Aktualno Podravje • Nekolegialnost med zdravniki ruši zdravstveno mrežo O Stran 2 Kronika Ptuj • V jezeru okoli šest milijonov kubičnih metrov mulja O Stran 24 i i ¡ o tajerski Ptuj, torek, 27. februarja 2024 Letnik LXXVII • št. 16 • Odgovorna urednica: Simona Meznarič • ISSN 1581-6257 • Cena: 1,90 EUR Politika Ormož • Iz bioplinarne ne neha smrdeti Majšperk • Denar za nove projekte zaradi nižje ponudbe CP o stran 4 Z bioplinarnamije pogosto križ, kažejo prakse po Sloveniji. Prav nič drugače ni z ormoško bioplinarno, Iger smrad moti tako stanovalce hiš v bližini kot podjetja v gospodarski coni. Več na strani 3. 8 i ^ »Preveč smo potrpežljivi« V središču Ptuj • Plače »požrejo« vedno več proračuna O Stran 6 Turizem Slovenske gorice • Malo nočitvenih kapacitet ovira za turistični razvoj O Stran 9 Izobraževanje Slovenija • Bomo v državi uvajali desetletko? "ESB O Stran 10 \sšn Ljudje in dogodki Podravje • Ptujčani najraje kupujejo ameriške gože Pogajalska (ne)moč kmetov • Štruklja na vrh * kmetijskega sindikata! O Stran 12 Ogrevanje • Zakaj v Velenju ^ in Šoštanju subvencija,f* g na Ptuju ne X M Premalo programov počitniškega varstva Šolarji na počitnice! starši pa v stiski -zaradi varstva Foto: CG 2 Štajerski Aktualno torek • 27. februarja 2024 Slovenska Bistrica • Tisoče pacientov lahko ostane brez osebnega zdravnika Nekolegialnost med zdravniki sesuva zdravstveno mrežo Preko 3.000 oseb bo v prihodnjih mesecih na Bistriškem ostalo brez osebnega zdravnika, a glede na razpoloženje družinskih zdravnikov v ZD Slovenska Bistrica se zdi, da bi se lahko to število še povečalo. Srž nezadovoljstva med zdravniki povzroča preobremenjenost - delo v antikoagulantni ambulanti, v dežurni službi, še posebej pa v službi nujne medicinske pomoči, kamor se v premajhnem obsegu (ali pa sploh nič) vključujejo zdravniki koncesionarji. »Zdravnike koncesionarje smo uvrstili na seznam, pa niso prišli. Ko smo javili občinam, da se niso odzvali, se ni zgodilo nič,« je na nespoštovanje pogodbenih obveznosti koncesionarjev opozorila strokovna direktorica ZD Slovenska Bistrica Alenka Antolinc Košat. Koncesije za opravljanje javne zdravstvene službe na primarni ravni podeljujejo občine, in sicer s soglasjem zdravstvenega ministrstva. Koncesijska pogodba pa mora med drugim vsebovati obveznost koncesionarja, da se vključi v sistem izvajanja neprekinjenega zdravstvenega varstva. Toda navedeno določilo se vključuje le v nove koncesijske pogodbe, sklenjene po 17. decembru 2017, zato določeni koncesionarji v svojih koncesijskih aktih navedene dikcije še nimajo vključene, so dejali na zdravstvenem ministrstvu. Župani opozorila ■ tvit ne »slisijo« Strokovna direktorica ZD Slovenska Bistrica in zdravnica, ki je nedavno kandidirala za koncesijo v Mariboru, Alenka Antolinc Košat, pa pravi: »Pred podpisom koncesijske pogodbe z zdravstveno zavarovalnico je pogoj, da izvajalec koncesijske dejavnosti sklene pogodbo z zdravstvenim zavodom, na območju katerega koncesionar deluje, o medsebojnem sodelovanju in vključevanju v dežurno službo ali NMP. Na našem območju imajo vsi koncesionarji to pogodbo sklenjeno, vendar se je ne držijo. Čeprav smo občine, ki podeljujejo koncesije, opozarjali, da se zdravniki ne vključujejo v covid delovišča ali NMP, niso storile nič.« Lahko pa bi, saj na zdravstvenem ministrstvu pojasnjujejo: »Če koncesionar krši določbe koncesijske odločbe ali pogodbe, se koncesija lahko odvzame.