornejšega in je posebno priporočljivo za
bolne ljudi in otroka.
Saj vsebuje vse življenjsko važne snovi v obilni meri: beljakovine za mišice, vitamine za rast, apno, rudninske snovi in fosfor za zgradbo kosti ter zob, lecitin za živce, jod za žleze itd. Torej baš poleti največ ribje meso!
Zmanjšani možgani
V	New Yorku so izrezali pred kratkim nekemu znanemu bankirju oteklino v možganih. Pri tem je šla približno sedmina možganov. Po operaciji je šel mož v pokoj, vendar pa mu ni posežek niti najmanj ško doval. Njegove duševne sile se po vsem videzu niso niti najmanj spremenile, pogovarja se rad z ljudmi, obiskuje gledališča, dela dolge izlete, igra karte kakor normalen človek. Edina sprememba je v tem, da je stalno hrupno vesel, dočim je bil prej zelo resen in vzdržen.
Vojna blagajna milijonskih vrednosti
Stockholmski list »Svenska Dagbladet« poroča senzacionalno vest, da je neka švedska družba pri tTdnjavi Sveaborg blizu Helsinkov odkrila ostanke ruske vojne ladje z vojno blagajno iz 1. 1721. V blagajni so našli za 200 milijonov finskih mark vrednosti. Intendant muzeja v Sveaborgu potrjuje to vest in milijone si bodo med seboj razdelile družba za dviganje zakladov iz morja »Neptun«, zgodovinski muzej vojne šole za pomorščake v Stockholmu in muzejska ustanova v Sveaborgu.
Orli na pohodu
V	bolgarskem mestu Burgasu ob črnem morju so opazovali te dni nenavaden prizor. Več tisoč orlov, ki jim je sledilo nekoliko sto štorkelj, je letelo v nerednih tropih po vsej priliki iz Male Azije proti severu. Vsa vrsta je merila preko šest kilometrov in minili sta dve uri, preden je zadnja ptica preletela mesto, živali so se držale v višini kakšnih 300 m in so bile videti že hudo utrujene. V Bourgasu nihče ne pomni tako velike trume orlov.
Mednarodna pogodba za analizo vin
V Rimu je zaključila svoje delo mednarodna diplomatska konferenca za izenačenje analize vin, ki eo namenjena mednarodni trgovini. Konference so se udeležili zastopniki 12 držav in zedinili so se za dva načina, splošnega in podrobnega. Sporazum stopi v veljavo pol leta potem, ko prejme italijansko zunanje ministrstvo ra-tifikacijeke listine vsaj treh držav.
Milijonar, ki krade elektriko
Iz Kalkute poročajo, da je ondotno sodišče obsodilo multimilijonarja Dabulala Kokanija na leto dni robije in na tisoč ru-pij denarne globe. Istočasno sta bila obsojena dva nameščenca kalkutske elektrarne na dve leti robije, drugi pa na manjše denarne kazni. Obtoženci so dogovorno kradli tok s tem, da so podtikali manjšo porabo elektrike. Elektrarna je bila na ta način samo v zadnjem letu oškodovana za 200.000 rupij.
SI li morete predstavljati užitek in delovanje na zdravje, ako se kopljete
V ZNAMENITI
RADENSKI
in jo pijete pri samem izviru, kolikor si želi srce?
Predsezona (maj, junij) 700.— Din, deset fini. Stanovanje, hrana (hotelska ali dije-tetična), kopeli, vse takse in zdravniški pregled.
Srce, ledvice, živci, obča starostna slabost, notranje žleze, kamenci, skleroza, nervoza. Direktno z železnico v Radence 8 prestopom v Ormožu in Ljutomeru, ali z brzim vlakom v Maribor in z avtobusom v Radence. Avtobus ima takoj zvezo na brzl vlak ob 4. uri popoldne in pripelje ob 6. uri v Radence, a ne vozi v nedeljo in praznik. Idealno za odpočitek, krepitev duševnih in telesnih delavcev!
500.000 let star zob
V premogovniku Grillenbergu so odkrili kočnik predpotopne živali, po vsej priliki slona. Zob je razmeroma dobro ohranjen in strokovnjaki cenijo njegovo starost na 500.000 let
Raymond Hood, zgraditelj prvih lepih nebotičnikov v New Yorku, ni več dočakal izpopolnitve svoje ideje: vrtov na strehah in ploščadih nebotičnikov. Takšni vrtovi so kaj
draga reč, če nočejo biti le bolj ali manj prisiljene sestave rastlinskih sodov, gred s cvetličnimi lonci, garniturami vrtnega pohištva in podobnega.
V Ameriki je nastala cela panoga specialistov, ki so s temi pripomočki ustvarili bolj ali manj
posrečena dela,
marsikaj je bilo celo zelo posrečeno — toda pravi vrtovi to le niso bili. To pred vsem po krivdi treh vprašanj, ki jih ni bilo lahko rešiti.
Prvič se je zemlja takšnih vrtov
kmalu skisala,
ker nI imela pravega odtoka; drugič normalne strehe ne vzdržijo bremena, ki ga predstavlja dovolj globoka plast zemlje, da bi v njej uspevala tudi drevesa; tretjič je tem vrtom manjkalo tudi »notranje« življenje. Ostajali so betonski proizvodi in njih lepota je bila posvečena smrti.
Mati 26 tujih otrok
Vzor redke plemenite žene župan Newporta, glavnega mesta otoka Wighta, se je spomnil te dni v nekem govoru izredne žene, ki je zaslužila, da bi ji ohranili spomin.
Ni bila niti velika umetnica niti znanstvenica, bila je le
bogata vdova, toda s svojim bogastvom je v teku let posili ovil a in pohčerila nič manj nego 26 zapuščenih otrok ter jim ustvarila vsem ljudi vredne eksistence. Vse svoje imetje je porabila za njih vzgojo in je vsako podporo s strani oblasti
odklan j ala. Ko je umrla v starosti 87 let, ni ostavila niti pennyja. »Bila je najčudovitejša ženska, kar sem jih videl,« je zaključil župan svoj govor.
Moderna fragikomedija
Grenka kazen za ljubosumje
Zena nekega varšavskega uradnika je imela svojega moža na sumu, da jo na skrivaj vara. Ta sum ji ni dal spati, hotela se je prepričati in se je skrivala zato vsak dan
v bližini moževega urada. Nekega dne je videla moža oditi med uradnimi urami. Oprezno je šla za njim, videla.
Za poletno vročino
i
najprikladnejši Buret, Chappon svila, platno, fresco blago, volnen-»tropical« itd. Vam nudi po najnižjih cenah tvrdka
Drago Schwab, Ljubljana
Aleksandrova cesta
Nenavadna riba v Jadranskem morju
Ribiči iz Pulja in okolice so že več dni zaman zasledovali ribo nenavadne velikosti in oblike, končno je enemu med njim', uspelo, da jo je zadel z ostvo. Toda riba je njegov čoln 4 ure vlekla sem in tja po pristanišču, dokler se ni nekemu uradniku luške kapetanije posrečilo, da se ji je približal z motorko in jo ustrelil. Izkazalo se je, da je bila to tako zvana riba - luna, ki je merila v dolžino 2 in pol metra, v višino 1 in pol metra in v širino 75 cm. Imela je majhno žrelo, velike oči in veliko plavut na hrbtu ter trebuhu
Ljubezen ščiti
pred prehladom
Zdravnik dr. Jules Regnier iz Pariza trdi, da je število prehladnih obolenj med zaljubljenci in zaročenci dosti manjše nego med drugimi ljudmi. Rčgnier govori na podlagi svojih raziskovanj naravnost o »zaščitnih -snoveh«, ki jih proizvaja zaljubljeno telo.
Iskal je mrtve, našel žive
Svidenje po dolgih tridesetih letih
Kakor izmišljena povest se bere zgodba Julija Paulija, sina nemškega strojevodje iz Neunkirchna, ki je pred tridesetimi leti zapustil domovino in odšel na Angleško ter v Indijo prepričan, da sta mu oče in mati medtem umrla. Tudi roditelja, ki sta izgubila v svetovni vojni tri sinove, sta smatrala, da njim četrti sin več ne živi.
Ko je bilo Juiiju Pauliju 17 let, se je izselil iz Nemčije na Angleško, kjer se je
izučil fotografske obrti.
Ob izbruhu svetovne vojne se je hotel vrniti domov, toda bilo je prepozno. Prijeli so ga, poslali v neko taborišče, po končani vojni pa so ga spet izpustili. Pisal je takoj domov in vprašal, če sta mu oče in mati še živa. Pisma pa so se menda izgubila, ker ni prejel nobenega odgovora. Starši pa so bili doma zelo žalostni, kajti vojna jim je vzela tri sinove na bojišču in so ostali
na stara leta sami.
Prepričan, da nima od svojih nikogar na vsem širokem svetu, se je Pauli napotil v Indijo, kjer je kmalu dobil stalno službo v nekem velikem podjetju. Po večletnem bivanju v Indiji se je seznanil z neko rojakinjo in jo je vzel za ženo. Mnogokrat sta govorila o domovini in sta sklenila, da obiščeta Nemčijo. Toda
stroški za potovanje
so bili veliki in Pauli ni imel veselja za vožnjo, tem manj, ker je bil prepričan, da ne bo nikjer srečaj prijaznih domačih obrazov.
Srebrni vladarski jubilej angleškega kralja ga je naposled le premamil, da je pogledal v Evropo. Peljal se je iz J.ondana tudi v Pariz, kjer je srečal nekega svojega
tovariša iz mladih let.
Vesel tega svidenja je Pauli vprašal rojaka, če ve kaj o njegovih roditeljih. Tovariš, ki tudi sam ni bil že dolgo v Nemčiji, je menil, da sta gotovo mrtva.
Dvora, ki ga je izrazil tovariš iz mladosti, pa le ni dal Pauliju miru in tako se je odločil, da odide še v Nemčijo in
obišče vsaj grob
njih, ki sta mu dala življenje. Ko se je pripeljal z vlakom, je bila njegova prva pot na pokopališče. Gledal je križe in kamne, čital napise — brez uspeha. Slednjič je potrkal pri grobarju. Lahko si mislimo, kakor se je začudil, ko mu je dedec povedal, da njegova
mati in oče še živita.
Pauli ni hotel verjeti lastnim ušesom. Da bi premagal veliko ganjenost, se ni upal sam oditi naravnost k staršem, temveč je poslal naprej nekega človeka. Našel je oba starčka doma. Nobeden ni hotel verjeti, kar so jima pripovedovali, oče je zmajeval z glavo: »Saj to ni mogoče, ni res, moj si je že davno mrtev!« Mati pa je menila, da gre le za potegavščino, šele ko je stopil Julij Pauli čez prag hiše in sta ga mati in oče objela, sta verjela, da njim četrti sin še živi.
Po tridesetih letih
jima je zopet zasijal žarek družinske sreče.
Tudi sina je svidenje silno razveselilo. Po kratkem bivanju v domovini se je odpeljal v Indijo, odkoder bo zdaj pripeljal domov ženo in otroke in se naselil v domovini ter pripravil očetu in materi vsaj nekaj srečnih let, ki so jima morda še namenjena po tolikih razočaranjih in izgubah v življenju.
kako je stopil v neko hišo, počakala je in ko je stopil spet ven — je bil res v družbi
elegantne dame, ki ji je nosil celo velik kovčeg.
To je bilo preveč za ljubosumno ženo. S krikom je planila na tekmico in jo začela obdelovati z dežnikom tako, da skoraj ni ostal kos obleke na njej. Spravila se je pa
tudi na kovčeg,
ki ga je držal okameneli mož še vedno v rokah, mu ga iztrgala, razbila in pometala vse iz njega po cesti — bile sa same elegantne obleke in takšne stvari. Seveda se je nabral velik kup ljudi okrog trojice in vsi so imeli svojo zabavo nad dogodkom.
Toda to vse je bilo še komedija,
tragedija je sledila.
Domnevana tekmica namreč ni bila to, temveč žena moževega šefa. Odpeljati se je morala nekam in ker šef ni imel časa, je naprosil uradnika, naj jo spremi na postajo. Nesrečnica je preveč' zbita in kompromitirana, da ne bi sedaj klicala »mašče-valke« pred sodnika, kjer bo šlo tudi za odškodnino za vse polomljene in strgane stvari. A poleg tega čaka ljubosumnico še hujša kazen: mož je vložil
tožbo za ločitev zakona.
Pošten tat
Trgovec Lčon Andrieu v Parizu je prejel te dni anonimno pismo, v katerem je bilo 35.000 frankov v bankovcih. Priložen listek je pojasnjeval, da je odpošiljatelj pred 40 leti vlomil pri Andrieujevem očetu in odnesel kup denarja. Tega denarja je danes z obrestmi 35.000 frankov. Ker ga tat danes lahko utrpi in si želi olajšati vest, ga pošilja nazaj.
Rekordni skok s padalom
Ruski skakač s padalom Košulja je skočil te dni brez aparata za kisik iz višine 7226 m. Postavil je s tem nov svetovni rekord.
Tramvajski sprevodnik dedič milijonov dolarjev
Nekemu sprevodniku cestne železnice v Berlinu se je nepričakovano nasmehnila sreča. Prejel je iz Amerike vest, da je tam umrl njegov stric, ki se je izselil 1. 18S0 v Ameriko ter mu zapustil 13 milijonov dolarjev v gotovini. Dediču je zdaj 46 let. Na vprašanje, kaj bo začel kot milijonar, je mirno odvrnil: »Počakal bom najprej, da mi izplačajo denar, potem pa pojdem na kmete, kjer bom začel obdelovati zemljo.«
Vse te nedostatke je poskusil odpraviti Rockefeller junior s tem, da je
segel globoko v žep
in naročil nekega angleškega vrtnarja, naj mu uredi v 11. nadstropju ogromnega nebotičnika Radio City »Vrt narodov«, vrt, ki posnema sloge in kaže vrtnarske posebnosti 13 glavnih narodov, ki sestavljajo narod Zedinjenih držav. Tovorna dvigala so prenesla tedaj na ploščad 11. nadstropja 3000 ton najboljše vrtne zemlje, 2000 dreves iz raznih dežel,
grmov in živih m e J i c,
20.000 cvetličnih čebul, 100 ton sivega skalovja iz Severne Anglije, na katerem bodo rasle gorske cvetke iz Amerike in Evrope. Toda s tem materialom samim se iznajdljivi vrtnar ni zadovoljil. Sedaj, ko je vse v najlepšem cvetu in rasti, je oskrbel vrt še z živimi pritiklinami,
gosenicami, deževniki, žuželkami vseh vrst,
paglavci in 50 žabami, postrvml za potok, ki teče skozi vrt, in tudi z uljnjakom čebel za naravno oploditev cvetov.
