Cena cent. 80
rita 9»
Upfjtvofitvo t Ljubljana. Pncdojjm
Telefon k. 51-22. 31-23. 31-24 tnseratni oddelek t Ljubljana, Pucdfiijeva ulica 5 — Telefon It. 31-23. 91-26 Podružnica Nove mesto: Ljubljanska cesta 42 Računi: za Ljubljansko pokrajino ori poStno-čekovnem zavodu k. 17.749, za ostale kraje Italije Servizio Contl. Con Post. No 11-3118
IZKLJUČNO ZASTOPSTVO za oglase iz Ki.
Itslne to ino/emsrva ima Unton« Puhhlicita Italiana S. A. MILANO
iibi|i vsak dan cazeo pooedtljki Naročnina rnab mesečno Lu 18.—, H tnofmsm) vključno i »Ponedeliskim Jo-trotu« Lit 36.90.
Utedniitto: Ljubljana. Puccinijera ulica bet. 9. telefon
be» 31-22. 31-23. 31-24.
_Rokopisi se ne r t a č a ) o.
CONCESSIONARIA ESCLUSIVA pet ta pub-
bliciti di provenienza italiana ad estera: Union« PubblieitJ Italiana S A MII-ANO

Sceetri locali in Tunlsia
Fallita attacco ad un nostro convoglio
II CJuartier Generale delle Forze Armate comunica in data di 5 febbraio 1943-XXI il seguente bollettino di guerra n. 986:
Nostre retroguardie hanno contrastato con suceesso, nella Tripoiitania Occidentale 1'intensificata attivit& esplorativa del nemico che ha perduto numerose camionette.
In Tunlsia, scontri Iccali nel corso dei quali a!ouni mezzi biindati leggeri venivano catturati da rt parti deiPAsse.
I prigionieri presi nelle operazioni citate dol Bollettino dei 2 febbraio sono šaliti ad o!tre mille.
In eombattimenti svoltisi nel ciclo tuni-sino, la cnreia italo-germanica abbatteva 15 apparecchi.
Un importante formazione di bimotori attaccava senza alcun rlsultato, nel Medi-terraneo, un nostro convoglio: uno degli aeroplani avversari era distrutto dalla seor-
ta aerea.
Velivoli nemici, agendo in piti ondate, hanno compiuto nella tarda sera dl ieri nn incursione sulla citta, e sni dintorni di Torino; molti edifici risultano colpiti, aneora imprecisato il nnmero delle vittime.
Altri aerei si sono spinti fino alla zona di Spezia sganciando bombe che hanno cau-sato danni di non grave entit&.
Nella notte anehe Trapani 6 stata obiet-tivo di incursioni: un velivolo nemico precipitava in fiamme presso Bonagia.
Krajevni spopadi v Tunisu
Ponesrečen napad na naš konvoj
Glavnj stan italijanskih Oboroženih sil
je objavil 5. februarja naslednje 986. vojno poročilo:
Naše zaščitnice v zapadni Tripolitaniji so se bojevale z uspehom in z ojačeno iz-\ddniško delavnostjo s sovražnikom, ki je izgubil mnogo tovornih voz.
V	Tun?su so bili v teku krajevni spopadi, med katerimi so osnj oddelki zajeli nekoliko lahkih oklopnih voz.
Število sovražnikov ujetih med operacijami, omenjenimi v vojnem poročilu 2. februarja, se je povečalo nad tisoč.
V	bojih v zraku nad Tunisom so itali-jansko-nemški lovci sestrelili 15 letal.
Znatna formacija dvomotornikov je brez vsakega uspeha napadla naš konvoj na Sredozemskem morju. Eno izmed sovražnih letal je bilo uničeno od letalskega spremstva.
Sovražna letala so priletela pozno snoči v več valovih nad mesto in okolico Turin; mnogo poslopij je bilo zadetih, število žrtev pa še ni ugotovljeno.
Druga letala So prodrla do področja pri Speziji in so metala bombe, ki so povzročile nepomembno škodo.
Ponoči je bilo tudi mesto Trapani cilj
sovražnih poletov. Eno sovražno letalo je v plamenih strmoglavilo pri Bonagii.
Svečan podpis o listine o rojstvu princese Beatrice
Rim, 4. febr. s. Danes ob 17. je bila v Kraljevi palači Kvirinala ob vzvišeni navzočnosti Kralja in Cesarja svečano sestavljena listina o rojstvu Nj. Kr. Visokosti princese Beatrice Savojske. Eksc. cav. Galeazzo Ciano, grof di Cortelazzo in Buccari. Ducejev delegat je fungiral kot notar Krone. Eksc. grof Giacomo Suardo, predsednik senata Kraljevine pa kot matični uradnik. Priči na listini, ki jo je podpisal Nj. Vel. Kralj in Cesar, sta bila Eksc. senator veliki admiral vojvoda Pao-lo Thaon di Revel, vitez najvišjega reda Annunziate, in Eksc. senator marki Guliel-mo Imperiali od pnincev Francavilla, vitez najvišjega reda Annunziate.
Belgijska kraljica mat! v avdijenci pri papežu
Vatikan, 4. febr. s. Danes je Nj. svetost Pij XII. sprejel v zasebni avdijenci Nj. Vel. kralj ico-mater Belgijsko, s katero se je dolgo prisrčno razgovarjaL Obisk je bil popolnoma zasebnega značaja.
IMžnost državljanov za delovno službo
Rim, 4. febr. Z objavo v »Uradnem listu« zakonov o delu državljanov v vojnem času in o redu izvrševanja tega dela so bili sedaj dotični zakoni izdelani tudii v formalnem pogledu ter v pogledu njihove splošne uporabe. Kakor znano, se je namesto izraza »civilna služba« v vseh primerih postavil izraz »mobilizacija za delovno službo«, ker ustreza to bolj določilom in namenom, ki jih je postavil zakon, ter smislu, zaradi: katerega so bili sklenjeni ti ukrepu Obenem so objavljene tudi kazenske odredbe iin disciplinarne določbe hkrati z izvršilno na-redbo.
Pr\-; člen določa, kdo je podvržen delovni službi. To so vsi moški od 14. do 70. leta im vse ženske od 14. do 60 leta starosti po njihovih tehničnih zmožnostih ter telesnih sposobnostih, ki niso podvrženi vojaški službi ali niso militariziraim.
Mobilizacija se lahko izvrš'" s pozivnico aili s splošno objavo nakar mora vsak državljan dati na razpolago svoje ročno ali duševno delo javnim napravam podjetjem ali zavodom, ki s>e tičejo kakor koli javnega življenja ali narodne obrambe v vojni. Noben državljan se ne more odtegnit? temu delu v trenutku, ko so vojaki pcrazmeščeni po raznih frontah ter se z orožjem v roki borijo proti sovražniku. Potrebno je, da to dolžnost občutijo moralno vsi. tembolj, ker bo vsak državljan pozvan v delovno službo po svojih značilnih sposobnostih in torej
ne bo premeščen iz enega odseka dela k drugemu, marveč bo ostal zaposlen pri svojem pravem delu. Vse naše fizične, duševne in materialne zmožnosti morajo biti postavljene v službo nove, pomnožene proizvodne učinkovitosti v trenutku, ko je domovina postavljena pred najvišjo preizkušnjo.
Delovne dolžnosti so oproščeni duhovniki, pripadniki katoliških zavodov, misijotnov itd., ki pa morajo prositi za oprostitev ter dokazati, da zahtevajo njihovo oprostitev posebne družinske im zdravstvene okoliščine. Pri dodelitvi dela bodo imeli prednost tisti, ki se bodo javili prostovoljno. Stranka bo izvršila oceno državljanov glede njihovih sposobnosti po zakonu o ddofvni službi, ministrstvo za korporacij e pa se bo pri organizaciji službe poslužilo svojih podrejenih organov, prefektov itd. Ministrstvo za notranje zadeve bo pri tem sodelovalo s Stranko im z ministrstvom za korporacije po svojih osrednjih in podrejenih organih
Zakon o delovni dolžnosti navaja potem kazenske sankcije. Za manjše prestopke pride v poštev globa 300 lir, za večje pa zapor do 5 let. Zakom o delovni, službi obvezuje vse državljane da po sivojih zmožnostih ter posebnih sposobnostih store vse potrebno na notranjem polju, da se narod s tem izkaže vrednega svojih bojuječih se siinov ter se z njimi zlije v enoten blok volje v najvišjem interesu domovine.
Novi zapietljap v Maroku in Alžiru
Nezadovoljstvo prebivalstva nad objestnostjo Anglosasov in nered v javni upravi naraščata z vsakim dnem
Rim. 4. febr. s. »News Chrončele« objavlja dolg članek iz Casablance, v katerem razpravlja Philips Jordan o položaju v Maroku pod Noguesovo vlado. Članek navaja običajne trditve o protidegolističnem razpoloženju francoskega prebivalstva, zveze uradnikov z Vichvjem in absolutno potrebo po »spremembi zmedenega Ln temnega politrčnega krajevnega položaja«.
»Dai1y Express« objavlja dolgo brzojavko iz Alžira z uredniško pripombo, da je že pred več tedni uredništvo brzojaviilo svojemu dopisniku Allanu Moorcheadu, naj pošlje točno poročilo o političnem položaju v severni Afrika Cenzura in druge težave so domnevno zakasnile njegov odgovor. V pretekli noči je dopisnik odgovoril in njegov odgovor sedaj objavljajo. Dopis zatrjuje med drugim, da sta bila izpuščena izmed 20 aretirancev, ki so b:li ujeti ob izkrcanju zaveznikov, samo dva, ostali pa so zaprti v nekem na pol zapuščenem kraju več sto kilometrov od obale, kjer živijo popolnoma ločeni od angleških in ameriških sil, katerim so v novembru pomagali Tako ameriški minister Robert Murphy kakor angleški minister Mac Millan sta protestirala pri Giraudu, toda doslej brez uspeha. General je v odgovoru vztrajal, da se mora stvoriti francoska vojska brez politične opozicije za hrbrom Mnogo novih imenovanj je bilo odrejenih na visokih mestih v alžirski in maroški vladi in skoraj brez izjeme so b:li izbrani ljudje, ki priznavajo Petaina za svojega pog'avarja, V dopisu je nadalje podčrtano, da general Nogues zasmehuje v poluradnih izjavah javno zaveznike, Moore-head piše tudi, da tukajšnji Francoze nima>-
jo dobrega mnenja o politikam tih in diplomatih, ki smo jih poslali v severno Afriko, im se tudi ne obotavljajo tega povedati, z druge strani pa naši omejeni uspehi v Tunisu niso povečali spoštovanja Francozov do nas.
Tanger, 4. febr. s. Finančna revija maroške trgovske banke, ki je po državni banki največji bančni zavod, objavlja uvodnik, v katerem opisuje izredno težaven položaj Francoskega Maroka po ameriški zasedbi Vsak dan nam prinaša nove zapleti ja je in nove skrbi, piše revijo. Postavljeni smo pred nova vprašanja, ki jih moramo reševati, preden pa so rešeni, se nam vsiljujejo novi problemi. V članku so naštete težave, ki naraščajo z dmeva v dam v industriji in trgovini, pomanjkanje dobav najpotrebnejših surovin, pomanjkanje žival, upravni nered, naraščajoče zahteve ameriških vojaških oblasti, ki mislijo saino na izpopolnjevanje svojih skladišč z rek vizijami. Ta članek v znano resni fimamčni reviji je samo medel odsev velikih gospodarskih nepriliik. v katere je Francosko severno Afriko vrglo anglosaško podjetje im Darlamovo izdajstvo.
Tanger, 4. febr. a V Dakarju rr več miru, odkar so se ameriške čete izkrcale s pomočjo guvernerja Boissona. Nastalo je že več incidentov vznemirljivega obsega. Med dijaki in ameriškima vojaki so nastali in-c:denti, mtd katerimi je bilo nekaj vseuči-liiščnikov in vseučiiliščnic ubitih. Univerzo so zaprli. Poseganje Američanov v notranje francoske zadeve ne more pomagati k sporazumu, ki si ga Anglosasi tako želijo. Prebivalstvo ni naklonjeno tujcem, ka so deželo zasedli.
Sovjetski poraz pr! Novorosijsku
Preprečeno izkrcanje sovjetskih čet — 19 čolnov za izkrcanje potop* 1 jenih - Izjalovljeni sovjetski napadi ob Doncu in Donu
Iz Hitlerjevega glavnega stana, 5. febr. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo:
Poskusi močnih sovjetskih sil za izkrcanje na prostoru pri Novorosijskn so bili razbiti s takojšnjimi protinapadi nemških in romunskih čet. Bataljoni, ki so se izkrcali, so obkoljeni in bodo v kratkem uničeni; 19 čolnov za izkrca vanje je bilo potopljenih.
Močnejši sovražnikovi napadi ob izltvn reke Dona in reke Kubana so bili zavrnjeni s hudimi izgubami za sovjetske čete.
V	južnem delu fronte ob Doncn je ▼ splošnem vladal mir.
Ob srednjem Doncn in v vzhodnem odseku ob Dona se razvija obrambna bitka
z naraščajočo silovitostjo.
Južno od Ladoškega jezera so bili močnejši sovražnikovi napadi, ki so bili podprti s topniškim ognjem in sodelovanjem oklopnih oddelkov, razbiti pred nemškimi glavnimi bojnimi črtami z zelo hudimi izgubami.
V	severni Afriki in Tunisa samo boji krajevnega pomena.
Poskusi oddelka ameriških bombnikov, da bi pod zaščito oblakov podnevi napadli zapadno Nemčijo, * so se izjalovili. Oddelek so razkropili in vrgli nazaj nad morje lovci in protiletalsko topništvo. Pri tem je bilo sestreljenih 8 sovražnikovih štirimotornih bombnikov. Med breznačrt-nimi bombardiranji nad obalnim ozemljem je bila povzročena neznatna škoda. V pretekli noči so posamezni sovražni bombniki podvzeli vznemirjevalne napade nad zapadno Nemčijo.
V	hudih obrambnih bojih med Donom
in Doncem sta se posebno odlikovali 26. vvestfalska in 320. saška pehotna divizija.
Brezprimerna junaštva stalingra jske posadke
Dokazi neupogljive borbenosti in nevenljive slave nemških
in zavezniških borcev
Berlin, 4. febr. Po skoro petih mesecih dramatične borbe, ki se je začela v poletju, se je nadaljevala v jesenskih meglah in se nehala, ko se že zrma nagiblje h koncu, je v Stalingradu nastal mir. Tudi Stre-ckerjeva skupina je po hudih borbah, ki zaslužijo največjega spoštovanja tudi od strani sovražnika, ki n ma niti trohice človeškega čustvovanja ter niti najmanjšega smisla za vojaško čast, odložila orožje pred nadmočnim sovražnikom. O veliki tragediji ki se je zaključila, še niso znane mnoge podrobnosti, vendar lahko objavimo nekoliko odlomkov o zadnji fazi bitke za Stal'ngrad po podatkih, ki so jih pretekle dni sestavil častniki, ki se jim je Se zadnji trenutek posrečilo uiti bridki usodi, kakršne je deležno po večni moštvo generalov Paulusa in Streckerja.
Iz beležnice nekega nemškega pilota transportnega letala posnemamo naslednjo sliko: »Iz puste pokrajine Stalingrada, posejane z razvalinami, se dviga tanka antena nemške radiooddajne postaje, ki daje po etru ukaze nemškim letalom.' Postaja pošilja neprestane pozive in neprenehoma oddaja znak za znakom. To je točita, od katere čujemo dan na dan klice ter coč in dan premagujemo veter in snežni metež z našimi letali, do vrha naloženimi z municijo, živežem in zdravili. Umasanobeli oblački eksplozij sovražnih izstrelkov nas spremljajo neprenehoma. En aparat je zadet in se v plamenih zruši, doč'-ni se drugi zopet tesno strnejo v letalsko formacijo.
Tovariši nas pričakujejo s težkim srcem in zaskrbljeni tam spodaj kjer se bojujejo in umirajo. Pritisk sovražnika je ogromen. Neprenehen grom napolnjuje vse ozračje. Ni mogoče ugotoviti, ali prihaja grom s severa, z juga aJi z vzhoda ali pa z vseh strani neba istočasno. Ponoči je obzorje en sam plamen. Rusi Streljajo, ne aa bi prestali samo trenutek.
Ko priletimo do cilja, označenega na zemlji za pristanek, opazimo brez števila jam, ki so jih izkopale sovražne bombe tn granate, ter vidimo, da nas pričakujejo ljudje s trdimi, kosmatimi obrazi, molčeči vojaki, ki stoje okoli voz, v katere so vpre-ženi mali mongolski konjički. Mrzlično na-lože živila, municija in zdravstveni material, ki ga prinašamo, na vozičke, ki se takcfj oddalj'jo k raznim luknjam in izginejo po potih, ki so najbolj ogrožena, često vozimo nazaj ranjene tovariše in ko pristajamo, šele vidimo, da smo petovali v družbi z' mrliči. To je naš letalski most, ki obstoji med fronto pri Stalingradu in med nemškim zaledjem. Koliko časa bo mogoče vzdrževati ta most?«
Neki poročnik grenad>rjev pripoveduje: »Pred tremi tedni sem prišel prvič med grenadirje, obkoljene v velik lopi štev. 7 stalingra jske tovarne za traktorje. Dvajset metrov v stran so naše postojanke nasproti lopi štev. 4, ki jo drže Rusi. Četa grenadirjev je bila v težkih poletnih bojih in v pohedu od Dona do Volge zdesetko-vana, toda še vedno ogorčeno brani onih 300 m tal, odkoder se vidi leni in žalostni tok reke Volge.
Po treh tednih vidim zopet isto četo na istem mestu. Ni mi treba vpraševati grenadirjev o dogodkih, ki ao jih preživeli med mojo odsotnostjo. Oči globoko v jamicah, obrazi izsušeni in kosmati, uniforme raztrgane, možje vsi v obvezah in v obližih. Vse to g vori prav razločne besede. Tu, kjer so bile tri strojne puške, ni več niti ene. Tu je bdi prej možnar sedaj pa je namesto njega samo velika kotlina, ki jo je izkopala sovražna granata.
Nastal je večer. Poveljništvo čete je vedno v isti kleti. Vidim dvajsetletnega podporočnika, ki sem -ga spoznal v začetku velike poletne ofenzive. Njegov obraz, zardel od ognja v peči, se zdi, da je štiridesetletnega moža. Samo oči so prejšnje in kažejo še vedno svit neukrotljive odloč-
nosti. »čuj, čuj,« mi pravi, ko zunaj eksplodira salva sovjetskih bomb med peklenskim truščem. »Tako je že tri tedne brez minute odmora. Rusko topništvo ne mere streljati preko visokih tovarniških zidov, toda navpični ogenj metalcev bomb popravlja ta nedostatek. Moje čete je ostalo zelo malo. Sedaj je skoraj nemogoče izmenjati vojake na postojankah. Na fronti pred lopo štev. 4 so že osem dni neprestano isti vojaki. Vso noč. mečejo boljše Viki ročne granate. Nihče ne more spati. Pro-kleta lopa! šele, ko napoči zora, imamo nekoliko miru. Od naše postojanke do lope štev. 4 se razprostira prestor pičlih 20 m. Za razrušenim zidom se skriva neizprosni sovražmk. Nemški grenadirji tiče v svojih rupah ter ne izpuste niti za trenutek izpred oči razvalin, kjer ždi sovražnik. *
V naslednjem podajamo zadnji dopis vojnega poročevalca, ki se je s transport-nvm letalom vrnil v zaledje:
»Nepozaben nam bo ostal dan, ko so letalci našega oddelka, ena stotnjja delavcev, 100 nizozemskih 'prostovoljcev in četica ženijcev sami branili zadnje letališče v obkolitVl pred Staljngradom proti napadom sovjetskih letal. Pri tem so naši skoraj vsi padli. Nato so nekega večera prispeli alpski lovci, ki jih je zahteval kapitan G., star tankovski bojevnik. Odprli so si vrzel s tem, da so se z obupnim pogumom vrgli v množico sovražnikov, ponoči pa so Rusi znova napadli. Več kakor 100 tankov je prišlo 'od vseh strani in napadlo naše čete, pri čemer jih je podpiral bobneči cgenj topništva, metalcev min, napadalnega topništva in možna rjev.
Letalska obramba je ono noč delala prave čudeže. Kapitan G. je hodil od topa do topa in dajal povelja s hripavim, toda mirnim glasom. »Naš položaj,« je dejal, »se mora držati za vsako ceno. Zato je treba čim bolj štediti municijo. Za vsak tank dovolim samo po en strel, kvečjemu dva.« Topničarji so streljali s čudovito točnostjo. Njihovi težki izstrelki so uničili 12 tankov, trinajstega pa je razbil narednik protiletalske obrambe s tem, da ga je polil z bencinom ter vrgel nanj bombo želatine. Orjak je zletel v zrak in se razbil na koc se. Topovi lažjega in srednjega kalibra so puščali, da so se ruski pešci približali na 100 ali celo na 50 m. šele potem so otvorili ogenj jn si lahko mislimo, s kakim silovitim uspehom. Med bojem so se čuli vzpodbujajoči klici sovjetskih komisarjev. Boljševiki so trikrat divjaško napadli v strnjenih vrstah. Trikrat so bili odbiti s strahotnimi izgubami Sedaj se napadi ponavljajo vsako noč. Junaštvo gorskih strelcev je tako, da se ne da popisati. Okoli bojišča leže tisoči in tisoči sovražni pešcev, zdi se nam, da živimo v sredi neskončnega pokopališča.«
Za zaključek podajamo epizodo, ki jo je popisal major Kr. Cn ki doslej še ni bila objavljena: »2e mesec dni je neka skupina ped poveljstvom podpolkovnika bojevala strahovit boj s sovražnikom, ki je bil v silni premoči. Skupina je bila obkoljena okoli in okoli, v sredi pa je bilo malo letališče. Ta skupina 65 vojakov iz raznih nemških enet in nekoliko ukrajinskih prostovoljcev je bila opremljena le z nekoliko kosi težkega orožja, pa je vendar odbila na stotine boljševiških napadov. Ko se je jasno pokazalo, da ni več nade v osvoboditev, kajti nemške oklopne sile so bile zaposlene drugje, se je podpolkovnik odločil, da izprazni postojanko ln se posluži transportnih letal, ki so štiri tedne neprestano oskrbovala skupino z vsem potrebnim. V treh nočeh po vrsti so se branitelji vkrcavali na letala, dočim je sovražnik vedno tesneje stiskal svoj obroč.