« Toda župani so raje pogledali skozi prste koncesionarjem, kar pa ima posledice v delovanju ZD Slovenska Bistrica, ki skrbi za neprekinjeno zdravstveno varstvo okrog 36.000 ljudi na 387 km2. Tri zdravnice so zaradi boljših pogojev dela drugod lani odšle, dve mesti jim je uspelo zapolniti, eno ostaja prazno. Letos se upokojuje ena koncesionarka (skupno jih je na Bistriškem 11), strokovna direktorica in zdravnica Antolinc Košat pa najverjetneje odhaja med kon-cesionarje na območju Maribora. Največji stres: delo v nujni medicinski pomoči »Verjemite, da so finance zadnja stvar, zaradi katerih so zdravniki odšli ali bi želeli oditi. Vendar smo od leta 2010 v slabšem položaju kot koncesionarji. Poleg preobremenjenih ambulant opravljamo delo še v antikoagulantni ambulanti, potem je tu še mrliška služba, dežurna služba in služba nujne medicinske pomoči. Za slednjo imamo sedaj tudi zunanje izvajalce, ki opravijo večino dela, vendar ti lahko že jutri rečejo hvala lepa in nasvidenje.« Kot pravi Antolinc Košatova, je ravno opravljanje nujne medicinske pomoči največji stres za družinske zdravnike ter dejavnik, zaradi katerega odhajajo, pa tudi obremenitev, ki ni enakomerno porazdeljena med zaposlene v ZD i W T? ; % S v Foto: S.Svigelj Družinski zdravniki zahtevajo koncesije Zaradi skupka vsega so družinski zdravniki na slovenjebistriškega župana Ivana Žagarja naslovili pismo in ga obvestili o situaciji, edino rešitev pred kolapsom, ki bi ga povzročili nadaljnji odhodi zdravnikov, pa vidijo v podelitvi koncesij. A odhod zdravnikov iz zdravstvenega doma med koncesionarje lahko zamaje finančno delovanje zdravstvenega doma, saj družinski zdravniki ustvarijo petino prihodkov, ob tem pa se zdravstvenemu domu zmanjšajo tudi prihodki za poplačilo materialnih stroškov, administrativno-tehničnega kadra, laboratorijskih storitev, stroškov vzdrževanja... Na Bistriškem so torej soočeni z dvema slabima možnostma: ali razpisati koncesije za družinske zdravnike in s tem dopustiti nastanek finančne vrzeli v delovanju zdravstvenega doma ali vztrajati na svojem bregu in biti priča najverjetnejšemu odhodu družinskih zdravnikov. Foto: Mojca Vtič Zdravstveni dom Slovenska Bistrica ob podpori občin in zdravstvenega ministrstva gradi prizidek, vreden okoli 5,5 milijona evrov, kjer naj bi na dobrih 2.000 m2 površine delovala reševalna služba, NMP, patronaža, otroške in zobozdravstvene ambulante. Toda mnogi se ob znanih težavah pomanjkanja kadra in odhodu obstoječega sprašujejo o smotrnosti gradnje. in koncesionarje. »Zdravniki ZD opravimo osem odstotkov dela v NMP, koncesionarji pa le štiri, s tem da jih je dvakrat več, ob tem pa ima koncesionar možnost plačila urgentnega zdravnika, ki to obvezo opravi namesto njega.« Zdravniki od drugod Primanjkljaj domačih zdravnikov v Slovenski Bistrici skušajo rešiti tudi z zaposlovanjem zdravnikov iz drugih držav. Trenutno so v pogovoru z dvema zdravnikoma iz držav bivše Jugoslavije, ki še čakata na odločbo Enic-Naric centra, kaj še morata opraviti, da lahko začneta delati. Sicer pa je zdravstveno ministrstvo lani izdalo odločbo o priznanju poklicne kvalifikacije 35 specialistom ter 71 zdravnikom še brez specializacije, od tega jih je največ iz Srbije ( 33). Mojca Vtič Podravje • Pogajalska (ne)moč kmetov Štruklja na vrh kmetijskega sindikata! Nihče prav ne ve, kdo v kmetijstvu pije in kdo plača. Na eni strani smo priča samoorganiziranju opozorilnih protestnih akcij preko sms-ov, klicev, družbenih omrežij in posledično nenapovedanim zastojem na cestah, na drugi strani pa se kmetijske organizacije, ki naj bi bile predstavnice kmetov, ne