Tudi na podlasice ni mož pozabil dasi ni prav jasno, kaj hoče v vrtu z njimi.
»Poslušajte, kaj se vam razglasi . •
V Princetownu v Massachusettsu imajo kaj originalnega in slikovitega biriča, ki razglaša sklepe za obeinarje z velikim zvoncem v roki
trdnjava na kolesih
Neka avtomobilska tovarna v Buffalu je izdelala dva luksuzna oklopna avtomobila za predsednika Roosevelta ia Edgarja Hoo-verja, vodjo kriminalnega oddelka v justič-nem ministrstvu. Vozova sta modre barve in jima na zunaj ni videti, da sta zaščitena z oklopnimi stenami in imata šipe, ki jih ne prebije nobena krogla. Ob šoferjevem sedežu je postavljena strojnica, ki se z enim samim prijemom pripravi za streljanje. Avtomobila dosežeta lahko brzine do 180 km.
A N E K
T A
V neki družbi so pričakovali mlado, lepo in inteligentno žensko. Ko je prišla, je nekdo vprašal slikarja Liebermanna; »Nu, mojster, kako vam je všeč?« Laebermann je odvrnil: »Izvrstno! Ko bi bila še neumna, bi bila vzor ženile e popolnosti !<j
VSAK DAN ENA
»Nu, zdaj začenja deževati. To bova mokra!«
l
CENE MALIM OGLASOM
Po 60 par za besedo, Din 2.— davka aa vsak ogla« in enkratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi In ženitve se zaračunajo po Din 2«—> za vsako besedo, Din 2.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa E2n 20.—. Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 2.— davka sa vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17*—^
Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, če zahtevate od Oglasnega oddelka »Jutra« nsM	. -
odgovor, priložite Din 3*" ▼ Miamkah.
Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska
pristojbina Din 5.—.
Vsa naročila in vprašanja, tičoča se malih oglasov, Je naslavljati na: Oglasni oddelek nJutra", Lvnbljana«

Besttda t Dta, davek 2 J in. u iifro ali dajanje aaslova S Dia- NajmanjSi taesek 17 01»
Črkoslikar
Izrecno za emalllrant
tablice, dobi lahko na-jce6ienje. Zephlr, Subo-tica..	134391
Delavko
ia delo aa širil ne m stro-
sprejmem takoj. Ponudila oglasni oddelek »Ju-trvc pod šifro »St. Vid«.
13897-1
Mesar, pomočnika
■prejmeim ▼ stalno službo. Ponudbe na Pavel Koše-nina, mesar, Ljubljana, Gallusovo nabrežje št. 41.
13906-1
Še
Zastopnike
nmu t dobrimi priporočili iiiče sa vss vrste tavaro-tmj velika doma6a tava rovalnico. — Ponudbe aa Alocia Company d. s o. s., Ljubljana.	97-1
Servirko
prvo, sprejme hotel Asto-ria, Bled. iii'i mara >» polnonm samosto.-i-a ter ob/l»d»,.l aeinžiino.
13933-1
Pomočnike
in pomočnice
za damsko krojastvo, kakor tudi vajenca ln va-Jenko sprejme Rado Je-rin, Rožna dolina, cesta VI.-33.	14001-1
Natakarico
kasirko z nekaj kavcije za gostilno sprejmem na Stadionu za časa kongresa. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«.
14047-1
Trg. pomočnico
Bačetnloo, pošteno, ki pomaga v gospodinjstvu, iščem za takoj. — Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »85«.
12042-3
Pollrer in brusllec
prvovrsten, dobi stalno mesto pri veliki moderni galvanizaciji. Pismene ponudbe z navedbo zahtevkov pod »Prvovrstna moč 88«. 13959-1
Natakarico
z znanjem slovenskega in nemškega Jezika, ki opravlja tudi druga hišna dela, iščem. Prednost Imajo one, ki sprejmejo sezonsko nameščen je lahko vsako leto. Dopise s sliko na Pension Zanler, Sv. Pavel pri Preboldu.
13942-1
Mehanik
k navijalnim strojem, vojaščine prost, soliden, dobi v tekstilni tovarni stalno službo. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«.
13946,1
Korespondenta
aa slovenski, nemški tn srbolirvatski jezik popolnoma samostojnega s večletne prakso išče industrijsko podjetje. Ponudb« s
Eredpiei spričeval in zate vri plače n« oglasni oddelek »Jutra« pod »Samostojni koreepocdent«.
13810-1
Trgovski pomočnik
vojaščine prost, dobi mesto t trgovini z mešanim blagom na deželi. Prednost ima oni, ki ima zanimanje za vinogradništvo ia kletarstvo. Ponudbe pod »L 101« na oglasni •ddilek »Jutra«. 13S1S-1
Frizerko
hitro k dobro Bče za takoj Gabriel Vajt, Kranj.
138411-1
Kopališče na deželi blizu Ljubljane
»prejme za sezono kavcije zmožnega upravitelja in maserja (ko), ev. najemnika r. udeležbo. (Tople in mrzlo kopeli, buffet). Podrobne oferte pod »326« na c .glasni oddelek »Jutra« 139134
Pek. pomočnik
miajlii. kateri ima veselje do ra«na5anja peciva, se
sprejme takoj. Valentin Vrečer, pekarna, Podkoren, Kranjska gora. J3912-1
Šoferja
izučenega mehanika ter veščoga vseh popravil, ki bi opravljal oven službe tudi delo v lesni stroki iščem za takojšnji nastop. Oženjeni imajo prednost. Ponudbe na: Filip Kul-terer, Slov. Konjice.
18890-1
Prodajalko
zmožno tudi vseh pisarni-Skifc poslov z gotovino od 5 do 10.000 Din takoj sprejmem. Ponudbe pod: »Stalno mesto« na oglasni oddelek »Jutra«.
13806-1
Knjigoveškega
pomočnika mladega. sprejmem kot re®ača. Ponudbe na oglasni oddelek »JJutra« pod »Začetna plača 200«
13834-1
Gospodično
sprejmem v mlekarno. Prednost s prakso. Naslov v ogL odd. »Jutra«.
14075-1
Iščem postrežnico
ki zna lepo prati, za vsak torek, četrtek ln soboto. — Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod ♦Snažna«.	14081-1
Brivski pomočnik
mlajši, dober brivec ln
frizerska vajenka se takoj sprejmeta. Naslov v ogl. odd. »Jutra« 14099-1
Šiviljsko pomočnico
za šivanje moške obleke ln lahka domača dela sprejmem takoj. Stan in hrana v hiši, plača po dogovoru. Jakob Skaza, Slov. Bistrica. 13928-1
Stalno službo
dobi kdor bi imel vese lje za kemično čiščenje oblek in bi pristopil kot kompanjon z Din 10.000. Strokovno znanje ni potrebno. Mlada oseba bi dobila priliko do samostojne obrti. Ponudbe pod »obleka« na oglasni oddelek »Jutro«, L1ub-ljana.	13940-1
Natakarico
i osebno pravico in z nekaj kavcije, starost 30 do 40 let sprejmem takoj. — Prevzela bi gostilno ln kuhinjo, ostalo po dogovora. Ponudbe je poslati ta oglasni oddelek »Jutra« pod: »2000«.	18888-1
Odvetniška pisarna v Ljubljani
sprejme favežbanega uradnika ev. jurista za obračun večjega konkurza ter ev. substitucijo do jeseni ev. dalje. Vprašanje ns oglas, oddelek »Jutra« pod značko »236«.	13914-1
Natakarico
spretno in prikupljivo, 8 par sto Kn gotovine — iščem za prevzem točilnice. Predstaviti se je osebno. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«.	13978-1
Pianista skromnega sprejme takoj kavarna aParis«, Jesenice 13934-1
G. Th Rotman:
Pobegli cvetlični lonec
Mož se je začudeno ozrl. A prav tisti mah je zdrevil mimo njega avtomobil, In jadrno je moral skočiti s kolesa, da ga ni povozil. V svoji naglici je izpustil lonec; ta se je zakotalH v travo In se trkljal po bregu nizdol, dokler ni glasno štrbunknil v vodo.
Nisem vam namreč še povedala, da leži ob tisti cesti Zelenovaško jezero. Najina lepa cvetlica se je bila ob padcu polomila, a lonec je bil pokonci zdrknil v vodo ln ponosno odplaval kakor kaka bojna ladia. Jok a je sva gledali za njim.
Služkinjo
zdravo in dostojno, ki razume čedno delo pri boljši mestni družini in kuho, sprejmem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
13030-1
Čevljar, pomočnika
dobro izurjenega v zbitem delu, sprejme takoj Jože Rant v Kranju. 13999-1
Frizerko
z rso oskrbo in plačo po dogovoru sprejme takoj Drnovšek v Litiji. 13095-1
Samski šofer
zanesljiv, zmožen 10.000 do 15.000 Din kavcije — dobi stalno službo. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«.	16990-1
Beseda 1 Din, davek 2 Din, sa šifro ali dajanje aaslova S Oin. NajmanjSi tnesek 17 Oin. Dijaki 12 Oin
Kovačevo učilišče
Maribor, Krekova 6
Počitniški tečaji od L ju
lija do 31. avgusta 19Šo: Strojepisje, trg. računstvo, knjigovodstvo, dopisje itd. Nemščina, konverzacija in pravopis. Letni tečaj) od L septembra 1965 naprej. Prospekt zastonj. 13348-4
Mlada dekleta
sprejmem. Nudim dopolnilni pouk v angleščini, nemščini, francoščini in gospodinjstvu. — Prvovrstne vzgojiteljice. Grad, Koča vas, pošta Stari trg pri Rakeku.	13951-4
Za nemško
konverzacijo
iščem inteligentno gospodično. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Konverzaoija«. 14033-i
Trg. sotrndnik
z večletnimi spričevali, s 161etno prakso, sigurnega nastopa, verziran v vseh panogah trgovine, zmožen samostojno voditi, bivši poslovodja, skladiščnik ln car. deklarant. želi zaposlitve v trgovini ali industriji. Cenj. dopise žod šifro »Agilen in vesten I« na ogl. odd. Jutra.	13406-2
Tkalski mojster
vešč vsakovrstnih ?trojev išče službe. Ponudbe pod šifro »Samostojen tkalec« na oglasni oddelek .Jutra« 13863-2
Gladilni mojster
samostojen v šlihtanju | (Schlichtmeister) išče služ-i be za takoj. Ponudbe pod šifro »Samostojen mojster« na oglasni oddelek »Jutra« 13S64-2
Francoščino
poučuje Francozinja. Začetniki ali konveTzacija otroci, učenci za ponavljalni izpit tudi o počitnicah. — Pride tudi na dom. Dopise na: Mme Stasy Doitsiny Čepon, Aleševčeva 14.
14106—t
Za avtokaroserije
iščem delavce: kolarja, kleparja, ki sta vešča dela z aluminijasto pločevino, ln ličarja (Spritz-la-ckierer), samostojnega delavca. Ponudbe poslati na Matija Relch in 6in, Novi Sad.	13931-1
Kolarski pomočnik
za Izdelovanje avtokaro-serij, prvovrsten, dobi mesto. Peterca, Koseze, LJubljana 7. 14018-1
Dve šiviljski
pomočnici
perfektnl, sprejmem takoj. Poizve se danes cel dan pri Toni Grč&r. Zel. jama, Središka ulica 4, Ljubljana.	14023-1
Veziljo
za tamburiranje sprejmem. Ako je zaposlena, tudi samo v prostem času kot postranski zaslužek. Eterna, Mestni trg 17. 141104.
Trg. sotrudnik
dobi mesto. Ponudbe pod »Moda in kratka robo« na podružnico »Jutra« Maribor 14133-1
Vrtnar
z dobrimi spričevali, samski, dobi stalno službo. — Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«.	141S4-1
Pek. pomočnik
ki bi raznašal tudi pecivo ln Ima svoje kolo dobi takoj nameščen je. Pekarna Wilfan, Tržič.
14126-1
Gospodična
dobi službo v trafiki. Ponudbe pod »Potreben kapital« na ogl. oddelek »Jutra«. 14118-1
Več gospodov
gospodičen
Inteligentnih ln zgovornih sprejmem. Zaslužek dober ln trajen. Oglasiti v mlekarni Gmalnar, Gllnce—Vič.	14124-1
Francosko, nemško
konverzacijo
nudi diplomirana učiteljica mali skupini na i sprehodih. Ura 5 Din. Kovač, Miklošičeva 22. Ul. nadstr.	14162-4
3eseda 1 Din. davek 2 Din. ca šifro ali dajanje naslova 5 Din. NaiipanjSI znesek 17 Din.
Žage!
Zelo dobro vpeljan zastopnik bi prevzel zastopstvo za prodajo lesnih zabojev. I. Hirsch, Zagreb, Nova ves 36/1.	13830-5
Beseda 1 Oin, davek 2 Din, ia iifro ali dajanje aaslova S Din. NajmanjSi tnesek 17 Din
Absolventka
4 razreda mešč. šole išče mesto vajenke v trgovini v mesto ali na deželi takoj t vso oskrbo v hiši. — Naslov: Viktorija Paj, Maribor, Betnavska ulica St. 1.	13924-44
Učenca
bistrega, zdravega, z meščansko šolo, sprejme Bata, Prešernova 7.
13896-44
Učenca
za slaščičarsko obrt sprejmem. — Kupim
peč za vafeine
(Waf f eloif en). — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Učenec«.
13861-44
Vajenca
sprejme pilarna I. Figar, Vošnjakova ulica štev. 6.
13973-44
Učenko
zdravo, poštenih staršev, z najmanj 2 razredi srednje tole sprejmem takoj na deželo v trgovino z mešanim blagom. Ponudbe poslati na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Dobra računarlca«.
13932-44
Čevljar, vajenca
sprejmem takoj. Joško čadež, Skofja Loka
14078-1
Pek. vajenca
i vso oskrbo sprejme pekarna Joško Zaje. Medvode.
14103-44
Pek. vajenca
li dobre ln poštene hiše sprejme takoj pekarna An drej Glušič, Velenje.
14152-44
Potnik
v alkoholni stroki, v dravski banovini dobro vpeljan išče stalno mesto. Ponudbe na podružnico »Jutra« Maribor pod »Neumoren«.