Slučajni zadetek je razrušil radijsko anteno, vendar so letala še vedno našla možnost za pristanek. Postopno so odnesla na ,
varno vse vojake da jih je naposled ▼ vsem okol'šu ostaio le še kakih 200. Ko je pristal predzadnji »JU 52« ne glede na strahoviti ogenj sovjetske protiletalske obrambe, je bil naš položaj že utesnjen na prostor v premeru kakih 100 m. V sredini je bilo letalo. Treba je bilo še enega letala, ki bi odneslo vse vojake, toda prileteti bi ne moglo tako hitro, ker je ravno letelo proti zaledju s tovorom vojakov na krovu. Na drugi strani pa je bilo nemogoče upirati se še nadalje osredotočenemu napadu sovjetskih čet, ki so s'lno pritiskale na četjco, razmeščeno po bojišču, a tudi, ako bi se letalo vrnilo, bi ne bilo moglo več pristati.
Takrat se je žrtvoval mlad podporočnik ln z njim 29 mož, ki so se ponudili, da ostanejo in nadaljujejo borbo, dokler ne bi zadnje letalo odneslo ostalih tovarišev, častnik in njegovi vojaki so vedeli, da so se izpostavili gotovi smrti, vendar pa se je letalo lahko dvignilo in odletelo. Dve uri ! nato se je vrnilo in letelo nad boj ščem, toda medtem je bil boj končan. Sovjetski vojak' so bili osvojili postojanko, kjer se je peščica junakov žrtvovala za tovariše in tako v najv šji meri dokazala svojo zvestobo zastavi in prisegi. Kaj sličnega, kaker je ta dokaz najvišje tovariške zvestobe, se ne more zgoditi nikjer drugje razen v vojni, v prisotnosti smrti.« (Piccolo.)
Zagreb, 5. febr. s. Ves hrvatski t'3k objavlja dolge spominske članke o koncu junaškega odpora branilcev Stalingrada, med katerim so bili tudi hrvatski prostovoljcu »Nova Hrvatska« piše med drugim: Z glo_ boko ginjenostjo se vsa Evropa klanja junakom Stalingrada, katerih hrabra dejanja bodo predana potomcem kot svetel zgled izpolnjevanja svete dolžnosti kljub nadčloveškim naporom in žrtvam. »Hrvatski narod« pravi, da je vsa Hrvatska polna ponosa, ker se je tudi en polk Hrvatov udeleževal' velike bitke za Stalingrad in se boril ramo ob rami z zavezniki za boljšo bodočnost Evrope. Hrvatski listi pona-tiskujejo obš;rne komentarje italijanskega in nemškega tiska o dogodkih v Stalingradu.
Uspel nemški protinapad
Berlin, 5. febr. s V srednjem odsefc« vzhodne fronte so oddelki neke nemške udarne divizije prodrli, kakor poročajo iz pooblaščenega vira. v boljševiške črte ter v hudih bojih štrli odpor sovražnika. Na-padajočemu oddelku se je posrečilo razbiti sovjetsko fronto v širini 3 km in je pri tem podjetju uničil 72 utrdb ter zajel mnogo sovražnikov.
Nemška letala nad
Berlin. 4. febr. s. V noči na 4. februarja so nemška bojna letala, kakor se doznava iz vojaškega vira, napadla neko pristanišče ob vzhodni angleški obali med izlivom reke Tyne in reke Tees. Napad je trajal okrog četrt ure in je bil izveden v neugodnih vremenskih okoliščinah, zaradi katerih je bila vidljivost slaba. Večji del bomb je bil odvržen v severni del mesta. Na povratku so nemški lovci opazovali velike požare še iz oddaljenosti 25 km. Istočasno je bilo bombardirano z uspehom še neko drugo angleško mesto. Med tem napadom je bilo zrušeno eno angleško nočno lovsko letala Eno nemško letalo se ni vrnilo na svoje oporišče. Med napadom nemških brzih vojnih letal, ki so popoldne bombardirala neko mesto ob južno-vzhodni obali Anglije, so se porušila mnoga poslopja. Nemški lovci so opazovali, da je bila angleška protiletalska obramba samo tu pa tam živahna.
Startna nevarnost
za anglosaške načrta
Ženeva, 4. febr. a Proučujoč položaj Anglosasov v zvezi s podmorniško vojno pčše »Tribune de Lausamne«, da je angleški tisk odločno pesimističen im podčrtava ugotovitev »Timesa«, da »ta smrtna nevarnost« ograža vse zavezniške načrte, če bi se odrezale prekooc eanske prometne zveze.
Obisk bolgarskega pravosodnega ministra v Bratislavi
Sofija, 4. febr. s. Pravosodna minister Partov bo uradno obiskal Bratislavo proti koncu meseca in vrnil obisk slovaškega pravosodnega ministra Fritza, ki je pred nekaj meseci obiskal Sofijo.
Nastop novega nemškega veleposlanika v Tokiu
Tokio, 4. febr. & Novi nemški veleposlanik v Tokiu Stahmer je davi izročil svoja poverilma pisma cesarju, ki je veleposlanika sprejel v svečani avdienev
Veleposlanik Stahmer
o ciljih trojnega pakta
Tokio, 4. febr. 6t Novi nemški veleposlanik v Tokiu Stahmer je izjavil ti&ku, da tvorijo Nemčija, Italija in Japonska močno koalicijo sil, ki je doslej dosegla uspeha, kakršni nimajo primere v zgodovini. Troij-ni pakt je sredstvo za mir. Govoreč o svojem poslanstvu na Japonskem, je veleposlanik rekel, da pričenja svojo novo nalogo v najbolj odločilnih trenutkih zgodovine Japonske in da hoče vse storiti, kar je mogoče, za vedno bolj tesno sodelovanje in dosego skupne zmage nad Anglosasi, ki so sovražniki sveta.
Kadar prodajaš ali knpnješ — preglej »Jutrove« male oglase!
«
Katoličani In komunizem
Požig cerkve na Gcd je simbol in opcmin
Ljubljana, 5. februarja
Da bi preslepili Slovence, so komunisti večkrat izjavljali, da so člani OF tudi številni katol;čani Ta trditev je bila tako bedasta, da slednji niso smatrali niti za potrebno, da bi jo demantirali. temveč so pokazali, in to zelo jasno, z dejanji, da stoje stvari drugače, kakor zagotavljajo komunisti. Komuniste je k takemu prikazovanju stvari silila nujna potreba pokazati Slovencem, da OF ne sestavljajo samo eksponenti komunistične stranke — dejstvo, ki je znano vsem in ki je bilo obširno dokazano — temveč da so udeleženi pri partizanstvu tudi katoliške skupine.
Nihče ne verjame, da bi obstojala tako nenaravna zveza Ce bi pa vendar bilo tako, kako bi ti katoličani tako imenovane j.Osvobodilne fronte« opravičili umore duhovnikov, ki so jih komunisti mnogokrat mučili, umore številn:h katoličanov in mnoga bogopkrun=ka dejania. ki so iih izvršili v cerkvah, ki so iih rnnogo požgali?
Kako b: katoličani OF opravičili, če bi obstojali, požige in uničenja v Gori, v občini Sodražici, kjer je okoli 100 partizanov iz gole krutosti in hoteč osramotiti vero zažgalo cerkev in župnišče kakor tud: šolo.
Priče divjaškega dejanja upornikov pripovedujejo, da so se komunisti s sadističnim besom znesli nad svetimi podobami in nad vsem tistim, kar je v cerkvi in v župnišču predstavljalo verske simbole. Izvršili so sramotna dejanja nad svetimi podobami, oskrunili oltarje in ponesnažili vse. preden so zanetili ogenj, ki je naglo tmičil skoro celo poslopje.
Ne vemo. kaj bi rekli, če bi obstojali, katoličani OF, nasprotno pa vemo. kaj mislijo in pravijo slovenski katoličani, in ne samo katoličani, temveč vsi tisti, ki ljubijo svojo zemljo in svoje šege in običaje — tiste šege in običaje, ki so dosegli najvišje priznanje v odredbah, ki jih je
kako težko je ugrožena ta dedižčinj po rušilnem besu komunistov. Ne zadovoljujejo se samo z ubijanjem ljudi, temveč hočejo odstraniti in uničiti tudi vse stvari, spomenike in vsak spomin na preteklost.
Vsak nov zločin OF je nov in še globlji prepad, ki se odpira med komunisti in slovenskim narodom. Nikoli in nikdar ne bodo mogli Slovenci, ki ljubijo svoja mesta in svoje tradicije, oprostiti komunistom in njihovim pomočnikom strahotnih zločinov. To pa ne samo za nedolžno prelito kri. temveč tudi za neozdravljive rane, prizadete domovini in zemlji, na kateri so Slovenci že stoletja delali, se znojili in ustvarjali, da bi zapuščali svojim sinovom znake svoje plemenitosti.
Komunistična uničevalna histerija je sedaj izbrisala to. kar je bilo najbolj plemenitega ustvarjeno v slovenski civilizaciji in kar je to civilizacijo dokazovalo: cerkve, šole. gradove polne umetniških in zgodovinskih del in industrijo. Kar je moglo označevati blaginjo, plemenitost tradicij, umetniško bogastvo, kulturo in predvsem najvišje simbole krščanske vere, to je cerkve, je bilo živinsko uničeno, požgano, poteptano od barbarov, ki jim vzhod ni dal ničesar drugega kakor pobudo za sovraštvo in jih naučil rušenja oltarjev in ognjišč.
Grmada cerkve na Gori gori kakor bak-Ija. ki kaže slovenskim katoličanom, katoličanom vsega sveta, komunistično nevarnost. V tem požaru se ponavljajo tisočeri požigi ruskih cerkva, v tem požaru je videti vse požare, ki bi uničili cerkve Evrope. če bi barbari mogli zasesti kakor so nameravali in kakor je orjaška pripravljenost pokazala, Balkan in ostalo Evropo.
Požig cerkve na Gori je simbol in istočasno opomin. Še enkrat hoče žar teh plamenov razsvetliti duha Slovencev, še enkrat jih hoče posvariti, da je pot k uničevanju strmina, na kateri se ni mogoče
Nemško-finsko
prijateljstvo
dal Duce za novo pokrajino — in vidijo, I ustaviti, če se enkrat doseže.
fe z tsolfševfzacijo
Anglosaske
Nevtralne države spoznavajo, da ©d Angležev in Američanov ni mogoče pričakovati praktične pomoči
Lizbona, 4. febr. s. Lord Beaverbrook je v zgornji zbornici trd jI, da je Anglija nad vse srečna, ker lahko daje Rusiji največjo pomoč. Nato je zaključil: Nič bi ne bilo bolj tolažljivega kakor čim prejšnji popoln triumf Rusov v Evropi. Vsa Anglija bo prijateljica Rusije po vojni in bodočnost Evro pe bo odvisna od odnosov med obema državama mnogo bolj kakor od kakršne kodi druge strani.
Berlin, 5. febr. s. Tukajšnja politična in diplomatska korespondenca razpravlja na na kratko o zadnjih izjavah lorda Beaver-brooka o možnosti boijševiške nadvlade v Evropi po vojni ter pripominja, kako Anglo-sj-sr naravnost tekmujejo v zadnjem času v ustrezovanju sovjetskemu zavezniku, ki mu izkazujejo posebno pozornost in zaupanje tudi takrat , kadar gre za naibolj kočljiva vprašanja. Hvadisanja. ki i h tko v Londonu in VVashingtonu o Stainu im njegovi vojski, fmajo očitno samo ta namen, da bi poplačali vsaj moralno Sovjetsko zvezo za njene strahovite žrtve Ker pa ta hvalisanja ne zadostujejo kreaneljskim mogotcem, je pač za Anglosase najudobneje, ako podarijo Rusom naravnost vso evropsko celina
Izvestne nevtralne države, pravi omenjeni korespondenca, pa se zdi. da se prebujajo iz svojega letargičnega stanja fer odpirajo oči pred nevarnostjo, k' se jim obeta v vsej svoji resnosti. Tisk teh držav že nekaj časa boječe vprašuje svoje države in jih nadleguje z raznimi ugotovitvami, ki ©čitujejo precejšen nemir. Povsod prodira spoznanje, da od B/taneev in Američanov ni pričakovati nikake praktične pomoči in da Anglosasi ne bodo zavzeli prav nikakega energičnega stališča proti napačnosti boljševizma v Evropr. Nevtralne države, ki so izgubile zadnjo utvaro o »voiem bodočem boljšem položaju, se trudijo, da bi stvar na kak način popravile, toda kako? Gotovo je. zaključuje razpravo omenjena korespondenca. da sii niti Anglija niti Amerika ne bo prizadevala rešrti evropske omrke. Ta b: se dala rešiti samo z naporom vseh narodov, ki se zavedajo, kako veliko nalogo jim je dala usoda, tei- so pripravljeni doprinesti vsakršne žrtve za blaginjo in dobro e ,j<pske skupnosti.
Monakovo. 4. febr. s. »Abendzeitung« komentira predlog ameriškega novinarja Brovvna v reviji »Washington Star« da je treba prepustiti Sovjetski Rusiji popolno nadzorstvo nad vsem evronskim kont-nen-tcm. List omenja, da je še nedavno imel večji del Američanov naravnost strah pred Evropo, ki bi jo obvladovali boMševiki,
žiti se konference v Casablanci ali kje drugje, ali se je naprosila sovjetska vlada, naj pošlje svoje vojaške ali diplomatske zastopnike na konferenco? Zakaj niso bili odposlani ruski zastopniki na konferenco s turško vlado, ki je tako važna z ruskega stališča? Na ta vprašanja Attlee ni odgovoril.
Avstrale! »eza^ovcSini z Rooseveltov© vojno politiko
Lizbona, 5. febr. s. Poročla iz Sydneya
javljajo o avstralskem nezadovoljstvu, ker se Roosevelt trmoglavo ne zmeni za položaj na Pacifiku, ki vedno bolj ogroža Avstralijo. V Avstraliji ostro kritizirajo Knoxovo besedičenje in poudarjajo, da ameriški mornariški minister, ki ni obiskal avstralskega odseka na svojem dolgem inšpekcijskem potovanju na Pacifiku, ni mogel bolje pokazati nerazumljivega zadržanja washingtonske vlade g'ede avstralskih vprašanj.
Velik porast angleških državsslfa fz.^a£!rcv
Bern. 4. febr. s. Po »Das'ly Expressu« so sc dnevni izdatki Anglije povečali v preteklem tednu za tn miijone. tako da znašajo 20 milijonov šier.ingov na dan.
Nemško-finsko prijateljstvo ni nobeno naključje, je Izjavil podpredsednik finskega parlamenta prof. Llnkomles v Budimpešti v pogovoru z novinarji, temveč Je zgrajeno po stoletnih tradicijah ter utrjeno z izmenjavo kulturnih in političnih dobrin. Nemško-finsko prijateljstvo se bo ohranilo tudi po vojni ter bodo ostale obema narodoma skupni interesi. To prijateljstvo je dano po kulturni enakosti in zemljepisni legi obeh držav. Ves finski narod je mnenja, da bo Nemčija kot glavna evropska sila zmagala in da bodo skupno z njo zmagali tudi njeni zavezniki.
Prof. Linkomies je izjavil dalje, da na Finskem ni mogoče govoriti o židovskem vprašanju ker ima Finska samo 800 Židov, zaposlenih večinoma v konfekciji. Poleg tega je pa vsako zbliževanje ln asimilacija s finskim narodom izključena. On sam še nikoli ni Brečal v finski družbi žida. 2idje so na Finskem izključeni iz vsah družabnih slojev in govore večinoma Švedski. Prehrana Finske je zadovoljiva. Nemčija ji dobavlja žito.
Na recepciji pri madžarskem ministru Szinyei-Merse so bile izrečene zdravice na čast madžarskemu in finskemu narodu. Madžarski prosvetni minister je dejal: Neomajno je naše zaupanje v junaštvo naših hrabrih sinov, ki nam prineso ploden, ustvarajoč mir. To smo zaslužili pred bogom in ljudmi.
Zaplemba imovine upornika Jevnikarja Antona
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je odločil glede na svoji naredbl z dne 6. novembra 1942-XXI št. 201 in z dne 7. januarja 1943-XXI št. 2 o zaplembi imovine upornikov, glede na predlog poveljni-štva XIV. mobiliziranega bataljona kr. ka-rabinjerjev gl. odd. v Ljubljani), upoštevajoč, da je po preiskavi, opravljeni po členu 6. naredbe z dne 6. novembra 1942-XXI št. 201, šteti, Jevnikarja Antona živ. Alojza za upornika po čl. 2., št. 2, te naredbe in da je torej njegova Imovina za-plenjiva:
Zaplenja se vsa premična in nepremična imovina, brez izjeme, lastnina upornika Jevnikarja Antona, živ. Alojzija in Frančiške roj. Toni, roj. v Ljubljani dne 13 januarja 1913 ln tam bivajočega, Ravnl-karjeva ulica št. 4, v prid Zavoda za upravljanje, likvidacijo in dodeljevanje imovine, zaplenjene upornikom v Ljubljanski pokrajini.
Pozlvajoč se po členu 7. in v izogib kazenskih odredb po členu 8. naredbe z dne 6. novembra 1942-XXI št. 201 vsi morebitni imetniki premičnin po katerem koli naslovu in dolžn!ki Jevnikarja Antona, na; prijavijo v 30 dneh od dne cbjave te odločbe Zavodu za upravljanje, likvidacijo in dodeljevanje imovine, zaplenjene upornikom v Ljubljanski pokrajini, Napoleonov trg 7-II, stvari, ki jih imajo in dolgove, katere imajo, s prepovedjo vrniti njemu ali drugemu stvari ali dolgovani znesek tudi le deloma plačati.
Ta odločba je takoi izvršna in se ob javi v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino.
Ljubljana, 30. januarja 1943-XXI.
Visoki komisar: Emilio Graziou
Nakaaf&a za fižol
Prehranjevalni zavod Visokega komi-sarjata za Ljubljansko pokrajino pozv.i vse trgovce z rac. živil', da dvignejo na-kaz la za fižol za mesec februar v Gosposki uljci 12/1.
Ssnrt nensš&eg(a p^sotc
Berlin, 4. febr. s. V starosti 73 let je umrl znani pisatelj Rudolf Herzog.
aiiif zaradi pre§£$pkov ebrtnih pre£p!sov
Urad za nadzorstvo cen pri Visokem ko-misariatu objavlja:
Kr. po'1'cija v Ljubljani je v mesecu januarju izrekla naslednje kazni za prestopke in prekrške določil o prehrani:
zaradi zviševanja cen: Višnjevec Roman, trgovec, Vožarski pot 1, 200C Fr globe: Zupančič Frančiška, prodajalka Dolenjska cesta. 14. 500 lir globe, 10 dni zapore obrata: inž. Ferinc Bogdan, ravnatelj Kmetijske družbe, Škrabčeva ulica 6, 2000 ln globe; Št upnik Karo!:'na. mesarica. Poljanska cesta 54, 1000 lir globe; Pompe Rudolf uradnik, Via Vittorio Emanuele III št. 42. 1000 lir globe; Ovniček Alojzij, trgovec Žafcja vas. 1500 lir globe: Černič Frančiška, gostiiničarka. Streliška ulica 30. 1000 lir globe. 10 dni zapore obrata; Martine Marija, gostiiničarka. šišenska cesta 8. 2000 lir globe, 15 dni zapore obrata; Pogačnik Franc, trgovec. Bleivvefeova cesta 67. 1000 lir globe; Suha-dolc Marija, gostiiničarka. Ob zeleni jami 21 1000 'ir globe, 10 dni zapore on T: ta; Vrhove Albin, krčmar. Borštnikov trg 3, 1500 Kr globe. 15 dni zapore obrata; Mah-nič Emrirja. gostiiničarka. Tržaška cesta 71. 1500 lir globe. 15 dni zapore obrata; Čeme
danes pa Brovvn celo namrguje, da bi Rusi	,
labko prinesli mir EvrotV."Čemu je treba	i ptc-n rezar. Groharjeva ulica 3 500 lir g«>
pripis iti to nenadno spremembo v nazira-	i b£: Mole Marija, gospodnja, Staniceva ul. nju, vprašuje list. Nehote podaja pisec tega
čanka v nekem drugem odstavku dragoceno priznanje, ko trdi, da so njegovi rojaki že docela siti in trg. ki so nastale zaradi izkrcanja v Francoski severni Afriki in nočejo nič več slišati o nadalinjih intrigah v bodočnosti. S tem ie tajnost odkrita. Ameriški novinar je naravnost pokazal na angleške brnfrance. Američani so pripravljeni prepustit4 Evropo v rejo boliševikom samo zato. da ne bi naleteli na svoji pot' na Angleže. Ameriškemu imperializmu se mudi in misli, da se bo 'aže sporazumel glede raznih gospodarskih vprašanj z Rusr. Gre za monstruozno. trgovsko zadevo Sovjetska zveza bi rada likvidirala Evropo, Amerika pa si zagotovila izkoriščanje ostalega sveta, medtem ko bi bil tretji družabnik od poslov izključen.
Sumljiv molk angleške vlade
Lansanne, 4. febr. s. Ko so Attleeja vprašali na seji spodnje zbornice, zakaj se vojaški in civilni zastopniki Rusije prav za prav niso udležili konference v Casablanci, je odgovoril, da o talcih vprašanjih sklepa poč sovjetska vlada in ne angleška. Laburist Shinwell je vprašal: Recimo, da je bilo nemogoče Stalinu udele-
, 17, 1500 lir globe, 15 dni zapore obrata; Pogačnik Franc, trgovec, B eivv eisova cesta 67, 3000 lir globe, 15 dni zapore obrata; Rohrmamn Vladimir, vodja tvrdke Rohr-mann. Sv. Petra cesta 28, 3000 lir globe. 30 dni zapore obrata; Anžur Ivana, gostiiničarka.. Tržaška cesta 4, 1000 lir globe, 10 dni zapore obrata; Rebolj Ivan. mehanik. Vegova ulica 8, 1000 lir globe; Debevc Josipina. proda-a ka. Tolminska uFca 15, 500 lir globe. 8 dni zapore obrata; Ileršnč Ludvik, lastnik trgovske agencije. Rimska cesta 13, '500 lir globe; Plut Ivana, posestnica, Kot. naznanjena sreskemu komisarju v Črnomlju; Potc-ikar Neža. prodajalka. Pokopališka cesta 1. 1000 lir globe. 10 dni zapore obrata, Čaleta Zora. gostiiničarka. Tržaška cesta 9. 1000 'fr globe." 10 dni zapore obrata
Zaradi nakupa racioniranih živil brez odrezkov in računa: Kovačič Marija, trgovka. Miklošičeva 34, 1000 lir globe, 20 dni zapora obrata;
zaradi prodaje racioniranega blaga brez odvzema odrezkov ter zaradi nerednega vodstva spiska o prihodu in odhodu blaga:: Korošec Ciril, vodja tvrdke Nabav-ljalna zadruga drž. uslužbencev, Sv. Petra cesta 1, 3000 lir globe; Strunjak Marija, voditeljica javne kuhinje lastnice Zadnik Roze, Streliška 10, 500 Ur globe;
zaradi prodaje čajne mešanice po nedovoljeni ceni: V:dmajer Marija, trgovka. Sv. Fetra nasip 53, 1000 lir globe;
zaradi prodaje goveje živine brez dovoljenja Prevoda: Beghetto Francesco. trgovec. Tombolo Via Sommavilla 47, 5000 lir globe;
zaradi prodaje krompirja brez dovoljenja Prevoda: Gabrovšek Mihael, posestnik, Studenec. 1000 lir globe;
zaradi prodaje vina letnika 1938 brez dovoljenja: Grad Franc, trgovec, Zg Kašelj 19. naznanjen sreskemu poglavarstvu v Ljubljani;
zaradi prodaje čistilnega praška po nedovoljeni ceni: Strelec Konrad, izdelovalec. Pcdmilščakova 42, 500 lir globe;
zaradi opustitve izobešenja cenika: Kai-ser Ivana, prodajalka, Tomačevo 7, 500 lir globe;
ker niso izročili predpisane količine mleka: Babnik Martin, posestnik, Tomačevo 17; Cunder Franc, posestnik, Jarše 5; Dimnik Ivan, posestnik. Jarše 2; Kregar Josip, posestnik. Kleče 24; Strahar Ivan, posestnik. Tomačevo 36; Zaiec Anton, posestnik, Jarše 4; Avšič Jakob, posestnik, Sneberje 5; Ilovar Franc, posestnik, Sne-berje 5; Peterca Valentin, posestnik. Hrast je 4; Kamnar Ivan, posestnik. Hrast je 1; Peršin Franc, posestnik, Ježica 21: Čerin Mihael, posestn'k, Jožica 52; Ramovš Ivana, posestnica, Ježica 43; vsi so bili naznanjeni sreskemu poglavarstvu v Ljubljani.
