204. številka. Ljnbljana, v sredo 6. septembra. XXVI. leto, 1893. SLOVENSKI MOR Ishaja vsak dan »veier, izimSi nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za »vstro-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld, 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. 80 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje nadom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za Četrt leta. — Za tuie dežele toliko veC, kolikor pofitnina znaSa. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., Ce se oznanilo jedenkrat tiskn, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole franki ral i. — Rokopisi se ne vračajo. — DredniStvo in upravni Stvo je na Kongresnem trgu St. 19, Upravnifitva naj s« blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. silno ojačilo in podprlo. Ni naš namen, preiskovati, da li bo cesarjeve besede v vsakem obziru in popolnoma zaslužena pohvala, kooBtatujemo le, da je nositelj krone slovesno kakor v dolgih letih njegovega vladanja še nikdar prej odobraval politiko poljskih poslancev, priznal, da se strinja z vsem, kar so ti poslanci dosedaj podpirali in zagovarjali iu da obsoja vse, kar so oni odklanjali in pobijali. Ta harmonija mej krono in zastopniki izOališke pojasnjuje kakor z bengalično lučjo razmerje mej vlado in poljskimi poslanci z jedne in razmerje mej vlado in ostalimi strankami z druge strani iu iz tega smemo sklepati, da se vlada ne bo — vaaj v bližnji bodočnosti ne — niČeBar lotila, kar bi zadelo ob na-sprotstvo poljskih poslancev, nego ravuala vedno le v sporazumljenji ž njimi. V tem, da je cesar svoj govor adreBiral na zastopnike polJBkega plemstva in ne na kako drugo korporacijo, ne vidimo nič posebnega, saj so v Ga-liški baš plemenitaši tisti element, ki nosi zvonec v vsem javnem življenju, ki odloča pri volitvah in tako tudi o politiki poljskih poslancev. Ves pomen cesarjevih besed razviden pa je najbolje iz utiša, kateri je naredil na tisto stranko, ki vedno in pri vsaki priliki trdi, da je jedino ona, katera nesebično služi interesom države, da je jedino ona, ki je po svojih politiških uučelih pokicana voditi upravo monarhije. Levičarski listi prikrivajo le iz težka svojo bolest, da je cesar tako sijajno odlikoval poljske poslance, mej vrstami pa se čita srd in jeza, katera ju prekinjata, zakaj dobro vidijo, da so cesarjeve besede podrle najsrčnejšo njihovo nadejo, da se z vladno pomočjo naposled vender-le Bkuje in sestavi nemško-poljska parlamentarna zveza. Ta okolnost je tudi za nas merodajna, da beležimo cesarjev govor z veseljem in ga pozdravljamo kot jamstvo, da se notranja naša politika, četudi nismo ž njo kar nič zadovoljni in četudi jo zmatramo za nesrečno, ne bo obrnila na slabše in ne bo zašla popolnoma v levičarski tir, vsaj v principijelnih vprašanjih ne. Zajedno pa jo cesarjev govor potrdilo, da mora krona — dosledno — tudi prizadevanjem slovenskih pislancev biti naklonjena, saj oui ne zahtevajo ničesar drugega za svojo domovino, kakor poljski poHlanci za svojo, le še menj nego ti, saj so tudi oni že nebrojne krate žrtvovali interese in koristi svoje ožje domovine državi v basen, ne da bi bili pridobili za to svojo požrtvovalnost niti gospodarskih niti politiških koncesij, kakeršnih so poljski poslanci za Gališko mnogo, jako mnogo dobili. Politični razgled. V <»i ranje dežele. V Ljubljani, 6. septembra. Daviti JStareevlć na Češ/ceni. Te dui pripeljal se je odlični hrvatski rodoljub in mučenik David Starčevič v Prago in bil tam v narodnih krogih Bijajno vzprejet. StarČevič se je pripeljal v Prago vkupe z najodličnejšim češkim novinarjem Kimoni v izrecni uameu, da informira češke politične kroge o razmerah v Hrvatski. To je bilo nujno potrebno, zakaj izvzemai .Politiko* pišejo češki listi jako čudno o Hrvatih in o razmerah na HrvatBkem, prav kakor da bi dobivali navodila iz — Belega Grada ali iz redakcije ,Srbo-brana". Klerikalen glas. Poslanec dr. Ebenhoch, vodja gorenje-avBtrijskih klerikalcev, govoril je v nedeljo na volil-skem shodu v SarleinBbacbu o političnem položaju, zlasti pa o razmerju mej vlado in klerikalci. Poudarjal je, da je mnogo odličnih katoliških mož, ki žele, da se stranka popolnoma loči od vlade, da izstopi iz Hohenvvartovega kluba in da začne boj zoper vlado, da pa on in bližnji njegovi somišljeniki Dipauli, Zallinger, Morsey, Karlon itd. ne zrna-trajo sedanjega časa za to ugodnim. Ali ostanejo razmere take, kakor so sedaj, zavisno je od drugih okoloostij. — Ebenhoch izrekel je nadalje krščanskim socijalistom iskrene svoje simpatije, pristavil pa, da so klerikului stranki vidi bolje, ako hodi vsaka teh frakcij po svojih potih. Ebenhoch je na tem shodu pretresal tudi vprašanje o splošni volilski pravici ter rekel, da s socijalisti ni nikakega paktiranja, da je tu načela pobijati z načeli in zato ne bo noben klerikalec se oglasil za sjilošno volilno pravico, ker je to prvi kotak k realizovanju socija-listiške države. Tudi jezikovnega vprašanja ae je dotaknil Ebenhoch. Naglašal je, da so vsi narodi jednakopravni, da pa je za občevanje v zastopih treba vender jezika, katerega so vsi zmožni in to