13869-5
Potniško mesto
za dravsko banovino v mannfakturni, galanterijski, usnjarski ali kolonialni stroki sprejmem. Nastop in plača po dogovoru. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«.	13SS0-5
Zastopnika
spretnega, ki že potuje sprejmem. Zelo dober predmet, vsak dan potreben za zasebnike in poklice. Novo za Jugoslavijo. Ponudbe pod: »Kaution D 700« na oglasni oddelek »Jutra«.
14143-6
Sluf.be išie
Beseda 58 par«, J a vek t Din. ta Iifro ali dajanje laslova J Din NajmanjS* raesek 13 Ola
Obratovodja
Izurjen v lzdelovantu bombažnega blaga za hlačevino, belega blaga, blaga za obleke ln predmetov lz umetne svile išče primerno trajno na-meščenje pod »E. Z. 6000« na ogL odd. »Jutra«.	13437-2 _ __
i obrtno pravico išče stalne službe. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« nod »Zanesljiv 14«.
J373S-8
Prekajevalec
išče službe pri večjem mesarskem podjetju ali tovarni kot samostojen delavec za klobase, šunke in druge mesne izdelke. Ponudbe na Aloma Companv d. z o. x., Ljubljana, pod ►KlobasičarsH mojster«.
13741-2
Din 5000 kavcije
založi v zanesljivo podjetje, kjer bi imel stalno službo, mizarski pomočnik z večletno prakso. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod mačko: »Samec«.	13918-2
Šofer
vojaščine prost, tmožen tudi vseh popravil, trezen in zanesljiv vozač, želi premeniti službo najraje k osebnemu ali tovornemu avtomobilu. Naslov se it ve v vseh poslovalnicah »Jutra«.	13920-2
Gospodična
z letnim spričevalom, išče primerne službe za takoj ali pozneje, najraje na Gorenjsko, zna tudi šivati. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«.	13936-2
Otroška vrtnarica
išče službo k otrokom. Pomaga r gospodinjstvu. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Mariboru pod: »Vrtnarica«.	13802-2
K boljšemu gospodu
želi mesta gospodinje starejša. «kr nna» žet t-ka ta majhno plačo, b kateri te lahko pride poceni oa počitnice. Pismene ponudbe pod »Skromna ženska« na oglasni oddelek »Jutra«.
1882U-2
Dunajčanka
24 tet stara, išče mesto kot samostojna nemška kore-spondentinja v Ljubljani ali okolici Ima 6 let pisarni ške prakse. Ponudbe pod »Auch flinke Stenotvpistin« na oglasni oddelek »Jutra« 14082-2
Komercijelno
izvežban
in izobražen gospod v najboljših letih, t znanjem slovenskega in nemškega, srbohrvatskega jezika in večletnim udejstvovanjem v važnih uradih išče nameščanja v kakem trgovskem podjetju ali industriji. Na željo položi primerno kavcijo. Za odpravo strank in obisk strank, izredno ustrezajoča oseba. — Ponudbe pod šifro: Na željo kavcija« na oglasni oddelek »Jutra«.	14035-2
Natakarica
želi premeniti službo 1. julija, najraje na kako boljše mesto. Ponudbe pod šifro »Poštena« natakarica« na oglisni oddelek »Jutra« 13962-2
Mehanik - šofer
ki vodi samostojno delavnico želi menjati službo. — Ponudbe pod: »Večletna praksa« na oglasni oddelek »Jutra«.	140:7-2
Bolniška strežnica
srednje starosti, vešča nemščine, elektriziranja in masiranja, išče zaposlenja. Gre kamorkoli. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Vestna in zelo potrpežljiva«.	14067-2
Prikrojevalka
išče službo šivilje ali kot pomočnica. H. Kores, Nodole, Zetale. 13954-2
Gospodična
dobra gospodinja, poštenega" ln mirnega značaja, sprejme službo gospodinje kjerkoli. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Osamljeno«.	14105-2
Gospodična
išče slnžbo. Vajena v mlekarni ali kaj sličneiea. — Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«.	14088-2
Prodajalka
mešane stroke z dobrimi spričevali, pridna, poštena, želi mesta. Pomagala bi tudi v gospodinjstvu. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«,	14129 Ž
Trg. pomočnik
mešane stroke, prikupljiv* zunanjosti, vesten in zanesljiv išče službe. Ponudbe n3 Henrik Brečko, Laško.
14131-2
Plačilna natakarica
z letnimi spričevali išče službo samo v boljšem lokalu. Ema Wizjak, Maribor, Vojašniška nI. 7.
14136-2
Prodaja košnje
L Knet iz Ljubljane bo prodajal v nedeljo dne 16. junija 1936 travo za obe letošnji košnji. Prodaja se prične ob ž. ari popoldne pri Ančnikovem kozolca v Spod. Šiški.
13349-6
Otroški voziček
zelo dobro ohranjen, globok, modre barve, ugodno proda Keber, Gerbičeva ul. št. 12, (Kolezija). 14008-6
Okna in več novih vrat
F»o Kn 200. jedilnico ln spalnico poceni prodam. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Okna in vrata«.	13906-6
Otroški voziček
moderen, globok, in Športni voz naprodaj v Levstikovi nlici 12. 1S9S3-6
Zelenjavo in sadje
po najnižjih dnevnih cenah dobavlja tvrdka M. Kom pare, Ljubljana, Pogačar-jerv trg 1, telefon 36-10
14028-6
Motorno kolo
angleške znamke 500 ccm OHV v najboljšem sta nju poceni prodam. Aleksandrova ceeta 0-in levo	13971-10
Avto Ford
40 HP limuzino z 2 vrati, z novo balon pneu-matlko v najboljšem stanju prodam po ugodni ceni. M. Kramar, Kam ni k.	13980-10
Motorno kolo
s prikolico, Harley ali pa Indian 750—1000 cm» v standard opremi kupim — Ponudbe na Fric Pavlič, Tržišče. Dol. 13885-10
Motor s prikolico
skoraj nov, 500 cm' ugodno prodam ali zamenjam za 330 cm®, solo-motor. Golob Jože, gostilna pri »Knedeljnu«. Kranj 13865-10
Vreče od sladkorja
bombaj za oglje, ter moč-natih večjo količino prodam Podbevšek, Celovška 114.
14000-6
Oprava
za delikatesno trgovino ali mlekarno in več galanterijskega blaga ugodno naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«.
14038-6
Vrtne stole
zložljive po 30 Din proda Tribuč, Glince, Tržaška 6, telefon 3605.	14066-6
Velik vrtni solnčnik
prodam. Seller, Breg 20/IH.
14062-6
Gostilniški inventar
skoraj nov, prodam, kakor tudi Panexol aparat. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 14020-6
Pozor stavbeniki!
Prodam nova okna, lz ložbena, okove ln vrata Plorllanska 13, vlnotoč.
14048-6
Otroške vozičke
že rabljene, šivalne stroje, kolesa, pohištvo ln različne druge predmete poceni kupite pri »Promet«. (Nasproti kri. ženske cerkve). Tja pošljite tudi predmete,
katere želite dobro vnovfiltl.	14060-6
Pozor frizerji
Trockenhaube) za su šenje vodne ondalaclje poceni proda »Promet«, Napoleonov trg. 14034-6
Beseda I Dta, davek 2 Dia. ta Ufro ali dajanj« aaslova 5 Dia. NajmanjSi tnesek 17 lia.
Trocevko z daljnogledom
7X16X16 dobro ohranjeno kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Tri-cevka).	13992-7
Otroški tricikelj
dobro ohranjen, kupim takoj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Trici-kelj«.	14074-7
Beseda 1 Din, davek 2 Din. <a šifro ali dajanje oaslova 5 Din. NajmanjSi znesel 17 Oin
Ugodna prilika
Radi selitve naprodaj 30 novih v pol usnje vezanih romanov v nemškem Jeziku (Dostojevski, Ganghofer, Gustav Freytag) za pol cene. — Ponudbe pod »Sreča 1935« na oglasni oddelek »Jutra«.	13945-8
ProddHn
Beseda t Dta, davek 2 Ola ia Iifro ali rfajaaje naslove 5 Dia N«JmanJ» tnesek 17 Ofn
Perzijske preproge
priložnostni nakup 4 komadov pri Špediciji »Merkur«. Maribor, Meljska 13.
13868-6
Lepi kroji
, modne blače, pumparlce. obleke zelo poceni pri Preskerju, Sv. Petra cesta.
91-6
Veliko kredenco
gostilniško z banjo ta pe-mivanje kozarcev prodam zelc uizki ceni. Naslov v vseb poslovalnicah »Ju tra«.	13827-6
Kino aparaturo
kompletno ueodno prodam ali zamenjam za dobro ohranjeno motorno kolo. Naslov v ogl. odd. J.	13974-6
Ponedeljek
zadnji dan
prodaje inventure in lesenih škatel. A. Persche, Marijin trg. 8.	14089-6
Moški bicikelj
dobro ohranjen, znamke »Peguet« ln otroško železno posteljo proda Kos. Nunska ulica 3.
14084-6
Frigidaire
hladilnik poceni prodamo, event. tudi na obroke. — Ponudbe pod »Hladilnik« na ogl. oddelek »Jutra«. 14096-6
Dve omari
mizo ln tri stole v Ble-aermajerstilu, kopalno kad, steklenice, zaradi preselitve prodam po zmerni ceni. Naslov v ogL odd. »Jutra«.
14107-6
Pletilni stroj
In vinsko sesalko v dobrem stanju prodam M&lgaj, Knezova ulica 19, Ljubljana. 14104-6
Landaver
na^ol krita kočija, 1 kole-selj, novo, surovo ter ameriški stroj de Vilbis za avtoličarje, vse po nizki ceni naprodaj. Kolodvorska ulica 25.	14157-6
Zofa in miza
starinska naprodaj. 8e-dej. Mala čolnarska 5.
14117-6
Globok voziček
dobro ohranjen, poceni naprodaj. Celovška 90, U. nadstr.	14148-6
K
Seseda I Dia, davek i Dia. <a iifro ali dajanjt aaslova i Ola. NajmanjSi toesek 17 Dia.
Motor, kolo F. N.
330 cm«, 39/30, poceni prodam. Vencel Fleischer, Jarše, p. Domžale.
13791-10
4-sedežen avto
majhen, temeljito generalno popravljen, 9 litrov na 100 km, prodam. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra« 18777 10
Mali motor
Motosachoche prodam ca 2.500 Din. Žensko kolo za 460 Din. Peter Škafar, Borštnikov trg. Rimska cesta.	14005-10
Motor B. S. A.
prodam. Naslov v vseb poslovalnicah »Jutra«.
14026-10
Auto Honomag
4-sedežen v brezhibnem stanju ugodno prodsm — Ferdo Jug »Alpina«, TyrSe-va cesta 7.	14044-10
Harley Davidson
12.000 ccm. s prikolico, tntakten, z garancijo, prodam. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Harley«.	14058-10
Motorno kolo
znamke Indian, brezhiben, 350 cm', prodam za 3000 dinarjev. Opekarska cesta 26. Ogled od 12. do 13. ure.	14(170-10
Moderna limuniza
Nacb 6 cil., 8000 km vože-na, nova, se proda za 36 tisoč Din. Poizve se: Ku-šar Sv. Petra 49. 14083-10
Auto »Lancia«
torpedo, 4-sedežni, dobro ohranjen, po ugodni ceni naprodaj. Rimska cesta 2, pri hišnici.	14163-10
Pontiac limuzino
poceni prodam za 12.000 dinarjev tudi na obroke ali hranilno knjižico. Vprašati: Tyrševa cesta 36.	14113-10
Pohištvo
Beseda 1 Din. davek 2 Oin, ia Iifro ali dajanje aaslova 5 Oin. Najmanjši znesek 17 Din
Dve kredenci
smrekovi, poceni prodam. Poizve se pri Josip Golar, mizar, Gosposvetska cesta št. 13, dvorišče. 14020-13
Poiorl Pohištvo »Sa™«
Pinovno smo znižali cene (jobiStvu. — Dobite krasne 'V«lnice. Sperane. moderno
izdelane pleskane .... 1800 Din žične vložke . . . 90 „ madrace ..... 220 „ sobne midce ... 130 „ omar« ....... 400 „
postelje ...... 160 „
kuhinjske oprave 700 « kuh. kredence 423 „ kuhinjske mize 120 „ Izdelujemo vsakovrstno pohištvo 00 najmodernejših načrtih. Sprejemamo vsa popravila po najnižji kon knrenčni ceni. Se priporoča
mizarstvo »SAVA«
Miklošičeva cesta štev. 6, Kolodvorska ulica št 18 Telefon 2760. 14050-12
Oblačilu
Beseda 1 Din, davek 2 Din. sa iifro ali dajanje aaslova 5 Din. NajmanjSi znesek 17 Dm
Lep sokolski kroj
Ugodno prodam. DolenJ-ftka cesta 10. 14055-13
2 lokala in delavnico
takoj oddam na Celovški eesti 50.	13455-19
Mesarijo
dobro idočo v prometnem kraja prevzamem. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Celja pod značko: »Jesen« 13744-10
Pekarna
naprodaj v prometnem kraju na deželi, z vso potrebščino, zraven vrt, njiva, gozd. Potreben kapital 150.000 Din. Ponudbe na ogl. odd. Jutra.
13933-19
Vinotoč
z Inventarjem oddam. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«.	13976-19
Narodno nošo
ln starinsko opravo prodam. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«.
14144-13
B&IffUto
Beseda 1 Oin, davek 2 Din. ta Šifro ali dajanje aaslova 5 Din- NajmanjSi tnesek 17 Dia
Žensko kolo
v dobrem stanju kupim proti gotovini. Ponudb« na Zakrajšek Josip, Blatna Brezovica pri Vrhniki.
13776-11
Rabljena kolesa
damska in moška poceni naprodaj pri »Promet« — (nasproti križanske cerkve) 11079-11
Moško kolo
po ugodni ceni prodam. GunclJe št. 32, St. Vid.
14150-16
Prehrana
Beseda 1 Din, davek 2 Din, ta iifro aii dajanje aaslova 5 Dia. Najmanjši tnesek 17 Din.
Žensko
stairo od 45—50 let. ki ima vsaj 30.000 Din gotovine in ki bi pri gospodinjstva malo pomagala, vzamem v dosmrtno oskrbo na posestvo bliža Celja in poleg eerkve. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« ood šifro »Dobra oskrba«. 13184-14
V dosmrtno oskrbo
grem na posestvo, kjer bi imel delo, ln za slučaj onemoglosti bi plačal po dogovoru. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Oskrba«.	13856-14
Gospode ali gdčne.
sprejmem na izdatno kosilo. Sv. Petra nasip 30.