Sresko poglavarstvo v Novem mestu je
meseca januarja zaradi prekrškov pre-hranbenih določb izreklo naslednje kazni: zaradi prodaje govejega mesa na prepovedan dan: Osojnik Ivan, Novo mesto, Ljubljanska ulica, 300 lir globe;
zaradi prodaje vina po zvišani ceni: inž. Rataj Ivan, Novo mesto, Ločenska ulica, 500 lir globe.
Sresko poglavarstvo v Logatcu je decembra izreklo naslednje kazni zaradi prekrškov prehranbenih določil:
zaradi nakupa tekstilnega blaga brez odvzema točk: Poholc Franc, Ljubljana, Dolenjska 35, 100 lir globe;
zaradi mletja žita brez dovoljenja: Gut-nik Frančiška, Dol. Logatec 29. obsojena na zaplembo 50 kg moke;
zaradi zviševanja cen: Tomaž in Antonija, Gor. Logatec 45, 300 lir globe in zaplemba blaga; S^motorčan Josip, Gor. Logatec 14, 1000 lir globe in zaplemba blaga;
zaradi opustitve prijave goveje živine:
Molk Alojzij, Gor. Logatec 15, 200 lir globe.
Gospodarstvo
Nove določbe za kršitve finančnih zakonov
Smatrajoč za potrebno in nujno, da se omilijo kazni po veljavnih finančnih zako_ nih bivše Jugosglavije in da se izdajo določbe, ki bolje ustrezajo nr3vnopravnim načelom italijanskega davčnega sistema, je Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino izdal naredbo s predpisi za pobijanje kršitev finančnih zakonov, ki je objavljeno v »Službenem listu« 3. t. m. in stopi v veljavo 1. marca t 1., ko se razveljavijo vse določbe, ki nasprotujejo tej naredbi.
V Ljulljanski pokrajini se vse določbe posebnega ali splošnega značaja po predpisih bivše Jugoslavije za pobijanje kršitev finančnih zakonov razveljavljajo in se predpisujejo zalevne kazenske določbe s to naredbo." Za ugotavljanje kršitev določb finančnih zakonov so pristojni: 1. funkcionarji finančne uprave, 2. uradniki in organi davčne policije in častniki, podčastniki in agenti zbora Kr. finančne straže, 3. uradniki in organi redne sodne policije. Kršitve predpisov finančnih zakonov, iz-vzemčl kršitve, kaznive s povišano davščino, se ugotavljajo zapisniško.
Kršitve finančnih predpisov so: a) kršitve, ki se kaznujejo s povišano davščino ali globo, b) kršitve, ki se kaznujejo s prestopnino ali pregrešnino.
Kršitve, ki se kaznujejo s p°višano davščino ali globo.
Gornje kršitve so take, ki ne ustanavljajo kaznivega dejanja in je zadevna kazen bodisi povišana davščina (kadar je po zakonu določena s stalnim zneskom ali ustre-zajočim zneskom davščine, ali pa z njenim ulomkom ali mnogokratnikom), ali pa globa (kadar nastane za kršitelja obveznost, da plača neko vsoto v prid proračuna Visokega komisariata med najnižjo in najvišjo postavko, ki se ne da zamenjati s kaznijo na prostosti).
Povišana davščina se olmerja in pobira hkrati z davščino, na katero se nanaša. Obveznost plačanja povišsne davščine ali pa globe je upravnega značaja. Pri odmeri globe je upoševati težo kršitve in osebne razmere kršitelja, njegove prejšnje finančne in sodne kazni ter vobče njegovo vedenje.
Kršitve, ki se kaznujejo s prest°pnlno ali pregrešnino
Kršitve te vrste, za katere je določena kazen prestopnine oziroma pregrešnine, co bodisi prestopki (če je za dejanje določena denarna kazen »prestopnine« finančno-sodrtega značaja, Iti se da zamenjati s kaznijo na prostosti, ustrezajočo zaporu), ali pa pregreški (če je določena za dejanje denarna kazen »pregrešnine« sama ali združeni s kaznijo na prostosti, ustrezajočo strogemu zaporu). Navzlic temu se kršitve, za katere je določena kazen prestopnine do 200 lir ali kazen pregrešnine do 100 lir, ne smatrajo kot kazniva dejanja in velja kazen zanje kot povišana davščina oziroma globa. Za prestopke se štejejo: a) kršitve, za katere je določena pregrešnim, ki ne presega 500 lir, nekvarno gornjim določbam; b) kršitve, za katere je določena kazen pregrešnine, brez določitve zneska. Prestopki iz točke 2 se kaznujejo s kaznijo prestopnine do 500 lir. V isti meri se kaznujejo kršitve, za katere je določena kazen prestopnine brez določitve zneska.
Za vsako kršitev iste zakonske Jokčbe se izreče zadevna kazen. Ce je v izvrševanju istega naklepa, četudi ob različnem času, storjenih več kršitev, se vendar lahko izreče kazen samo enkrat, upoštevajoč dejanske ckolnosti in osebne razmere kršitelja. V takem prime.u se odmeri višja kazen, nego je odločena po zakonu za eno samo kršitev, znesek pa ne sme presegati polovico skupnega zneska glob in povišanih davščin, ki bi se morale izreči za vse kršitve posamezno. Ob plačilni nezmožnosti obsojenca je za zamenjavo prestopnine ali pregrešnine s kaznijo na prostosti pristojen državni tožilec na zahtevo finančnega ravnatelja, odnosno če gre za kršitve carinskih zakonov na zahtevo višjega carinskega ravnatelja.
Kršitve finančnih zakonov
Za kršitev predpisov finančnih zakonov, Izvzemši carinske zakone, za katere je določena globa, je dovoljeno kršitelju, da plača v trenutku priobčitve ugotovitvenega zapisnika, najkasneje pa v 15 dneh od priobčitve, poleg zneska davščine tudi še vsoto enako šestini najvišje postavke globe. S tem plačilom ugasne obveznost glede globe zaradi kršitve. Enako pravico ima storilec prestopka, kaznivega samo s kaznijo prestopnine, ki ne presega 1000 lir. Vsekakor ugasne s plačilom lcaznivo dejanje. če se opravijo gornja plačila v trenutku priobčitve zapisnika, se opusti sestava dejanskega, vpisa. Za gori omenjene prestopke sme krivec, če ni uporabil gornje pravice, zaprositi za opustitev postopka.. Taka prošnja je dokončnega značaja in se ne more preklicati, vloži se pa lahko na kateri koli stopnji postopl^a, vendar preden postsne kazenski ollok izvršen, če so bili vloženi ugovori, pa preden je izreklo upravno sodišče svojo odločbo. Prošnja za opustitev postopka se lahko zavrne glede na posebno težo dejanja ter na osebne razmere in prejšnje kazni kršitelja.
Kršitve carinskih zakonov
Glede navadnih carinskih tihotapstev, ki se kaznujejo samo s prestopnino ali s pregrešnino in plačilom kazenskega zneska v katerem koli razmerju z davščino, lahko carinska uprava dovoli krivcu, da plača poleg dolžne davščine vsoto, ki ni manjša od dvakratnega ln ne večja od desetkratnega zneska davščine. V primerih tihotapstva je vselej odrediti zaplembo stvari, ki so se uporabile, ali so bile določene za izvršitev tihotapstva stvari, ki so mu bile predmet ali pa njegov proizvod ali dobiček od njega.
Glede carinskih prestopkov, ki se kaznujejo z globo do 5000 lir ali a samo prestopnino, lahko carinska uprava v okviru pristojnosti svojih organov dovoli kršilcem, da poravnajo storjeno kršitev a tem, da jim odmeri plačilo davščine, ki sme biti manjša od šestlnke zgoraj navedene globe ali najvišje postavke z zakonom zagrožene prestopnine. Tudi za carinske prestopke, ki se kaznujejo s prestopnino do 5000 lir, glede katerih krivec ni izkoristil
ali ni dosegel mirne poravnave po prejšnjem stavku, in glede prest on kov, ki se kaznujejo s prestopnino preko 5000 lir, sme krivec vložiti prošnjo za opustitev postopka.
Sojenje
Za sojenje kaznivih dejanj po finančnih zakonih ali kršitev, ki se kaznujejo s prestopnino ali pregrešnino, so pristojni: 1.) finančno ravnateljstvo, v drugi stopnji pa tudi upravno sodišče, če gre za prestopke, za katere določa zakon samo kazen prestopnine, tudi če je kršitelj dolžan plačati povišano davščino; 2.) upravno sodišče za vsa druga kazniva dejanja.
Za kazniva dejanja po zakonih o neposrednih davkih se kazenski postopek začne potem, ko je odmera davka in doklade postala dokončna. Za kazniva dejanja iz svoje pristojnosti izreka finančni ravnatelj obsodbo z obrazloženo odločbo. Odločba se priobči v prepisu obsojencu, eventualno pa tudi osebam ali ustanovam, glede katerih je bila izrečena njih nekazenska odgovornost, in sicer z nalogom, plačati v 15 dneh znesek izrečene prestopnine in stroškov, ako se v istem roku ne vloži ugovor zoper odločbo. Ce se ugovor ne vloži, je odločba izvršna.
Zoper kazensko odločbo lahko Vložijo obdolženec ter osebe in ustanove, ki so nekazensko odgovorne ugovor na upravno sodišče, in sicer v 15 dneh od priobčitve. Obdolžencev ugovor velja tudi glede odgovornih oseb in ustanov, od teh vloženi ugovor pa velja tudi glede obdolženca. Ce je z »eno odločbo obsojenih več oseb zaradi istega dejanja, velja ugovor, ki ga vloži ena oseba, tudi za druge. Ugovor vloži obdolženec ah njegov pooblaščenec z obrazloženo vlogo pri finančnem ravnatelju ali pri uradniku davčne uprave obdolženčevega prebivališča, in sicer v dveh izvirnikih, od katerih se eden vrne s potrdilom dneva vložitve. Davčna uprava pošlje ugovor finančnemu ravnatelju, ki v 10 dneh po prejemu dosavd spise upravnemu sodišču. Odločba ustavnega sodišča je dokončna in zoper njo ni pritožbe ne po upravni ne po sodni poti.
Za odločanje o opustitveni prošnji so pristojni: 1.) starešina izvršilnih uprav, ki obračunavajo prestopke, če najvišji znesek z zakonom določene prestopnine ne presega 1000 lir ali najvišji znesek pregrešnine ne presega 500 lir; 2,.) starešine carinarnice za prestopke, ki se kaznujejo do največ 5000 lir in višji carinski ravnatelj brez omejitve zneska; 3.) finančni ravnatelj za vse druge prestopke. Opustitve-na prošnja mora biti opremljena s pobotnico o plačilu davščine, na zahtevo obla-stev, pristojnih za odločanje, pa tudi dopolnjena z dokazilom opravljene varstvene položbe zneska, ki ne sme presegati polovico med najnižjo in najvišjo postavko z zakonom določene pregrešnine ali prestopnine. Oblastvo, pristojno za odločitev o opustitveni prošnji določi po svojem preudarku vsoto, ki naj se plača v okviru prestopnine, določene po zakonu. Ob upoštevanju dejanske okolnosti se sme za opustitev postopka določiti vsota tudi izpod najnižje postavke.
Glede kršitev predpisov finančnih zakonov, ki niso kaznjiva dejanja in za katere je določena globa, priobči finančni ravnatelj kršitelju ugotovitveni zapisnik in ga pozove, naj v 15 dneh vloži svoje pripombe. Po preteku tega roka določi finančni ravnatelj po spisih tn morda vloženih pripombah znesek globe, če ugotovi kršitev in odgovornost. Odredba se priobči kršitelju in postane izvršilna, če kršitelj v 30 dneh od priobčitve ne vloži pritožbe na upravno sodišče. Pritožba pa ni dopustna zoper odredbe glede kršitev, za katere je z zakonom določena globa, ki ne presega 5000 lir. Pritožbo je obrazložiti in jo je treba vložiti pri finančnejn ravnate-
- o--;cčba upravnega sodišča pa je dokončna.
Medtem ko ostanejo v veljavi določbe čl. 2. naredbe z navodili za razsojanje o kršitvah davčnih zakonov z dne 15. septembra 1942-XX št. 175, ostanejo nadalje pristojna redna sodišča glede vsake druge kršitve fi-nrmčnih zakonov, ki se kaznujejo s pregrešnino samo ali s pregrešnino ln kaznijo na prostosti ali v steku z navadnimi kaznivimi dejanji, če take kršitve ne zajemajo določbe te naredbe.
Končne določbe
Glede prestopkov po finančnih zakonih zastara pravica do kazenskega pregona s pretekom 3 let, pravica države do izterjave globo s pretekom 5 let od dne kršitve. Glede povišanja davščine pa zastara pravica države s pretekom časa, določenega za zastarenje davščine same.
Plačane vsote pregrešnine, prestopnine, ali globe, izrečene za tihotapstvo ali carinske prestopke, in izkupički od zaplenjenih stvari se po odbitku stroškov dokažejo takole: a) % proračunu Visokega komisariata; b) % odkriteljem, pri čemer se dvojni delež nakaže voditelju odreda, ki je dejanje razkril ali zalotil; c) Va, nagradnemu skladu na razpolago Visokega komisariata, ki se vsakega pol leta na predlog starešin zadevnih služb v celoti razdeli med tiste, ki so koristno sodelovali pri pobijanju finančnih kršitev. Od vrednosti zaplenjenih stvari se razdeli po gornjem predpisu samo polovica, druga polovica pa se steka v proračun Visokega komisariata. Ce presega vsota pregrešnine, prestopnine ali globe po odbitku stroškov 10.000 lir se vsota, ki naj se razdeli, omeji vselej na 10.000 lir in se steka presežek v proračun Visokega komisariata. Ista omejitev na 10.000 lir velja tudi pri razdelitvi vrednosti zaplenjenih stvari.
Opustitvene proSnje, ugotovitveni zapisniki ln dejanski opis, priobčitve teh zapisnikov kakor tudi kazenskih odločb ter pritožbe kršiteljev na upravno sodišče in priobčitve njegovih odločb morajo biti sestavljeni v italijanskem in slovenskem jeziku.
Postavki čl. 229. in 230. bivše jugoslovanske taksne tarife se razveljavljata dve tarifni postavki se nanašata na takse za preiskave ln obsodbe po fipančnih ln carinskih zakonih). Ce upravno sodfišče pritožbo zavrne, se sme izreči, če se ugotovi objestnost pritožbe, nadaljnja nekazenska globa od 100 do 2000 lir.
>JUTRO« St 29
...... ' * i ' . ■—•—


Sobota,«. IL 1WS-XXI
E. Jorfn:
Stara Ljubljana
ii.
Ljubljanski župan Laschan
Star vladni uradnik je bil Anton La-si ian. pl. Mocriand, rojen v Metliki leta 1811. kot sin zdravnika; šel je v pok:j le-t 1863. Kot vladni svetn k te je ;udi poli! čno udejs-vovai. Bil je v ljubljanskem otimskem svetu od leta 1871.—1S32, žu-p-vi ljubijansk ■'d 1871 -1882. deželni poslanec pa od 1878-1883.
Vsem Ljubljančanom je bil dcbro znan p kojnj Štefan Lapj.ine. rojen v Idriji le-t- 1855.. umrl v L ubijanj leta 1912 Vstopi; jo k d^žilni vladi v Ljub!jan; iera 1881. kot koncc-ptn. praktikant služI j? pi": razni1! okrajn h g' varstvih na Kramskem. nrposled pa ie bil okrajni glavar v Postu-nv.ii. Pokoj ie užival v Ljubljani, kjer ie tu ii umrl. Tlot upokojenec je bil pri razn h k :lturn h in dobr delnih zavodih član n p dpornik. šef policijskega rddslka *e b;l dolgo let Oskar VVratschko. ki živ; sedaj kot upokojenec v Ljubljani V pisarni pole'; kega odd^ka ie služil I Malner. We-lič ter Rudolf Zarl . k; je šele pred kratkim umri v Ljubljani.
š Iskemu oddelku so b:l; pridaljeni deželni šo!ski nadzorniki ;n Anton Jave stol-n: prošt. k ie bil upokojen leta 1873. ter j-- živel notrsr.i še do'go časa kot upokojence v Ljubljani. — Duhovnik A. žrlar je fc!' deželni šolski nadzornik za srednje šole v Ljubljani od 1871—1875. potem le bil p-emeščen kot nadzornik v Zaro. kjer je p3 kmalu umrl. Šolar ie imel dober sporen +er ie bil od oblasti zelo spoštovan. Solar je bil velike postave.
Dr Jakob Smolej je bil dolga leta šolski nadzornik za srednje šole; leta 1882. je predsedoval kot nadzornik pri maturi na ljubljanski realki ter se zlasti pri geografiji vmešaval pri spraševanju učencev. — Dr. Rajmund Pirker je bil deželni šolski nadzornik za ljudske šole in učiteljišče. Umrl je leta 1884. v Ljubljani. — Deželni šolski nadzornik za srednje šole je bil tudi dr. Matej Wretschko.
Pri gozdarskem oddelku sta bila pred dobrimi 60 leti gozdarski svetnik Gul in gozdarski adjunkt Pjetschka. Pjetschka je postal kmalu šef gozdarskega oddelka v Černovicah.
Pri knjigovodstvu deželne vlade sem poznal veliko gospodov. Franc pl. Paller, računski nadsvetnik in vladni svetnik je veliko let stanoval na Gosposvetski cesti in imel veliko družino. Po upokojitvi se je preselil v Gradec. — A. Staudacher je bil njegov naslednik. Kot upokojenec je hodil po cestah, inšpiciral trge ter kritiziral razne naprave. — Računski nadsvetnik Luk-man je bil v strokah verskega zaklada na dobrem glasu; stanoval je dolgo časa v stari Šk^jančevi hiši v Kopitarjevi ulici. Njegovo družino sem prav dobro poznal, saj smo dolga leta stanovali skupaj v isti hiši, naša družina v pritličju, njegova v I nadstropju. Lukman je imel dve lepi hčerki; starejša je umrla kmalu po poroki ter bila prepeljana v Ljubljano, druga, mlajša, se je poročila z nekim industrij-cem r Trstu. Lukmanova družina je bila slovenska.
Morski volk Kastelic
Računski svetnik Kastelic je bil mož močna in velike postave ter vedno pri dobrem apetitu; hudomušniki so mu dali ime »Haifiš«. Računski uradnik je bil tudi Franc Pfeifer, toda nad 25 let računski ofi-cial; zadnja leta pa je postal v dveh letih revi d en t, računski svetnik in nadsvetnik. Njegov zet g. Tavzes je umrl kot upokojeni računski ravnatelj v Ljubljani novembra lani; na cesti ga je zadela kao.
Še pod šefom pl. Pollerjem je bil računski uradnik Franc Bregant, ki je umrl za kapjo pred več leti kot računski nadsvetnik. I. Mulej, računski revident, je bil debel. močan mož. ne velike postave. Šel 1e pred dobrimi 60 leti v pokoj. Imel je belega kodrastega psa z imenom »Kuža«
Uradnikom tudi nekdaj niso cvetele rože
Omeniti moram računskega uradnika Josipa Andolška, brata poznejšega v Ljubljani dobro znanega sodnega in dvornega svetnika Andolška. Rodil se je v Metliki leta 1860.; po absolviranju ljubljanske gimnazije je vstopil kot neplačani računski praktikant k deželni vladi. Služil je kot brezplačni praktikant približno 10 let Pozneje je postal asistent z letno plačo 750 gld., toda po preteku dveh let je umrl, star 30 let. Naša mladina naj si zapomni: tudi pred 70 in 60 leti niso uradnikom cvetele rožice.
Scdna uprava
Pred 70 in 60 leti in tudi pozneje prav do poloma bivše Avstrije je bilo v Ljub-
i Ijani deželno to okrajno sodišče. Pred-j sedniki deželnega sodišča so bili: Andrej pL Luschin, ki je služil od leta 1863. do leta 1875., potem Anton Gertscher, Ivan pL Kapretz, za njim pa Franc Kočevar pl. Kondenheim.
Anton Gertscher se je rodil leta 1817. v Krasni: pod Limbarsko. goro. Ljudsko šolo je obiskoval v Kamniku, gimnazijo v Ljubljani. Po dovršenih pravosodnih študijah ie b;l okrajni sodnik v raznih krajih na Kranjskem; leta 1875. pa je postal predsednik deželnega sodišča v Ljubljani. kjer je ostal do upokojitve 1. 1884. Imel je zlasti v polit čnih pravdah proti Sokolu. Franju Šukljetu in drugim kot
1 preiskovalni sodnik v Ljubljani veliko vlogo. Umrl je v Ljubljani leta 1889.
PL Kapretz je bil imenovan za predsednika dež. sodišča po upokojitvi A. Ger-tseherja, a ni bil dolgo predsednik, ker je že naslednje leto umrl.