je in more biti samo nemščina. Schonerev nopet kandidat. Že večkrat se je pripovedovalo in zopet prerekalo, da misli Scbooerer, glavar vseh prusakov, nekdaj obožavani .. ltitter Georg", zopet kandidirati Cesar v Galiski. Vsako leto na jesen se vrče zdaj v tej zdaj v drugi deželi velike vojaške vaje, katere navadno nadzoruje sam presvetli cesar. Letos se vrše te vaje v Galiski in navzlic grozeči prenevarni bolezni ostavit je cesar prijazno svoje letovišče in pohitel k vzhodni meji države svoje, v Gališko, kjer ga je vse prebivalstvo ne glede na različno narodnost vzpre-jelo z navdušenjem in veseljem. Podrobnosti vzpre-jema, dasi je bil nad vse sijajen, ne bodemo popisovali, pač pa moramo zabeležiti cesarjeve besede, s katerimi bh je zastopnikom poljskega plemstva zahvalil za vzprejem in katere so — kakor se vsestransko priznava — največje politične važnosti. Poljske plemenitaše vodil je pred cesarja deželni maršal knez Sanguszko in na njegova zagotovila zvestobe in udanosti odgovoril je cesar jako prijazno in milostno rekši mej drugim: „Ćutim ho srečnega, da sem zopet mej vami, v deželi, ki mi daje vedno toliko dokazov zvestobe, udanosti in patrijotizma, v deželi, katere odposlanci v v se h zastopih navzlic pravi in iskreni njihovi brižnosti za interese dežele vedno varujejo tudi interese celokupne monarhije. Porabljam to priliko, da vam za to izrečem Svoje prizuauju iu Svojo ce-sarako zahvalo. Izborno in srčno razmeije mej Menoj in deželo je zaaluga modrega in patrijotičnega delovanja njenih zastopnikov. Ne morem si kaj, da bi posebe ne omenil izvrstne, previdne in modre uprave." Pri zadnjih besedah pokazal je cesar na na-vzočnega gališkega namestnika. Vsi, ki so bili pričujoči pri tem cesarjevem govoru, so iz vladarjevih besed in iz načina govorjenja hipoma spoznali velikansko, skoro bi rekli historično znamenitost te enuucijacije. S cesarjevimi besedami se je poljskim poslancem izreklo na nenavadno laskav način najvišje priznanje za njih delovanje v državnem zboru, v delegaciji in v deželnem zboru gališkera, priznalo so jim je, da odobrava krona načela, po katerih zastopajo interese svoje ožje domovine in po katerih uplivajo na razvoj notranje politike ter sodijo tok unanje politike, in s tem se je stališče poljske delegacije v parlamentu in v vsem javnem življenju LISTEK. Erna. Izvirna novela. — Spisal L a j o S. Solnce m h je poslavljalo, zadnji njegovi Žarki bo trepetali po utrujeni naravi. — V hladnici je Bedel gospod Lokar ter gledal proti izhodu svojega vrta, kjer je ravnokar zginila viBoka moška postava. Po belopeščeni stezici bližalo se je rnlado dekle vitke rasti, temnih las in rujavih oči j, iz katerih je sevalo veselje in brezskrbuost; bila je to netja-kinja gosp. Lokarja, spremila je do vrtnih vrat sodnega pristava Tum&a, ki je prišel na poset; sedaj se je vračal k strijcu nazaj. „No, strijček, Bedaj sem zopet tuu, ogovori dekle g. Lokarja, ki je nekako bolestno zrl pred se. Bil je mož šestdesetih let, a kljub starosti vender še krepak tako, da bi mu jih Blednji prisodil komaj petdeset. Nekdaj je moral biti zal človek, to so pričale poteze po obrazu, v katero je osoda s svojim trdim črtalom zapisala celo vrsto britkih dogodkov. Temu je bilo menda pripisovati, da so je g. Lokarju okoli usten vedno zibal nekak bridek nasmeh. „Dolgo Te ni bilo Ana", odvrne strijc na net-jakinjine besede. .Kaj Ti je pa gosp. Tome" tako zanimivega pravil?" „0pi8oval mi je zadnjo veselico." Odgovori Ana, ki je sedla poleg strijca na mali taboret „Jaz sem ga imela toliko vpraševati, da mi je komaj odgovarjati mogel* pristavi smehljaje. „In druzega nič, Ana? Le o veselici Bta govorila", sklonil se je do nje ter ji srpo gledal v oči. Netjakinja zarudi in molči. „Ana", prične strijc z novega. „Ti ljubkuješ ž njim." „Strijc!" „Ne taji, moje oči me ne motijo. Jaz vem, da je temu tako, a vem pa tmii, da Te on ljubi. Ali Ti še ni tega povedal?" „Naravnost ne." „Pač pa po ovinkih. In Ti?u „Ne vem." 9k jaz vem, da ga Ti ne ljubiš, čeravno ga s svojim obnašanjem spodbujaš." „Strijček, Ti si krivičen!" „Ne, Ana. To sem Ti hotel Že pred dnevi povedati, a odlašal 8em do danes, ko molčati več ne smem. Ti ne veš, kaj delaš. Jaz vem, da Ti g. Tometa ne ljubiš, a on tega ne ve, in tega si kriva Ti; obnašaš se proti njemu tako, da je popolnoma opravičen misliti, da ga i Ti ljubiš. V svojem srcu goji Želje in nade, katerih mu Ti nikdar spolnila ne boš, ker ga no ljubiš." „Vsaj Bem mu prijazna." »Prijaznost in ljubezen, to je dvoje, Ana. Jaz vem, da ne delaš s premislekom tako, a Tebi se zdi prijetno, da Ti dvori, Tebi je to ljubkovanje nekaka igrača, ki se odloži, kadar se je uaveličamo, a Ti slepiš sebe in njega: on misli resno, a Ti, Ana, se — igraš." „Strijček, Ti si ojster." „OjsterV Ana, Ti veš, da govorim resnico, a ne veš pa, da je igra s človeškim srcem nevarna igra, ki ne zapusti druzega, nego bolesti i kesanja, Ti ne veš, da taka igra uniči čest.okrat srečo mirnih dnij, da taka igru ugreni celo življenje tako, da nam postane težka butara, tovor, katerega bi sled- slovarju, in naposled D. Fajgelj ocen j a nove slovenske muzikalije i Foeraterjeve gradualije, Foerster-jevo slavnostno koračnico in H< tlmeistrovo pesmi za visoki glas). — .Listek" prinaša kakor po navadi književne in druge splošno zanimljive beležke. — „Vatrogasac" ima v it. 17. to-le vsebino: Tri vatrogasna izpita u Slavoniji; —Marija; — Ustrojenje prostovoljnih gasilnih čet; — Svečanost u Valpovu; — MjeBec rujan; — Peta skupština hrv-slav. vatrogasne zajednice u Valpovu; — Svaštice. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Gorica 5. septembra. Grof Alfred Ćoro n i ni izvoljen jednoglasno deželnim poslancem za slovenske trge. Slava zavednim volilcem ! Koper 5. septembra. Pri raznih tukajšnjih iredentovcih vršile so se hišne preiskave. Dotičoiki so obdolženi razširjanja veleizdajskih tiskovin. Dunaj 5. septembra. Včeraj so se tu primerili štirje slučaji kolere. Krakowiec 5. septembra. Prvi dan vojaških vaj odlikovalo se je konjištvo. Cesar opazoval je vaje z živahnim zanimanjem in se ob 1. uri vrnil v Jaroslav. Vreme je ugodno. Vojaki so zdravi. Pariz 5. septembra. V novem parlamentu bode 409 republičanov, 79 radikalnih socija-listov, 29 raljircev in 64 monarhistov. llepu-bličani pridobili 80 mandatov. Metz 5. septembra. Dvesto tukaj delujočih Italijanov priredilo italijanskemu kraljeviču sijajno ovacijo. Razširjeno domače zdravilo. Vedno večja po- Erasevanja po „Mo)l-ovem francoskem žganja in soli" do-azuje usposni upliv tega zdravila, zlasti koristnega kot bolesti utosujoče, dobro znano nnti rev matično zdravilo. V steklenicah po HO kr. Po poštnem povzetji razpošilja to mazilo lekar A. MOLL, c. in kr. dvorni založnik, na DUNAJI, Tuchlauben 9. V zalogah po deželi je izrecuo zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovati z varnostno znamko in podpisom. Manj od dveh steklenic se no pošilja. 4 (18—12) Meteorologično poročilo. Dan Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mokrio« t mm. +i o* 4> 00 7. zjutraj 2. popol. 9.zvečer 739 8 mm. 738*8 mm 7897 mm. 7-6BC 18 0» C 11-6» C si. svz. sl. jvz. sl. vzb. jasno d. jas. jasno o*oo m. 1 Srednja temperatura 12*4', ta 8*9* pod normalom. dne" 5. septembra t. I. včeraj — danes Papirna renta.....gld. 9715 — gld. 9715 Srebrna renta....., 9690 — „ 9690 Zlata renta...... , 119**— — , 11910 4«70 kronska renta ... „ 96 BO — j, 96"70 Akcije narodne banke . . „ 984*— — , 982'— Kreditne akcije .... „ 335 75 — , 335 50 Lordon........ 126— — , 126*- Napol......... 997 — „ 997»/, C. kr. cekini...... 569 — , 5 96 Nemške marke.....6167«/, — „ 61*72'/, Italijanske lire.....„ 45*— — „ —'— Papirnati rubelj .... „ 1'30 — „ —•— Due 4. septembra t. 1. i°L državne srečke iz 1. 1854 po 250 gld. 147 gld. — kr. Državne srečke iz 1. 1864 po 100 gld. . . 192 . — „ Ogerska zlata renta 40/0.......— » — » Dunava reg. srečke 6*7, po 100 gld. . . 126 „ 50 „ Zemlj. obč. avstr. 41/,4/« zlati zast. listi. . 122 „ 25 „ Kreditne srečke po 100 gld......194 „ 50 „ Rudolfove srečke po 10 gld......23 „ 50 „ Akcije anelo-avst. banke po 200 gld. . . 150 , 75 „ Tramway-droAt. velj. 170 gld. a. v.....*44 „ 50 , Ces. kr. avstr. •$______ Otvorenje postaje "Wiesa splošnemu prometu in postajališča Lindaij. osebnemu in pratežnemu prometu. Dne 1. nepfteuibra t. 1. otvorita se in sicer pri Id m. 136*9 proge Praga-Moldava mej postajama I'»i- i i x in Odsegg-Rieaenburg ustanovljena postaja Več dijakov ■e vsprejme v dobro oskrbovanje pri nradnllki obitelji*'" sredi mesta. Cilanovlr na rai polaganj«. Vprafia naj se pri O. «r-illi-Jn, na Panajtskl c—ti it. (636-10) Dva kovaška pomagača ia ladelovanje aeklr, in sicer brusač in dober pomagač v izdelovanji sekir, dobita s 1. oktobrom t. I« delo pri .Tunezu "Doni i It-u, kovaškemu mojstru pod ZnprlcMiul pri Kamniku, na Gorenjskem. (M9H-2) Parni stroj ležeč, v iiMJholtšem stanji, za osem konjskih sil, s kotl«m in predalom za pripravljanje toplote, proda 88 takoj. — Natančneje poizve se pri E. &lmlc-u, tovarnariu v liruiiji. -,912) x±±±±±±±±±±±±±±ž±±±±±±±±±±±±±±±±±±±n ♦ ♦* Krojno risanje i (risanje krojaških uzor cev) po VlnNi('*o v i < o« 11 poučuje goHpo«li£nn» na Dunaji izučena, in malo iasu proti inall nnicriadl. Posebe se rišejo tudi kroji ik vsak ilvot. Konečno dobi vsaka učenka krojno polo In enafcot>kro>J bresplnčno. Pouk je od 9. do 12, ure dopoludne in od 1. do 4. uro popoludne. Gradišče, Hilšerjeve ulice št. 10 (8'.»5—2) pritlično, ta levo. 4a4»»4»444-f*4»4»44444444-f44>44-44444f „LJOBLJASSKI IW stoji za vse leto 4 gld. 60 kr.; za pol leta 2 gld. 30 kr.; za četrt leta 1 gld. 15 kr. 1 mrl i so v lijhiltl jani: *_'. septembra : Jožefa Musar, narednikova liči, 6 mo-Becev, Travniške ulice (vojašnicii) fit. —, črevesni katar. — Qab*fij6lt Nedved, glasbenega ravnatelja hči, 28 let Gospod-Bko ulica fit. 14, Marusmus senilis. — Kristina Vess, za-Bobnica, 75 let. Rečne nlice flt. 7., Marasmus. 3. septembra: Marija Jeršin, kajžarjeva hči, 11 mesecev, I lovca št. 25, želodčni in črevesni katar. — Marija Me/o, pusestnikova hči, 7 mesecev, Crna vas St. 46, želodčni katar. — Alojz Zavasnik, delavčev sin, f> m-'secev, Stre-liške ulice st. 11. črevesni katar. "sebnemu-pratežnemu prometu za blago tedaj splošnemu prometu in pri klm. 134*0 iste proge mej postajama BrUx in \Vioaa ležeče postaj ali 8će Iiindau osebnemu in pratežnemu prometu; nasproti pak opustita hh z istim dnevom za splošni promet urejena postaja Nieder-Oberleutensdorf progo Praga-Moldava in postajališče . \Vi .