14003-14
Seseda 1 Din. davek 2 Din. ta Iifro sli dalnnje naslova i Oin NajmanjSi tnesek 17 Ol«
Brivnico
ugodno prodam v Ljubljani. Naslov v vseh posloval
nicah »Jutra«.
14046-19
Lokal s skladiščem
in dvosobnim stanovanjem
vred oddam s 1. avgustom na Tržaški cesti štev. 5.
14002-19
Ugodna prilika
Trgovina z mešanim blagom, popolnoma brez konkurence, dobro upe-Ijana, sredi velike vasi, prodam z zalogo ln Inventarjem, prevzamem tudi polovico hranilnih knjig. Ponudbe pod šifro »Promet 40.000« na oglasni oddelek »Jutra«.
13939-19
Pisarniški lokal
z 3 prostoroma, telefonom
in opremo, in manjši pisarniški lokal s telefonom in opremo takoj oddam. Pripravno za trgovsko agentu-ro. Poizve se v Slomškovi ulici št. 19.	14155-19
Lokal
pripraven tudi za pisarno oddam. Tyrševa 36. Pojasnila Istotam.
14147-19
V najem
Beseda I Oin, davek 2 Din. ta Iifro ali dajanje aaslova 5 Dia. NajmanjSi me«ek 19 Din.
Mesnico
vzamem v najem v trgu ali na deželi s 1. oktobrom. Ponudbe pod »Prometna točka« na oglasni oddelek »Jutra«.
13813-17
Skladišče
večje zidano, i dvoriščem, pripravno tudi za delavnice v bližini kolodvora prodam ali oddam v najem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Kolodvor«.
19997-17
Vložne knjižice
Celj'ske posojilnice, Narodni dom do 10.000 Din kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Plačam takoj z gotovino«.	13SS3-16
Posojilo 55.000 Din
iSčem. Vknjižba na prvo mesto, na vrednost nepremičnin nad 300.000 Din. Sprejme se 16 do 20.000 Din vložna knjižica Ljudske posojilnice v Ljubljani, ostalo v gotovini. — Ponudbe na ogiasni oddelek »Jutra« pod »Posojilo« 13902-16
Ureditev dolgov
potom todnib in izvensodnih
poravnav
Nasveti * konkurznib tade
vab in vseb drugih trgov sko-obrtnib poslih. — Stro kovne knjigovodske revizije sestava in aprobacija bilanc
Preskrba kreditov
nasveti elede hranilnih vlog in plasiranje istih. Vsi pos G
kmečke zaščite
Edina koncesijonirana komercijalna pisarna:
Lojze Zajo
LJuMiana. Gledališka nI 1 Telefon 36-18. 12939-16
Vložne knjižice
32.000 in 13.000 Din. Zadružne gospodarske banke, prodam takoj najboljšemu ponudniku. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Knjižice 38.000«.
1326016
Vlagatelji pristopite
r taščito lastnih Interesov k »Društvo ta zaščito via gateljevc, Ljubljana, Mi klošičeva cesta St 7/IL
176-16
Din 10.000 posojila
dobijo državni ln samoupravni uradniki na 5 letno amortizacijo. 90 ugodnih pogojih. Ln**-macije daje: Poverj«a»-štvo Daruvarske gn*-djanske dioiničke ^te-dionice v Ljubljani, — Tyrševa cesta 55. Za pismen odgovor priložiti znamko 3 Din.
14060-16
Hranilna knjiga
Kmetske posojilnice ljubljanske, približno 45.000 Din se ugodno proda. Ponudbe na ogL
oddelek »Jutra« pod »Kmetska«.	14092-1«
Knjižico
Občinske hranilnike Krško, približno 100.000 dinarlev zamenjam za Mestno ljubljansko. Pišite na ogl. odd. »Jutra« pod »Zamenjava«.
14119-1«
Posredujem denar
na hranilne knjižice
vseh denarnih zavodov Rudolf Zore, Ljubljana
Gledališka 12, teleron 38-10
Za pismen odgovor priložite 3 Din v znamkah.
184-16
Gostilno
oddam v najem na prometni točki v Planini. Informacije se dobe pri Punta«-, Logatec.	14045-17
Gostilna
v sredini Maribora je takoj na prodaj ali se da v najem. Ponudbe pod »Gostilna 200« na podružnico »Jutra« Maribor.
14135-17
Beseda 1 Oin, davek 2 Din, ta Šifro ali dajanje aaslova S Din. NajmanjSi toesek 17 Din.
Vsi prijatelji
dobre kapljice
ste vabljeni v nedeljo na domačo zabavo na Fužine k Štajercu«. Se priporoča Anica. 14015-18
Danes vsi na koncert
v Zg. Šiško, prej pri Weis-su). Prvovrstna vina in dobra kuhinja. — Se priporoča gostilna Sušnik Rezi.
14068-16
Na ražnju pečeni prašički
tn pristni cviček se dobi pri Mariji Prepeluh. Hradeckega cesta.
14083-18
Danes vsi
na žegnanje
in na vrtno veselico k Mikliču na Glince St. 10. Za obilen obisk se priporočam.	14112-18
Jutri vsi
k čsarmanu
v Zg. SiSko, godba, dobra Jedača in pijača.
14151-18
Beaeda t Ola, davek 2 ">ln. ta litra ali dajanje aaslova S Dia. NajmanjSi toeaek 17 Ola.
Vložne knjižice bank
nakup - prodaja • vnov-
čenje za gotovino najugodneje. — Poslovni zavod d. d., Zagreb, Praška ulica 6/IL; tel. int. 38-38. — Naročila iz pokrajine i»-vršujemo najvestneje.
13336-16
Katera gospa
ali gospod
U posodila nameščenca 12 do 15.000 dinarjev proti letnemu odplačevanja, eventuelno te ga vtame tudi t vso oskrbo v hiši. Polovica je lahko hranilna knjiga. Ponudbe aa oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Rabim nnjno«. 13858-16
Vložnice vseh bank
aakap. prodaja tn zaloga vseb vnt posojila kalant-no ta tanesljivo. »Finan •ier«. Zagreb Preobražen ska 3. telef Interurb. 44-09
Naročila za dravsko Dano vino sprejema zastopnik Grašek Jože Ljubljana — Gledališka oL 4, telefon Interurb 98-01	190-16
Kupim knjižice
Mestne hranilnice Kamnik, Mestne hranilnice Ljubljana, Banovinske, Ljudske in Kmetske v Ljubljani, po najvišji ceni. Ponudbe na ogla«, odd. »Jutra« pod »Vsaka vloga«. 13764-16
V polni vrednosti
prevzamem knjižice vseh zavodov, kot posojilo na dvonadstropno hišo v Lji ljani. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Hiša v Ljub ljani«.	13765-16
Kompanjona (ko)
želi dobro vpeljana parna pekarna v glavni ulici Zagreba na zelo prometnem mestu. Vloga Din 200.000, ki se zavaruje z ln-tabulacijo na prvem mestu na nepremičninah, vrednih 600 tisoč Din. Peki imajo prednost. Informacije daje D. Heinz, Zagreb, Vlaška 82-IL 13937-16
Hranilno knjižico
Mestne hranilnice Kranj cca 20.000 Din z gotovino kupim. Ponudbe na oglasni oddelke »Jutra« pod: »Kranj«.	13384-16
Oddam trgovino
mešanega blaga. Potreben kapital za prevzem 50 do 100.000 Din po dogovoru. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Dobra trgovina 44«.	I)i>tj79-16
Knjižico
Din 50.000 Mestne hran.
ljubljanske prodam za goto vin o. — Ponudite najvišjo ceno na ogL odd. »Jutra« pod »Gorenjec«.	14120-16
Hranilne knjižice
Ljubljanske kreditne banke in Mestne hranilnice ljubljanske prodam — Ponudbe na podruž. »Jutra« MariLor, pod •■Zmerno«.	14140-16
Hranilne knjižice
Kmečki hran. in posojilni dom 60.000, Kmečke hranilnice v Radovljici 68.000, Posojilnice v Zagorju 70.000 zamenjam za knjižice Mestne hranilnice ljubljanske ali iste prodam. — Kupim pa vlogo Mestne hran. ljubljanske. Ponudbe na orf. odd. * Jutra« pod »Zeradbc«.
14149-16
Beseda 1 Din, davek 2 Din,
ta šifro ali dajanje oaslova S Din. Najmanjši znesek Din.
Hišo
s 5 sobami, 2 kuhinje s pritiklinami, zadaj veranda, velik vrt za zelenjavo, velik sadovnjak, lep razgled v bližini gozdov, pripravno za upokojenca, prodam. Vpraša in ogleda se pri lastniku Obermeier, Ptujska gora. 13340-30
Enonadstropna
hiša
velika, 1 dvejna trgovskima lokaloma v Savinjski dolini zaradi odsotnosti ugodno naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra« 13878-20
Velika kmetija
zaokrožena, na Pohorja, t moderno žago, obenem rentabilno letovišče, na tujsko prometni točki, radt selitve ugodno naprodaj. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Bodočnost 322«.	1274s)-30
Prodam knjižico
Ljudske posojilnice z 10.000 Din v Celju, najvišjemu ponudniku. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«.
13&56-16
Konkurze
poravnave
plačanja dolgo® v gotovini sil knjižicah, posredovanja kreditov in gotovine na hranilne knjižice, davčne zadeve, revizije, bilance 111 vse druge trgovsko gospo darske posle izvede m zve deniška mnenja oddaja koncesijonirana
Trgovsko-gospodarska poslovalnica v Ljubljani, Komenskega ulica St. 17. ,Za pismeni odgovor 3 Din v znamkah.)	14017-16
Družabnika (co)
za vinsko trgovino sprejmem — po možnosti veščega te stroke (tudi dame), sodarji ali dobri trgovski suokovnjaki. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Vinska veletrgovina«.	14007-06
Kupim knjižico
Mestne hranilnice ljubljanske za 15.000 Din za polno vrednost. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«.
M031-16
Kupimo knjižico
Celjske mestne hranilnice približno 15.000
dinarjev. Mizarstvo »Sava«. Miklošičeva 6 14051-16
Posestvo
krasno ležeče na Jugovzhodnem obronku Pohorja, lzborna vinska lega, velika stanovanjska hiša in gospodarska poslopja, dobro vpeljano mošano gospodarstvo zaradi preselitve prodam tudi za knjižice ali zamenjam s hišico z vrtom na periferiji Ljubljane ali Zagreba. Vprašati pod »Idealno letovišče« na ogl. odd. »Jutra«, Maribor.
13054 20
Razne stavbne
parcele
ugodno naprodaj. Istotam se dobe tudi deske vseh dimenzij. L Oražem Moste.	13784-30
Stavbna parcela
lepa, za vilo v sredi mt»ta naprodaj. Poizve se v pisarili ai. Luciiiiiau, tiraoi-šče 4.	13&0-4)
Hiša
gospodarsko poslopje ia rn^^en hlev z lepo urejenim sadovnjakom, poleg tega malo stavbišče na Vrhu Martinščice, nedaleč od morja in dijaškega letovišča Martinščice, z avtobusom oddaljeno od Sušaka četrt ure, naprodaj, .ponudbe poslati na naslov: Teodor Jakovčič, uradnik Pračtedione, tfu.sak
13836-30
Vložne knjižice
Kmetske posojilnice v Ljubljani prodam za gotovino. — Ponudbe z navedbo cene pod šifro Kapital« na oglasni oddelek »Jutra« 14076-lt
Hranilne knjižice
vseh denarnih zavodov najugodneje kupite aU prodaste edino potom Bančno kom. zavoda, — Maribor. — Za odgovor 3 Din.	14139 -16
Ratno šteto
7 odst. Investicijsko ln stabilizacijsko posojilo najbolje prodaste pri Bančno kom. zavodu. — Maribor.	14141-16
Malo posestvo
pol ure od mesta Celja, na zdravem kraju tik gozda poceni naprodaj. Informacije pri Lebič, Sp. Hudinja št. 28, Celje.
13873-30
Enonadstropna vila
z lepim vrtom ,vodovodom
in električno napeljavo, v Ormožu naprodaj. V plačilo se sprejmejo tiraniine knjige. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod: »Ormož«.	13681-30
Novo hišo
visoko pritlično prodam li5. minut od postaje Raj-henburg. Informacije daje Avgust Trebše. železničar, Kotoriba.	13887-20
V centru Jesenic
prodam stavbno parcelo. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«.	13935-30
Petstanovanjsko
hišo
s parketi, elektriko in vodovodom. 10 minut od tramvaja, prodam. Cena 140.000 Din, letni donos 16 tisoč dinarjev. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra« 14037-20
PRI
VSEH
POŠKODBAH, KVARAH, OPEKLINAH, LIŠAJIH, ČIRIH; STARIH RANAH Bnl	„FI?©NIN«
Steklenica Dm 20.— v lekarnah. Po poštnem povzetju 2 steklenici Din 50.—. Poučno knjižico štev. 14 pošlje brezplačno »FITON« dr. z o. z. Zagreb 1—78. (Registrirano pod Sp. br. 1281 od 28. julija 1933.)
Novo hišo
triet&nov&njsko, zaradi selitve prodam v Šiški 230 (prva tramvajska postaja od mitnice, desno).
13656-30
Posestvo
T Industrijskem kraju, na najprometnejši točki za vsako obrt pripravno v Savinjski dolini, zaradi bolezni prodam. Dopise na »Barbara Mastnaik, Žalec.
13854-20
Hiše, vile, posestva in parcele
prodaja in kupuje Reali-tetna pisarna Adamič, Ljubljana, Gosposvetska c, št. 8 (poleg Slamiča).
13039-20
Kompleks
zemljišča kupim do 10.000 m! in sicer v najbližji periferiji severnega dela Ljubljane. V ponudbi je navesti. če Je zemljišče sparcellrano in ceno. •— Ponudbe na oglasni od delek »Jutra« pod šifro: > Proti gotovini«. 13936-20
Dvosob. stanovanje
z balkonomo pod Rožnikom oddam za julij ali avgust. Cesta X./23.	13901-21
Enosob. stanovanje
solnčno, parket, pritikline, pri novi cerkvi v Šiški od-dom za avgust. Hibšer, Verovškova 40. 13818-21
2 trisob. stanovanji
z vsem konfortom, verando oddam v vili Pe tan, Maistrova 16.
13986-21
Stanovanje
dveh oziroma treh sob s pritlklinami oddam pod Rožnikom. Parket, vodovod, elektrika. — Rožna dolina. Cesta X-25.