Franc Kočevar se je rodil leta 1833. na Planini pri Rakeku, umrl je leta 1897. v Ljubljani kot predsednik dež. sodišča. Kočevar je bil najprvo konceptni uradnik pri deželni vladi, pozneje pa sodni uradnik v Ljubljani in raznih krajih na Kranjskem, nekaj časa je služil v Gradcu, od leta 1885. pa je bil pnedsednik dež. sodišča v Ljubljani. Bil je temeljito pravniško izobražen ter zelo verziran v zakonih.
©fjramfifie naprave ob Sredozemskem morju
»Attenzione! — Fuoco!« — »Pozor! —
Salva!«
Salva za salvo se oglaša nad bližnjim morjem. Od pobočij odmeva, da se plašijo jate ptic, ki se z mogočnim prhutanjem dvigajo v zrak. Od nekod, menda iz daljne, samotne naselbine, priteče nenadoma trop otrok, postane in posluša v spoštljivi razdalji. Vsi si tiščijo ušesa ter se pri vsakem strelu na novo stresejo.
»Treni armati«, železniške baterije so se iz svojih zaklonišč, ki stojijo neznano kje, podale v divjino samotnega sicilijanskega nabrežja k strelnim vajam. Urno in okretno opravljajo svoj posel mornarji italijanske mornariške artiljerije pri svojih topovih. Na strehi poveljniškega vagona stojita častnik in narednik ter opazujeta učinke udarcev na rdečem znamenju v morju. Izdajajo se povelja za pravilnejše merjenje, potem se zopet zapuhnejo zaporne naprave topov težkega kalibra — in zopet udari iz topovskih žrel nova salva ter se tuleče oddalji.
Levo od nas se zdajci oglasi druga železniška baterija. Kmalu lahko vidimo, kako je tudi ta baterija popolna v svojem brezhibnem delovanju. Vsak strel natančno pogodi določeni cilj.
Pridruži se še protiletalsko streljanje. Najprej merijo v tarčo najtežji kalibri, potem še strojnice. Markirajo mimolet, nalet in sploh vse mogoče vrste pozicije letala v zraku. Tako se preizkušajo vsi napadalni načini.
Te strelne vaje železniških baterij se vršijo redno, da so vselej pripravljene na borbo in uvežbane za primer potrebe. Kdor pozna Sicilijo in dolge, samotne ter deloma neobljudene pasove nabrežja, si lahko predstavlja, kako velik pomen imajo prav
te železniške baterije. V primeri s svojo razprostranjeno velikostjo mora Italija čuvati zelo dolgo nabrežje. Daleč segajoča ozemlja italijanske celine, posebno Sicilije, so popolnoma neobljudena. In nevarnost, da bi sovražnik kaj poskušal ob teh nabrežjih, je seveda izredno velika. Seveda gre tudi za to, da se v kali zatro morebitni poskusi sabotaže, a tudi z izkrcanjem mora nabrežna obramba računati v morebitnem primeru.
Strategične točke in utrjene baterije ob nabrežju lahko samo v omejeni meri ščitijo deželo pred vdorom. Da bi.se ta nevarnost uspešneje izključila, so na sicilski obali zgradili niz utrdbic, katerim se pridružujejo še gibljive baterije na železniških vlakih.
Bistvenega pomena za obrambo sicilske varnosti je, da vozi vzdolž obale Sicilije železnica. Ta železnica je v stalni pripravljenosti predvsem na strateško važnih točkah, v splošnem pa na celi progi. Baterije so vedno v stanju alarma. Moštva in častniki teh baterij spijo navadno v vagonih, lokomotiva je noč in dan pod paro, da lahko prepelje svojo baterijo na določeni prostor. Točke baterij so dovolj blizu, da se lahko izpopolnijo v primeru potrebe. Urejeno je tako, da se dve sosednji bateriji v primeru alarma lahko združita in skupno branita proti sovražniku. Seveda se razume samo ob sebi, da bi bil v primeru alarma vsak promet z vlaki ustavljen.
Nabrežne baterije in veliko Število gibljivih in stalno pripravljenih železniških baterij dajejo tudi italijanskemu otoku Siciliji in sploh vsej italijanski celini občutek popolne varnosti in sigurnosti proti presenetljivemu sovražnemu napadu.
„Bele lilije"
V vsaki vojni, odkar imamo veilezasluž-no ustanovo Rdečega križa, ki neguje, tolaži in ozdravlja s pomočjo vojaških zdravnikov :n kirurgov ranjene in bolne vojake, je treba naglasiti požrtvovalno in ljubezni polno delo prostovoljnih bolničark.
Tako so tudi danes žene — io teh ne štejemo na stotine —, ki so prostovoljno zamenjale udobnost domačih ognjišč s skromnim- in težavnim delom po majhnih :n velikih bolnišnicah, bolniških ladjah in vlakih, mnogokrat v nevarnosti za lastno zdravje in življenje.
Vsaka vojskujoča se država ima strnjeno legijo bolničark pripravljenih, da nudijo svojo materinsko skrb trpečim vojakom. Na Japonskem imenujejo te žene »bele lilije«. To lepo ime stf. je izmislil neki ranjen japonski vojak, ki je hotel s tem cvetlič-ndim nazivom izraziti svoje in drugih tovarišev priznanje in hvaležnost Ko jih je videl pri priljubljenem opravku oikoli sebe in ostalih, je prevzet od ganjenositi izrazil to svoje občutje z besedami: »Poletje je minilo, toda Kič je na naši bolniški ladji še vedno cveto. Niso morda ravno take lilije ljubke in belo oblečene sestre Rdečega križa?« In to ime jim je ostalo. Oblečene so v dolge bele halje. Črni lasje so skriti pod visoko preprosto avbo, na katere ob-šivu se blešči rdeč križec.
Večna bolničark Dežele vzhajajočega sonca prevzame službo na bolniških ladjah. Z bojišč, ki ao tako oddaljena od Japonske in ki jih loči veiiiiko morje, je prevoz bolnih m ranjenih vojakov mogoč samo s posebnimi pomiki. Japonske bolneske ladje se v ničemer ne razlikujejo od najsodobnejših takih ladij, ki jih imajo najnaprednejše evropske dežele; so prav tako sodobne kaikor bolnišnice na kopnem ter se od njih raziskujejo le po tem, da plovejo Bolnrfci in ranjenci dobijo na njih vse, kar potrebujejo.
Iz Hrvatske
Odlikovanje italijanskega poslanika v Budimpešti. Pretekli teden je hrvatski po-s.anik v Budimpešti g. Ivo Gaj priredil kosilo na čast Italijanskemu poslaniku vc-lered Zvonimirove krone, prvemu tajniku poslaništva baronu Carlu Ferrari Salzanu pa red Zvonimirove krone prve stopnje v znak priznanja za zasluge, ki sa jih pridobila v borbi hrvatskega naroda za svobodo.
Rumunski gostje v hrvatski operi. Konec januarja so v Zagrebu gostovali prvaki rumunske opere iz Bukarešte v Verdijevi »Aidi«. Aleksandra Grozaea je pela naslovno vlogo, Marija Moreanu Amneris, Emil Maranescu Radamesa ln Mihail Ar-nautu Amonasra. Občinstvo je goste nagradilo s prisrčnim odobravanjem in jim poklonilo mnogo cvetja. Rumuni so nato gostovali še v operi »Carmen«.
Nov hrvatski posebni pooblaščenec. Za posebnega pooblaščenca hrvatske vlade za vzhodno Bosno in Hercegovino je bil imenovan državni tajnik v gospodarskem ministrstvu dr. Pavao Canki.
Nov veliki župan v Novem Sadu. Veliki župan komitata Bacs-*odrog in mesta Sombora dr. Leo Deak je prevzel tudi posle odstopivšega novosadskega velikega župana dr. Petra Fernbacha.
Prof. Sladovič na predavateljski turneji po Nemčiji. Pred dnevi se je vrnil v Zagreb prof. dr. Sladovič, ki je imel na Dunaju, Vratislavi ln Berlinu več predavanj o ustavnem ln upravnem pravu v NDH ter o gospodarskem življenju na Hrvatskem.
Upokojeni vseučiliški profesorji. Na zagrebškem vseučilišču so bili upokojeni naslednji profesorji: dr. Albert Bazala, dr. Artur Schneider in dr. Ladislav Stjepanek, redni profesorji filozofske fakultete; nadalje dr. Albert Botteri in dr. Ivan Botteri, redna profesorja medicinske fakultete; dr. Mladen Piverič, dr. Daniel Riessner, Inž. Ivan Horvat, inž. Valerijan Riessner, Ju-raj Božičevič, inž. Milan čalogovič ln inž.
Un gruppo di prlgionleri della Legione Straniera francese catturatl dalle truppe italiane sul fronte tunislno — Skupina ujetnikov francoske Tajske legije, ki so jih zajele italijanske čete na tuniškem bojišču
Edo Sen, redni profesorji tehnične fakultete.
Pošta, radio in železnica na Hrvatskem.
Po najnovejših statističnih podatkih je na Hrvatskem 872 poštnih uradov; 604 uradi imajo telefon, 486 uradov pa brzojav. Na vsem državnem področju je 52.118 radijskih naročnikov. Na eno pošto v NDH odpade približno 7600 prebivalcev, na en radio pa 128. Iz statističnih podatkov je nadalje razvidno, da je na državnem področju 26 odsekov za vzdrževanje železn'ških prog, 4 uradi za razdeljevanje vagonov, 17 kurilnic, 28 kur lniških izpostav, 3 skladišča materiala in 6 železniških delavnic.
Iz premeta vzete znamke. Fo poročilu »Hrvatskega naroda« bodo s 15. februarjem vzete iz prometa, vse franco, porto in dobrodelne znamke bivše Jugoslavije, preti-skane z žigom Nezavisne države Hrvatske.
Zagrebški pevci na gostovanju v Rumuniji. Na povabilo opere v Bukarešti so odpotovali na gostovanje v Rumunijo gospe Vilma Nožiničeva in Mila Kogejeva ter gospoda Josip Gostič in Rudolf Zupan. Peli bodo v operah »Aidi« in »Plesu v maskah«.
Osiješka radijska postaja je začela s poskusnimi oddajami 25. januarja. Z rednimi oddajami bo začela takoj, ko bo izpopolnjen stalež upravnega osebja. Osiješka postaja oddaja na valu 242.2.
Gradnja drugega tira na progi Zagreb— Dugo Selo. Te dni so se pričela dela za gradnjo drugega tira na železniški progi Zagreb—Dugo Selo. Na odseku med Zagrebom in Borongajem je nasip že gotov in že polagajo tračnice. Mel Sesvetami in Kraljevcem pa nasip šele grade.
Ambulanta Rdečega križa na zagrebškem kolodvoru. Te dni je začela s svojim delom nova ambulanta Rdečega križa, ki je dobila prostore v sodobnem poslopju poleg glavnega kolodvora. Stroški zanjo so znašali 3 milijone kun.
Brzojavni promet na Hrvatskem je bil preteklo leto zelo velik. Po statističnih podatkih je znašalo število brzojavk v notranjem prometu 1,336.000, v inozemstvo je bilo odposlanih 141.000 brzojavk, sprejetih pa 104.400. Enoletni brzojavni promet v Nezavisni državi Hrvatski znaša torej 1,281.400. — Iz podatkov je nadalje razvidno, da je znašalo število krajevnih telefonskih pogovorov 2,420.800, število medkrajevnih razgovorov pa 1,078.300. Vseh telefonskih pogovorov, vštevši pogovore z inozemstvom, je bilo v enem letu 3,523.400. kun.
Nov vodnjak zagrebškega vodovoda bo
po predvidenih načrtih dograjen maja letos. Mestni vodovod bo imel potem 6 izkopanih in 32 izvrtanih vodnjakov, še pred 24 leti je bil v Zagrebu samo en izkopan in 20 izvrtanih vodnjakov. Novi vodnjak v Heinzlovi ulici bo imel kapaciteto 7000 m3.
Nov most v Sarajevu. Gradbeni oddelek mestnega načelstva v Sarajevu je izdelal načrt za gradnjo betonskega mostu čez reko Miljacko. Most, ki bo imel en lok in 42 m razpona, bo vezal mestna dela Marijin dvor in Kovačiče. Z deli bodo začeli spomladi.
Razstava hrvatske likovne umetnosti v Berlinu. V poslopju Pruske akademije bo v bližnjih dneh otvorjena razstava hrvatske likovne umetnosti. Prof. Vladimir Ki-rin je že odpotoval v nemško prestolnico, da pripravi vse potrebno za razstavo.
Vojaki so kidali sneg po zagrebških ulicah. Zaradi velike množine snega, ki je ob nedavnem naletu zatrpal zagrebške uli-
ce, so pritegnili k čiščenju vojake, obveznike delovne službe ter gojence narodne zaščite. Po naročilu »Hrvatskega naroda« so vojaki očistili 24 km cest, obvezniki delovne službe pa okoli 12 km. Veliko delo je bilo končano v 6 dneh. Zagrebški župan je dal vojakom za nagrado 45.000 cigaret, obveznikom delovne službe pa 10.000 cigaret.
ob prvi obletnici smrti
Danes pred letom je umrl v Ljubljani znani profesor Rudoif Grošelj, čigar duhovitosti, svojskostl in srčne dobrote številni učenci in znanci n'kdar ne bodo pozabili. V fipomin uglednega pokojnika prinašamo občutene verze njegove sestre pesnice Marije Grošljeve.
Kje je še kdo, še kdo. ki mu bom štela kot Tebi poslednje, medle utripe z drhtečo roko?
Ki bi mu voljno srage trpljenja v svojo že polno posodo prelila, da bi grenkoba prek roba škropila ln mu v zameno svoj plamen življenja na svečo pri vila,
da mu medlečo spet razživi.
— Uteši živ glas mi srež drgetanje — le molk se mi roga v odziv na vprašanje. Nikogar, nikjer! Vklepa Te črna prst v večno molčanje in mir.
Marija Grošljeva.
Radio LftsfeSfam
SOBOTA, 6. FEBRUARJA 1943 XXL
7.30 Slovenska glasba. — 8.00 Napoved časa. — Poročila v italijanščini. — 12.20 Plošče. — 12.30 Poročila v slovenščini. — 12.45 Operna glasba. — 13.00 Napoved časa. — Poročila v italijanščini. — 13.10 Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini. — 13.12 Lahka glasba od včeraj in danes. — Orkester vodi dirigent Petralia — 14.00 Pomočila v italijanščini. — 14.10 Koncert Radijskega orkestra vodi dirigent D. M. Sijanec. — Operna glasba. — 15.00 Poročila v slovenščini. — 15.15 Pokrajinski vestnik. — 17.00 Napoved časa. — Poročila v italijanščini. — 17.10 Pet minut gospoda X. — 17.15 Nove plošče Cetra. — 17.55 Gospodinjsko predavanje v slovenščini. — 19.30 Poročila v slovenščini. — 19.^5 Plesna glasba. — 20.00 Napoved časa. — Poročila v italijanščini. — 20.20 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. — 20.30 G. Puccini: Sestra Angelika — opera v enem dejanju. —21.25 Predavanje v slovenščini. — 21.35 Pisana glasba. — 21.50 Filmska glesba. — 22.45 Poročila v italijanščini
Spominjajte se slepih!
KULTURNI PREGLED
Jože Krivec
Pisec novelistične zbirke »Dom med go-rirami« (Slovenieva knjižnica št. 34) Jože Krivec pripada dominsvetovskemu krogu, prav kakor Stanko Kociper, pisatelj mnogo obetajočega romana »Goričaoec«. S Kociprom veže Krivca ne samo generacijska skupnost, marveč tudi sorodnost okolja, kj mu oba mlada nadarjena pripoved-n ka posvečata pero. Medtem ko je Kociper segel z »Goričancem« v idilično lepoto Jeruzalemskih goric in spisal bolj poem o zemlji in njenem človeku, kakor pa literarno doživljeno podobo njihove socialne stvarnosti, je Jože Krivec razširil literarno geografijo slovenskega pripovedništva v Haloze. Tu kakor tam označujejo prirodne in socialne pogoje človeškega življenja vinske gorice s svojimi gosposkimi zidanicami, posameznim; kmetijami in številnimi, po hribih in njih pobočjih razmetan'mi viničarijami. Vzlic tej vnanji sorodnosti ambienta pa so med Kociprovo in Krivčevo krajino nekako taki razločki, kakor med sam'm značajem proze obeh pisateljev, če upoštevamo pri vsakem prevladujočo potezo: Kociprove Jeruzalemske gorice so že kot hribi izoblikovane bolj harmonično, zemlja je rodovitnejsa in socialna razč^njenost prebivalstva ne-koFko večin, kakor v Krivčevih Halozah, ki so s svojimi zelo številnimi viničarji in bajterV siromašnejše in tudi po svoji krajinski podobi mnnj idilične, obdarjene z ostrejšim* vrhovi slabšo zemljo; tu prehajajo tla že v sn-o-in' ambient sossdnega Hrvatskega Zagorja.
Ne bi hotel poudarjati Tainove naturalistične teorije miljeja, če vidim v Kocipru in Krivcu dva diferencirana poeta dveh sorodnih, vendar opazno se razlikujočih krajinskih okolij: lirično idiličnega ln epično realističnega. Omenjam samo, kako je v dveh mladih pisateljih spregovorila poleg drugega tudi krajina in dobila sebi ustrezajočo besedo, ton in barvo. Zakaj v primeri s pisateljem »Goričanca« je pisatelj zbirke »Dom med goricami« bližji socialnemu realizmu, četudi s poetičnim in tu pa tam versko-moralnim nadihom, kakor pa idiličnemu lirizmu, ki mu je Kociper našel v »Goričancu« in še v nekaterih novelah svojski, že v odtenke izoblikovani pripovedni izraz. Z druge strani je težišče Kociprovega »Goričanca« v življenjskem okolju dokaj premožnega kmeta,^v njegovi zvestob-" zemlji, v skrbi za zboljšanje njene rodovitnosti in za povzddgo rodbinske jreče pod trdno in blagoslovljeno domačo streho. Haložan Jože Krivec pa je epik viničarja in maloposestnika, sin siromašnih Haloz, kjer je bdi že v normalnih letih glad zlasti v prvih pomladanskih mesecih skoraj endemičen, prav kakor v sosednem Zagorju. To so resda le vnanji momenti, zakaj vedno Je pisateljeva osebnost z vsemi svojimi skritimi silami tista, ki odločuje, vendar je dovolj značilno, da nam tudi ta dva primera dopuščata tžko naliko med umetnikom in okoljem, iz katerega prihaja.
Jože Krivec je zbral v knjigi »Dom med goricami« trinajst svojih krajših in dalj-
ših proz, delno že objavljenih v literarnih obzornikih. Dobršen del teh proz se približuje tipu novele, nekatere (»Po očetovem pogrebu«, »Večerno zvonjenje«) pa so izrazite črtice s skoraj cankarjanskimi toni, kar se tiče njih čustvene barve in notranjega ritma. Tudi Krivec je s svojo knjigo, prav kakor Stanko Kociper z »Goričancem«, izpovedal predvsem intimno spojenost z rodno krajino ter z bitjem in žitjem njenega človeka. Zato je več kakor samo vnanja značilnost, da je posvetil prvo knjigo svoji »mamiki« v trenutku, ko mu je bil njen »travnati grobek« tam ob vznožju sončnih haloških goric tako neizmerno daleč.
Iz hrepenenja po domu ln iz obilnih doživetij v mladosti ni nastala samo knjiga kot celota, marveč tudi sleherni njen sestavni deL Krivec je še mlad pisatelj to se, kakor je razumljivo, še išče; to vidimo iz znatne kvalitetne razlike, če primerjamo, postavimo, takoj prvo prozo »Zapei je klopotec«, obdelano dokaj površno in kanvenci onalno, v mordš najboljšo in vse-kako za Krivca najbolj značilno novelo »Viničarjeva selitev«. Ta novela je dobro zgrajena in obdelana v podrobnostih; ne samo da ima trdno socialno tematiko, ki kaže. kako se v kruti življenjski borbi ločujeta dva svetova (to osenčen je je morda cel6 premračno, če ga vzamemo socialno, ne individualno), obenem pa je vanjo položena vsa tragika viničarstva, v prizoru z vinom v razbiti posodi ali v prizoru s psom pa vsa žalost tega podeželskega proletarstva ta hkrati bodreča nravna sila njegov* rocFbine.
Jože Krivec je pokazal z »Domom med goricami«, da pomeni njegovo delo mnogo obetajočo pridobitev. Za sedaj pred-
vsem s tematične strani, vendar kažejo nekateri izrazito kvalitetni vzponi v njegovih prozah, da se pisatelj poglablja tudi umetniško. Kakor Kociper, barva tudi Jože Krivec svojo prozo z narečnim be-sedjem, ki potrebuje slovarčka ob koncu knjige. Slikar France Mihelič, ki je mogel pred leti bliže spoznati okolje Krivčevih viiničarjev in bajtarjev v Halozah, je opremil knjigo z nekaterimi risbami, ob katerih spričo njih izrazitosti in prilega-jočega se stila samo obžalujemo, da jih Je tako malo. Posebne omembe je vreden ovojni list, ki pa se pri takih knjigah žal izgublja; v tem primeru je zanj škoda.
Milan Begovic doživlja Italijo
Italija, zemlja slavne preteklosti m velike kulture, polna umetnostnih zakladov in edinstvenih naravnih lepot, je vsekdar mikala umetnike in ljubitelje umetnosti. Se dandanes ga ni na svetu resničnega umetnika, ki bi ne hrepenel, da jo kdaj bliže spozna ln obišče. Oni, ld so jo prepotovali, so se poslovili od nje z najlepšimi ln nepozabnimi spomini; hkrati ao čutili potrebo, da pripovedujejo o nji tudi v javnosti. Byron, George Sandova, De Musset, Goethe, Wagner, Romain Rolland, Paul Bourget, Merežkovskij, na vse njih so globoko vplivale italijanska kultura, umetnost ln lepota. Maksim Gorkij je preživel velik del svojega življenja na otoku Capriju, a švedski pisatelj in zdravnik Axel Munthe si je izvolil Italijo za svojo drugo domovino ter jo v svojih spisih opisoval m opeval, poveličujcč obenem z zemljo in preteklostjo tud; italijanski narod,
Umljivo j*, da so hrvatski književniki takisto vzljubili to deželo. Kakor drugi, so tudi oni romali v Italijo ter pripovedovali
svoje spomine ln vtiske; od Antuna Nem-čiča je dolga vrsta takih literarnih ln umetniških romarjev, med sodobnimi predvsem: Milan Begovič, Miroslav Krleža, Ljubo Babič, Slavko Batušič. Nedavno sta izšli dve novi' knjigi takih potopisov po Italiji. V prvi pripoveduje Milan Begovič o svojih spominih na popotovanje po Italiji menda še 1. 1924., v drugi pa podaja Slavko Batušič svoje vtiske izza bivanja 1. 1937. Naj za danes prikažem Begovičevo knjigo in se v naslednjem članku vrnem k Batu&i-čevemu potopisu, saj sta oba vredna naše pozornosti.