-h;l *, urejeno le za osebni pratežni in prevozni promet in za promet z blagom prog Praga-Moldava in Dnx-Podenbach. V preračunanjo v novo ustanovljeni postaji Wiesa oddanih in predanih podiljatev, ItVMOail promet b premogom, veljajo določila in pristojbine lokalne tarife za blago c. kr. avstrijskih državnih železnic, II. del, 1. zvezek, veljavna od 15. januvarja 1893. Preračunanjo voznin izvršuje se na podlugi daljin v kilometrih, ustavljenih v kazalcu kilometrov gori oni. ii) no tarife za VVieaa. Glede promogovega prometa veljajo nadalje voznine za postajo Bruck. Na Dunaji, dne 24. avgusta 1893. C. kr. glavno ravnateljstvo avstrijskih državnih železnic. 12-192) Gospodarji! Kdor potrebuje trpežno in lepo nee bodisi za salon aH kmetiko hlio, kakor tudi glinaste posode za štedllna ognjišča, sploh vse v to stroko spadajoče glinaste tvarlne, poskusi naj v moji novo otvorjeni delavnici glinastih tvarin. — Delo uajsolidnojšev tvariiia najboljša, postrežba uz< rna. (904—3j Z velespostovanjem •fosili Kraljic, pečar v Lukovici. ^ „ Popolna razprodaja ^ » I klobukov za gospode | jff po zdatno znižani oeni; 5» »S§ dalje prodajam radi bližajočo se jeseni mnogo /* conojo (8S'f>-.'i) iX kambrikaste in satinaste ženske jopice (pluzne), kravate, ovratnike, srajce za hribolazce itd. IGNACIJ ŽARGI , .pri nizki o o nI" v l,jul»ij-t ni. Sv. Petra eeata ši. 4. i i 4 i i \ Hiša na prodaj .1 .Iihiii.kI tinpi a h '* v nekem {;or«kiifNkem iii«*st*m*l. blizu treh cerkva, v kateri jo gostilna in ki je pripravna za vrnko obrt, n«' |»r. (!i(n na ogled ter da v tem času VBakdo lahko pregleda in naznani bvoj ugovor proti njegovi setttavi. PomtniAkeua poala so po § 4 omenjene postave oproščeni: 1. ) Tiati, ki so že prestopili 00 leto svoje dobe, za vsegdar; 2. ) udje deželnih zborov, državnega zbora in delegacij za čas zborovanja; 3. ) osebe, ki niso v dejamki službi, pa so podvržene vojni dolžnosti, za ta čas, ko so poklicane k vojaški službi; 4. ) osebe v službi cesarskega dvora, javni profesorji in učitelji, zdravniki iu ranocelnlkl in tako tudi lekarji (apotekurji), ako uradni ali občinski načelnik zanjo potrdi, da jih ni muči utrpeti, za sledeče leto; 5) vsak, kdor jo prejetemu poklicu v jednem porotnem razdobji kot pr« «liiji uli uamestni porotuik zadostil, do konca prvega prihodnjega leta po prati ki. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane dno 1. Hoptembra 1893 Samo še malo časa tukaj, Na cesarja Jožefa tron. , Karla Gateela 3 TreIIIs:I sv-stovnoznaiii ikum in anatomiški muzej. Velikanska razstava, umetnin, ki se doslej tu še niso videle, in sicer ceroplastiških (iz voska), slikarskih in kiparskih, in iz tvorilne mehanike. I Najnovejše, kar se je doslej podajalo v tem genreu. Priznano največja in najbogatejša razstava te vrste, ki potuje po svetu. $d Vrt- Kot IOOO jtevjjju Razstava je v nalašč za to zgrajeni, veft kot 600 kvadratnih metrov obsežni lopi ter jo čarobno razsvetljuje kakih 20o pliiiovlli lm ij. Odprta vsak dan od 8. ure zjutraj do 10. ure zvečer. Panoptikum pristopen je za gospe, gospode in otroke, anatomični muzej pa le za odrasle osebe. (839—17) YNak torek, in potek popolni!ne (izvzemši praznike) dan za dame. ~W*E Zni-TOtiO nono1 Vstopnina za puouptikum ni-iiuo lO kr, za IllZaSlb •bClIC 0|)tt oddelka I« M posebni knbinet 20 kr, voiaki do narednika plhčap) io kr. Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip No i h. Lastnina in tisk -Narodno Tiskarnow. 988 v državni zbor. Kakor znano, je bil Schbnerer leta 1888 sodno obsojen in tako primoran, odpovedati se za nekaj časa parlamentarnemu delovanju. Dne 20. decembra poteče postavni rok, s katerim pone hajo veljati posledice obsodbe u že se na/.oauja, da bo Schduerer kandidiral, m hici v IV. Dunajskem okraju, čegar poslauec Il-tuck so misli odpovedati mandatu, ker je že star in tudi nič posebno priljubljen. Volilni boj bn vsekako zelo hud, ker se bode -/oper Sel (i iererja združilo vse, kar količkaj avstrijsko čuti ah taka čutila hlini. \ u a ii) <■ države. Srbska tnlnisterska zntožba. V nedeljo ho je konstituiralo državno sodišče, kateremu p. Hoditi zatožen« člane bivšega liberalnega minister »tva Avakumović i potem v Sredozem-skem morja ostalo „Peterburgskija V jed o-m ost i" pravijo: Italna tekmuje z Avstrijo, katera se bo izkazala bol) nehvaležno, ltnlipini ho popolnoma po/ab 11 i, da ho imajo za svoio svobodo, jedi* nost in samostalnost zahvaliti Franciji. Italijanska politika ima malo častno j)retekloet, uje sedanje delovanje pa to že celo m. Evropa sodi udeležbo italijanskega kraljeviča pri vojaških vajah v Alzaciji ravno tako, kakor je svoj čas nodila izbruh pruso-filstva pokojnega španskega kralja Alfonsa XII. Dopisi. Iz Ijf uUljuiie 5. septembra. [Izv. dop ] (Narodna šola. — V d o v h k o učiteljsko društvo.) Društvo „Narodna Šolau v podporo slovenskega učiteljstvu je