13979-21
Hišo
• tremi Bobami in kuhinjo, gospodarsko poslopje z elektriko in vodovodom ter njivo in vrt ugodno prodam. Ani. Cater, Brežice St. 106.	13&41-20
Enodružinska vila
centralna, plin, garaža, velik vrt z bazenom, naprodaj pod ugodnimi plačilnimi pogoji. — Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«.
14410-20
Enodružinska vila
s vsem komfortom, ugodno naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«.
1-4414-20
V Rogaški Slatini
prodam lepo posestvo, 3 orale zemlje, sadonosnik, krasen razgled, najbolj pripravno za gostilniško obrt-Pooudbe poslati pod: »120 tisoč« na oglasni oddelek ►Jutra«..	13938-20
Stavbna parcela
lepa, 1270 kv. me trm-, sredi Ljubljane, poceni naprodaj. Sprejmejo se deloma knjižice Kmetske posojilnice. Pojasnila daje Verbič, Streliška 32.
140S1-20
Stavbno parcelo
1500 kv. metrov, na zelo lepem kraju prodam. — Aljažerva 8, Sp. Šiška.
14065^20
Dvosob. stanovanje
in novo opremo oddam za letovanje na Gorenjskem. Pojasnila daje Golmajer, Ljubno, p. Podnart.
13310-38
Trisob. stanovanje
8 kuhinjo in prrtfklinami
ter suho in svetlo transitno skladišče in veliko klet
oddam s 1. avgustom. — Poizve se: Stožice St. 48 13975^21
S 1. julijem
oddam v I. nadstropju stanovanje z vsem komfortom. na Dunajski eesti — poleg jesharne »Produkta« Pojasnila daje I. Figar v Vošnjakovi ulici štev. 6.
13072-31
Trisob. stanovanje
z verando, solnčno, takoj oddam. Naslov pove ogl. odd. »Jutra«.
14072-21
Enosob. stanovanje
oddam takoj. Zg. šiška 152 (Kosovo). 14100-21
Enosob. stanovanje
v centru takoj oddam. Gosposka ul. 10-31.. desno.	14123-21
Petsob. stanovanje
s telefonom oddam s 1. julijem št. 17.
Stanovanje
Jddam mirni stranki n t, avgust. 3 sobe, kuhinja in pritikline za 800 Din. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« po<* »Bežigrad«.
14086-ai
Dvosob. stanovanje
komfortno, solnčno, r L nadstropju, kopalnica, log-
fia, poselska soba itd. odam z avgustom. Informacije: dr. Jemec, Tržaška c., telefon 34-34. 14090-31
Štirisob. stanovanje
z vsemi pritlklinami na Aleksandrovi cesti 4 (palača Viktorija) se odda 1. avgusta ali tudi takoj.
14001-21
Dijaški sobf
Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova J Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Dva dijaka
ali dijakinji
sprejmem v vso oskrbo ln strogo nadzorstvo v centru mesta. Naslov v ogL odd. »Jutra«.
14109-22
Stanovanja
Opremljeno sobo
• posebnim vhodom oddan dvema osebama. Naslov ▼ vseh poslovalnicah »Jutra« 14040-23
Lepo solnčno sobo
zračno, t kopalnico ▼ nadstropja s posebnim vhodom, blizn tramvaja, oddam v Zgornji Šiški št. 253, Krajnerjeva vila, poleg mitnice za gostilno Kmet, 14063-23
Prazno sobo
veliko t elektriko in plinom, popolnoma separatno, pripravno za modni salon ali slično odda M. Ravtar, Stari trg 19. 14068-23
1.
Opremljeno sobo
s kopalnico oddam s julijem. Ogledati med in 18. uro na Resljevi ce sti št. 13/1 levo. 13987-23
Sostanovalko
sprejmem takoj. Med vedova c. 25, pritličje,
Slška.
14054-23
Beseda 1 Dtn. davek 2 Din. ta Šifro ali dajanj* naslov« 5 Din. Najmanjši tnesek
17 Jia.
Stanovanje
4 ali 5 sobno, parketirano, prazno, s kopalnico in vsemi pritiklinami, elektr., plin, iščem. Po možnosti v prvem nadstropju blizu centra. Hiše z vrtom, balkonom in garažo, prednost. Ponudbe s ceno, točnim naslovom in označbo lege pod »Lepa lega« na oglasni oddelek »Jutra«.
13916-31*
Opremljeno sobo
oddam boljšemu gospodu, Ponudbe pod »Cdstoča« na oglasni oddelek »Jutra«.
14005-23
Sostanovalca
v prostorno zračno sobo, v bližini Sv. Jakoba sprejmem. Cena nizka. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra« 14093-23
Mizar — samec
želi stanovanje, za katerega bi opravljal vsa hišna dela. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Mizar«. 13843-31 a
Vodnikova 14150-21
Dvostanovanjsko
hišo
v Mostah ob Zaloški eesti ugodno prodam. Potrebna gotovina 25 tisoč do 30 tisoč Din. Ponudbe na ogl. odd. •Jutra« pod »Poceni«.
14056-20
Usnjarski obrtniki!
Zaradi smrti lastnika prodam v večjem trgovskem mestu savske banovine 50 let obstoječo usnjamo in hišo z gospodarskim poslopjem. Pojasnila daje i^lata Vugrinčič. Zagreb, llrazovičeva ul. o/H.
125:9-30
Jezero
12.600 m= veliko, najlepše kopališče, hišo s Dr1-bližno 3000 m-' vrta. vso nbarsko in drugo opravo ter vrše za rake prodam pod zelo usodnimi pogoji. 12 km oddaljeno od Ljubljane med samimi gozdi. Po-l::ve se Kari j a Petra trs 8Xn.. desno. 14077-20
Lepe solnčne
parcele
r Koleziji naprodaj. Poizve se pri K. Jurman, optik. Selenburgova 4.
14073-20
Kupim hišo
▼ Ljubliani od !on.ono do 200.000 Din. Prevzamem tudi hišo s prevžitkarjem. — Pismene ponudbe na osrl-oddelek »Jutra« pod »Bli-ta Ljubljane«. 14161-20
Parcelo
ngod-n« prodam, tudi na hranilne knjižice. Ponudbe pod »Ugodni nakup« na oglasni oddelek »Jutra«.
141-58-20
Krasne parcele v Cel,ju
ob vznožju starega gradu naprodaj. Informacije pri KaninsrT, Glavni trs št. 8, Celje.	14127-20
Stanovanje
Beseda I Din. davek 2 Din M llfro aH dajanje naslova 5 Oln. NaimanjSi tneseV n Oln
Štirisob. stanovanje
komfortno, na Tyrševi cesti, in solnčno trisobno na Bleiweisovi eesti oddam. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Udobno«
13377-21
2 stanovanji
Stirisobno s pritiklinami z avgustom in enosobno , kuhinjo za julij ali takoj oddam v Streliški ulici 22 13454 21
Trisob. stanovan ie
lepo in solnčno, z vsem
komfortom takoj oddam — Kodeljevo. Povšetova ce-fta št 35/a. 13304-21
Trisob. stanovanje
ln kuhinje v št. Peter-skem okraju oddam s 1. julijem po ugodni ceni v najem. Vprašati pod »Ugodno« na oglasni oddelek »Jutra«. 13967-21
Trisob. stanovanje
lepo ln snažno, v bližini banske uprave oddam. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Avgust«.	13969-21
Štirisob. stanovanje
komfortno, na Tyrševl cesti, takoj oddam. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Bežigrad«.	13970-21
Stanovanje
2 sob. kuhinje, pritikline, parket, oddam za 1. avgust Otrin, Knezova ul. 35.
141014-211
Trisob. stanovanje
s kn-mfortnm v novi hiši, lepa lega, oddam za avgust. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«.
144)16-21
Dvosob. stanovanje
psrketira.no. s kabinetom, kuhinjo in pritiklinami oddam. Naslov v vseb poslovalnicah »Jutra«.
14019-23
Enosob. stanovanje
s pritiklinami oddam v Rožni dolini, cesta VITI/3 14004-21
Dvosob. stanovanje
oddam s 1. minem na Glinen h. cesta VIII št. 20 (čez Gradaščico). 13949-21
Stanovanje
4—6 sob, komfortno išče mirna stranka za avgust ali november. Ponudbe na oglasni odelek »Jutra« pod »Komfort«.	14022-21a
Dvosob. stanovanje
iščem za avgust ali pozneje. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Brez otrok«. 13948-21/a
Opremljeno sobo
oddam z vso oskrbo. Sprejme se tu še nekaj
abonentov na dobro domačo hrano. Stari trg 2SSJ!.. levo. 14069-23
Sobo
lepo opremljeno, zračno, posebni vhod, poleg opere, oddam stalni osebi ali čea šolske po čltnlce. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 14097-23
Odrasli točni
plačniki
iSčejo stanovanje v Ljubljani za november, 2 sobi in pritikline, najljubši pri sv. Jožefu. Čatež, Kregar-jevo, Kamnik. 14il25-21a
UUIL
iHftf'
Beseda I Din, davelc 2 Din. za šifro ali dajanje oaslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Oln
S 1. julijem
oddam par sto korakov od Zvezde, lepo, čisto, solnčno, zelo mirno in veliko
opremljeno sobo
s posebnim vhodom, parketom in elektriko; eventuel-no z dvema posteljama. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«.	13769-23
Sobo za samca
oddam za julij na Cojzorl cesti U	13904-23
Stanovanje
za 100 Din
mesečno dobi garna ženska s pohištvom v centru. Ponudbe z naslovom nod »Skupno stanovanje« na oglasni oddelek »Jutra«
13892-21
Dve trisobni
stanovanji
ln lokal oddam. Več pri Kamnoseški indnstr. Vod
Trisob. stanovanje
moderno, kabinet, kopalnica. vse pritikliiie. centralna kurjava, plin. štedilnik. v sredini mesta takoj oddam. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«
13991-21
Enosob. stanovanje
8 pritiklinami za 320 Din oddam s 1. julijem v Pod-milščakovi ulici štev. 14.
13960-211
Stanovanje
sobo in kuhinjo, elektrika in vodovod, poceni oddam. Bučar. Zg. šiška 341. Pod hribom.	14036-21
Štirisob. stanovanje
in lokal odda takoj »Saša«. Vidovdanska 1, od 13. do 14. ure.	14030-21
Stanovanje
s sobo. kuhinjo, shrambo, klet in pritiklinami oddam onemu, ki odkupi sobno opremo. Istofeim oddam sobo s posebnim vhodom, mesečno za 160 Din. — Aljaževa 8, Sp. Šiška.
14064-21
Štirisob. stanovanje
lepo, sonnčo, oddam z vsemi pritiklinami v vili s krasnim parkom. Karlovška cesta 1
14049-21
Solnčno stanovanje
soba, kuhinja in drvarnica poceni oddam. — Cesta v Mestni iog 65.
14059-21
Enosob. stanovanje
podpritlično, oddam takoj s komfortom. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra«.	14053-21
Stanovanje
obstoječe lz sobe. kuhinje shrambe ln ostalih orltlklin oddam takoj. Naslov v ogl. odd. »Jutra«.	13320-21
Enosob. stanovanje
oddam na Kodeljevem za
nik, Kolodvorska 34.	I Mladinskim domom št. 131.
(i
13896-2 J
14067-21
Lepo, solnčno sobo
5 minut od banovine, s posebnim vhodom ln souporabo kopalnice oddam za 1 ali 2 osebi. —• Vprašati Škrabčeva 5.
13981-23
Sobo
lepo opremljeno ln zračno, s souporabo kopalnice ln lifta oddam na Miklošičevi cesti. Naslov v ogl. odd. Jutra. 13994-23
Krasno sobo
izredno ugodno oddam za julij in avgust, ob Tivoliju. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 13964-33
Opremljeno sobo
solnčno in zračno, v novi vili poleg tivol. gozda, s posebnim vhodom, oddam Cesta na Rožnik štev. 47.
13988-26
Opremljeno sobo
s posebnim vbodom, takoj oddam. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«.
13985-23
Sobo
lepo opremljeno, s predsobo in balkonom, vhod 8 stopnišča, oddam boljšemu gospodu na Bleiweisovi c. št. 9/11.	13968-23
Čisto sobo
s posebnim vhodom, v bližini Tabora in kolodvora oddam s 1. julijem — Friškovec 4.	13966-23
Frizer
poroči takoj mlajšo frizerko z nekaj gotovine radi povečanja obrata. Dopise pod »Srečen zakon«.	13944-23
Sobo
lepo opremljeno s parketom in elektriko oddam. Friškovec 8.	14009-:3
Sobo s 3 posteljami in eno z 1 posteljo
oddam boljšim osebam. — Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«.	13947-23
Opremljeno sobo
sončno, s separlranlm vhodom, oddam s 1. julijem,. Napoleonov trg 6,OH. Jančlč. 14108-23
Veliko prazno sobo
na novo slikano in pleska-no, strogo separirano, v lepi in mirni hiši oddam takoj uradnici ali uradniku v Križevniški ulici št. 14.
14142-33
Opremljeno sobo
za 1 ali 2 gospoda poleg Zvezde oddam. Na«lov v vseh poslovalnicah »Jutra« 24152-23
V Celju
odda prazno sobo Makaro-vi-č, Sodnijska steoa 3, Celje.	14T28-2S
Prijazno sobo
opremljeno za 2 osebi T novi hiši polog cerkve sv Krištofa oddam (e^entuel no s hrano). Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«.
141111-23
Opremljeno sobo
lepo, oddam v Ilirski ul. 2913... levo. 14114-23
Opremljeno sobo
ali dve z uporabo kopalnice oddam nasproti kino Dvora. Naslov v ogL odd. »Jutra.
14116-23
Brivskega
pomočnika
mlajšega sprejmem na cenejše stanovanje proti britju. Pismene ponudbe na ogl. odd. »Ju-tra« pod »Britje«.
14160-23
Sobe išče
Beseda SO para, davek i Oln. ta «lf» ali dajanj? naslova S Dl« Najmanj** ■aesek 12 Oln
Prazno večjo sobo
čisto, z elektriko in postrežbo, v centra mesta išče solidna gospa. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Stalna in mirna soba«. 13201-;£Va
S starejšim Cehom
Lnteligentom želi poznanstva učiteljic*. Dopis« na oglasni oddelek »Jutra« pod značko: Izredna simpatija«.	13857-24
Celje!