Milan Begovič je krenil v Italijo po morju preko Ancone, kjer ga je sprejel italijanski pisatelj Mario Puccini, s katerim je vezalo pisca ožje prijateljstvo, že na prvih straneh tega potopisa izpoveduje Begovič svoj Čredo: »Nedvomno je v ljudeh nekaj močnejšega kakor so etnografske in politične meje: obstoji duhovna domovina, ki je široka in ogromna ter zajema irnogo več nego navdušenje in ljubezen do tesnega domačega ognjšča. In tedaj prenehaš biti državljan neke dežele, pa najsi ts je sicer še tako ljuba ter postaneš občan sveta. človek. Tovariš vseh, ki se bore, prijatelj vseh, ki delajo in brat vseh, ki trpe«.
S takim širšm in globljim miselnim in življenjskim pogledom se Begovič dobro počuti v tujini, vendar ne pozablja svoje domovine in se je nikdar in nikjer ne sramuje. V Pucoinijevi družbi občuduje veličastni gotski portal ankenske cerkve Santa Maria del Popok>, — portal, ki je delo hrvatskega kiparja Iz Ancone obišče sosedno Falconaro, kjer je tedaj bival Mario Puccini, ki je imel stike z Duhamelcm, G'dom, Julesom Romain som, Unamimom, Ibanezcm, Vlad. Nazorom, Knutom Ham-sounom, Zeromskim jn z madžarskim pit

*	Štirje odlikovane! s savojskim redom.
Kralj in Cesar je podpisal dekret, s katerim se podeljuje savojski red naslednjim š»irim polkovnikom: Attiliu Brunu, Giuse-ppu Angeliniju. Aldu Rossiju in Giannfi-lippu Cangmiju.
*	Zlata kolajna za junaškega pilota. Z zlato kolajno je bil po smrti odlikovan kapitan pilot Alberto Brondi iz Ferrare, ki je padel v zračni bitki nad Sredozemskim morjem 14. junija 1942.
*	Srn rt vitezov železnega Križa. Dne IS. anuarja je padel na severnem odseku vzhodne fronte nadporočnik Helmuth Kopp kot poveljnik čete v grenadirsksm polku. V nizkem napadu je dohitela smrt vodjo letela poročnika Štifterja. ki je bil na 482 letalskem poletu Oba častnika sta bila odlikovana z viteškim križcem železnega križa.
*	Zlata kolajna r.a Črne sra.iee nddelKa Tagliarm—♦ >. Črne srajce oddelka Taglia-mento s? rx>rijo na vzhodnem bojišču, so bile .'.a hrabro zadržanje pred sovražnikom odlikovane z zlato kolajno. Odkko-vanci so pokazali veliko vztrajnost in odpornost v borbah ob Donu.
*	Fašistična Befana v Berlinu. Tudi v Berlinu so obhajali, kakor poročajo italijanski listi, fašistični Betano žene italijanskih državljanov v Berlinu so ob tej priliki obdarovale otroke italijanske kolo-niie s primernimi darili.
*	Zapuščina, s katero naj razpolaga Duce. Ing. Mario Malavolti, ki je pred časom umri, ie napravil oporoko, da zapušča vse svoje imetje v namen, ki ga bo določil Duce. V primeru potrebe je testiral pokojnik svoje premoženje za obrambo domovine. Te dni je bila dražba inženjer-jeve zapuščine, katere se je udeležil v imenu vlade armadm general Chiappi Ar-mellini. Na dražbi so dosegli za pokojnikovo zaouščino izredno visoko ponudbo: nad 5 milijonov lir. V 10 dneh bo odločeno, komu bodo prodane inženirjeve nepremičnine. nato pa bo vnovčila zapuščino državna blagajna.
*	Velik sprejem pri sv. očetu. V sredo 3. februarja je bil v Vatikanu zopet velik sprejem, ki je trajal nad 4 ure. Papež je spreiel nad 4.000 vernikov, katerim je podelil" svoj očetovski blagoslov. Večini vernikov se je nudila prilika, da so papežu lahko poljubili roko. Med obiskovalci je bilo mnogo italijanskih vojakov in častnikov, nadalje precej invalidov, 500 parov novoporočencev in tudi nekaj otrok, s katerimi se je sveti oče ljubeznivo razgovarjal.
*	Sl°vo vseučiliščnikov v Triestu. Univerzitetni dijaki iz Triesta, ki morajo na poziv vojnega ministrstva odriniti pod orožje, so se pred odhodom k vojakom zbrali v sedežu triestinskega GUFa. kjer jih je sprejel in pozdravil namestnik Zveznega tajnika Melli. Dijaki so prisegli zvestobo Domovini, s pristavkom, da se bodo borili do končne zmage. Na koncu so vzkliknili Duceju in fašistični Italiji.
*	Delo društva Italia-Redenta. V Rimu je bila te dni skupščina društva Italia-Redenta, ki mu je v prošlem letu načel ova_ la vojvodinja Elena d' Aosta. O delu društva v preteklem letu je poročal senator Castelli. Društvo vzdržuje 310 šol s 15-000 otroki, šoloobvezni mladini je bilo razdeljenih nad 2,100.000 obedov. Poleg tega je društvo v lanskem letu imelo 419 večernih tečajev z 9.300 učenci ter še 523 tečajev z 10.000 učenci. Na koncu skupščine se je vojvolinja d' Aosta zahvalila za predsedstvo ustanove, ker ji zdravje ne dovoljuje, da bi ga izvrševala tudi v bodoče. Za predsednico organizacije je bila nato izvoljena vojvodinja Irena d' Aosta.
*	Smrt zadnjega ligurskega garibaldin-ca. V Sanpierdareni pri Genovi je umrl garibaldinec Eraesto Tadisi, ki se ie boril pod Garibaldijem za neodvisnost Italije. Tadisi se je rodil v Cremoni leta 1849 ter je opustil svojo čevljarsko obrt, da se je uvrstil v vrste rdečih srajc. B I je zadnji vetera« garibaldinske čete v ligursk1 pokrajini.
*	Za agrarno pavzdigo G"'iz'jskc pokrajine. Prefekt v Gorizii Ca vari je prošle dni sklical na sestanek vse agrarne č'ni-telje svojega področja ter ie z njimi v navzočnosti predstavnikov Stranke razpravljal o povzdigi kmetijstva. O strokovnih vprašanjih je poročal prof. M<\rsatK> načelni k agrarne inšpekcije. Govoril je o povečanju agrarne produkcije, za katero so dani potrebni pogoji. Po določitvi programa za letošnje leto je bil sestanek zaključen z vzklikom Duceju.
*	Novinarjevi doživljaji. V Zavodu za fašistično kulturo v Triestu bo predaval novinar Giuseppe Sclravelli, prostovoljec z balkanskega bojišča, o svojih dož:vljajih v sedanji vojni. Predavatelj bo čital tudi
pisma mladega fašista, ki je sodeloval v vojni pri Bir Ei Gobiju.
*	Izkopavanje Circa Massima. Na prostoru Circa Massima v Rimu pridno nadaljujejo z delom, da bi razgrnili največji hipodrom iz starega veka. Dela so že tako daleč napredovala, da se bo zastavljena na-logk najbrž posrečila. Ko bodo hipodrom odkopali, se bo v fceloti pokazal način, kako je bil cirkus sezidan, kar bo starino-slovcem v posebno uteho.
*	Zaključek tedna dalmazijsKe kulture. Kakor poroča Agit je bil nedavno zaključen teden dalmazijske kulture, ki ga je bil organiziral zavod za fašistično kulturo v Zari. Pri predavanjih so sodelovali mnogi predavatelji iz Kraljevine, ki so se zdaj zopet vrnili na svoja mesta.
*	O obisku guvernerja Bastianinija. Iz Spalata poročajo, da je izzval obisk guvernerja Bastianinija v spalatski provinci veliko zadoščenje med prebivalstvom. Guverner je ob priliki svojega obiska proučil vsa politična in gospodarska vprašanja dalmazijske province
*	Verdijeva mrtvaška soba na ogled. V Milanu so uredili sobo, v kateri je umrl skladatelj Giuseppe Verdi. Soba se nahaja v ulici Melzi d"Eril. Postavili so jo v stanje, v kakršnem je bila ob Verdijevi smrti.
*	Komet Whtppie-Fedtke na nebu. V sredo zvečer so prijatelji nočnega neba Imeli priliko opazovati komet Whipple-Fedtke, ki je bil viden celo s prostim očesom. Komet se je nahajal v bližini zvezde Beta Velikega Medveda ter se je nahajal na dan 3. februarja v oddaljenosti 200 milijonov kilometrov od Sonca ter 65 milijonov kilometrov od Zemlje. Komet ostane viden predvidoma tri dni, torej do sobote zvečer, potem bo pa zopet izginil Zemljanom izpred oči.
*	Lep uspeh mladih alpinistov. Trije
mladeniči, in sicer Dario Zani, Adriano Vi-seonti in Sandro Sgarella, člani GUF-a in GIL-a, so se pred kratkim povzpeli na vršac Punta d'Arbola, ki je veljal do nedavno za nepremagljivega. Za plezanje na vršac so rabili mladi alpinisti štiri ure. ki so bile zanje ure nezaslišanih naporov. Na povratku so jim 'predstavniki oblasti izrazili priznanje za doseženo zmago.
*	Smrt medanskega veleposestnika. V Medani pri Gcriziji je umrl nenadne smrti ondotni veleposestnik g. Leopold Torcš, dobro znan tudi med vinskimi trgovci v Ljubljani. Pokojnik je bil svak sodnika ljubljanskega vrhovnega sodišča dr. Gradnika. Prizadetim svojcem in sorodnikom naše iskreno sožalje!
*	Zopetna otvoritev srednjih šol. V kratkem se bodo zopet odprla vrata italijanskim srednješolcem, Id se nahajajo od polovice decembra na zimskih počitnicah. Listi poročajo, da se bo začel pouk na srednjih šolah v torek, 16. februarja. Do tega dneva bo zaključen tudi pouk za srel-nješolee po radiu, ki kaže v letošnjem letu prav zadovoljive uspehe.
*	Smrt generalnega direktorja SicUske banke. V Palermu je umrl nagle smrti dr. Giuseppe Dell' Oro, generalni ravnatelj in predse Inik administrativnega sveta Sicil-ske banke. Pokojniku je bilo komaj 53 let ter je na čelu Sicilske banke od leta 1932., za katero si je stekel velike zasluge.
*	Poroka hčerke akademika Federzon^ja. V cerkvi sv. Neže v Agoni pri Rimu je stopila pred oltar gdčna. Anslena Felerzo-ni, hči predsednika Kr. italijanske akademije. šenin je bil dr. Ferdinando Sciacca. Pri poročnem obredu je msgr. Amadeo Cantagalli novoporočencema sporočil blagoslov sv. očeta. Poročnega obreda se je udeležilo mnogo odličnikov in fašističnih prvakov.
*	Diamantna poroka. Zakonca Moglia iz S. Pola d' Enza pri Reggiu Emilii sta praznovala te dni 601etnico zakonskega življenja. Poročila sta se 2. februarja 1881, dva tedna potem, ko sta se seznanila. Ob 601etnici poroke se je zbralo v krogu diamantnih poročencev 48 družinskih članov in potomcev. Najmlajši .sin vzornega zakonskega para je ob tej priliki razdelil med najmlajše rodbinske potomce zavarovalne police s primernimi premijami.
» Sto let je u čakala. V Medasinu pri Vogheri je umrla stoletna Marija Zerbi. Do zadnjega je ohranila duševno in telesno svežino.
*	Usoda Neptuna v Bologni. Poročali smo že, da se pristojne oblasti ukvarjajo z vprašanjem, kaj naj store z Giambolo-gnovim kipom Neptuna v Bologni. Kip je v umetniškem oziru tako dragocen, da ga bodo spravili na varen prostor, na njegovo mesto pa bodo po najnovejših zaključkih postavili posnetek. Ljudje na ta način ne bodo prikrajšani za užitek pri gledanju
Giambolognove umetnine, ki bo Metana
natančno po originalu.
*	Dva padla nemška generala pri Stalingradu. Iz Berlina poročajo, da sta padla ▼ oblegovalnih bojih za Stalingrad na čelu svojih čet general v. Hardtmann in generalni major Stempel. Oba sta bila odlikovana z redom železnega križa.
*	Dvojčka, rojena v različnih dnevih. V Peieve di Teco se je primeril nenavaden družinski dogodek. Poveljniku odseka gozdne milice Kaltenhauserju je žena porodila 29. januarja sina, toda porod s tem še ni bil pri kraju. Naslednji dan je prišel na svet še en otrok moškega spola. Primer, da rodi mati dvojčka v časovni razdalji enega dneva, nI posebno običajem.
*	S strehe je padel. 52 letni Franceeco Jug iz Salcana je te dni popravljal neko streho, pa se je nagnil preveč nad praznino in je padel tri metre globoko. Poškodoval se je na obrazu in desnici, da so ga morali oddati v bolnišnico.
*	Usodno trčenje avtomobilov. V Gala-rati sta te dni trčila na avtostradi proti Varese Lagu majhen osebni avtomobil in tovorni avto. Pri trčenju je bila ena oseba ubita, ena pa hudo ranjena.
*	Huda cestna nesreča. V Tarantu se je primerila huda cestna nesreča, ki je zahtevala življenje dveh oseb. Neki voz a konjsko vprego, s katerim se je peljalo 10 oseb, je zadel v avtomobil, ki mu je pri-dirjal nasproti iz nasprotne smeri. Sunek je bil tako močan, da sta se dve ženski med potniki na vozu ubili, ostalih 8 pa je bilo ranjenih. Avtomobil je tako poškodovan, da nI mogel nadaljevati vožnje.
*	Nesreča na postaji Termini. 2elezniški uslužbenec Francesco Piccuto je bil zaposlen s premikanjem vagonov na postaji Termini pri Rimu. Nenadoma je pridrvela po tiru lokomotiva, katere Piccuto ni videl in se ji zavoljo tega tudi ni Izognil. Lokomotiva je moža podrla in tako poškodovala, da je podlegel ranam v bolnišnici.
*	Smrt v vreli vodi. žalostna nesreča se je primerila v družini Giuseppa Radaellija v Arosiju pri Comu. Dveletni sinček Vin-cenzo se je polil z vrelo vodo po obrazu in vratu, čeprav so fantička takoj odnesli v bolnišnico, je podlegel strašnim opeklinam.
*	Cetvorčke je povila. 31 letna Magdalena Monachini iz Delie pri Palermu je povila te dni četvorčke. Mati in novorojenci so popolnoma zdravi.
*	Tri smrtne nesreče v kamnolomu. Na Monte Neru pri Livomu so se primerili v ondotnem kamnolomu trije smrtni primeri. Medtem ko so delavci pripravljali velik kamen, da bi ga dvignili na prosto, je kamen zdrsnil po skaleh ter smrtno ranil de-
^rim_»'»_>' »_■ »_■—»___i—'m
DRAMA
Sobota, 6. februarja, ob 17.30: Začarana
žena. Red A. Nedelja. 7. febr.: Ob 14.: Petrčkove poslednje sanje. Mladinska predstava. Zadnjikrat v sezoni. Cene od 10 lir navzdol. Ob 17.30: Deseti brat. Izven. Cene od 15 lir navzdol. Ponedeljek, 8. februarja ob 15: Peterčkove poslednje sanje. Zaključena piedstava za Gill.
Ponedeljek, 8. februarja: zaprto.
*
Prihodnji teden bo premiera Goldonijeve komedije »Mirandolina,« v režiji J. Kovi-ča, v glavnih partijah: Mira Danilova v naslovni vlogi, Jan-vitez Rippafratta, Gre_ gorin - markiz Forlipopoli, Verdcnik - grof Albafiorita, Gabrijelčičeva - Hortenzija, Dejanira - V. Juvanova, Fabriaio - Gorin-šek.
OPERA
Sobota, 6. februaa ja ob 17: Thais. Izven.
Cene cd 28 lir navzdol. Nedelja, 7. februarja ob 16: »Traviata.
Izven. Cene cd 24 lir navzdol. *
J. Massenet: »Thais«. Opera v sedmih slikah. Osebe: Athanael-Primožič, Nicias-Lipušček, Palemon-Dolni6:r, suženj-Gre-gorin, Thais_HeybaJova, Krobila-Mlejniko-va, Mirtala-Polajnarjeva, Albina-španova. Dirigent: N. štritof; režiser: C. Debevec; zborovodja; R. Simone ti; koreograf: inž. P. Golcvin; scenograf: A. Gerlovičeva; načrte za kostume: J. Vilfanova.
V nedeljski »Traviati« bo pela vlogo Vio-lette Ivanka Ribičeva, Alfreda-Drago Čuden, očeta Germonta-Vekoslav Janko. OstaJa zasedba vlog je običajna. Po daljšem času bo pela Vicletto Ribičeva, ki je že ponovno z uspehom nastopila v tej partiji, v kateri prihaja njeno zrelo tehnično znanje do polne veljave, prav kakor njena velika odrska rutina v igri.
Otroci, ki so bili določeni za sodelovanje v mladinski opereti »Princeska in zmaj«, naij se javijo v nedeljo ob 10 v Operi.
In un campo scuola italiano: allegria di giovani alllevi in attesa del loro turno di volo V nekem italijanskem šolskem taborišču: Veseli mladi gojenci čakajo, da pridejo na
vrsto za vežbalni polet
lavce Amadorija, Macellija in Filippija. Čeprav so jih takoj potegnili izpod ruševin, so vsi trije umrli.
•	Umrl je, ko je ugotavljal stričevo smrt. V nekem skladišču pri Genovi sta stanovala pod skupno streho 381etni Cesare Do-menichini in njegov stric, 67 letni Giovan-ni Caprile. Nekega jutra je Caprile obležal negiben v postelji. Nečak je stopil k njemu, da bi videi, kaj se je zgodilo. Ko se je sklanjal nad mrtvecem, pa je tudi njemu nenadoma prenehalo biti srce. Strica in nečaka so položili k skupnemu počitku.
*	Zamenjali so kinin z bonboni. V Van-danu pri Borgomaneru je več otrok postalo žrtev usodne pomote. Iztaknili so v neki skrinjici pastile, vsebujoče kinin, ki so jih v domnevi, da imajo v rokah bonbone, pojedli do zadnjega, šele pozneje, ko je otroke obhajala slabost, so odkrili pomoto sladkosnedežev. Dva izmed otrok sta zaradi zaužitja kininovih pastil resno zbolela.
Ovca je vrgla štiri janjčke. Ovčjerejcu France3cu Gaban ju iz Canobiia je vrgla te dni ovca št;ri zdrave in močne mladiče. Primeri te vrste so pač redki.
9 S.
u— Nov grob. Po dolgi mučni bolezni je prem'ni 1 a s: proga zasebnega uradnika, ga. Mirni Kajfežcva. Za njo žalujejo soprog, sinček in drugo sorodstvo. K večnemu počitku bodo blago pokojnico spremili v soboto ob 15. iz kapele sv. Krištofa na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. Naj v m'ru počiva! Svojcem izrekamo naše iskreno sožalje!
u— Megla in vedrina. Ze dvakrat zjutraj je živo srebro spet zdrknilo pod ničlo. V četrtek zjutraj smo zabeležili —2.4° Celzija, v petek zjutraj pa —3.6° C. Po nevihti ra svečnico se je ozračje spet očistilo in imamo vedro, priielno zimsko vreme. V četrtek je bil pravi pomladanski dan. toplo je sijalo sonce in -se ie živo srebro dvignilo na 9° C. Snega ni več, ceste so se osušile, vode so upadle. V petek zjutraj pa je ljubljansko kotlino zalila gosta megla, ki se je držala še pozno dopoldne. Slana je zjutraj pobelila vrtove in travnike.
u— Dodatne živilske nakaznice za težake za mesec februar bo mestni preskrbo-valni urad začel del!ti po številkah potrdil tako, da pridejo na vrsto v ponedeljek S. t. m." potrdila s številkami 1 do 100, v torek 9. t. m številke 101 do 200, v sredo 10. t. m. štev lke 201 do 300. v četrtek 11. t. m. številke 301 do 400, v petek 12. t. m. številke 401 do 500, v soboto 13. t. m. številke 501 do 600 v ponedeljek 15. t. m. številke 601 do 700, v torek 16. t. m. številke 701 do 800, v sredo 17. t. m. štev:lke 801 do 900 in v četrtek 18. t. m. številke 901 do 1000. Od petka 19 t. m. dalje bo mestni preskrbovalni urad sprejemal reklamacije. Opozarjamo, da bodo upravičenci dobii dodatne živilske nakazn ee samo s potrdilom in to samo do 25. vsakega meseca, ko morajo biti nakaznice prevzete. Podjetja morajo še isti mesec vrn5ti potrjene sezname štev. HI. Urad posluje v ta namen vsak dan od 8. do 12. ure in od 15. do 18. ure v palači Bata, I. nadstropje, goba št. 3.
u— VirtuOz na čelu Anton Janigro, ki
bc koncentiral v Ljubljarl v ponedeljek, dne 8. t. m., je eden najslavnejših umetnikov na tem inštrumentu mlajše generacije. Njegov rod poteka iz Španije, iz de-
sateljem Babitaem. Falconara je Begovi-ču izhodišče za Loretto, Recanati, Urbino, Rimini itd. Odtod obišče tudi Puccinijev rodni kraj Senigallijo, kjer so se rodili Pij IX.. pesn;k Carducci in romanopisec Alfredo Panzhi. Tako literarno romanje je nadalje obisk Recanatjja, v katerem se ie rodil veliki Leopardi, nekoč preziran zbog svoje grbe, a danes slavljen tudi v domačem kraju. Potlej je Begovič obiskal mestece Fanum. s katerim je tesno združena zgodovina sloveče rodbine Malateste; tam je eno najlepš h gledaliških poslopij in Avgustov slavolok, a nekoč je na tem mestu Livij premagal Hasdrubala, kakor je pri Jesiju Sula potolkel Marija, a Pompej Brutove jn Sc'pionove čete. V Jesiju se spominja hrvatski popotnik tudi drugih zgodovinskih dogodkov, posebej še, da se je tu rodil kralj, pesnik in odpadnik Friderik II. Hohenstaufen. Tu je tudi rodni kraj slovečega skladatelja Giambattjsta Pergolese. Pri Pucciniju je Begovič »peznal francoskega pisatelja Valeryja Larbauda, kj je pisal eseje o Samuelu Butleru in Jamesu Joyceu ter obenem zbiral otroške igračke.