upajo postaviti na čelo kolon in z vladnimi pogajalci vedno znova le napovedujejo nov datum izpolnitve zahtev. m Sindikati predstavljajo svoje člane pri uveljavljanju in varstvu njihovih ekonomskih in socialnih interesov v socialnem dialogu z delodajalci, delodajalskimi organizacijami in vlado. Toda sindikati so različno močni in uspešni pri opravljanju svoje temeljne naloge. Med uspešnejšimi in medijsko bolj prodornimi je zagotovo sindikat vzgoje in izobraževanja, ki ga že leta vodi Branimir Štrukelj. Tudi kmetje bi si želeli takšnega zastopnika. »Ne govorim čez sedanje vodstvo, kajti četudi bi bil kdo drug predsednik, ne vem, ali bi se kaj dosti spremenilo. Razen, če bi imeli sindikat po vzoru Štruklja in še deset pravnikov zraven, ki bi vsako nepravilnost in nebulozo, ki se uveljavlja, zatrli v kali,« meni Silvo Drevenšek, poljedelec z Dravskega polja. Dreven-šek, sicer tudi član ptujske območne enote KGZS, pa na opazko, da deluje v organih zbornice in vendar sodeluje v protestnih aktivnostih, ki imajo med drugim za cilj tudi spremembe na področju delovanja zbornice, vsaj tako trdi Stanislav Klemenčič (najglasnejši med kmeti), odgovarja: »Ni zahteve danes, ki je ne bi že zahtevali v okviru zbornice. Vsi člani, ki smo kandidirali, smo želeli, da se nekaj spremeni na področju kmetijstva. Ampak vse ostaja enako, tudi zato, ker kmetijska zbornica pri nas nima vpliva, nima veljave, vsaka druga nevladna organizacija ima več besede!« Drevenšku pritrjujeta tudi živinorejca Denis Hrga in Andrej Napast, ki težavo za neučinkovitost zbornice vidita tudi v sestavi organov zbornice, ki da jih sestavljajo tudi (ali predvsem) neaktivni kmetje. Vendar na protestnem shodu nista protestirala proti zbornici, temveč sta podprla zahteve kme- tov, saj pravita: »Pokazati moramo, da smo enotni.« Enotni v zahtevah, da se kmetijstva ne označu- je za največjega onesnaževalca in družbenega sovražnika ter da politika dovoli kmetom kmetovati. ■ v »Kdo je še večji okoljevarstvenik kot kmet, ki je od narave odvisen,« še pravi Drevenšek. Foto: Mojca Vtič Kmetje so se na protestih med drugim zbrali v Murski Soboti, Gornji Radgoni, na Ptuju in v Celju. Svoje zahteve so nanizali v približno 30 točkah. Med drugim zahtevajo takojšnjo zaščito kmetijskih zemljišč in ostro nasprotujejo postopkom hitrih razlastitev, zahtevajo prevetritev dajatev, določitev odškodnine na območju vodnih pasov, spremembo zakona o zaščiti živali, birokratske razbremenitve. Foto: Mojca Vtič »Želimo in zahtevamo, da ne bomo več tlačani na svoji zemlji,« je jasen bodoči mladi prevzemnik iz Juršincev. Tokratni shod kmetov v več slovenskih mestih je del vseevrop-skega protestnega gibanja, toda za razliko od tujine, ko kmetje blokirajo mejne prehode, zasedajo avtoceste, s silažnimi balami polnijo restavracije s hitro prehrano, so pri nas kmetje še bolj strpni. A če drugi opozorilni protestni shod ne bo zalegel, »bomo aktivnosti stopnjevali, si izbrali točke, kaj bomo zablokirali,« je misel nadaljeval Stanislav Klemenčič in dodal: »Če bo sindikat uspešen na pogajanjih, potem seveda protestov ne bo, če pa bodo pozvali na proteste, se bomo seveda vsi kmetje odzvali. Gnoj je že pripravljen.