PSi — Maribor. — Poljub Tvoj Muc.	13061-34
Diskreten gospod
želi poznanstva t gospodič no, ki je bila na katerikoli način razočarana. Pogoj samo diskretno razvedrilo, pod »Razočarana 250« na oglasni oddelek »Jutra« 141115-24
Beseda t Oln, davek t Din za šifro ali dajanje oaslova S Dia- Najmanjši znesek 20 Dia
Vdovec
petdeeetletnik, uradnik, posestnik, zdrav, sam, poroči vdovo ali samico, čiste preteklosti, brez otrok, s primerno gotovino ali posestvom. Dopisi na podružnico »Jutra« Celje pod: »Balzam«.	13921-25
Upokojenca
z 10.000 Din, išče gospa kot soposestnika. — Dopise pod značko »Hiša« na podružnico »Jutra« v Mariboru.	1304T7-25
Pošteno dekle
29 let, z poznejšo doto. se želi poročiti z boljšim državnim uslužbencem. Dopise na podružnico »Jutra« Maribor, pod »Dobra gospodinja«.	13923-26
Glasbila
Seseda I Dia, davek 2 Din. za iilro sli dajanj« oaslova 5 Dia. Najma. j« saesek 17 Oln.
Nov klavir
prvovrsten, se zaradi opustitve trgovine z glasbili ugodno proda. D. Marušič. Ljubljana, Knafljeva uL 4.
13630-26
Muzika - Ljubljana
Miklošičeva cesta 4 prej Knafljeva ulica it. 4 Zaloga prvovrstnih klavir je? ia najcenejša izposo jevalnic*. Popravila, ugla Jevanja M Izvršujejo stro-kovnjašk« In poceni. Nitke cen« Ui najmanjša obročna odplačila.	148 26
Kratek klavir
skoraj nov, črn, Bflsen dorfer, s krasnim glasom prodam. Priložnostni na kup! Dobrajc, Maribor, Tattenbachova 31.
13871-36
Kratek klavir
zaradi družinskih razmer ugodno naprodaj. Cerkvena ulica št. 21, vrata 32.
14153-26
Kateri gospod
bi poročil mlado gospodično, čiste preteklosti. Prednost g. učitelji. Ponudbe prosim pod »Mislim resno« na oglasni oddelek »Jutra« K3795-26
Gospodična
z 100.000 Din se želi poročiti z gospodom 'i2 do 45 le! starim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Dobra žena«.
13794-25
Gospodična
srednji-h let z lastno hišo in nekaj zemlje v lepem kraju na Dolenjskem, dobra gospodinja se želi poročiti z državnim uslužbencem — tudi upokojencem ali vdovcem brez otrok v starosti od 40 let naprej. Ponudbe pod šifro» Solid-nost« na oglasni oddelek »Jutra«.	13796-35
Mladenka
pridna ln poštena, neoporečne preteklosti z nekaj gotovine želi poročiti gospoda s stalno službo. Pogoj zvestoba ln dobro srce. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod Dobro srce«.	13977-25
Beseda 1 Din, davek 2 Din. ta iifro ali dajanje oaslova 5 Din. Nalmanjšl znesek 17 OI«i
Volčjak
odlično dresiran policijski ln čuvaj po ceni na prodaj. Poizve se v ogl oddelku »Jutra«. 14016-27
Volčjak
dober čuvaj, 9 mesecev star, poceni naprodaj. — Balentin Slavko, Gosposvetska cesta 13, vrata 35, Ljubljana.	14033-27
Lovskega psa
čistokrvnega francoskega haseta z rodovnikom, ter bernardinca, starega poldrugi mesec proda Marijan Marinšek, Naklo • Kranj.
141S4-27
Beseda M para, davek t Din. ta iifro ali dajanje oaslova S Oln. Najmanjši znesek 12 Din.
V Celju
se Je izgubil v petek popoldne briljanton uhan. — Proti visoki nagradi naj se odda na Kralja Petra cesti 31/11., levo, Celj»
14130-28
Ženitve in možitve
boljših krogov potsredu-jemo najvestneje ter razpošiljamo 11111 >rmn tivne prospekte pioJ. plačilu vnaprej Din j.u.— poštnih znamKah, diskretno: »REZOR«, Zagreb, Pošta 3. Velika lz-bera odličnih partij obeh spolov. Naročite takoj prospekte I	13962-25
Sobico
• posebnim vhodom iščem. Ponudbe na oglasni odd»-Ulc »Jutra« pod »Sobica«.
18S21-23a
Prazno sobo
s kopalnico in strogo se-pariranim vhodom, iščem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Centrum«
13998-23/a
Sobo
išče gospod s 1. julijem v bližini Mestnega doma. Ponudbe na ogias. oddelek »Jutra« pod »'ločen plačnik«.	13964-33/8
Prazno sobo ali enosobno stanovanje
parketirano in z električno razsvetljavo, išče za takoj samostojna gospodična. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Cista«.	13963-28/a
Železniški uradnik
(prometni), Slovenec, rim.-kat., samski, želi poročiti dobro situirano gospodično Slovenko. Je simpatičeu. si i.aen, po poln orna zdrav. Informacije proti prodpričilu 10 Din v znamkah. »RE-ZOR«, Zagreb, Pošta 3.
13953-25
Pozor dekleta!
Boljši obrtnik, 27 let star, zaposlen pri večjem podjetju v Srbiji, z dooro plačo, pokoj umsko zavarovan, visok, brez hibe, ee žeil seznaniti s slovenskim dekletom do 30 let Bta-rlm v svrho ženitve. — Ker ml služba onemogoča potovanje v Slovenijo, se poslužujem tega pota. — Diskrecija častna zadeva. Obširne ponudbe po mogočnosti s sliko, katera se vrne, poslati na ogl. oddelek »Jutra« pod slfro »Obrtnik ln to/ 6 polnim naslovom.	14043-25
Gospodična
ljubiteljica narave, trg. izobražena s premoženjem 350.000 Din, želi znanja z boljšim značajnim inteli-gentom, ki poseduje moto-cikelj za skupne izlete. Star do 32 let in čvrst. — Dopise pod šifro »Izlet 33« po možnosti s sliko na ogl. oddelek »Jutra«.
14156-26
Opremljeno sobo
separirano takoj oddam — Friškovec 6.	14031-33
Sobo
veliko in zračno, v Zvezdi oddam 2 gospodičnama. — Naslov v vseb poslovalnicah »Jutra«.	13998-23
Opremljeno sobo
solnčno, s posebnim vhodom, parketom ln elektriko oddam. Naslov
v vseh poslavalnlcah »Jutra«.	14052-23
Hladno sobo
čisto, mirno, z dvema posteljama ln otomano Iščem za julij ln mogoče avgust. Ponudbe pod »Bližina parka« na ogl. odd. »Jutra«.
14137-23a
Beseda J Dia. davek 9 01« <a šilro ali dajanje oaslova i Oln. Najmanj« znesek 20 Dia
Državna uradnica
želi znanja z mlajšim, zdravim drž. upokojencem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Polni naslov«.	13886-34
Dva gospoda
akademsko naobražena, .selita znanja z dvema simpatičnima damama, tudi lz bližnjih krajev, v svrho avtolzletov. Obširni dopisi na oglasni odd. »Jutra« pod »Cas hiti«.	14057-24
Doktor medicine
t državni službi, 32 let star, rim.-kat., e prvovrstno pra&^o ;n mesečnim dohodkom 8000 Din, želi poročiti dobro situirano Slovenko. Posreduje ln informacije daje diskretno proti predplačilu 10 dinarjev v znamkah: »REZOR«, Zagreb. Pošta 3.	13954-25
Dva finančna
preglednika
želita poročiti dobro sl-tulrani Slovenki z dežele. Prednost Imajo šivilje. Informacije daje proti predplačilu 10 dinarjev v znamkah: »REZOR«, Zagreb, Pošta 3.
13955 25
Resna ženitev!
Obrtnik, trgovec in posestnik išče znanja z go-spodiJao iz boljše hiše v svrho ženitve. Sem popolnoma samostojen, materi-jelno neodvisen. Diskrecija zajamčena. Ponudbe: pod ♦Želim ustvariti srečen dom« na oglasni oddelek »Jutra«.	13956-35
Resnec^ znanja'
telim s trgovsko naobra-ženo. do 35 let staro gospodično. oziroma boljšo prodajalko. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutru« pod značko »Znanje nemščine« 12950-3»
Beseda t Din, davek 2 Din. ta iilro ali dajanj« oaslova 5 Dia. Najmanjši znesek
n oib
Parni stroj
28 HP, s kurilno napravo, izdelan 1900, in kompletni
polnojairmenik
širok 65, za 30.000 Din proda Ivan Snoj, Zagreb, Masarykova 10. 13ciU)^0
Tekstilni stroji
Krempel, Reisswolf - Kohl-lOffel, Hammerwalke in ena registrirna blagajna, vse v zelo dobrem stanju se poceni proda. — Kornhauser, Tavčarjeva 3, telefon 32177.
14034-29
Nov šivalni stroj
za usnje (flaherca) poceni naprodaj. Tyrševa cesta 36, Jugo Avto.
14146-29
Javna sodna dražba
Dn« 27. junija ob 9. nri te bo prodala pri sreskem sodiščn v Celju, soba št. 12, tristanovanjska hiša s 1016 kv. metra vrta, oddaljeno 16 minut od Celja. Ostali pogoji prodaje in plačevanja so na vpogled pri omenjenem sodiščn soba št. 13. 13919-32
Dražba
raznega pohištva In drogo
se vrši 18. t. m. ob 15. popoldne v gostilni Mrak.
14000-32
Vrednote
Beseda 1 Din, davek 2 Dio. ta Iifro ali dajanje oaslova 5 Dia. Naj-nanJSI znesek 7 Din.
Srebrne krone staro zlato in srebro
kipi jt rafinerija dragih kovin v Ljubljani, Ilirska ulica štev. 36 — vhod z Vidovdanske ceste (pri gostilni Možina).	70
Razno
Beseda I Din, davek 2 C ta iilro ali dajanj« oaslova i Dia Najmanjši tnesek 17 Dia
Da bo lepo, dobro in poceni
zgrajena Vaša zgradba, je
predvstm potreben strokovni načrt in proračun ter strokovno nadzorstvo gradbenih del. Strokovnjaštvo vse to Dreskrbi in izdatek za vse to prištedi. Tehnični biro. Nunska ulica 17 — telefon 2796. 185-37
Vsakovrstno zlato
kupuje po najvišjih eenab
Černe — juvelir Ljnbljana, Wolfova ulica 3
Beseda 2 Dio. davek 2 Dio za iifro ali dajanje oaslova 5 Dia. Najmanjši tnesek 20 Din.
Kdor želi mirnega oddiha
r gorskem letovišču, naj pride v ŽirL Gorski zrak. naravno kopališče v topli Sori, smrekovi in jelovi gozdovi, lepi krajši in daljši izleti m izprehodi, več penzionov, ki skrbe za dobro preskrbo za celodnevno oskrbo 32 Din. — Hrana dobra in obilna. Avtobusna zveza liri — Skofja Loka — Ljubljana dvakrat dnevno. Cene znižane za letoviščarje. Informacije daje: Tujsko prometni odsek Ziri.
13336-38
Bivanje v hribih
Z3 mlada dekleta, pri nemški rodbini. Mesečno 9O0 Din pavšalna cena. Gospa Trittenwem, Boh. Bistrica 13389-38
Krasno letovišče
na kmetib s termalnim kopališčem po zmerni ceni nudi posestvo pri Levče-vih na Mirkai št. 2, po-ita Vrhnika.	13766-.%
Letoviščarji!
Za letovanje v Poljanah nad Skofjo Loko Vam nudi stanovanje in dobro prehrano za 32 Di» dnevno gostilna Tavčar, Poljane nad Skofjo Loko. 13350-38
Hišni posestniki in obrtniki
Ako si hočete prihraniti denar, kupujte le garantirano dobre barve, lake, šelake, politure, firnež, terpentin itd., ki Vam jih nudi po najnižjih cenah trgov, barv in lakov
R. HAFNER, Ljubljana VII.
Celovška cesta 61	5380
z eno britvico
100 britij
ako jo brusite na LiHicrap brusu Din ^sUte^ Poštnina za 1—6 kosov
Din 7.50.
vseh vrst
PARCELE
posestva i. t. d. v največji izbiri, tudi za knjižice in s prevzemom dolgov usodno proda
Realitetna pisarna
JOŽE GRAŠEK
Ljubljana
Gledališka ulica 4. ( nasproti opere )
Telefon Int.: 33-04.
Za prospekt pošljite 10 Din v znamk.
PARISETTEe Zagreb, Praška 6-IL


Uspeh
za
uspehom
žanje, kdor se ob vsaki priliki poslužuje
Pension
»Pod Stolom«,
Moste, Žirovnica. Krasna planinska lega. Dobra hrana. Kopališče 10 minut. Znižane cene. Postaja Žirovnica, 10 minut. — Skolaris.
10890-38
Obrt
Beseda I Ota, davek 2 Dtn. ta iilro ali dajanje oaslova S Oln. Najmanj« tnesek 17 Ola
Industrij, podjetje
srednje, živilske stroke, dobro ldoče, lep zaslužek, realna vrednost 650 tisoč Din, prodam zaradi starosti ln boiehno-stl za 500.000 Din. Ena tretjina lahko ostane za obratni kapital. Zwitter, Maribor, Stritarjeva 5.
13448-30
Informacije
Beseda 1 Din, davek 2 Din, za iifro ali dajanje oaslova S Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Preklical sem
ter ponovno preklieujem, da ni£om plačnik za dolgove, katere bi napravila bivša moja žena Marija Gruden. — Gruden Franc. Verd.	13801-ai
Pozor!
Odprla sem staro znano gostilno na Dolenjski cesti, kjer Je krasen vrt, gugalnica za otroke. To. cila bom dobro vinsko kapljico. Vsakovrstna jedila, tudi piske, bodo vedno na razpolago. — Za obilen obisk se priporoča gostilničar ka.
13982-31
Letovišče
Oddam 3-sobno stanovanje z balkonom in vso opremo na zelo ugodnem kraju. — Cena 90 Din mesečno. — M. Novak, Rovte nad Logatcem št. 146.
13775-36
Letoviščarji
Za letovanje v Poljanski dolini vam nudi domovanje ln dobro prehrano z uporabo kopališča za 30 Din dnevno gostilna Ingllč, Srednja vas. Poljane nad Skofjo Loko.