zborovalo v ponedeljek ob 7 uri zvečer v telovadnici II mestne deške šole. Navzoči s > bili razen odbornikov učitelji druge mestne šole in nekateri učitelji iz okolice. Počastil je zborovalce tudi mnogozasluženi tajnik Ciril in Metodove družbe g. Anton Žogar. Iz poročila povzamemo, da je imelo društvo 1990 gld. 30 kr. prihodkov, a BtroŠkov 11)18 gld. 68 kr. Blagajnična gotovina ob sklejm računa je bila 371 gld. G8 kr. 13G ljudskih šol in ustacovnikov jo vplačalo 748 pld. 72 kr., a povračila so dobili za to 1123 gld. 37 kr., 37 učiteljev je dobilo za vplačanih 98 gld. 24 kr. 185 gld. 18 kr. povračilu in 12 šolam se je darovalo blaga z\ 46 gld. 17 kr. Vsega skupaj tedaj 1354 gld. 72 kr. Po poročilu Be oglasi k besedi g. tajnik C ril in iM-.to dove družba in se v toplih besedah zahvali prvo-mestniku iu odboru za neumorno delovanje in pri* jiomoč pn izvršitvi sklepov družbinega vodstva Ciril in Metodove družbe, ki skrbi za hvojh šole ob peri- feriji Slovenije iu potrebuje sodelovanje "ohkih strokovnjakov, ki vedo, kakšna učila ljudske šole potrebujejo. Prvomestoik odgovori na to, da z veseljem dela za narod, kjer io kolikor more in hoče tudi v bodoče svoje moči žrtvovati narodu v korist. Na neko vprašanje, kakšen razloček je mej šolami in učitelji, ki se vpisujejo v drnštvo io katerim prav za prav gre povračilo, razjasni prvomestoik stvar nekako tako-le: Šole, to je krajni šolski sveti pri-stopivši k društvu, dobivajo povračila takrat, ako Hri zato oglaBe, ker se sicer zmatrajo za dobrotnice „Narodne Šole', ako pa povedo, kaj žele, se jim ustreže, to je po primeri vplačevanja. Udom uči teljem so ho pa tudi že pošiljale knjige za daljno izobraževanje, katere je društvo imelo od „Slovenske Matice" na razpolaganje in se tudi še sedaj ustreže, seveda v pravem razmerji. Ker dežela misli 1895. leta napraviti razstavo, hočejo se tudi učitelji udeležiti te razstave; preden pa stopijo v javnost, hočejo svoje moči poskusiti in napraviti zase uekako predrazstavo, v kujo pa imajo priti le izdelki učiteljskih rok. To za kranjske učitelje častno nalogo izvršiti poklicani so vsi učitelji; pred vsem pa se i um tu o potrebnih korakih razumeti odbora „Narodne Sile" in .Slov. učiteljskega društva." Volitve: P-r Hcclamationem bo voli sedanji odbor: Stegnar Feliks, predsednik; Raktelj Fran, podpredsednik; Močnik Matej, blagajnik; Cepuder Jožef, tajnik; Ivan Borštnik, Jakob D mnik, Hinko Podkrajšek, Audrej Praprotnik in Fran Praprotnik pa so odborniki. Društvo v pomoč učiteljem, njihovim vdovam iu sirotam za Kranjsko v Ljubljani je imelo svoj navadni občni zbor kakor druga leta tudi letos v šolskih počitnicah. Dne 5. t. m. so bili udje ob 8. uri zjutru) pri h . inaši v mestni župni cerkvi sv. Jakoba. Ob 9. uri pa je bilo zborovanje v telovadnici druge mestne šole na Coj/ovi cesti. Predsedoval je umirovljeni vodia g. Audrej Praprotnik ob nenavzočnosti društveuega predsednika g. dr. Ant. Jarca. Po prijaznem nagovoru gosp. predsednikovega namestnika poroča tajok Jožtf Cepuder o stanji in premoženji diuštvenem. Iz poročila povzamemo, da je bilo minulo leto, to je od 1. septembra 1892 do 1. Beptembra 1893 društvenikov 103. Mej letom jih je pristopilo 7, izstopila pa sta 2; izmej teh jeden molče po §. 10 društvenih pravil. Podpiranih je bilo 10 vdov in 10 Birot, ki so dobile 1150 gld. Izredne podpore se je dalo mej letom 120 gld. Udje so vplačali na vstopnini in letniui skupaj 678 gld. 50 kr.; drugi prihudki izvirajo od obresti obligacij in izposojenih kapitalov. Letos je pristopilo še 100 gld. iz zapuščine rajnkega šol. nadzornika pl. Močnika. Vseh prihodkov skupaj je bilo 3227 nld. 1 kr., stroškov pa 3007 gld. Blagajnični ostanek je 312 gld. 87 kr. Imetje Znaša 5829 gld. 71 kr.. nekaj v hranilničnih knjižicah, nekaj v dolžnih pismih. V obligacijah je nominalne vrednosti 45750 gld. Nekaj dolga je še pri društvenih udih, nekateri dolže še celo letnino. Zastran teh se sklene, naj ž njimi strogo po zakonih ravna in naj se iz društvenega imemka zbrišejo, ako prezirajo obstoječa pravila, kajti to vena pri vseh društvih. — Zastran gospodarjenja obligacij se uname živahna debata in se sklene, da se jiravočasno obligacije spremene v kronino veljavo in denar potem plodonosno naloži. nji dan radi odložili, da ga smemo — breZ da storimo zločin." Zaduje besede govoril je zamolklo, skoro boječe. Zrl je nepremično v daljavo, ua katero je legel tihi večerni mruk. Solnce je zašlo v zaton, na nebu BO Be prikazovale j>rve zvezde, po vrtu je šumljnl lahek vetnč, a v bližnjem grmu pa je popeval s uvček otožue svoje pesmi. Nastal io molk. „Tacga žalostnega življenja obvarovati hočem Tome%ta" pričel je z nova g. Lokar „a Tebi hočem prihraniti britko zaveat, da si s svojim lahkoiniš-ljeoim postopanjem zastrupila poštenemu in blrgemu Človeku vae njegovo življenje.* Ana je molčala, zinila ni besede, a tudi strijc je obmolknil ter tužoo zrl pred se, kakor bi zbiral že davno prosi i ■ spomine. „l)a Te obvarujem take zavesti" jirutrga po daljšem molčanji strijc nastalo tihoto, in da Ti pokažem, kam pripelje brezsrčno koketovauje, Ti hočem povedati zgodovino jednega mojih prijateljev. Ime mu je bilo Jauko. Rndo ga je imelo vse, staro in mlado. 