Iz Ancone je odrinil Begovič v zeleno Umbrijo, obiskal Assisi, Perugijo in Deru-to, znano po majelikah. Popotovanje v Leopardijev Recanati in v Assjsi je krasno opisano že- v nekem poglavju Begovičeve-ga zajetnega romana »Giga Baričeva«, v katerem slika portret konteja šime Simo-nija, — enega izmed G:ginh sedmih snubcev ' ter opisuje njegovo ljubezen do škotske' mladenke Jane. In prav to poglavje ni samo najlepše med vsemi ostalimi, marveč je sploh najlepše, kar je dosagamel napisal Begovič.
Svoj pet-pis kcnčuie Begovič v Benetkah, od keder je prav tako prinesel obilne
remtniscence. Tu opisuje tiziansko lepoto Benečank, nato pa nas popelje še v Ve-rono z njeno slovečo areno in dalje do Gardskega jezera, do mesteca Sirmione, kjer se poslovi od Italije, šepetajoč ji s hrepenenjem in nostalgijo: »Sušo in Italia bella.. «	—a (Zagreb)
Naš jezik
Nekaj odgovora na dr. černičevo samoraščo lovsko besedo
Ko siem prebral v »Jutrovih« številkah 12„ 14., 18., 20. in 24. tega leta dr. Čeroičev sprs Za našo samoraščo lovsko besedo, mi je prisilo na misel najprej, da smo rekli v rajnki Avstriji vojaku, ki je strumno pozdravil da je dobro odbil. Dr. Cernič bi skoraj gotovo našel za ta izraz prigovor, da se odbije deska, ki je na primer pribita na steno, aLi žoga ali sovražnik. In vendar je napravil vojaik pri strumnem pozdravu z roko kretnjo, kakor da bi nekaj odbil.
Spomnil sem se tudi onega profesorja slovenščine, k,i je črtal drugosolcu v »Bog- čuvaj« drugo besedo, češ da je srbska, nekaj stavkov niže mu ie pa pust M čirvamico. ker se je pomišlljal, da bi prekrstil to važno železniško hišico v varovalnico
Če odgovarjam dT. Čermiču. nt delam tega, da bi se zaplel v jezikovni prepir, ker mi je tako po večini nekoristno prerekanje neljubo, ampak zato, ker visoko cen;m njegovo jezikovno ve jen je in ne b' rad, da bi sc zaletel.
Nasproti dir. čeroiču trdim, da »dober pogled!« ni slab pozdrav, saj se izgovarjamo, ce zgrešimo žival, dia smo sJabo pogle-
dali. Nemški Anblick me nc moti, ker ne gre, da bi zametavali svoje besede.
Laž in lovska latinščina m isto. Lovec ne govori samo po latinsko, ampak lahko tudi laže.
Letače za zajčje noge m žličarke za zajčja ušesa niso moja iznajdba, ampak sem jih že našel v našem lovskem slovstvu
Dr. černič oponaša, da zajec ne leti. V tem n« prav. Neštetokrat so mi prišli ljudje na lovu pravit, kod je 'etel prepojeni zajec. Leti na primer tudi konj, zlasti siplašen. Letamo mi po ulicah, cestah, po polju in drugod, ne mislimo pa pri tem na 'etenje po zraku.
Pri bežečem ali letečem zajcu so najbolj značilne noge, od tod letače.
Dr. čenrč meni, naj bi se na jedilniku označevale zajčje noge z zajčjimi skoki. Jaz n-isem za to. Ce bi povabil našega preprostega človeka na večerjo na zajčje skoke, bi se aH ne odzval aH pa bi se doma pošteno navečerial, da bi ne ostal lačen pri zajčjih skokih. Zato ostanimo na jedilnikih pri zajčjih nogah.
Zajčja ušes« so podobna žlici, zato žličarke. Da nima Pleteršnak tega izraza za zajčja ušesa, nas ne more motiti kakor tudi to ne. da ima besedo žHčarka za Loffel-reiher. Koliko besed je. ki jih rabimo za dva ali več pojmov! Platalea leueerodia L je dobila v slovenščini in v nemščini svoje ime po žlroi podobnemu kljunu.
Za okence (pri racah, divjih petelinih, ruševcih in srnjadi) sem se odločil, ker nisem maral od dr. Cernriča predfaganega ogledala, ki je prevod nemškega lovskega izraza (Spiiegel) za to lisa Okno pozna tudi Erjavec.
Dr. černič se moti, da imamo okno samo tam. kjer more svetloba skozi. Okna ali okenca poznamo na primer tudi na vodi. Po navadi so temna, torej ne prosojna.
Okna ali okenca se svetlikajo na mračnem zidovju ali med vejevjem, kakor se svetlikajo aH bele pri v gozdu izpred oči izginjajoči divjadi omenjene pege, v katerih se nihče ne ogleduje.
Pega nima v našem jeziku samo pomena, kakor ji ga daje dr. černič. Za ' z jemo sicer priznavam sam pegatko. Ta med našo ku-retmo živeči ptič se imenuje zato tako, ker je njegovo sivoplavkasto perje posuto aH naškropljeno z večjimi ali manjšdmii belimi pegami.
Erjavec pravi pri divjem petelinu: trebuh je črn, belo pegast.
Dalje razlikujemo progaste in pegaste hijene itd.
Zapisal sem, da je okence srnjadi ob zadnjioi. Tu pomeni ta beseda After (gj. Pleteršnik), torej že prav ob zadnjici, ne na zadnjici. Za okenca pri petelinih je bodje, da rečem, da so na zgibe peruti.
O svrtkovi kosti se pouči lahko dT. černič v kaki naši veterinairski knjigi, scer zadostuje za pojasnilo pri dobri volji tudi P'etersnik.
Somerni ca prepone se imenuje po nem-'ko MitteIHnie des Zwerchfelles, kapica pa oberer Sack des Pansens. Oba izraza sem dobil od živinozdravnikov
Tudi nasajeno jajčasto obliko bi pojasnila dr. čeroiču v mojem slovarju slika, če bi ne mislil dr. černič samo na nasadna jajca. Jajčasta ofcHka rogov ima svoje nasadilo in se s tem raz'ikuje od navadne jajčaste oblike. (Konec prih.)
Dr. Janko Lok ar.
žele, ki nam je dala največje in najslavnejše čeliste vseh časov. Svoje študije je dovršil v Italiji z izredno velikim uspehom, udeležil se je pet velikih tekmovanj, med njimi enega mednarodnih, in vel no odnesel prvo nagrado. Dasi še zelo mlad (rodil se je leta 1918.) je koncertiral prav v vseh državah Evrope, bil dalje v severni Afriki in v Holandski Indiji. Iz vseh krajev je prinesel sijajne kritike, v katerih je zabeleženo, da ga koncertno občinstvo naravnost obožava in povsod so ga pozdravili kot enega največjih umetnikov na čelu. Jcnigro deluje selaj kot profesor čela in voditelj komorne glasbe na državnem ken-servatoriju v Zagrebu. Spored njegovega koncerta smo že priobčili, nekaj podrobnih besedi o skladbah, ki jih bo izvajal, bomo priobčili jutri. Koncert bo v veliki fll-harmonični dvorani. Začetek točno ob 18. Na prvovrsten umetniški užitek, ki nam ga bo nudil ta večer, opozarjamo. Umetnika bo spremljal pri klavirju pianist Marijan Lipovšek. Predprcd"ja v knjigami Glasbene Matice.
u— Instrukcije in priprava za privatne izpite. Novi trg 5 III. Staršem dijakov srednjih šol sporočamo, da nudijo brezposeln5 diplomirani filozofi uspešno in temeljito pripravo za šolo vsak dan od 8—11 in od 15—18. Enako pripravljajo privati-ste za privatne izpite čez dva razreda temeljito in vestno samo strokovnjaki za zmeren honorar. Inr°rmac:jo na šolah. Prijave vsak dan od 8—11 in od 15—16: In-strukrije in priprava za privatne izpite, Novi (Turjaški) »rg 5—III.
u— švigljeve si ke, ki so razstavljene v Kosovem salonu v prehodu Nebotičnika, vzbujajo sploSno pozornost. Umetnik nas povede v gostilno, od koder odkorakamo j ob Ljubljan:c: do Save in se nato znajde-j mo v Kamniški Eistricl. Od tu naredimo ' izlet do Rima in si lahko ogledamo lepoto j jutra ob Tiberi ln Villo B rghese. Zanmi-| ve so tudi ostali slike, večji del študije, j Razstava bo odprta le kratek čas.
u— Ne vladajte prošenj za službe pri mestni čfcčmi! — Mestno županstvo opozarja, da je vlaganje prošenj za karkršno koli službo pr; mestni obč;ni popolnoma brez upa na uspeh ter zato tudi najvplivnejše intervenc je pomenijo samo nadlego in potrato časa.
u— Učite se strojepisja. Novi eno-, dvo-in trimesečni tečaji (dnevni ali večerni) j.rično 8. februar ja, Desetprstna učna metoda. Specialna strojepisna šola: največja moderna strojepisnica, raznovrstni stroji! Učnina zmerna. Informacije in prijave dnevno. Zahtevajte nov prospekt; Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«, Domobranska cesta 15.
u— Strojnike in kurjače vabimo na članski sestanek, ki bo v nedeljo 7. t. m. ob 9.30 v prostorih Oddelka industrijskih delojemalcev PDZ, Miklošičeva cesta 22 L soba št. 6. Na sestanku se bo obravnavalo vprašanje kolektivne pogodbe in druge važne strokovne zadeve, zato pričakujemo zanesljive in točne udeležbe. — Oddelek industrijskih delojemalcev Pokrajinske delavske zveze.
u— Jezikovni tečaji — italijanski, nemški, francoski, v središču mesta pri Trgovskem učnem zaVodu, Kongresni trg št. 3, prično dne 6. februarja. Pouk dopoldne, popoldne ali zvečer (po želji) v začetnem, nadaljevalnem in konverzacijskem oddelku. Najuspešnejša in najnovejša učna metoda — diplomirani predavatelji. Vpisovanje in informacije dnevno do 19.	k
ZAPISKI
Dubrovnik v hrvatski literaturi. Profesor Un berto Urbani je v »Meridiflno <M Roma« z dne 24. januarja posvetil daljši članek knjigi dr. Davida Bogdancviča »Pregled hrvatske literature«, in siicer nje prvemu, 623 strani obsegajočemu delu, ki je dosegel nedavno tretjo izdajo. Priblnžno tretjina te knjige je odmerjena hrvatsk." literaturi v Daimaziji, predvsem v Dubrovniku. in prof. Urbani odkriva v njd mnoge podatke, ki utegnejo zanimat^ italijansko kulturno javnost, posebej še odmeve in vplive renesančne in baročne iiiterature v slovstveni tvornosti nekdanje dubrovni&ke republike
Zbitka mojstrskih del svetovne literature. Znana založba Bompiani je začela izdajati lani zb;rko zajetnih knjig z nasiovom »Pan-theon«. V nji so doslej izšle knjige: »Tea-tro spagnolo« z izborom najboljših dramat-skih del španskega slovstva od srednjega veka do danes, dalje v še večjem obsegu »Narratori spagnoli«. potem izbor ljubezenskih pisem italijanskih pisateljev, knjiga »Le sacre rappresentazioni italiane« zbirka nemških pripovednikov od začetka do danes »Germanica« ;n prav tako urejena zbirka ameriških pripovednikov z naslovom »Američana«. Slednji dve knjigi obsegata vsaka več kakor 1000 strani
Nemško pesništvo v italijanski obleki. Založba G. C. Šansoni v Firenzi je izdala več nemških pesnitev v italijanskih prevodih. Izšel je prvi del Goethejevega »Fau-sta« v prevodu V in cen ta Errante.ja. Isti prevajalec je tudi prevel nekaj proze in nekaj lirike Remerja Marije R^lkeja.
Nova razlaga
Mlchelangelovlh del
Ravnatelj Zavoda ra {jkovre umetnosti v Firenzi prof. dr Kriegbaum je imel nedavno predav nje o razmerju Michelangela do antike. Imenovani učonjak je eden iz-m.rj tistih umetnostnih zgodovinarjev, ki mu pomen* sila avene predstave več nego vsa literatura. Na podlagi tega spoznanja jc p rire^ ^r izrazil m ■sel, da ie delo in po-drbi vuikcga renjsirčnoga umetnika potrebno tonsli-ite revizije.
M"'chei;angek», pravi dr Kregbaum, je ime! najgciblji vpogled v bistvo antike ter je to spoznanje izrazi! v svoji plastiki ka-k'* nihče pred njim in nihče za n im Ta . velki sin Quattrocenta, ena največjih postav renesančne dobe. se je od >-ane mu-d ^fi brvil z antičnimi temami katere je. da se tako izrazimo, »prepesnjeval«. kakor to vidimo že v njegovi mladostni strukturi »Bitka Kontavrov«. Že ta relief kaže. kako se je Michelangelo učil umetnosti ob prizorih rimskih sarkofagov, pred stavi jajočrh bitke z barbari.
Kdor motri posamezne Micbehngelove kine. na primer Bacha. Davida Bruta, ter jih primerja s starimi vzori, kdor študira antične motive v kipih Matevža in Mojzesa, M h done na stopnišču, angela na Svetilniku v Bologni in drugih umetninah, kdor ni površno premišljeval spomenike Julija v Rimu in nagrobnike Medicejcev v Fiirenzr ta ve o Michelangelu prav malo ali nič. Od Spomenika papežev, predstavijajoeega Tragedijo življenja, je dovršil Michelangelo samo nekatere dele. Poznana sta nam od njib samo sužnja v Louvreu, katf-ra tolmači Kriegbaum kot alegorijo umetnost:. Ukle-nienca. kakor imenujejo neko Michetlange-lovo sku'oturo. pa označuje imenovani umetnostni zgodovinar navzlic silovitosti
forme kot personifikacijo arhitekture. Umirajočega, k; je mladestno lep ter drži g'a-vo sanjavo nazaj, sm itra Kriegbaium za po-O9ebljonost slikarstva.
Dr. Kriegbaum pravi tudi. da spada Skupina zmasfe v Firenzi k Julijevemu spomeniku. Ta k;p predstavlja po»seb'jenost zmage čednosti nad grehom. Se drznejre so razlage i.n hipoteze umetnostnega zgodovinarja v presoji grobnice Medictjcev v Firenzi. Prvotno je umetnik za ■ novail štiri grobnice, dovršri! pa je od nj'h samo dve. in sicer eno za Lorenza. drugo oa za Giu-liana di Medici. Kriegbaum pravi, da k tema dvema spomenikoma ne spadata skul-pturi, predstavljajoč' somrak in večer, temveč sta b;la ta dva kipa določena za okrasje spomenika Lorenza Magnifica, kjer ^toji danes Michelangeldva Madona. Mchelange-lo je hotel pri tem spomeniku ustvari ti personifikacijo ozemelj, ki si jih ;e podvrgel veliki Medicejec. V prvotni zasn*wi je bi'o. da bi ob vznožju teh ozemelj ležali bogovi rek. Neki osnutek kaže, da so re,- b:le zamišljene plosko ležeče postave na ravnini, ki pa ni bila n;koli izvrena. S tega vidika tolmač ene Michelangelove zasnove dobivajo v razlagi dr. Krregbauma popolnoma nov pomen.
Tudi za osnutek stropa v Srkstinsiki kapeli najde Kriegbaum svoje opravičilo v antičnih motivih. Trditev podpira z nekaterimi konkretnimi primeri, kakor sploh vse svoje trditve o Michelangelu. Kdor se po-bliže zanima za novo Kriegbaumovo tolmačenje Michelangelovih del najde podrobno razlago v knjigi »Michelangelo in antika«, ki jo je izdal zavod »Studiae Huma nit a tis« (Založha Harnack) v Berlinu
Na divjem Kavkazu
Rudolf Bach objavlja v nemških listih zanimivo pismo iz kavkaških krajev.
... Sinoči sem hotel pisati kljub temu, da sem bil do smrti truden in ves premrl — pravi pisec, ki je pod orožjem. — Želel sem podati sliko razburljive vožnje, ki jo imam za seboj. Toda na naši žagi se je parni stroj pokvaril. Električna luč je ugasnila, sveče, ki so zdaj menda povsod po svetu velika redkost, pa nisem mogel nikjer dobiti. Ni mi precjstalo nič drugega nego to, da sem šel ob osmih spat ter prihranil to pisanje za danes.
Pot, ki jo imam za seboj, je bila pravcata divja vožnja. Reči moram: zame, novinca. Iz našega stana v predgorju smo dirjali kakšnih 30 km južno proti dolini. V začetku smo imeli dobre ceste, ki so se pa slabšale od kilometra do kilometra. Vozili smo čez mostove, ki so se majali pod našo težo. preko mostov brez ograj, po vratolomnih potih mimo prepadov in slednjič smo dospeli do postajališča v dolini, kjer ima izhodišče žična železnica za tovore. To je bilo v pokrajini, ki nam je odkrila na vsakem koraku svojo veličastnost, divjost in fantastičnost. Kako naj jo opišem? Predstavljajte si gorski prelaz s tesnim prehodom, v vsej svoji podobi bizaren, spominjajoč na kitajsko gorsko tvorbo. Nekaj takšnega je bila naša pokrajina. In po nji smo se vozili tako, da smo zmrzovali, kajti imeli smo odprt voz, ki se je majal sem in tja, nas premetaval iz kota v kot ter nas spravljal neprestano v zadrego. Zdelo se je. kakor da sanjamo strašne sanje izza otroških let.
Moji vtisi s te vožnje so v kratkem povečani sledeči: Vodopadi preko navpičnih sten, ki se zlivajo po skalovju kakor srebrna belina. Med nje se meša težka, zamolkla vijolična barva poševnih prepadov, ki se pogrezajo v sence. Tu pa tam razveseli oko sočno zelenje macesna ali nežna bisernosiva barva brezlistih brez, ki se zde kakor fini okostnjak. Na drugem bregu leži naselbina. Hiše so naslonjene na naplavljeni prod in stoje tik hudournika. Zraven njih je postavljenih nekaj bornih ilovnatih koč, lahek plen za vsako povodenj. Nekoliko solidnejše je zgrajeno samo poslopje za izpiranje zlata, ki leži ob koncu doline. Nad pogoz-dovanimi vršaci, ki štrle nad mrzle oblake, sije kakor skozi tančico sončna luč, ki ozarja slepeče zasneženo gorsko teme v daljavi, toda čudovito čisto v obrisu. Na desni pa leži v prakameninah ves mogoč material: peščenec, skladi v podobi stolpov, skale, zidovi — vse to skupaj pa prerašča raznoliko grmičje.
V tej silni pokrajini, ki se zdi, da ne pozna zoba časa, opazi človek jedva sledove vojne: razpadajoče mule, ki gnijejo v reki ali pa so se iztegnile na koncu svoje trudnosti kar ob cestnem robu. Sledijo kolone tovornih voz, vojaški vozički, prihajajoči čez prelaze, kjer vlada že dolgo časa zima. Vsa ta vozila so močno obla-tena, kolesa so opečena od sonca, zdelana od kamenja, viharjev in trdot vojne — vse pa je tako čudovito živo, kadar se oglasi na njih beseda ali šala bojevnika. V nekem prepadu ob strani leže nakopičeni avtomobili, zbiti, sežgani, vsi rjavi. Sovjeti so jih zmetali v prepad in jih zažgali, da ne bi prišli nam v roke. Vmes so posejane lesenjače za delavce žične železnice, za silo zbite, vendar dovolj prostorne, zračne ter opremljene s primernimi napisi. Pod nekim pristreškom se kadi poljska kuhinja. Vse to preveva dih zime, ki prihaja z vršacev gora ter se meša s sapo temnih prepadov.
Tu smo na cilju. Naša vozača iztovorita vreče z voz, jaz pa stopim k Dieselovemu motorju za pogon žične železnice. Nekoliko prijemov vojakov, ki so določeni za to delo, par klicev in košara se premakne in dvigne nad sinjino zevajočega prepada. Vmes odmevajo klici kavkaških in bavarskih priganjačev mul in voznikov. Vse je tako živo, obenem pa tako sanjsko! Bile so čudovite minute, v katerih sem živel dvojno življenje. Bil sem globoko presunjen, čutil pa sem obenem neskončno težavno borbo naših proti ravnodušni neusmiljenosti gorske narave, ki v vojni celo podesetorja svoje zahteve.
Na povratni vožnji je vozač hitreje pognal vozilo, ker je hotel še pred večerom dospeti v precej oddaljeni kraj. Naslednji dan je imel namreč nastopiti dopust. Na nekem visečem mostu smo v gostem mraku doživeli še nekaj posebnega. Preobloženi tovorni voz se je na strmem ovinku prekucnil čez most proti robu reke in treba ga je bilo izvleči, popraviti, tovor pa preložiti Seveda je nastala velika zagata in tudi ne majhna zmeda. Kakor kača smo se zvijali skozi prostor in si utirali pot skozi procesijo pokorno čakajočih vozil. Morali smo brzdati svojo nestrpnost, toda nagrado smo prejeli na koncu, ko smo se zrinili naprej.
Ves premrl sem se izkrcal na cilju, toda kmalu sem si opomogel. V peči je prijetno^ prasketal ogenj, skuhali smo si čaj in ocvrli jajca. Iz domovine pa sem prejel zavojčke s sladkarijami in fotografijami
Berlinski kolodvori
Imena ali pojma glavni kolodvor v nemški prestolnici ne poznaimo. Razen anhailt-skega, potsda njskega, lehrtakegai, ste t finskega in gorliškega kolodvora, kjer se končujejo večje proge, je na področju VeLiikega Berlina še pet mestnih kolodvorov, kjer se ustavljajo lokalna vlaki Kolodvor na Aleksandrovem trgu je zdaj v vojni dobi izločen iz prometa. Kolodvor Charlotteniburg ni več cdhodna postaja za vlake proti Šle-ziji. Šlezijstki kolodvor na vzhodnem koncu Berlina pa potnikom proti zapadu, zlasti kadar je velika strsika s prostorom, še vedno služi kot vstopna postaja, kajti tam je vlak še prazen. Bistvu veiikomestnih prometnih postaj aliišč se približujeta le mestna kolodvora na Friedriehstrasse v središču Berlina in kolodvor pri živalskem vrtu, ki se ga poslužujejo stanovalci za,padnega Berlina. Oba kolodvora sta bila v zadnjih letih razširjena, pa tudi po svoji zunanjosti močno spremenjena; prezidave pa še niso končane.