13965-38
Prijetno letovišče
v Lukovici pri »Slaparju«. Zračne sobe, lep vrt, prvovrstna hrana. Avtobusna zveza Celje • Ljubljana, krasni spreh-odi, izletniška točka, kopanje. Penzija od 30 Din dalje. Se priporoča Vida Vidic.	14035-38
Prenočišče p e n z i o n n LJubljana "
Prenočišče pod novo upravo tik na obali z lepim razgledom na morje. Dobra domača kuhinja, izborna vina. Popoln penzioD z vsemi taksami Din 4&—50. KRK, otok Krk. 5283 Novi lastnik MARTEN ŠAMANIC.
CITAJTE
ŽIVLJENJE IN SVET
TEDENSKA REVIJA 2 Din ŠTEVILKA
□ □ □
□ □ □ □ □ □ □ □ □ □
G □
G G G G G G G G G G G G G
JAVNA ZAHVALA
G
Najprisrčnejše se zahvaljujem v	G
svojem, kakor tudi v imenu svojih	S
otrok sanitetnemu kap. I. ki. gospodu	□
dr. žiganu Aleksandru	§
za veliko požrtvovalnost, skrb in trud,	□
katere je izkazoval mojemu pokoj-	§
nemu soprogu konj. kap. I. ki. Turku	p Stankotu, ob času njegove dolgotrajne bolezni.
Ljubljana, dne 16. junija 1935.
□ □ □
C
5378
TUEK NA TA.
G □
G
d
p □ □ □
□□□□nnnnnnnuuL jl jguliuul JLAJUuuucn aaaaaaoagggaagaagggggcnioggco
□	r=!
□
□ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □
□□□□□nannnnnnnnc

Ob priliki najinega življenjskega jubileja sva prejela toliko čestitk, da sva bila ob veliki pozornosti močno ganjena. Zahvaljujeva se vsem za izraze prijateljstva. Za vse dokaze simpatij in čestitke bodi tem potom izre- G čena vsem prisrčna zahvala. Zdravo! [h
V Št. Petru v Sav. dol., 15. VL 1935. R
□ □
a □
□ □
Berta in Lojze Š rib ar.
5360
G G G G

Naznanjamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustil naiš oče, stari oče, stric, tast, gospod
namešč. mest. dohod, urada
ter dne 14. t. m. v 64. letu starosti, po dolgi mučni bolezni, za vedno zaspal.
Pogreb bo v nedeljo 16. t. m. ob 5. uri iz splošne bolnice k Sv. Križu.
Ljubljana, 16. junija 1935.
Žalujoče rodbine: 5373 KLAN Č A R- \Tz LX TIX-BER\ IK
Občina Ljnbljana Mestni pogrebni zavod
Vsem sorodnikom, prijateljem ln znancem sporočamo tužno vest, da nas je za vedno zapustil naš nad vse ljubljeni oče, brat, stric in svak, gospod
Leto viščar jem
odda boljša rodbina lepo, mirno sobo tik centra. — Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«.	1407U-23
Objava
Stroli v h 151 Franca Praprotnlka, čevljarja, Kovor 71, pošta Križe, ao prltlkllna hiše, zato e posebej ne morejo prodati. Tržič, 15. junija 1935. Trtžlška posojilnica v Tržiču.
14041-31
Dražbe
Beseda 1 Din, davek 2 Dio. ta iifro aH dajanje oaslova 5 Din Najmanjil znesek 17
Sodna dražba
v zapuščini umrlega Ja-vornik Franceta, posestnika in trgovca lz Gline,
Tržaška cesta st. 50
spadajočih nepremičnin, ln sicer: vsega špecerijskega blaga. 5 tehtnic, železne blagajne, trgovske in druge oprave, raznega pohištva. 5 krav. konja, vozov, konjske opreme, slamorez niče. poljedelskega ln dru gega orodja — ter oddaja košnje travnikov v »logu«, se vrši na licu mesta v ponedeljek, dne 17 junija od 9. ure naprej. Dražbe ni pogoji se hnd« prečit.ali pred pričetkom dražbe.
13366-32
Letovišče
na Gorenjskem
4T76 m nad morjem, blizu Preddvora, gozdovi, kopanje v naravni vodi. Oddam sobe z ali brez kuhinje, opremljene. Elektrika, vodovod. — Dnevno dvakrat avto zveza s Kranjem in Ljubljano. — Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«.
14094-38
MAT
ŽANDARMERIJSKI PORUČNIK V POKOJU
dne 15. t. m. po dolgi in mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere.
Na zadnji poti ga spremimo v ponedeljek, dne 17. junija 1935, ob % 5. uri popoldne iz hiše žalosti, Veli-kovška št. 3, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 15. junija 1935.
Globoko žalujoča FRANC, sin in ELZA, hči, ter vse ostalo sorodstvo.	5383
Brea posebnega obvestila
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem javljamo tužno vest. da je dokončal življenjsko pot naš predobri soprog, oče, gospod
FRANC ŠETINC
nadučitelj v pokoju
danes 15. t. m. ob 14.15 uri v celjski bolnici.
K večnemu počitku ga spremimo v ponedeljek 17. t. m. ob 17. uri popoldne iz mrtvašnice okoliškega pokopališča v Celju.
Slivnica pri Celju, dne 15. junija 1935.
5382	Žalujoči ostali«

B. L. Stevenson:
57
T-YVE
Prigode francoskega ujetnika na Angleškem
Ko sem se še bolj približal, je vstala pred menoj tik ob poti preprosta kmetija, s krčmarskim izveskom nad vrati, in pri svetlobi, ki je lila skozi vrata in redčila jutrni somrak, eem razbral napis: »Krčma pri lovskem počitku. Lastnik Aleksander Hendry. Močno pivo, lahko pivo in domače žgane pijače. Sobe za tujce.«
Ko sem prvič potrkal, je godba utihnila, in podpit glas je bojevito zaklieal: »Kdo je?«
»Pošten potnik!« sem odgovoril.
Takoj nato je odpahnila vrata četvorica ali petorica najdaljših fantov, kar so jih kedaj videle moje oči. Vsi so bili čudovito pijani, a zelo spodobno oblečeni, In eden izmed njih, tisti, ki je bil morda najbolj okajen, je držal v roki lojenko, s katero je popolnoma nepristransko oškrapljal obleke tovarišev. Ob pogledu na te ljudi sem se moral nehote zasmejati, ko sem pomislil, v kakem strahu sem se jim bil približal. S čenčavo dobrohotnostjo so sprejeli mene in mojo istorijo, ki eem si jo bil v naglici izmislil: da prihajam iz
Peeblesa in da sera zašel_ ter me pahnili na sredo izbe, navadne
pivnice s prasketajočim ognjem v kaminu in neznanskim številom praznih steklenk na tleh. Nato so mi povedali, da me s tem sprejemom začasno izvolijo za člana kluba velikanov, atletskega društva mladih gospodov v dobrih razmerah, ki se zbirajo pri »Lovskem počitku«. Povedali so mi tudi, da sem jih zalotil na »vsenočni pivski seji«, ki je nadaljevanje »vsednevnega pohoda«, in da se mislijo člani čili in neoporečni udeležiti opoldanske službe božje v bližnji cerkvi.
Na vse grlo bi se jim bil grohotal, a trenutek se mi ni zdel kaj primeren. Čeprav je bilo namreč šest čevljev najmanjša mera mladih gospodov, so vsi znatno presegali to dolžino. A ve-
Ekani so ee pokazali vzlic pijanosti zelo dobrodušne ljudi. Krčmar in posli pri »Lovskem počitku« so že davno ležali v posteljah in spali, toda velikani so zdaj vdrli v najnotranjo trdnjavo domačih, šteli postelje in zaspance, mi ponujali, da me spravijo k eni izmed deklet pod odejo, in hoteli vreči neko dekle iz postelje, da bi dobili prostora zame; prevračali so stole in razsajali tako neznansko, da bi se bil moral mrtvec zbuditi. Vsemu temu je svetil isti mladi plameničar kakor prej, le s to razliko, da je nosil zdaj dve sveči namesto ene in da je bil od samih lojenih kapelj podoben potniku v snežnem viharju. Nazadnje se je srečno našla postelja zame; ljubeznivi gostitelji so razgrnili mojo obleko pred kamin, da bi se posušila, in me prepustili počitku.
Ob devetih me je zbudilo solnce, ki mi je posijalo v oči. Na moj klic je prišel krčmar in mi prinesel mojo posušeno in spodobno ošeetkano obleko, hkratu pa veselo novico, da je šel ves klub velikanov spat. Kam so jih bili spravili, mi je bilo uganka, dokler nisem stopil skozi vrtna vrata iz hiše in prišel do skednja, kjer so v moje veliko začudenje gledale iz slame rdeče glave mojih velikanskih prijateljev, kakor rozine iz potice.
Solnce je veselo siialo, ko sem iznova krenil na pot; zrak je bil poln skoraj pomladnega vonja, in nekaj pogumnih ptičev je že prepevalo na drevesih, ko sem stopal mimo njih. Marsikaj sem imel premisliti na ta krasni dan in za marsikaj sem moral biti hvaležen, a vendar mi je trepetalo srce. Stopiti o belem dnevu v mesto, je bilo toliko kakor naskok na sovražno baterijo; sleherni obraz, ki sem ga srečal, mi je grozil kakor topovsko ustje, in zdajci me je prešinila misel, koliko laže bi mi bilo, če bi imel kakega spremljevalca. In res je sreča hotela, da sem tik ob Merthisonu opazil zajetnega gospoda v črni suknji in golenicah, ki je ždel pred nekim zidom in sklanjal glavo skoraj do kolen. Pograbil sera priložnost, obstal zraven njega in vprašal, kaj je našel tako zanimivega.
Pokazal mi je obraz, ne dosti manj širok od njegovega hrbta.
»Hm, gospod,« je odvrnil, »pravkar se čudim svoji neverjetni toposti: odkar živim, hodim sleherni teden to pot, če je vreme le
količkaj ugodno, a tegale kamna še nisem opazil.« Tako govoreč
se ga je dotaknil z debelo hrastovo palico.
Pogledal sem kamen, ki je bil vdelan v zid, in spoznal na njegovi površini sledove izklesanega grba. Takoj me je prešinila fantastična misel: neznančeva vnanjost se je popolnoma ujemala s Florinim opisom gospoda Robbieja, in njegovo zanimanje za grboslovje je še utrdilo mojo slutnjo.
»Lep grb!« sem dejal. »Ali ni Douglasov?«
»Seveda, gospod; to je Douglasov grb, kolikor je moči spoznati po njegovem žalostnem, razdejanem stanju! A dovolite, gospod, da vam zadam bolj osebno vprašanje: v teh pokvarjenih časih me kar preseneča, da vas vidim tako poučenega o grboslovnih vprašanjih.«
»Oh, v svojih mladih letih sem dobil trohico podlage v tej lepi znanosti,« sem odvrnil; »a na žalost je zdavnaj vse pozabljeno. Bog me obvaruj, da bi vas varal in se vam delal poznavalca.«
»Malce skromnosti niti poznavalcu ne škodi,« je ljubeznivo rekel moj znanec.
In že sva bila prijatelja. Skupaj sva krenila dalje in ee prisrčno razgovarjal vso pot po predmestju in po ulicah novega mesta, ki je bilo tiho in zapuščeno kakor pokopališče. Oknice so bile zaprte, noben voz ni drdral po tlaku, mačke so se preganjale na solnčnem vozišču; speče hiše so vračale odmev najinih korakov in glasov. Tako sem prvič doživljal čudni, strašni višek otrplosti, ki se mesto Edinburg vsak teden pogrezne Vanjo; proslavo »sabata«. Priznati moram, da prizoru, ki sem ga gledal, vzlic vsej turobnosti ni manjkalo nekakšne veličine. In ko sva tako kramljaje korakala po tej čudni samoti, so mahoma z vseh koncev mesta zazvonili zvonovi; in že so bile vse ulice polne pobožnih vernikov, ki so hiteli k službi božji. Presrečen 6em bil, ko sem slišal, da je eden izmed njih pozdravil mojega spremljevalca z imenom »gospod Robbie«.
Kakor hitro sva bila spet sama, sem se mu priklonil in vprašal, ali je res odvetnik Robbie.
»Seveda, gospod,« je odvrnil. »Odvetnik sem.«
SENZACIONALNA
KOLONJSKA VODA
Interesantno Brošuro o uspešnem zdravlje nju žolčnih kamnov m žolčnih bolezni poš ije brezplačno Gl. za stopstvo za Salvat-ča. lekarna Sv. Ivana, Zagreb, Kaptol 17. 48
zopet ODPRODAJA ČEVLJE
Da vam ta ugodna prilika cenenega nakupa zopet ne uide, se kar najbolj požurite v naše prodajalne.
»Jai-a«, Ljubljana, Sv. Petra
cesta 20 »Jam«, Maribor, pri firmi Martine, Gosposka ul. 18 »Jara«, Zagreb, llica 60
znižanih cenah.
LAVI CA"
v Ljubljani, Miklošičeva c. 6 <nasProti Uniona)
je zdaj novo in najmoderneje opremljeni frizerski salon za dame in gospode. Trajne, železne in vodne ondulacije, blon-diranje in barvanje las, obrvi in trepalnic po najnovejši metodi izvršuje občeznana frizerka Slavica,
Priporočata se cenj. damam in gospodom
5355	Slavica in Vinko Majhen.
Pre
v?
€ 1 J A nove ulice
so krasne izložbe ČEVLJEV staroznane tvrdke Franja Snoj.
Nudimo Vam krasne prvovrstne čevlje po nizkih vsakomur dostopnih cenah.
FRANJA SNOJ
TOVARNIŠKA ZALOGA. ČEVLJEV KVALITETNIH ZNAMK
»JAKA«, »GOLDREGEN« in »UNION«
PREŠERNOVA UL. LJUBLJANA, PREŠERNOVA UL
©nee&tjo
za hotel, restavracijo in kavarno, sezonski obrat
IŠČEM ZA TAKOJ.
Sodelovanje v službenem razmerju mogoče. Ponudbe s točnimi zahtevami pri sodelovanju, ali brez na oglasni oddelek »Jutra« pod »Hotelska koncesija.«	5342

PRIKLADNA
U L A
ZA VSAKO NOGO JE IZDELANA IZ USNJA.
® rgovsiea • V
fSCI
s trgovskimi lokali in devetero stanovanj; z letnimi dohodki 80.000.— Din, na najprometnejši točki v predmestju Ljubljane
se izredno ugodno proda.
Plačilo možno delno s knjižicami ljubljanskih denarnih zavodov. Naslov v ogl. odd. »Jutra« pod šifro »Prilika 100«.