1M je lep mladenič, visok in vitek ko jtlka. Glavo mu je pokrivalo obilo kodrastih las, oči) je imel rnjave, a pod nosom majhne brke, ki so nekako predrzno štrlele v svet Ojoda mu je bila doslej mila, čutil še ni njenih udarcev, ni čuda, da mu je bilo srce še mehko, odprto vsakemu uplivu. To bo je kaznio tudi v vsem njegovem obnašanji. Vesel, dobrosrčen in odkrit, ko odprta knjiga, ob-iVval je z vsemi z ono priprostostjo, ki tako dobro de človeku, ako je vajen biti preziran. Ljubili so ga i otroci, vsaj iim je bil bolj gorak prijatelj, nego strog učitelj. S kratka, imel je vse one lastnosti, s katerimi se je možno prikupiti ljudem. Iu če je šel skozi vhs, dejali so ljudje: „Kako lep človek so naš učiteli— „ln prijazen, kakor bi bili naš človek" pristavili so drugi. „Kakšne lase iina" dejala je županova Metka. „In oči!" vzdihnila je Jerica, hči najbogatejšega posestnika v vasi. Ponosuo je hodil skozi vas, prijazno odzdrav-Ijal erečujočim. Postajale so dekleta io skrivoma zrle za ujim. Marsikatero dekliško srce je plamtelo za lepega Janko-ta, a on se ni menil za to, ptuja mu je bila ljubezen, poznal jo je le po imenu. Prišel jo čestokrat v družbo s ženskami, a ljubezni ni čutil Prosto mu je bilo srce, brez strasti, dokler ni prišla „ona". — (Konec prih.) Tajniku se da potem običajna nagrada in za izredno marljivoBt in trud 15 gld. Dvoje prošenj za denarno podporo se letos odkloni. Na dnevnem reda so bile tudi volitve, a te se oiso izvršile. Uzrok temu je bil, da ni bilo postavno število društvenikov navzočih. V tem slučaji pa nastopita §§ 23 in v prihodnje ravnilo 24, ki se glasi: Ako občni zbor, ki je bil po pravilih sklican, ni sklepčen (ako ni četrtina udov navzočih), opravlja dosedanji odbor društvena opravila do prihodnjega občnega zbora, ki pa je sklepčen brez ozira na število pričujočih udov. V društvenem odborn so tudi zaoaprej še stari od* borniki in sicer: Dr. Anton Jarc, predsednik; Andrej Praprotnik, namestnik; Matej Močnik, blagajnik; Jožef C>puder, tajnik; Ivan Borštnik, Jernej O^nčič, Feliks Stegnar, Ivan Tomšič in Andrej Zamer pa so še nadalje odborniki tega društva. S srčnim obžalovanjem, da ni bil navzoč prost dr. Anton Jarc, ki je že od leta 1870 načelnik društva in v neprijetnih časih društvo vodil, sklene njegov namestnik s prijaznimi besedami zborovanje z nekakim začudenjem, da se učitelji zborovanj tega prekoristnega društva tako slabo udeležujejo. Domače stvari. — (Nedoslednost v servilizrau.) Naše škofovsko glasilo usojamo se v vsi ponižnosti opozarjati na sledečo hudo nedoslednost: Kakor znano, „Slovenec" vse škofe, vsaj domače, tudi v tretji osebi „ouika". Preuzvišeni so šli, so prišli, so blagovolili itd. Tudi v sinočui številki poroča, „da so Be preuzvišeni nsdvladika goriški odpeljali na vizitscijo v Furlauijo". N č napačen ta „pluralis majestaticus", posebno za take urednike, ki še nimajo rudečega koiarja. Ali doslednosti pogrešamo! V isti sinuČni številki namreč piše „Slovenec" pod zaglavjem BZ Reke", da |e sv. Oče poslal, pokazal, da bi moral papež itd. To pa vender ne gre iu mi sodimo po svoji fi-amazonski pameti, da toliko časti kakor kateremukoli iu zlasti u. pr. Ljubljanskemu g. knezo-škiiu, gre pač tudi sv. Očetu. Pa brez zamere! — (Germanska impertinen tnost) Dae* 30. m. m. priredil je kapelnik zdraviške godbe na Bledu koncert v dvorani hotela „Louisenbad". Na vzporedu čitati je bilo kot zadnjo točko „Q ladriile nach stidslavisehen Melodien — Kviata". To se pravi, tako je bilo čitati na vabilih, jiredno so se izdala. Ko pa so se izdala, bila je ta zaduja točka debelo prečrtana. Dva užaljena slovenska gosta tega koncerta poslala sta nam tako cenzurirani vabili. — Mi Hicrtr ne vemo, katerega Blejskega Germana je jedina slovanska točka v godbenem vzporedu tako v oči zbodla, vsakako pa je čudno naključje, da nam hkratu prihajajo od dveh stranij pritožbe zaradi germanskih ugitsc j solastnika „Lou-senbada" gosp. firmana, katerim je dal duška tudi pr likom otvoritve Ridoviušj.« soteske. — Mi «e usojamo opozarjati slavni odbor Blejskega zdraviškega društva na ta drastični »lučaj skrajne neolikanoHti in imperti-uentnosti, g. Tirmanu pa za danes svetujemo, naj nikari ne pozabi, da sedaj slovenska zemlja nosi njegovega rojstva grešne kosti in da bi „Louisenbad" brez slovenskih in slovanskih gostov izvestno skoro prišel na boben. Ako to ne bo pomagalo in ako se ne da popolno zadoščenje za označeno žaljenje slovenske narodnosti — govorili bomo jasneje. — (Prvo krono družbi sv. Cirila in Metoda!) Uredništvu našega lista poslala je vesela družba, zbrana po pevskem večeru „Dolenjskega pevskega društva" (dne 3. t. m ) pri Bru-nerju v Novem Mestu 12 kron, katere izročimo vodstvu. Živili rodoljubni darovalci in njih nasledniki ! — (Osobne veBti.) Učitelj risanja v Kra-likih na Češkem, g. Josip Krainer, je imenovan učiteljem risanja na strokovni šoli za lesno obrt v Ljubljani. — (Umrla je) v Ljubljani gospodična Gabrijela Nedvedova, hči občetnanega skladatelja, glasbenega ravnatelja, g. Antona Nedveda. Bila