Nespremenjen, kakor je biH za časa izročitve prometu je kolodvor v Charlotten-burgu, ki se ga poslužujejo z zapada prispeli potniki in tvori zanje nekaka vhodna vrata v glavno mesto, čeprav železniške naprave in okoldca nič kaj ne dajeta veliko-mestnega videza. M a'orni ost no učinkujejo že samo kolodvorski peroni in okoli 60 let staro postajno posiopje, čigar neposredna okolica vzbuja idilično naftrojenje ln ne daje nič slutiti o bFžira glavnega nemškega mesta Nespremenjen je tudi gori rte5 kolodvor na jugovzhodu Berlina, ki je še sta-re j šega da krm«, toda s svojim proče'jem.
obdkn in stebri učinkuje mnogo bodj mestno. V teh dneh praznuje svoj 751e>tnri jubilej; je trenutno najstarejši berlinstki kolodvor, ki še služi svojemu prvotnemu namenu.
Najstarejši in po svoji zunanjosti Se dobro ohranjeni berlinsiki kolodvor je skoraj sito let stari kolodvor na Cesta invalidov. Toda postajno poslopje je tako rekoč že v pokoju in služd samo za prometni "n gradbeni muzej, ka s svojo zbirko originalov in modelov daje nazoren vpogled v razvoj nemških železnic, vodniih oest in stavbarstva sploh. Kakih 75 let je staro postajališče vzhodne, kolodvor na Kiistrinovem trgu, od koder so nekoč varili vlaki proti Kirstrinu in Poznanju. Pslopje so odtegnili prometu in ga dald v službo umetnosti Prostorna dvorana služi danes za variete :'n lutkovno gledališče. Po vojem nastanku je okoli 100 let star fcudd šlezdjsici kolodvor, toda je bi'l medtem že znatno razširjen in njegova zunanjost temeljito spremenjena. Nekoč je služil potnikom iz Dolnje Šlezije kot izstopna postaja. Se manj spominjajo na prvotno ureditev naprave stettinsikega, an baltskega in potsdamskega kolodvora. Potsdameiki kolodvor je pred meseci praznoval 701etni jubilej. Postajno poslopje je že tretja stavba na istem mestu, medtem ko sta imela stettinsiki in anhaltstki kolodvor, ki sta stara po 60 let, samo po enega n redniik a.
T^neljit preokret za ves berlmsfld že-'ezrraki promet je nastopil z novo regulacijo nemškega glavnega mesta, ki predvideva samo dva velika kolodvora, in sacer ene- (
ga na severu, drugega na jugu. S tem po-
sta izginila iz mestnega središča predvsem potsdamskii in anbaltski kolodvor in naredila prostor za severo-južno že.ezmško os.
je največ ljudi?
•Na i\.iut.:>a.em pret^a ceti-iin* prebivalstva našega planeta. Prebivalstvo Kitajske znaša okrog 4ou milijonov, torej neprimerno več nego v katerakoli deželi na svetu. Pod Kitajsko je treba razumeti nekdanje kitajsko cesarstvo, k: je poleg prave Kitajske oblegalo še druge t >-Krajine, kakor Mongolsko, Mandžurijo, Vzhodni lurkestan itd. Od 400 milijonov živi okrog 380 milijonov v pravi Kitajski. Obrobne dežele so le redko naseljene. V pokajini Honau rde na štirijaSki kiiometer 22 krat več ljudi kakor na primer v Mandžuriji. Prebivalstvo Kitajske presega po številu prebivalstvo Severne in Južne Amerike, Airike, Avstralije in Nemčije skupaj.
'o številu prebivalstva pride takoj za Kitajsko Kusija s 180 miljoni Na tretjem mestu so Zedinjene države s 125 milijoni, potem ;-a Japonska s 100 milijoni prebivalcev. Britanska država je sicer večja od Kitajske, obsega namreč 13 nniijouov kvadralnib milj jn ima 441 milijonov prebivalcev, ki pa so raztreseni po vsem svetu in pripadajo uajiazl.čiiejšim narodom in plemenom.
V pravi Kitajsk; pride približno 20 ljudi na kvadratni kilometer, to je devetkrat oliko kakor v Zedinjenih državah. Ako bi spravjjj celotno prebivalstvo Z-dinjenih držav in traven še prebivalstvo Italije v državo Teksas, hi še v«.d-no ne bila tako gosto naseljena kakor dolina Jangtse ua Kitajskem. Kitajska obsega L- 7 ;n pol odstolka zemeljske celine, njeno prebivalstvo pa znaša 25 odstotkov vseh ljudi na zemlji. Na Kitajskem je v mirni dobi skoraj vsak košček zemlje izrabljen in vsak kvadratni kilometer, ako more na njem le količkaj rasti, obdelan. Vojni dogodki pa so seveda v teku let marsikaj opustošili.
Drobne zanimivosti
Kip Afrodite so našli. V podzemlju med ulicama Panlsperta in Mazzarino v Rimu, ki je last Bance dTtalia, so našli v globini kakšnih 8 m pod cestiščem kipec Afrodite. Odnesli so ga v narodni muzej. Kip je prav lepo izdelan.
Premestitev Michelangelovega kipa »Pie-ta«. V vatikanskih krogih so že ponovno razpravljali o premestitvi Michelangelove skulpture »Pieta«, ki se nahaja v baziliki sv. Petra. Gre za to, da bi se ldp namestil tako, da bi imel več osvetljave, za kar bi ga bilo treba nekoliko dvigniti. V zadnjem času je zopet neka umetniška komisija proučevala to vprašanje in prišla do zaključka, ki bo pomagal umetniškemu veledelu do večje veljavnosti
Kodco spanja potrebujemo?
V zgodnji mladosti potrebuje človek največ spanja, pozneje pa vedno manj. Enoletni otrok mora spati povprečno 18 ur dnevno. S štirimi leti se skrči potreba po spanju na 14 ur, 151etni deček potrebuje samo še 10 ur spanja dnevno, da se njegov organizem normalno razvija. Odrasel človek mora spati dnevno povprečno 7 do 8 ur. Pozneje pa potrebuje še manj spanja.. Starim ljudem zadostuje že 5 do 6 ur spanja.
Praznoverje o senci
Senca igra v ljudskem praznoverju mnogih narodov važno vlogo. Divja plemena verujejo, da je senca neločljiv del duše ali telesa. Zato ljudje prav posebno pazijo na to, da ne zadene njihove sence posekano drevo ali da je kakorkoli ne stisne. Močno razširjeno je to praznovarje med Indijci Vse, kar zadene senca pripadnika zaničevane kaste parijev, skrbno in temeljito osnažijo. Indijci pravijo celo, da senca parijev smrdi
Zibelka pod stropom
V Indiji je ponekod še razširjena navada polagati dojenčke v prvih mesecih v veliko slamnato mrežo pod stropom, kjer v miru leže. Ce pa postane dojenček nemiren, ga mati ali oče malo poziblje ln otrok se navadno hitro pomiri. Samo kadar mati otroka povije ali podoji ga vzame iz mreže. V mrežah pod stropom so dojenčki tudi varni pred kačami in divjimi zvermi, ki jih je v Indiji mnogo.
Najdaljša pesem
Izmed vseh pesmi kar so jih kdaj spesnili pesniki je najdaljši indijski epoe Ma-habharata. Na njem je delala dolga vrsta pesnikov, ki so pesnitev vedno znova nadaljevali. Epos obsega nad 100.000 stihov. Začeli so ga 500 let pred Kristusom, končali pa okrog 1.200 let pozneje.
IMIlilllflflfltSfSM^II
Vaše razvedrilo
naj bo „Dobra knjiga"
jiura®
Kdaj so odkrili čevlje?
Le malo ljudi je danes brez čevljev, nekoč jih je bilo pa le malo, ki so jih imeli. Bogataši in mogočniki pri nekdanjih preprostih narodih so si zavijali noge v kože, Rimci, Grki in drugi naprednejši stari narodi pa so nosili usnjene sandale, ki so bile z jermeni pritrjene na nogo. Zlasti boljši ljudje so imeli kar umetniško dragoceno izdelane sandale. Vendar je smel vsak nositi ramo sandale tiste oblike, ki je bila zsni določena. Nekateri so smeli imeti črne jermene, drugi pa na primer
H. B.
Moj raj
polmesečaste zaponke. Šele za časa rimskega cesarstva so prišle v veljavo sandale. ki so imele tudi pokrite prste in peto. Te sandale so prva oblika današnjih čevljev. Rimski vojaki so imeli trdne okovane sandale, ki se niso hitro izrabile. Še zdaj dobimo nekaj vzorcev po raznih evropskih muzejih. Izkopali so jih v krajih, kjer so nekoč gospodovali Rimci.
Toda čeprav so Rimci prišli že skoraj do današnje oblike čevljev, nečesa vendar niso odkrili: pete, kakršno imamo zdaj. To je odkril izumitelj šele štiri sto let pozneje. V srednjem veku so dostikrat dajali čevljem za današnje pojme strašno čudne oblike. Tako so se razširili v 12. stoletju »kljunasti čevlji«, kakršne vidite
na sliki Kljun, ki je njihov podaljšek, je bil pogosto dosti daljši od noge same. Potem so nekaj časa izdelovali čevlje z več decimetrov visokimi podplati, da so hodili v njih kakor še zdaj otroci na hoduljah. Zlasti vitezi so imeli na svojih ko-vinastih opremah zelo čudne oblike čevljev.
Vsakdo pozna škornje. Ti so nastali v času tridesetletne vojne in so bili takrat prav takšni, kakor so še danes. Na vrhu so bili navadno okrašeni z lepimi čipkami.
Svet. ki ga ljubim, kot carski vrt. kot zlato jezero žitna je njiva, ob njej pa reke srebro se preliva, plašč je sinjine nad vsem razprostrt
Šuma kraj hiše se knežje košati, v njej vitki brezi bor sladko se smejo sklanja se k nji in poljublja ji veje in njena krošnja z njegovo se brati
Steze kot niti vij6 se prek trat« ob njih pa logi so, gnezda in grmi. križi, kapelice in klanci strmi ki sončne žarke vsrkavajo zlate
Klasek rumeni se ženi s plavico, ki je pijana življenjske svetlobe sladke miline in sončne mehkobe — vsemu na veji kos poie zdravico
Pozneje pa so začeli oblike čevljev bolj in bolj poenostavljati dokler niso prišli do oblike, ki je zdaj v navadi
Kakor vidite, se je oblika čevljev zelo izpremenila. Kdo bi si mislil, da je bilo treba toliko iznajdljivosti in premišljevanja, preden smo dobili obuvalo, ki ustreza našim potrebam.
Darujte za Slepe!
Mara J. Tavčarjeva:
Lučka in dva ključka
Lučka je imela dva ključka od skrinjice, vse z rožami orisane. Tisti dan je sonce sijalo in žarke tople na zemljo pošiljalo, Lučka je bila vesela, lepe pesmice je pela in opazila, da ključka je oba izgubila. Vse je preiskala, vse igračke pre-dejala, vse kote je pregledala, če nista kje njena ključka dva. Lučka gleda, išče in še pod posteljo poišče. Ključkov ni in Lučko srčece boli. Na skrinjico se je ozrla in rekla ji: »Kako te bom odprla?« Pogledala je še v predalce, kjer se svetilo je ogledalce:
»Povej, zrcalce, Lučki, kje so njeni klju-čki!« Ogledalce-zrcalce se ie obrnilo in odgovorilo:
»Pojdi k čarovnici Lepotici, ta bo vedela, kje sta tvoja ključka dva.«
Deklica je šla k čarovnici Lepotici in rekla:
»Tak6 sem tekla, skrinjico odpreti se mudi, pa ključka sem izgubila, in kje sta zdaj, povej mi ti!«
Čarovnica Lepotica je vzela palico-ča-ralico, v roki jo je zavrtila in se Lučkine-ga žepa dotaknila:
»Bim, bom, tramtaram, ključka dva sta v žepu tam!«
Lučka v žep je potipala in se veselo zasmejala:
»Vsepovsod sem že iskala in pozabila, da sem v žepek jih vtaknila.«
»No, vidiš Lučka, zdaj sem našla tvoja ključka!«
»Čarovnica Lepotica, to zdaj rečem vam, takole čarati jaz tudi znam. Stip, stop, step, pa roko v žep!«
»Tak6 storila bi domS, čemu pa k meni si prišla? Ko vse lepo je narejeno in gladko urejeno, bi marsikdo dejai jaz tudi sam tako storiti znam.«
Lučka se je oprostila in zahvalila čarovnici Lepotici in šla domov po sončni Je stezici. Skrinjico je odklenila in se neznansko začudila:
»Kje so moje tortice od tetice Polonice? Kje naj jih iščem zdaj? K čarovnici grem brž nazaj!«
Lučka, pozabljiva bučka, med potjo se je spraševala, kam tortice je sladke dala. Zamajal se je jeziček in zapel je, kakor ptiček:
»V usta — žepek si jih dala, punčka mala, tam za tortice je kraj, ne dobiš jih več nazaj!«
Lučka je glavo nagnila in domov se je vrnila. Srečala je teto Ančko, dala ji je pomarančko, Lučka jo je v usta dala in se sladko nasmejala:
»Nate, zobki-biseri in jeziček, biserom kraljiček, vi ste moji, jaz sem vaša! Zdaj pa mirni do večerje se že kuha mlečna kaša!«
Usteca so se smejala, se bradica je majala, zobkom rekel je jeziček: »To za nas bo paša!«
In konec? Prazen lonec!
KAJ VEM? KAJ ZNAM?
71.	Kaj Je »teksaška mrzlica?«
72.	Kdo je nčil, da je Število bistvo vseh stvari?
73.	Kaj so planeti in katere poznamo?
74.	Križanka.
Vodoravno: 1. eden izmed glavnih praznikov, 8. oljka (tujka), 9. kazalni zaimek. 11. vzklik, priprava pri vozu, 12. mednarodna kratica za delo, skladbo, 13. skraj-
NIC NE DE
—	TI si bil včeraj na predavanju o sodobnem pojmovanju problema nesmrtnosti človeške duše. Alj al kaj razumel?
—	Nič, toda to nič ne de. Vstopnico sem namreč dobil brezplačno.
šano žensko ime, 14. oblika glagola iti, 15 zemeljski pomol v morje, 16. vsa (hrv.), 18. nikalna oblika glagola biti, 19. oblika elagola biti 20. časovni prislov, 22. poko-lenje, pleme, 24. veznik in pritrdilnica. 26 osebni zaimek, 27. tekstilna rastlina. 28. naslonica, 29. portugalska kolonija, 31. trgovski izraz za poravnane račune. 32 predlog, 34. fonetična oblika okrajšave za brazilsko prestolnico. 35. znak za prvino. 36. južnoameriška država.
Navpično: 1. močnejši ali šibkejši zračni tok, 2. italijanski spolnik, 3. ilovica, 4. ukrajinsko mesto. 5. rimski pozdrav. 6. predlog, 7. pravilna slovenska beseda za
»kist«, 10. ženski glas, 12. slavospev, 1«. mlečni izdelek, 17. ljudski izraz za pogana, 20. stolpec, vojaški oddelek na pohodu, 21. kazalni zaimek, 23. priljubljena vrtna cvetlica. 24. časovna enota, 25. žensko ime, Kettejev ideal, 29. postaja (franc.), 30. odločilna karta, 33. latinska kratica za rektascensijo, 35. grška predpona, ki daje
besedam nasprotni pomen.
• » •
Rešitve nalog 4. t. m.:
66.	Pravokotnik je pravokotni paralelo-gram, to je geometrični lik s sporednimi stranicami.
67.	Likovne ali upodabljajoče umetnosti so slikarstvo, kiparstvo, stavbarstvo in kot najmodernejša upodabljajoča umetnost umetniška fotografija.
68.	Črno in Mramorno morje (Marmar-
sko morje) veže Bos por.
*
69.	Kakšna čudna slika je to?
Ce posamezne izseke pravilno sestavimo, dobimo naslednjo sliko:
70. Sest zvonov bije.
če začne šest zvonov istočasno biti, toda z različnimi presledki med poedini mi udarci (prvi zvon vsako sekundo, drugi vsako sekundo, tretji vsake tretje ' t. d > bodo
vsi Istočasno zopet bili po 60 sovu vlah. Število 60 je namreč najmanjši skupni mnogokratnik števil 1, 2, 3, 4, 5 in 6,
ŠPORT
Med vrstami
Res je, da smo ta teden že precej papirja in prostora posvetili malemu tenisu na zelenih mizah, toda res je tudi, da smo prav iz te panoge na dolgu za nekaj mednarodnih izidov
z velikega turnirja v slovaški prestolnici,
kjer je najboljše moštvo čakalo bogato darilo nemškega športnega vodje von Tschammer und Ostena.
Kakor bo še v spominu, so na bratislavskem turnirju za srednjeevropski pokal
—	tak naziv je dobilo prej omenjeno darilo nemškega pokrovitelja — nastopili zastopniki obojega spola (razen hrvatskih deklet) iz štirih držav, in sicer iz Nemčije, Hrvatske, Madžarske in prireditelja. Glavno darilo so po tej borbi v četvero spravili Madžari, ki so nazadnje premagali Hrvate s 5:1, prav tako na prvo mesto pa so se plasirale tudi Madžarke, ki so v zaključnem srečanju odpravile Nemke tesno s 3:2.
Podrobna ocena po moštvih je bila naslednja: pri moških: 1. Madžarska s 3 zmagami in 15:1 igri, 2. Hrvatska z 2 zmagama in 11:8 igram, 3. Nemčija z 1 zmago in 7:11 igram ter 4. Slovaška brez zmage z 2:15 igram ter pri ženskah:
1.	Madžarska z 2 zmagama in 6:2 igrama,
2.	Nemčija z 1 zmago in 5:3 igram ter
3.	Slovaška brez zmage z 0:6 igram.
Tudi v vseh ostalih konkurencah — v
igrah posameznikov odnosno posameznic ter v dvoje — so se v štirih zaključnih nastopih uveljavili predstavniki Madžarske (eden od njih je bil tudi v Ljubljani, znani Harangozo iz Subotice), tako da je edino končno zmago za vse ostale udeležence slavila Dunaj čanka Truda Pritzi za Nemčijo, ki je v finalu v ženskem sin-glu porazila madžarsko prvakinjo Mariko Koloszvary.	^
Zanimivo primerjavo,
ki je vsekakor predvsem sezonskega značaja in tudi sicer po svoji vrednosti ne spada med velika odkritja športno-teh-ničnega proučevanja, objavljajo nemški listi v zvezi z italijanskim prvenstvom v hitrostnem drsanju, pri katerem spet niso bili prekošeni stari rekordi v tej športni disciplini na ledu in v kateri je še zmerom državni rekorder na progi 500 m Bruno Celotti s časom 47 sekund.
Sestavljalcu te primerjave je ob či-tanju teh podatkov prišlo na misel, da je znana norveška zimska športnica Laila Schou-Nilsen pre drsala pol kilometra dolgo progo na ledu v času 46.4 in je torej po vseh obstoječih teorijah boljša od najhitrejšega Italijana na ledu. Seveda bi bilo treba za natančno primerjavo drugačnih preskušenj kakor samo primerjanja suhih številk; če bi oba postavili na start v enakih okoliščinah in ju spustili v boj, bi bil verjetno končni izid čisto drugačen.
Toda ne glede na to je vredno razmisliti o nekaterih drugih vprašanjih, ki jih je ta računar rezultatov s severa in juga sprožil ob tej nekoliko ponižujoči ugotovitvi za tega predstavnika močnega spola. Mož pravi namreč v nadaljnjem čisto pravilno, da se ni t^eba čuditi, če so italijanski izidi v športih na ledu pod onimi, ki jih lahko postavljajo severnjaki. Res je sicer, da imajo na severu svoje domovine mnogo krasnih terenov za smučanje in tudi v Milanu najmodernejše umetno drsališče, toda vse to je le še mnogo premalo, da bi se moglo majhno število dobrih zimskih športnikov meriti z onimi množicami iz skandinavskih držav. Ce bi recimo nekega dne — pa to še ne bo tako kmalu, ker se take velike meteorološke spremembe, hvala Bogu, uveljavljajo samo po stoletjih ali tisočletjih
—	zamrznila vsa severnoitalijanska jezera, potem ne bi bilo več dolgo, ko bi Italijani — navdušeni za šport, kakor so — kmalu imeli tudi svoje najboljše drsalce na svetu.
Slednjič omenja isti vir še eno okoliščino, ki je tudi važna za presojo, zakaj športi v kritih prostorih v Italiji ne uspevajo tako kakor enake prireditve na prostem. Italijanski športniki in tudi občinstvo, ki jih hodi gledat in oboževat — ljubijo pri tem prostost in čisti zrak; prav odtod izvira na primer, da ima celo kolesarski šport kljub ogromni razširjenosti vse svoje prireditve samo na prostem, dočim pozimi sploh ne dela. xsaš obratno je stanje v Nemčiji in še po nekaterih severnih državah.
Ne glede na vse te naravne ovire pa Italijani seveda niso prav nič maloduš-ni glede svojih uspehov v hitrostnem drsanju. Kakor so svoje igralce v hokeju na ledu dvignili iz skromnih početkov do izredno močnih predstavnikov vse Evrope, tako računajo z vso gotovostjo tudi o svojih hitrostnih drsalcih.
•
Za eno točko so dobili 14 koles, tako se glasi kratko in jedrnato skoraj neverjetna
vest, da je nogometno moštvo Lftroraa t
eni zadnjih tekem za točke od neke tovarne prejelo v dar
14 novih krasnih koles,
ker je — kakor je želel širokogrudni darovalec — dalje ostalo na vrhu tabele, čeprav v onem usodnem srečanju ni doseglo več kakor skromen izid 1:1 v tekmi s komaj nevarnim Barijem. Strašno slabo se je godilo oni dan Livornčanom in eno minuto pred koncem tekme so gostje vodili z golom v dobro, tako da so vsi že obupali, da bi obdržali vodstvo in dobili krasna kolesa, ki so jih, nova kakor iz škatlice, čakala v hotelu. Potem je prišla najbolj dramatična zadnja minuta! Eden napadalcev se je vrgel v drzno akcijo s krila in res je srečno pogodil vrata. Izid je bil izravnan, Livorno je ostal prvi v razpredelnici, 14 ljudi (to je 11 igralcev, trener, rezervni igralec in vodja sekcije) pa je pet minut nato odpeljalo domov nova kolesa.
Podobno anekdoto pripovedujejo iz Milana, kjer je velika krojaška Irša izdelala krasno novo obleko in jo obljubila najboljšemu igralcu v tekmi med Ambrosia-no in Vicenzo. Darovalci so seveda mislili tako, da bo v novi obleki hodil kdor koli izmed domačih igralcev iz Ambrosiane, toda razsodišče, ki so si ga krojači izbrali sami po svoji volji, je prisodilo najboljšo oceno enemu iz Vicenze. Tako je srednji krilec Vicenze Santagiuliana, ki spada v ostalem tudi med stebre italijanske juniorske reprezentance, prišel do nove obleke — v znamenju velikega navdušenja, ki vlada za okroglo usnje po vsej Italiji.