« Mojca Vtič torek • 27. februarja 2024 Aktualno Štajerski 3 Ormož • Iz ormoške bioplinarne še kar ne neha smrdeti Z bioplinarnamije pogosto križ, kažejo prakse po Sloveniji. Mnoge stojijo v neposredni bližini naselij, ker se sistema ne da povsem hermetično zapreti, pa se širijo neprijetne vonjave, ki jih dodatno ojača napačno skladiščenje surovin. Posledično narašča nezadovoljstvo okoliških prebivalcev, vrstijo se pritožbe. Prav nič drugače ni z ormoško bioplinarno, kjer smrad moti tako stanovalce hiš v bližini kot podjetja v gospodarski coni. Prijave Civilne iniciative Ormož Na smrad, ki se širi iz ormoške bioplinarne, na svoji spletni strani redno opozarjajo v Civilni iniciativi Ormož (CIO) in poleg tega na okoljske inšpekcijske službe vlagajo prijave. Kot je zapisal njihov predstavnik Stanko Hartman, od pristojnih pričakujejo, da bodo težave slednjič odpravljene in da bodo prebivalcem Ormoža, Hardeka, Pušencev, Dobrave in Pavlovcev zagotovljeni »normalni« pogoji za bivanje. Foto: CIO Prebivalci so se zato, kot pripovedujejo, že zdavnaj odrekli poletnim piknikom, perila ne morejo sušiti na prostem, niti ne upajo odpirati oken, da bi prezračili prostore, saj bi vanje vdrl neprijeten vonj po gnilem in razpadajočem. Domačini so prepričani, da dokler bo bioplinarna delovala, težavam ne bo konca. Restavracija v takem okolju?! Sebastjan Šimon je lani aprila v gospodarski coni odprl Trgovsko--poslovni center Sejateh. »Kar se bioplinarne tiče, vse ostaja, kot je bilo, nič se ni spremenilo, redkokdaj ne smrdi. Ne vem, ali se to sploh da kakorkoli sanirati ali je edina rešitev zaprtje. Mislim, da smo vsi skupaj preveč potrpežljivi ali pa že kar apatični. Zlasti ni lahko ljudem, ki tu dejansko živijo in morajo smrad prenašati 24 ur na dan. Pri rešitvi tega problema bi se po mojem morala bolj angažirati občinska uprava. Kot je znano, je v okviru našega centra tudi 400 kvadratnih metrov velik prostor za restavracijo, ki je prazen, saj še zmeraj iščemo najemnika. Interes je bil, a najbrž vsakogar mine, ko mu pod nos pridejo te vonjave, hrana in smrad res ne gresta z roko v roki. Najemnina za restavracijo bi bila 4.000 evrov na mesec, lahko si preračunate, za kakšen manko prihodka gre v desetih mesecih.« Občina: »Opozarjamo na razmere« Da obravnavajo vsa obvestila, sporočila in prijave, ki so v zvezi z ormoško bioplinarno naslovljene bodisi na občinsko upravo bodisi na tamkajšnjo inšpekcijo, pojasnjujejo na občini. »Občina sicer nima pristojnosti ukrepanja, si pa prizadevamo čim bolj aktivno pomagati na naslednje načine, in to z rednim spremljanjem dogajanja, z opozarjanjem na razmere in odstopanjem reševanja na pristojne inštitucije - področne inšpekcije, z opravljanjem poizvedb v sami zadevi, vzpostavljanjem sodelovanja med vsemi udeleženimi stranmi ter dajanjem predlogov in vztrajanjem pri dogovorih, ki so sprejeti na medsebojnih sestankih. Pristojni organ je sicer okoljska inšpekcija, ki lahko v skladu z zakonodajo edina ukrepa. Lani smo v občinski upravi sklicali sestanek z vodstvom bioplinarne in predstavniki javnosti, na katerem so prvi obljubili, da bodo do konca leta 2023 odpravili vse pomanjkljivosti, ki so jim bile naložene z inšpekcijsko odločbo.« Inšpekcija: »Zapovedani ukrepi in denarne kazni« Na republiškem inšpektoratu za okolje in energijo so nam potrdili, da so lani uvedli inšpekcijski postopek zoper Biopl inarno Ormož, v njem pa preverjali, ali obrat deluje v skladu z izdanim okoljevarstve-nim dovoljenjem (OVD). »Ugotovili smo, da upravljavec naprave ne izvaja vseh ukrepov za zmanjšanje emisij snovi v zrak, ki posledično pripomorejo k zmanjšanju emisij motečih vonjav v okolico. Skladiščena silaža in dehidrirano preg-nito blato nista prekrita z neprepustno folijo, kot to določa okolje-varstveno dovoljenje. Neustrezno so skladiščena odpadna motorna olja, v predpisanih rokih tudi ni zagotovljen obratovalni monitoring hrupa v okolje.