je jako nadarjena in izobražena ter obče priljubljena, kar se je pokazalo pri njenem pogrebu. Globoko užaljenemu očetu naše najsrčneje sožalovanje na prebritki izgubi! — (Kolesarska dirka Zagreb-Celje-L j ubij a na.) Do sobote, ko je potekel termin za oglašanje, prijavilo se je za dirko 14 vozačev in sicer: gg. Lj. Stiaanv, £. Koželj in Zm. Bohince; vsi trije od ki. slov. bic. „Ljubljana"; M. Bothe, J. Mihelić, V. Heinzel, vsi trije od I. brv. dr. bic ; V. BorSić, M. pl. Hržić, N. Sašek, R Bare, Eb. Kristan, J. MrSir, M. Novak, vseh sedem od brv. ki. bic. .Sokola". Ker so se vsi javili za nizka kolesa a pnevmatičnimi obroči, odpeljejo se vsi v jedni skupini v petek zjutraj ob 6. uri iz Zagreba. Start bode na Jelačićevem trgu pred „Narodno kavarno", kjer se bodo na črni tabli razglašala brzojavna poročita o dirki. Ker s > se oglasili jako dobri vozači, je zanimanje za dirko prav živo. Ako se za najboljega računa povprek po 20 kilometrov na uro, bi prvi lahko dospel do cilja v 10 urah, to je okolu 4. ure popoludne. Zanimanje za to dirko privabilo bode poleg tega kaj mnogo jugoslovanskih prijateljev Sporta v našo belo Ljubljano iu tem zbrauim gostom na čast priredi slovenski klub biciklistov .Ljubljana" v petek prijateljski večer, v soboto pa skupni izlet v okolico Dan na to, v nedeljo dne 10. t. m., videla bode Lrubljana popoludan velik in eleganten korzo na kolesih, popoludne pa interno dirko slovenskih biciklistov, pri kateri je seveda tudi za goste rezervirana jedna točka. Natančneji program cele slavnoati priobčim > jutri ter upamo, da Be narodno občiostvo mnogobrojno udeleii teh vele-zanimivih športnih pojavov, tem bolj, ker se v Ljubljani v prvič snide tako veliko število odličnih jugoslovanskih dirkačev in prijateljev športa. — (Sprememba pri vojaških plaščih.) Dosedanji vojaški plošči bili so poleti pretopli, po zimi pa niao dovolj branili mraza. Poskuša se torej nov vojaški plašč, ki ima za zimo posebno podšiv, katera se da sneti in zopet pripeti. Tako bode novi vojaški plašč bolj lahek za rabo v poletnem času, po zimi pa bode dokaj topleji. Ako se poskusi izvrše povoljno, uvedel se bode novi plašč pri vsej vojski. — (Čuden štrajk.) Iz Litijskega okraja se nam piše: Štrajk goBtiluičarjev pri sv. Križu, o katerem ste že poročali, se še vedno nadaljuje. Kakor Be čuje, je največ krivo dacarjevo preostro postopanje proti tukajšnjim gostilničarjem. Dvom mo, da ima dacar od slav. zakupništva v Gradci tako ukazano, da mora radi premalib dohodkov tako strogo postopati s svojimi krčmarji. Sicer bi si pa zakup* ništvo s takim postopanjem samemu sebi največ škodovalo, ker jedini gostilničar, kakor je sedaj, pač ne more toliko plačevati, kakor so preje vsi skupaj. Vsakako se sme trditi, da bi se s previdnim postopanjem dacarjevim dalo pri naših krčmar-jib več doseči, nego z vodnimi tožbumi, kakor so sedaj na dnevnem redu. Na to se usojamo opozarjati odločilne kroge. — Vinska trta nam letos v naših goricah prav lepo kaže. Ako nas ljubi Bog obvaruje toče, bomo popolnoma zudovoljni. Vabimo van toraj prijatelje pristnega Dolenjca, pridite po zdravo vino, katero vam bode v vsakem slučaji holje služilo, nego katerosibodi tuje vino. — (Koncert Metliških tamburašev) v nedeljo dne 10. t. m. ima nastopni vzpored: 1. Smetana — E. Durdvch: Koračnica iz opere .Prodana nevesta", svira moški tamburaški zbor. 2. F. S. Vilhar: Slovenac i Hrvat, moški zbor. 3. L. van Beethoven: Sonate parthetique, op. 13. (c-mol, grave, allegro di molto e con brio.) Igra na klavirji g. M. Guštin. 4. M. Vilhar — E. Gangl: Po jezeru, svira ženski tamburaški zbor, 5. Fr. KUcken: Darcarola, dvospev za sopran in alt s spremljevaujem klavirja, pojeti gospa K. Goštin in goBpica M. Megušar. 6. I. pl. Zaje — M. pl. FarkHŠ: Bože Živi, h vira moški tamburaški zbor. 7. F. Stegnar: Spev srce nam dviga, mešani osmerospov. 8 Prolog, govori g. E. Gangl. 9. E. Gangl: Pri vinu, svira moški tamburaški zbor. 10. A. Hajdrih: Cerkvica, moški čveterospev. 11. F. S. Vilhar: V tihem mraku, fantazija za klavir, igra g. M. Guštin. 12. D;'. G. Ipavec — A. Schwab: Mrak, svira ženski tamburaški zbor. 13. M. Vilhar: Srcu, solospev za bariton s sprem Ijevanjem k'avirja, poje g. Ivo Nikolić. 14. P. H. Sattner: StndenČku, ženski zbor. 15. I. pl. Zaje — M. pl. FarkaŠ: Frankopanka, svira moški tamburaški zbor. 16. A. Nedvčl: Ljubezen io pomlad, moški zbor. 17. D. Jenko — E. Burdvch: Naprej, svira moški tamburaški zbor. — (Redka ptica.) Blizu Vinice ustrelili so nedavno ob Kolpi ribjega orla (Aquila haliaetus L.), katera ptica se na Kranjskem splob, in v Beli krajini posebej, prav redko nabaja. Veličina tega orla slična je oni našega domačega petelina; z razprostrtimi krili meri do 165 centimetrov. — (Ubegel kaznjenec.) Iz Trebnjega pobegnil je 19 let ni kaznjenec Miha Kober iz Go-lavebuke v Slovenjegraškem okraji, ki je delal pri dolenjski železnici mej kaznjenci iz Celjske kaznilnice. Dozdaj ubeglega še niso ujeli. — (Vipavska čitalnica) priredi veselico, dne 8. septembra 1893. v svojih prostorih. Vzjiored : Krojač Fipa. Burka v 1 dejanji, Tamburanje, petje, godba in ples. Pri