V	hokeju na ledu zadnji čas — zaradi muhaste zime — ni šlo preveč veselo. Zelo veselo — ali žalostno, če hočete — je bilo na nekem ribniku v mrzli in za hokej posebej navdušeni Švici, kjer sta se čisto zares merili dve hokejski moštvi. Proti koncu druge tretjine igre je nenadoma nekajkrat počilo in ledena ploskev se je prelomila v dvoje. Vsi igralci s sodnikom vred so zlezli v vodo. Na srečo je bilo vode malo in so se tako lahko kmalu izkobacali iz neprostovoljne kopeli.
Ker smo že pri hokeju na ledu, zapiši-mo še dva izida celovških mojstrov v tej panogi, ki so v soboto in nedeljo igrali z Nemci iz Prage; prvi dan so zmagali gostje s 4:3, dan pozneje pa so domačini dobili igro z 2:1.
*
V	Pragi je umrl najstarejši član mednarodnega olimpijskega odbora Jifi Guth-Jirkovsky, ki je bil zadnji izmed živih delegatov, ki so se dne 23. VI. 1894 udeležili zgodovinskega kongresa na Sorbonni, s katerega je šla v svet ideja modernega olimpizma. Mož je bil do zadnjega živahen in je še pred kratkim pisal svojemu prijatelju Edstromu na Švedsko, da se že zelo veseli na proslavo petdesetletnice CIO v letu 1944. Zdaj je prekmalu odšel za predsednikom Coubertinom!
Iz Spodnje štaferske
Gostovanje italijanskega umetniškega
para. Slavni italijanski pianistovski par Rio in Grigoria Nardi, o katerem smo poročali, da je z velikim uspehom nastopil v Celovcu, je prišel gostovat tudi na Spodnje Štajersko. Koncert je bil preteklo sredo zvečer v Gotzovi dvorani v Mariboru.	' -«5 m
Ljudsko gibanje v Mariboru. V drugI polovici letošnjega januarja so bile pri stanovskem uradu v Mariboru zabeležene nekatere zanimive številke. Rodilo se je 40 dečkov in 35 deklic. Skupno je torej bilo 75 porodov, smrtnih primerov pa so v istem času zabeležili 62. Vmes je 5 mrtvih novorojenčkov. Porok je bilo 25, njih število v letošnjem predpustu še
stalno rsstc.
Novi grobovi. V Dogošah pri Mariboru
je preminila 611etna posestnica Marija Petkova, rojena Viher. V Spodnjem Rad-vanju je umrla komaj 17 let stara zaseb-nica Marija Planinškova. V Mariboru pa so umrli 831etni občinski upokojenec Urban Rozman, 731etna zasebni ca Terezija Pap-stova, po rodu Maramtova in 761etna vJova upokojenca državnih železnic Antonija Wusserjeva, po rodu Skoblova. V Studencih je umrla 461etna hišna posestnica Terezija Rozinova, po rodu Romihova, na Pobrežju pa 601etni železničar v pok. Anton Kokol. V Mariboru so umrli: 581etna posestnica Apolonija Rojkova iz Vurberka, sin strojevodje Ervin Domian, zasebnik Franc Pisk in 691etni upokojeni višji nal-zornik Martin Ofnar. V Trbovljal je umrla v visoki starosti 84 let upokojena pcšta-rica Toni Vartolova. Pokopali so jo na svečnico.
Voditeljsko zborovanje v Brežicah. Pred dnevi je bilo v Brežicah mesečno zborovanje strankinih voditeljev. Na sestanku je govorila gdč. Fischerjeva o poklicnih možnostih mladine. Poudarjala je zlasti pomen kmetijskega in gospodinjskega po-aica.
Ob priliki 10 letalce prevzema oblasti so bile na vseh mariborskih pokopališčih spominske proslave. Svečanosti na pobre-škem pokopališču je prisostvovala vojaška godba In odposlanstvo vojske. Venec je položil okrožni vodja Mihael Strobl. Tudi na studenškem in radvanjskem pokopališču so bili položeni venci v spomin padlim
Omejitev teže za vojaške pakete. Da bi
Ml železniški vozni park v čim večjem obsegu na razpolago za vojsko, je bila teža vojaških paketov omejena na 100 gramov. Do 31. marca letos pošte ne bodo sprejemale težjih paketov.
V Ponikvi je bil nedavno pester večer, na katerem so zbirali prispevke za zimsko pomoč. Prireditev je obiskalo okoli 200 ljudi. Za spored in dobro voijo je skrbel godbenl trlo. Nabrana je bila čedna vsota 2259 RM.
Nesreče. 44 letni zidar Miha Kovačič z Meljske ceste v Mariboru je padel pri delu in se nevarno polomil. Nadalje se je pri padcu polomila 57 letna posestnica Antonija Bračičeva iz St Jerneja pri Konjicah. Levo nogo si je zlomila 60 letna viničarka Terezija Recekova od Sv. Jakoba.
Z Gorenjskega
V	litiji je bil nedavno prvi obratni apel uslužbenstva državnih železnic. Sestali so se uslužbenci kolodvorov v Litiji in Savi. Načelnik iz Litije g. Križan je javil krajevnemu skupinskemu vodji navzočnost vseh uslužbencev, kolikor niso potrebni pri službi.
V	Medvodah je zadnja cestna zbirka za zimsko pomoč vrgla doslej najvišji znesek 1518 RM. Zbirali so vsi funkcionarji Stranke kakor tudi ženska skupina.
V	Naklem je bil nedavno sestanek krajevne skupine. Krajevni skupinski vodja M. šeršak se je zaslužnim sotrudnikom zahvalil za sodelovanje in dal navolila za bodoče delo. Dosedanja ženska voditeljica Lupoškova je zaradi službenih zaprek odložila svoje mesto, njena naslednica pa bo ga. Pavla Drobeževa.
Na Jesenicah je bil pri KID mladinski sestanek, ki se ga je udeležil tudi generalni ravnatelj Noot. Mladinski volja Kre-bitz je orisal naloge gorenjske mladine kot člana mladine nemškega rajha sedaj in v bodočnosti.
Mestni pevski zbor v Kranju. Na nedavnem posvetovanju v Kranju, ki so se ga udeležili okrožni vodja Kuss, kranjski župan in zastopniki kulturnih ustanov, nadalje zastopnice ženstva tn člani kranjske godbe, je šolski svetnik Rainer obrazložil potrebo po mestnem pevskem zboru in nazadnje proglasil njegovo ustanovitev.
Nesreča kolesarke. Dne 30. januarja se
je v Domžalah s kolesom ponesrečila delavčeva žena Marija Mrkunova iz Trzina, Na poledeneli cesti ji je spodletelo kolo, da je padla in si zlomila desno nogo. Prepeljali so jo v bolnišnico na Golnik.
ULTIMAT
—	Gospod Klepetec, vidim, da se že leto dni sučete po naši hiši; zdaj mi je vaše napote več nego zadosti. Izvolite se odločiti za roko moje hčere ali pa za nogo mojega moža.
STRUP IN PROTISTRUP
—	Kaj je bil vzrok, da ste se ločili od prve žene?
—	Ah, naveličal sem se ie, ker mi je zastrupljala življenje.
—	Tako ln zdaj se vr.ovlč ženite!
—	Ženim se zato, ker vsak strup zahteva protistrupa.
MANJŠE ZLO
»Gospod, že osem let ljubim vašo hčer, zdaj pa bi vas rad prosil za njeno roko.<
»Hvala bogu, da prosite samo za njeno roko. Bal sem se že, da hočete prositi za njeno doto.«
POMENEK MED ZAKONCEMA
»Reci mi, nesnaga, kako se imenuje človek, ki prebije vse dni in noči po gostilnah in kavarnah.«
»Draga moja ta človek se imenuje natakar.«
Mali oglasi
kil ittro L
L —JO. m OA tn prov. takso —jBO. m dajan]* naslova >. Naj manj il iznos aa te oglase Je L 7.—. — Za ftenltve ln dopisovanja Je plačati L 1.—, m vse druge oglase L —M sa besedo, ca dr?., is prov. takso L —SO. m dajanje naslova ali tlfro L S.—. NajmaajH Iznos aa te oglase Je L 10.—.
Hišni posti
iščejo službe
Mlado dekle
sprejmem za pomoč v gospodinjstvu k 2 članski družini. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Takoj^_1811-1
Gospa
Išče službo. Obavlja vsa hišna dela in dobro kuha. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Administracija«.	1821-1
Hišni posli
dobijo službo
Postrežnico
sprejmem za nekaj ur dnevno. Cesta v Rožno dolino 24.	1773 la
Kuharico
ki bi opravljala tudi druga dela iščem. Naslov v ogl. odd. Jutra.
1703-la
Mlado dekle
pridno, za vsa hišna dela in za pomoč v trgovini sprejmemo tako]. Ponudbe na ogl.- odd Jutra pod »Pošteno dekle«.	1696-la
Strežnico-služkinjo
zanesljivo, snažno, vajeno vseh hišmn posiov, iščem 5 dn> tedensko. Dam plačo, stanovanje, vso oskrbo, bolniško blagajno. (3 osebe, nastop takoj). Resljeva 18-TI, desno.	1715-la
Dekle z otrokom
dobi službo. Stanovanje v hiši. Hrana in plača dobra. Ponudi be na ogl. odd. Jutra pod »Zanesljiva«.	1764-la
Postrežnico
gospodinjsko za ves dan sprejme družina. Vprašati pri Skok »Pri Leva«.
1753-la
Vrtnarstva
in gospodarskih del vajenega moškega sprejmemo za trajno delo. Naslov v ogl. odd. Jutra.
1752-la
Postrežnico
veščo navadno meščanske kuhe in drug'h gospodinjskih del. za ves dan s hm no iščem za takoj. Plaia dobra. Hranilnika c. 3/11. 1741-la
Sprejmem takoj
vestr.o in potteno dekle k otrokom. Naslov v ogl. odd. Jutra. 1765-la
Služkinjo
ali postrežnico za ves dan. pr dno in pošteno, veščo nekoliko kuhe in d~ug h gospodinjskih poslov sprejmem takoj Naslov v ogl. odd. Jutra.
1804-la
Gospodinjsko
pomočnico
Iščem. Naslov v vseh posl. Jutra.	1821-la
se na
romane
Dobre knjige!
I Tapetniškega
vajenca
sprejme Rudolf Radovan, Mestni trg 13. 1694-4*
Frizersko vajenko
ali brivskega vajenca, iščem. Salon Pliverič, Frančiškanska 3. 1712-44
Sedlarskega
ali t»rb:;rskega vajenca sprejmem takoj. Giavč, Tržaška cesta 9. 1698 44
Vajenko
za damsko obrt sprejme Ogrin Pred škof:jo 6.
1755-44
Mesto vajenca
v trgovino ali kavarno z vso oskrbo išče.t.. Cenjene ponudbe z navedbo pogojev na ogl. oddelek Jutra pod »Takoj«.
1726-44
Uradništvo
išče službe
Uradnica
išče zaposlitve pri trgovcu ali v kaki pekarni za lepljenje krušnih kart. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Zaposlitev«.
1733-2
Medicmka
išče kakršno koli zaposlitev, ker je brez sredstev. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Medicmka«.	1739 2
Uradništvo
dobi službo
Inženirja-kemika
s prakso v stroki išče kemično farmacevtska industrija. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Laboratorij«.	1740-2a
Zaslužek
šivilja
gre šivati na dom. Naslov v ogl. odd. Jutra.
1736 3
mu j
Umivalnik
z umivslno garnituro prodani. Naslov v cgl. odd. Jutra.	1808 6
Vodovodne cevi
Vi cole in pripadajoči materijal se poceni proda (večjo količino. Iler-šič, Rimska c. 13. 1855 6
Poljske tračnice
7 kg profil, 2000 m, 29 vagonetov. % m/" in DieseMo!-.omotiva Oren-stein & Kolpel, malo rabljeno se ugodno proda. Ileršič, Rimska c. 13.
1851-6
Štedilnike
razprodaja
različne velikosti po zni-ž mi ceni. Gasogeno Merkur, Puh ar Jeva 6. 1851-6
Opremo
za pisarno prodam. Naslov v vseh posl. Jutra.
1836-6
Prodam
15 oljnatih umetniških slik po zelo nizki ceni. Naslov v vseh pos!. Jutra.	1826-6
Otroške vozičke
najbolje prodaste, kupite ali zamenjate pri »Prometu« (nasproti Kržan-ske cerkve).	1729 7
Biciklje, tricikelj-gume,
karbid, vreče in motor na kolesa, kupimo. Plačamo zelo dobro. Gaso-peno Merkur, Puharjeva 6.	1850 7
Šivalni stroj
rabljen in otroški voziček kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Plačam«.	1728-7
Kolesa
Moško kolo
tehtnico do 15 kg. prazen sodček in vodovodno izlivko, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Rabljeno«.	1814-11
Samsko sobo
zelo lepo, s posteljo, oto-mano preprogo itd. za 4500 lir, naprodaj. Su-šteršlč, delavnica za tri-ctklje. Blewesova 13. Figovec, levo dvorišče.
1864 12
Pridelki
r/ij
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom išče mirna, boljša gospodična v stalni službi. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Event. s hrano«.
1869 23a
Glasbila
Pomaranče
in suhe gobe prodaja Gospodarska zveza v svojem skladišču na Blei-weisovi c. št. 29. 1852-33
Seno in slamo
kupuje Gospodar, zveza v Ljubljani, Bleiwesova C. št. 29.	1853-33
V najem
Gostilno
dobro idočo. v Ljubljani ali pa v bližnji okolici vzamem v najem. Ponudbe pod »V najem« na ogl. odd. Jutra.
1780-17
Lokali
Lokal
se odda 1. marca za ma-nufakturo Židovska ul. 6.	"	1868-19
[JlilL
Enosobno
stanovanje
po možnosti v centru mesta iščeta starejša zakonca brez otrok. Mirna in točna stranka. Naslov v ogl. odd. Jutra.
1730 215
Stanovanje
ali prazno sobo iščem. Ponudbe pod »Sončno« na ogl. odd- Jutra.
1797-21a
Pianino ali klavir
kupim. Naslov v vseh posl. Jutra-	1865-26
Izgubljeno
Reven dijak
je izgubil 27. L pop. 1 m blaga za hlače od Masa-rykove c. do Vilharjeve. Poštenega najditelja prosim da odda v upravi Jutra.	1866-28
2 mešalca betona
500 litrov in 150 litrov kompresor »Flottmann« in avtomatična Garvens črpaljka za večji obrat se ugodno proda, ileršič, Rimska c. 13.
1857-29
NOVOST!	NOVOSTI
Polnojarmenike
labilne in Stabilne. 600 in 700 mm, švedske iz najboljšega materij al a, Jako poceni in kratkoročno dobavljivi pri zastopstvu: Ileršič, R m<ka cesta 13.	1856 29
1000 lir nagrade
dam onemu, ki mi pre skrbi 2-?obno stanovanje s pritiklinami. Naslov v vseh pesi. Jutra.
1848-21a
Šivilja
išče enosobno stanovanje ali prazno sobo tudi podstrešno. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod M ma 44c	1738-2la
Sobo odda
Opremljeno sobo
strogo sepirirano oddam. Naslov v ogl. odd. Jutra.
1810-23
Sobico
oddam gospodu. Naslov v vseh posl. Jutra.
Razno
Razne usluge, informacije vseh vrst, prevode, prošnje in vloge v italijanščini, razmnoževanja izvršuje »SERVIS BIRO«, Sv. Petra cesta 29.
Filatelija
Filatelisti
Ugodno naprodaj več serij novejših znamk. Informacije dobite v drogeriji »Adriji«, feelen-burgova 1.	1807-39
Ogromna večina oglaševalcev se obrača na
,<JUTROV" OGLASNI ODDELEK
Zahvala
Ob svežem grobu svojega dobrega soproga ln očeta, gospoda
Franceta Pihra
uradnika Visokega komisarijata
izrekam vsem najprisrčnejšo zahvalo. Posebno zahvalo pa njegovemu zvestemu prijatelju Jožetu Verovšku, ki nam je stal v najtežjih trenutkih ob strani. Vsem, ki so prišli rajnka kropit, darovali vence ter se udeležili pogreba v tako častnem številu, naj Bog obilo povrne.
V Ljubljani, dne 5. februarja 1943.
GLOBOKO ŽALUJOČA 2ENA Z OTROCI
P. G. VVodehoose :
JETNI SA
Homaristi¥efi roman
..« je
»Nu da. Kakopak... Razumem... Ali neodločno začel.
Kay mu je položila roko na ramo.
»Ubogega starčka ne smeva užaliti,« mu je šepnila. »Prehudo bi mu bilo.«
»To je res, a hotel sem reči...«
»Ne,« mu je Kay odločno zaprla usta.
»Pa stori, kar te je volja.«
Sam se je polagoma vežbal za dobrega zakonskega moža.
Gospoda Corneliusa sta našla v sprejemnici. Z dobrohotnim očesom moža, ki ljubi zvok svojega glasu in vidi pred seboj voljne poslušalce, je pogledal mlado dvojico. Nato je pobral s tal rjavo usnjeno aktovko, jo vestno in natančno odprl ter vzel iz nje zavoj v rjavem papirju. Ko je odstranil to viro, se je pokazala mehka plast časopisov, izpod te še ena, in nazadnje je prišel na svetlo s strojem izpisan zvezek, povezan z vijoličastim trakom.
»Zgodba starega Finglassa se omenja v sedmem poglavju moje knjige,« je dejal.
»Samo eno poglavje nam boste prečitali?« je vprašal Sam, in žarek upanja mu je posvetil v dušo.
»V tem poglavju,« je nadaljeval gospod Corne-lius, »sem popisal moža od prvega trenutka, ko je stopil v mojo pisarno: moje vtise o njem, njegove besede in druge podrobnosti. V devetem poglavju pa...«
»V devetem poglavju!« je z grozo vzkliknil Sam.
»Mislim, da pač ni treba čitati tako daleč, glede na to, da ni stari Finglass nikoli...«
»V devetem poglavju,« je gospod Cornelius neusmiljeno nadaljeval in si nasadil velike rožene naočnike, »v devetem poglavju sem opisal, kako so ga prebivalci predmestja brez nezaupanja sprejeli medse in kako je znal vse rodbine, s katerimi je prišel v dotik, po mojstrsko speliati na led. Med drugim omenjam plesno zabavo, ki jo je priredila gospa Bel!amy-North v vili ,Beau Rivage' na Burberry Roadu in na kateri je igral vlogo prijazno sprejetega gosta, ter volitve v okrajni odbor, pri katerih je bil na spisku kandidatov.«
»Prekrasno bo slišati vse to,« je vljudno rekla Kay, s pogledom iščoč zaročenčeve oči. Sam, ki je že odpiral usta, se je posilil in jih zaprl
»Tistega prvega dne se prav dobro spominjam,« je nadaljeval gospod Cornelius. »Lep junijski popoldan je bil, in vrt vile ,Beau Rivage' čudovita paša očem. Takrat je bil mnogo večji, nego je zdaj. Vila, ki se v moji zgodovini imenuje ,Beau Rivage', je zdaj predeljena v dve samostojni polovici. Ena je ostala ,Beau Rivage', drugo so krstili ,Sans Souci'. Podobna izprememba je nastopila pri mnogih teh preprostih vil v našem koncu. Pred
petimi leti je bila Burberry Road dosti bolj gosposki kraj, in večina hiš je stala vsaka zase. Tudi tale, v kateri smo, je bila za Finglassovih dni znatno večja. Imenovala se je vila ,Mon Repos'. in šele poldrugo leto kasneje so jo predelili na dve polovici, izmed katerih je druga dobila ime ,Sv. Rafael' ...«
Tedajci je obmolknil. Prehod je bil tako nena-dejan, in dobri gospod Cornelius se je tako silovito zdrznil, da se je ugriznil v jezik. Eden izmed poslušalcev, ki je bil tistega trenutka docela miren, je, sodeč po njegovem vedenju, nenadoma zblaznel.
Ta poslušalec je bil Sam Shotter. Z vzkriki, ki jim je bilo težko prisoditi pameten smisel, je ves razburjen poskočil kakor vzmet.
»Kaj pravite?« je vpil spet in spet. »Kaj pravite?«
Gospod Cornelius ga je pogledal skozi solze, ki so mu zastirale oči. Obgriznjeni jezik ga je bolel da nikoli tega.
»Ste morda rekli, da je bil v Finglassovih časih ,Sv. Rafael' del vile ,Mon Repos'?«
»D—da!« je odgovoril gospod Cornelius, z muko pritisnivši jezik ob nebo.
»Dajte mi dleto!« je Sam zarjovel. »Kje je kako
dleto? Dleto potrebujem!«
* * *
»Na mojo dušo!« je zagodrnjal gospod Cornelius, ki ga je jezik neznansko bolel. Toda njegova pre-padenost se je kmalu še povečala. Pet minut po tem, ko je Sam na vrat na nos planil iz sprejem-
nice, so bili vsi zbrani v gornji sobi vile »Sv. Rafael« (to je, v Kavini spalnici) in so napeto opazovali mladega človeka, kako je vzdignil eno izmed deska v podu ter privlekel izpod nje zavoj orume-nelih, zaprašenih papirjev.
»Na mojo dušo!« je znova zagodrnjal gospod Cornelius.
»Sveta nebesa!« je vzkliknil gospod Wrenn.
»Sam!« je. zastokala Kay.
Toda Sam ni slišal teh glasov. Z očmi matere, ki se sklanja nad zibelko spečega dojenčka, je strmel v najdene papirje.
»Dva milijona!« je spoštljivo zamrmral. »Dva milijona dolarjev!«
Blisk umazanega pohlepa mu je izpreletel simpatični obraz. Ta mah mu nihče ne bi bil prisodil razumevanja za strašno gorje, ki je trlo Dwighta Blenkirona iz Chicaga in njegovo nevesto Geno-vefo. rojeno Poskittovo.
»Koliko je deset odstotkov od dveh milijonov?«
To vprašanje je bilo vse, kar je spravil iz sebe.
* * *
Valley Fields je spal. Ure so bile navite, mačke spodene iz hiš, hišna vrata zapahnjena. V tisočih stanovanj so si tisoči poštenih najemnikov krepili ude za jutrišnje delo. Ura v šolskem stolpu je s srebrnim glasom udarila dve.
Vse je počivalo, samo nekdo je z odmevi svojih' razburjenih korakov motil tišino na Burberry Roadu. Ta edini nespečnik je bil Sam, ki se je na posutem prostoru pred vilo »Sv. Rafael« izprehaja! sem in tja.
Urejuje: Davorin Ravljen — Izdaja za konzorcij »Jutra«: Stanko Virant — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja: Fran Jeran — Za inseratni dei je odgovoren: Ljubomir Volčič — Vsi v Ljubljani