« Pristojna inšpektorica je zato upravljavcu določila rok, v katerem bi moral izpolniti z odločbo odrejene obveznosti, a se to ni zgodilo. Zato mu je izdala sklep o dovolitvi izvršbe, po katerem bo tudi denarno kaznovan, če ne bo izpolnil obveznosti iz odločbe. »Zavezanec še vedno ne izvaja Foto: ČG vseh ukrepov za zmanjšanje emisij snovi v zrak. Med drugim ni zagotovil tesnjenja zalogovnikov in drugih delov naprave, poleg tega ne prekriva skladiščene silaže in dehidriranega pregnitega blata. V postopku upravne izvršbe smo mu zato izrekli denarno kazen v višini 10.000 evrov ter obenem postavili nov rok za izvršitev odločbe, ki poteče 30. aprila 2024. Če tudi v tem novopostavljenem roku ne bo izpolnil vseh obveznosti iz odločbe, bomo izvršbo nadaljevali z denarnim prisiljevanjem.« Lastnik: »Gre za manjše nepravilnosti« Kot je znano, je ormoška bio-plinarna od leta 2022 v angleških rokah. Robert Širec iz podjetja Kmetijske storitve Širec, ki je takrat upravljal obrat, nam je povedal, da v Ormožu ni več prisoten. »Že kakšno leto nimamo nič s tem. Ni šlo, pritožbe so si sledile druga za drugo, komunikacija z Angleži je bila težka, direktorji so se menjavali. Še vedno hudo smrdi, zato mislim, da bioplinarni v prihodnje slabo kaže,« je bil iskren. Po odgovore, kako v bioplinarni poteka odpravljanje nepravilnosti, pa tudi kakšne načrte imajo, smo se obrnili na lastnika obrata - podjetje Adastra Energija s sedežem v Ormožu. »Na bioplinarni dela potekajo skladno z načrti lastnika in v okviru okoljevarstvenega dovoljenja. Pred časom je pristojna inšpektorica ugotovila manjše pomanjkljivosti, kot so neustrezno prekritje mešalne jame, pokrivanje skladiščenih odpadkov, kar smo že lani odpravili. V delu so priprave na pokritje končne lagune. Sprva smo računali, da bomo projekt zaključili do konca leta 2023, vendar so se dela zavlekla zaradi dodatnih zahtev avstrijskega izvajalca, med katerimi so tudi dodatna finančna sredstva in ustrezne priprave,« je povedal direktor Duncan Thomas Roland Webster in dodal, da z vsemi aktivnostmi redno seznanjajo tudi ormoško občinsko upravo. »Aktivno iščemo nove sodelavce, ki bodo odgovorni za tekoča in redna opravila na bioplinarni, zlasti operaterje in tehničnega vodjo, poleg tega investiramo tudi v nove delovne stroje, res pa je, da smo trenutno odvisni od odzivnosti in razpoložljivosti zunanjih izvajalcev.« Senka Dreu Ptuj • Visoki stroški izdajanja občinskega glasila Ptujčan Varčevalni ukrepi da, a ne na račun občinskega glasila Velika večina občin ima svoja glasila, ki služijo predstavitvi dogajanj v občini. Stroški izdajanja pa so zelo visoki. Mestna občina Ptuj za Ptujčana, lani je bilo 11 številk, letno nameni okrog 80.000 evrov. V zadnjih treh letih so se stroški izdajanja Ptujčana precej povišali. Do leta 2020 je občina za to zagotavljala 70.000 evrov, odtlej 10.000 evrov več. „Sredstva smo takrat povišali zaradi barvnega tiska. Pred tem je bila barvna zgolj naslovnica, notranjost pa črno-bela. Povišati smo jo morali tudi zaradi višjih stroškov tiskanja in distribucije pošte. V postavko je vštet Uradni vestnik MO Ptuj, v katerem so objavljeni sprejeti sklepi, odloki, soglasja, javni razpisi občine. V letu 2023 je bilo v skladu z načrtom izdanih 11 številk Ptujčana in 12 številk Uradnega vestnika MO Ptuj; slednji izhaja glede na potrebe,« pojasnjujejo na ptujski občini. Iz pojasnil ni jasno, koliko znašajo stroški plač oz. honorarjev sodelavcev. Za tiskanje