pleBU svira veteranska godba iz Prvačine. Začetek točno ob 7. uri zvečer. Vstopnina 20 kr., sedež 30 kr., ples 1 gld. — (Premovanje konj v Kranj i.) Včeraj delila so se v Kranj i državna darila v prospeh konjereje na Kranjskem. Darila so dobili a) za kobile z žrebetom posestniki: Janez Vehovec iz Voklega, Miha Prešern od sv. Ambroža, France Dolžan iz Golnika, Jakob Golob iz Stražiša, Janez Grašič iz Golnika, Jernej Mnrkeljč iz Strohinja in Matevž Grošelj iz Poljan ; b) za mlade ubrejeoe kobile posestniki: Janez Dolenec iz Stražiša, Andrej Kočevar iz Zapog, Anton Tiringer iz Stražiša, France Strupi in France Brešar iz Č.rČič; c) za jedno in dveletne žrebice posestniki: Janez Strupi iz Čirčič, Josip Primož č od Sv. Križa, Jernej Polajnar iz Spodnje Kokre, Josip Križuar iz Stražiša in Janez Kep'č iz Podrečja. — (Premovanje konj v Lescah) Kakor prejšnja leta dele se tudi letos n«. Kranjskem v prosjieb konjereje državna darila v srebrnih goldinarjih iu srebrnih svetnijab, kakor tudi pnznanjski diplomi, in sicer v naslednjih sedmih konkurenčnih postajah: dne 4 septembra v Les';ah, doe 5. septembra v Kranii, dne 6. septembra v Kamnku, dne 7. septembra v H bruc , dne 9. septembra na Vrhniki, dne 11 septembra v Št. Jarneji in due 12 septembra v Trebnjem. Pri predvčerajšniem premovanji v Luscah dobili so darila a) za kobile z žrebetom, ki še sesa ali je že odstavljeno, posestniki : Janez C »belj iz Z?oše 35 gld., Frauce Koželj iz Suiokuča 20 gld , Janez Gogala iz Hraš, Janez Avsenek iz Zsroša in Tomaž Prešern iz Leaee j>o 15 gld., Janez S»rl iz Kspl-iika in France Dornik iz Podboma v-uk srebrno svetinjo; b) za mlade ubrejene kobile pice-tniki: Josip Resman z Brega 25 gld., Jakob Baloh iz Smokuča 20 gld., Janez Mdielič iz Noš 15 gld., Josip Šari iz Polč iu Josi|> Preželj iz Polja vsak srebrno svetinjo; c) za jedno- in dveletne žrebice posestuiki: Josp Gogala iz Nove Vasi in Jakob Pristav iz Vrbe po 10 gld., Janez Marovt iz R.-dovue, Josip Polovšnik iz Slatino in Janez Brec iz Nove Vasi vsak srebrno svetinjo K premovanju prignalo se je razmerno mnogo in lepih kobil, k»r priča, da je gorenjska konjereja v zadnjih letih zdatuo napredovala. Omeniti je še, da so se mogle poganjati za darila samo kobile in žrebice soriškega plemena. — („Ormoška čitalnica") priredi veselico s sodelovanjem dijakov v nedeljo dne 10 septembra v svojih prostorih. Vzpored: 1.) Knittl: „Šabljenka", moški zbor. 2 ) Deklamacija. 3.) %* „Pol vins, pol vode", veseloigra v jednem dejanji. 4) Volarič: „Slovan na dan", mešam zbor s sopran in alt samospevi. 5.) %* „Na lipici zeleui", čveterospev. 6. *„* ,,Šolski nadzornik ', veseloigrs v lednem dejanji. 7. Hajdrih: „Jadransko morje", moški zbor. Prosta zabava iu ples. Začetek točno ob ti uri. Vstopnina 20 kr. — („Nella patri a de Rose t ti") Tržaška „EdinoBt" čestokrat pripoveduje, kako se bolj vsled nevednosti in malomarnosti, nego pa z zavednim namenom širi ta gnju-ma izzivalna pesem tudi po Tržaški okolici mej nezavednim delom okoličanov. Tu bode pač trebi resnega iu vztrajnega pouka, da se taka italijanska psovka ne bode razširjevala in oku-ževala zdrave in poštene slovenske okolice Tržaške. Zivedni rodoljubi naj pač store kar morejo, da taki prizori, kakor jih navaja „Edinost", postanejo nemogoči ali vsaj prav redki. Izvržkov se pač nikjer ne manjka, ali žalostno bi bilo, če bi se ta kuga širila mej slovenskimi okoličani. — (Odpuščeni delavci.) V Lloydovem arsenalu v Trstu odpuščenih je bilo te dni nad 50 delavcev. Govori se pa, da bode odpuščenih še mnogo druzih, vsega vkup kakih 500. Ako bi se to res obistinilo, bil bi to pač bud udarec za marsikatero delavsko rodbino, ki bi pred zimo ostala brez za-služks, ker je teško tako hitro najti druzega dela. — (Slika biskupa Strossmaverja.) Kakor poroča „Obzor," dovolila je jugoslovanska akademija znanosti in umetnosti g. Kočondi, trgovcu umetnih in obrtnih proizvodov, da reproducira nsj- novejšo sliko velika dobrotnika hrvatskega naroda, preuzvišenega biskupa Strossmaverja. Sliko, ki se nahaja v Zagrebški galeriji slik, izgotovil je slavni hrvatski slikar g. Vlaho Bukovac in bode verna kopija tega umotvora gotovo dobro d )šla vsem če-Btilcem velikega rodoljuba jugoslovanskega. — (Dramatična novost) Upravi narodnega gledališča v Zagrebu Uročilo se je te dni dramatično delo v 4 dejaurh, katero je npisal g. Dinko Politeo, glavni urednik .Obzora". Igrokaz odlikuje se po sodbi nekaterih, ki so imeli priliko čitati novo delo, po jedrnati vsebini kakor tudi po efektu. Igra imenuje se .Marija S t a n č e v i će v a" in se godi v nekem dalmatinskem mestu ter se v njej živo slikajo društveni odnnšaji. — (Stekel pes ) V vasi Oborovo v Dugo-selskem okraji na Ur v ukeni ogrizol je stekel pes devetnajst Indij, izmej katerih so štiri takoj odjira-vili v Pasteurjev zavod v Budimpešto. Konj, ki ga je tudi ogrizel pes, stekel je koj drugi dan in so ga morali pobiti. 1___ _J r Prvo krono družbi sv. Cirila in Metoda I I Razne vesti. * (Kristus — Nemec.) Nadarjeni, ali, kakor celo nemški časniki priznavajo, ekstravagantni pisatelj Bew^r, zuan kot posebno velik cestitelj B s-u