5375
Mestna elektrarna ljubljanska proda
elektromotorje in ventilatorje
za istosmerni tok 300 in 150 voltov po zelo nizkih cenah. V Ljubljani nudi iste motorje na posojilo za zmerno mesečno odškodnino. Za vroči poletni čas izposoja ventilatorje za minimalno najemnino. Pojasnila dobite pri ravnateljstvu, Krekov trg 10-IL 4546
Rateče — Planica — Gorenjsko
• - .	'.■	••	ira:
Najlepše gorsko letovišče, 870 m nad morjem. Lepa senčna in solnčna sprehajališča po gozdu. Za turiste lahke in težke ture, po želji z gorskimi vodniki. Stalni avto-izleti v Avstrijo, Italijo, Bled, Bohinj itd. po zelo zmernih cenah. Hrana dobra in tečna. Prospekte in pojasnila daje Tujsko prometno društvo Rateče-Planica,
5365

cszn a wf **m
da sem svojo drogerijo in zalogo barv preselil iz Staničeve ulice v novi POŠTNI DOM, SV. KRIŠTOF, ter se p. n. občinstvu priporočam.	GUŠT1N MILAN.
t
Neizprosna usoda nam je ugrabila našo nad vse ljubljeno dobro mami
MARIJO ČECH
POSESTNICO IN BIVŠO GOSTILNICARKO
K večnemu počitku spremimo našo zlato mami v ponedeljek, dne 17. t. m., ob %3. uri popoldne iz mrtvaške veže Splošne bolnice v Ljubljani.
Ljubljana, dne 15. junija 1935.	5372
Globoko užaloščeni soprog in otroci
ZAHVALA
Za premnoge dokaze iskrenega sočutja, globokega sožalja, ki smo jih prejeli ob prerani smrti našega ljubljenega brata, strica in svaka, gospoda
Rada Železnika
izrekamo tem potom vsem najprisrčnejšo zahvalo.
Zlasti se moramo še prav posebno zahvaliti upravi Narodnega gledališča v Ljubljani, predstavnikom gledaliških ravnateljstev v Mariboru ln Celju, in vodstvu stanovske organizacije za častno spremstvo, občutene poslovilne govore ob mrtvaškem odru v drami ln na grobu in za darovane vence. Iskrena hvala vsem številnim poklicnim tovarišem iz Ljubljane, Zagreba, Maribora in Celja, ki so se udeležili pogreba in poklonili cvetje na pokojnikovo rakev, zlasti še članom opere, ki so mu zapeli ganljive žalostinke in zaigrali v poslednje slovo. Zahvaljujemo se častiti duhovščini, vsem prijateljem m znancem, ki so skušali blagemu pokojniku olajšati zadnje trpljenje, enako pa tudi vsem, ki so sočustvovali z nami ta nam kakorkoli pomagali nositi težko bolest v teh dneh.
Sv. maša zadušnica se bo brala v ponedeljek, dne 17. junija, ob zjutraj v župni cerkvi Sv. Jakoba v Ljubljani.
5374 žalujoča družina Lauterjeva.
Glavno zastopstvo za Jugoslavijo: Hinko Mayer i drug, parfumerijski oddelek, Zagreb
VRTNE SOLNČNIKE
izdeluje Bela Fett-mann, Zagreb Ma-sarykova cesta 9.
Prevzema
tudi preobleke
Zahtevajte brezplačen ilustriran cenik.
RATOL
je odlikovan z zlato svetinjo, ker se je pred oblastjo dokazalo, da je sigurno sredstvo PROTI PODGANAM in MIŠIM, da pa je sicer popolnoma nekvarljiv Enako zanesljivo deluje GA M APEN proti ŠČURKOM, STENOL pri STENICAH. Dobiva se povsod. Proizvaja Biokemija d. d., Zagreb, Hatzova 25. 5234
PENSION Z A NIE R
SV. PAVEL PRI PREBOLDU
Savinjska dolina	Dravska banovina
Smrekov gozd, 65mtr dolgi, lastni kopalni basen, tenis, ping-pong, volley-ball, igrali-šča za otroke. Penzija s prvovrstno hrano v sezoni od Din 38.— do Din 50.—; izven sezone od Din 34.— do Din 40.—. Takse prosto. — Prospekti.	5103
Vino in sadne soke
pijte vedno le z
ROGAŠKO SLATINO
ker Vam to zraven prijetnega okusa pospešuje tudi prebavo!	5238
MOŠKI,
ki trpite na seksualni nevrastenljl, oelr. impotencl, nezadostni funkciji spolnih žlez, duševni depresiji, poskusite
OKASA TABLETE
Prospekt na zahtevo. Cena 110.— Din. _ Razpošiljamo diskretno.
LEKARNA DELIN1
BeogTad, Knez Mihajlova štev. 1. Oglas registriran S. br. 38/1934.
PLISE za volane v različnih gubah.
SPECIELNI ENTEL pajčolanov, rut, šalov, oblek.
FIN ENTEL. vložkov in čipk.
SPECIELNI AžUR za žepne robce.
AŽURIBANJE prtov, volan, itd.
PREDTISKANJE žen. roč. deL — Krasen čist tisk.
VEZENJE monogramov, zaves, perila s najfinejšo ta najtrpežnejšo prejo.
ŽEPNI ROBCI komad 2 Din, 3 Din, 3.50 Din, 5.— Din, 6.— Din.
ZA NAŠE KVALITETNO delo, nizke cene, hitro postrežbo se Vam izplača pot k
Matek & Mikeš, Ljubljana
samo poleg botela Štrukelj. 30
VSAKODNEVNA P U A Č A
tistih, ki se hočejo ohraniti sveže in čile, je in ostane znamenita
ROGAŠKA SLATINA
NAGLO SREDSTVO, DA ZADOBFTE ST TAJNO BELE ZOBE IN ZANOS EN NASMEH.
Začnite snaiitt sobe s KOLYNOS-om. Videli boste kako naglo sadobite belino in blesk, taradl katerih ste se toliko divili drugim. Videli boste, kako bo Kolynos polepšal vaše tobe kot noben drng izdelek. Prepričali se boste v najkrajšem času, v koliko so
ram postali sobje bolj belL Poskusite s KOLYNOS-om. pofenši t današnjim dnem
KOLYNOS
PASTA ZA ZOBE
PERJE
Kokošje, purje, gosje, račje, navadno, s strojem čiščeno In čohano.
Vzorci se pošiljajo brezplad- r ^ ^ no in franko.	JT^JJ'".
Dobavlja se v vsaki množini
E« Vajda, čakovec
Telefon štev. 59, 60, S, *
CENE PERJA ZELO ZNIŽANE, ZAHTEVAJTE CENIK iN VZORCE, KI JIH DOBITE BREZPLAČNO!
GRADBENI MATERIJALr
Trstje za strope lastnega izdelka, Bakula za strope in senčilo za vrtnarstvo, Parketne deščice, Asfaltna strešna lepenka, Lepenka za izolacijo, Izolačne plošče, Bitumen juta za izolacijo, Resitol za izolacijo, Aresit specialna strešna lepenka, Bitumen meksikanski in rumunski, Asfaltmastiks, Lesni cement, Destiliran katran, Karbolinej, Strešni lak in razna druga izolačna sredstva ter asfaltiranje teras, skladišč itd. — Zahtevajte cenike!
JOS. R. PUH,
Gradaška ulica 22 nBBBBBB
Telefon 251S
s ms .-n -s s
basa
HOTEL „F R A N K O P A N"
ALEKSANDROVO NA KRKU
leži v bližini kopališča v mirni in zdravi legi. Ims. čiste, lepo opremljene parketirane sobe, električno razsvetljavo, prea hotelom je velika terasa in vrt. Kuhinja prvovrstna. Pension dnevno vključno vse takse in postrežbo Din 55.—.
Prospekte na zahtevo.	158
S V E Č I C
Že 25 let vodilna znamka.
Glavno zastopstvo in skladišče za Jugoslavijo:
Robert Weinberger, Zagreb, Gunduli-čeva 16.	Dobiva se povsod!
ROLETE, 2ALUZIJE
vse vrste tekstilne rolete (drvo-nitke), rolete iz Ia gradlna in lesene rolete v vsakih konstrukcijah izdeluje solidno in najceneje tvrdka
Kohal Peter, Kranj
dravska banovina
Specialna izdelava »PETKO« samona vijalcev v vseh dimen zijah.
Dobavlja tudi na hran. knjižice. Zahtevajte ponudbe in cenike.
POZOR!
POZOR!
ff
NOVEL"
TOVARNA OTROŠKIH IN BOLNIŠKIH VOZIČKOV, TOVORNIH TRI-KOLIC IN KOVINO-STISKARSTVO
IZDELUJE OD NAVADNIH DO VSEH NAJNOVEJŠIH MODELOV PO NAJNIŽJIH KONKURENČNIH CENAH TER PRODAJA EN RAZPOŠILJA NA DROBNO IN DEBELO CENIKE POŠILJAM BREZPLAČNO
ANTON ČADEŽ
LJUBLJANA VII., Frankopanska 21
Zahvala«
Za premnoge izraze iskrenega sočutja povodom pre-rane smrti in izgube mojega nad vse ljubljenega soproga, očeta, sina, brata, strica, zeta, svaka in nečaka, gospoda
Stanka Turka
konjičkega kapetana I. ki.
izrekamo vsem najprisrčnejšo zahvalo.
V posebno dolžnost si štejemo, da se še posebej zahvalimo pomočniku komandanta dravske diviz. oblasti g. brigadnemu generalu Jovan Jovanoviču, gg. oficirjem, ki so prenesli krsto s ostanki pokojnega na lafeto, celokupnemu oficirskemu zboru ljubljanske garnizije, g. podoficirjem za častno spremstvo ob krsti, g. majorju Ungarju, g. kapetanu I. ki. Grujiču za tolažilno skrb in pozornost, za izredno požrtvovalnost, trud in skrb zdravniku g. dr. žiganu, kapetanu I. ki., zastopstvu odposlanstva Sokola Virovitica, jezdnemu odseku ljubljanskih sokolskih društev, šolam Marjanišče in L,iehtenthurn za spremstvo, častitemu očetu jezuitu g. Milku Remicu za tolažila sv. vere ob smrtnem boju, prečastiti duhovščini župne cerkve sv. Petra za blagoslovitev pokojnika, dalje vsem raznim zastopstvom, prijateljem in znancem, ki so ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Prav posebna zahvala pa vsem, ki so darovali krasne vence in cvetje in s tem počastili spomin nam nepozabnega pokojnika.
Sv. maša zadušnica se bode darovala v ponedeljek, dne 17. junija ob 7. uri v župni cerkvi Sv. Petra.
Ohranimo blagopokojnemu blag spomin!
Ljubljana, dne 8. junija 1935.
Žalujoče rodbine: TTJRK, DR. GORIČAR, MILEUSNIČ.
5332

Radioaktivna žveple-na voda 59° in radioaktivno blato. Zdravi: Revmatična obolenja sklepov in mišičevja, posledice zaradi poškodb in brazgotine po operacijah, nevral-gije, ishias, protin, kronične eksudate, ženske bolezni, vnetje žil, kronične ekceme, skrofulozo, zastrupljenje po kovinah, bolezni jeter, želodčno hiperaciditeto itd. Cene
nizke, prijetno bivanje. Kopališčni avto vozi vsak dan iz Zagreba in v Zagreb.
Pojasnila daje kopališčno ravnateljstvo.
GLASBILI)
^.ppiznona
» c£0 odo ^
_srumdniK'cro_
Krt NAJPOPOLNEJŠA in eenej&
KRALJEVNI DVORNI DOBAVITELJ največoa domača razpošiljalna tvrdka
F.
IZDELOVANJE- GLASBIL IN GLASBENIH PRITEKUN
Z R G R E B, Tlikolieeva u1,10/c
Violine___od Din ^Irnavzgop
Kitare____» -148.-
Mandoline..- • 98.-Harmonike- - 75.-
ZAHTEVAJTE
BR-EZP1AČNI POUČNI
Havajske kitare,
kr omotične-harmon.Ke.trube, saksofoni intd. najceneje.
GČNIK
dvokoles, otroških lgrač-nih, invalidskih vozičkov, prevoznih tricikljev, motorjev, šivalnih strojev.
»TRIBUNA« F. BATJEL, tovarna dvokole9 in otroških vozičkov LJUBLJANA, Karlovška cesta štev. 4
Ceniki franko!
Aleksandrovo na otoku Krki?
znano in priljubljeno kopališče domače in inozemske publike, ki išče sonca, morja in miru. Peščeno kopališče je prikladno ia otroke in neplavače. Ribolov prost. Prijetne šetnje po obrežnih potih okoli zaliva Električna razsvetljava V hotelih popolen pension vključno vse takse ln postrežbo Din 50—55. Informacije daje kopališčno poverjeništvo.
Razstava pohištva
katero smo povečali in bogato založili z najmodernejšo stanovanjsko opremo,
JE STALNO ODPRTA
Nudimo Vam ugodno priliko za nakup pohištva tudi s hranilnimi knjižicami, katere vzamemo v račun za polno vrednost, dokler traja zaloga
PRIDITE IN POGLEJTE!
ERMAN & ARHAR, tovarna pohištva, Št. Vid 5331	nad Ljubljano, tik zadnje tramvaj, postaje.
BARVANJE LAS!
Sivi lasje so zares največji neprijatelj mla-ieniškega izgleda vsakega posameznika. — »Exelsk>r Henne< bare-3 lase v vseh nijan-sah počenši od svetle do najtemnejše črne barve. Barvanje samo je zelo lahko, ne omaie rok, glave, niti perila, a ni škodljivo za lase. Cena škatlici 36 Din- — Dobi se v vsaki lekarni, drogeriji Ln parfumeriji. — »CENTIFOLIA«, Zagreb, Jurišičeva ulica 8. Zahtevajte brezplačne ilustrovane e e n i k el
Najprijetnejše letovišče na morju nudi
HOTEL
VILA LUCiJA
Aleksandrovo na otoku Krku
Pension od Dio 50 naprej (vse takse vštete). Sezona od i. maja do 30. septembra. Restavracijska terasa nao ■samim morjem Hotel je last renoml-rane slovenske tvrdke. — Zahtevajte brezplačne prospekte pri Putniku ah pa pri direkciji hotela 141
Urejuje Davorin Ravljen, — Izdaja sa konzorcij »Jutra« Adoll Ribnikar, — Za Narodno tiskarno d, d. kot ttakarnarja Frane Jezeršek, — Za tnseratnl dei Je odgovoren Alojz Novak, — Vat t Ljubljani,