in druge stroške izdajanja Ptujčana in Uradnega vestnika je bilo lani skupaj porabljenih 73.043 evrov, kar je 91 % načrtovanih sredstev in deset tisočakov več kot leto poprej. Tudi letos ostaja obseg enak lanskoletnemu, v proračunu so za to postavko planirali 80.000 evrov, tudi realizacija bo najbrž ob vsesplošni draginji primerljiva temu znesku. „Oba, tako Ptujčan kot Uradni Vestnik, izhajata v skla- du z odlokom, sprejetim na mestnem svetu," pa kratko na vprašanja o morebitnih varčevalnih ukrepih na področju obveščanja javnosti odgovarjajo iz občinske uprave. Vsaka številka Ptujčana izide v nakladi 9.600 izvodov. Zraven tega občina za informiranje zagotavlja sredstva za delovanje Ptujske televizije Pe TV. Za informativni program na televiziji letno prispevajo 23.000 evrov. Skupaj to za medije na letni ravni pomeni dobrih sto tisočakov. Kakšnih rezov pa očitno na tem področju za zdaj ne načrtujejo. Dženana Kmetec PHij . 1 Občina letno za občinsko glasilo Ptujčan nameni 80.000 evrov. Foto: Dk 4 Štajerski Politika torek • 27. februarja 2Q24 Majšperk • Prva seja in prve spremembe proračuna v letu 2024 Denar za nove projekte zaradi nižje ponudbe CP Svetniki so na seji med drugim obravnavali nov sveženj idej - projektov, ki naj bi jih občina Majšperk uresničila v prihodnjih letih oz. zanje vsaj pripravila dokumentacijo. Ob tem pa so zagotovili še nekaj denarja za nujne sanacije. Med njimi je tudi telovadnica, kjer so športna tla povsem dotrajana. Treba je obnoviti podkonstrukcijo parketa in samo talno oblogo. Pri odstranitvi poda pričakujejo še težave s ponovno namestitvijo talnega ogrevanja in izolacije. Ocenjena vrednost obnove je 150.000 evrov, dela pa naj bi bila izvedena v času letošnjih poletnih počitnic. Med poletjem naj bi se občina lotila tudi obnove fasade na podružnični šoli Ptujska Gora, ki je bila sicer izolirana in sanirana pred devetimi leti. A kot pojasnjujejo na občini, je investicija v višini nekje 20.000 evrov potrebna, saj da se je na severnem in zahodnem delu fasade pojavila vlaga. V Stopercah pa bodo gradili novo parkirišče. »V obsegu, kot je načrtovan nov gasilski dom, moramo žrtvovati eno linijo obstoječih parkirišč. Poiskali smo možnost, ki nadomešča izgubljena parkirišča, in sicer pri šoli v Stopercah, kjer so sedaj igrala, ta pa bomo prestavili za šolo, kar pomeni, da jih še bolj odmaknemo od regionalne ceste,« je pojasnil župan Sašo Kodrič. Na sofinanciranje računajo tudi pri ureditvi zelenih površin v novem majšper-škem naselju, za kar naj bi bila na voljo evropska sredstva. 300.000 evrov nižja ponudba od pričakovane Denar za začetek priprave dokumentacije ali izvedbo projektov so svetniki zagotovili s potrditvijo rebalansa proračuna, možnost za te dodatne projekte pa je ponudila predvsem nižja pridobljena ponudba za ureditev komunalne infrastrukture v novem naselju. Po projektantski oceni je strošek urejanja infrastrukture znašal okrog 800.000 evrov, na javnem razpisu so prejeli za okrog 300.000 evrov nižjo ponudbo, ki jo je oddalo CP Ptuj. »Predvidene vrednosti temeljijo na projektantskih ocenah. Na trgu gradenj se marsikaj dogaja in upali smo, da se bo dogajalo, seveda v prid investitorjem. Upamo, da se še katera cifra obrne nam v prid.« Foto: FB. Visit Ptujska Gora Občina naj bi se lotila tudi revitalizacije oz. oživitve trga Ptujske Gore z dodatno ponudbo. Svetniki so namreč prižgali zeleno luč za pripravo dokumentacije, ki bo pripravljena čakala na morebitne razpise, za projekt izgradnje osmih parkirišč za avtodome s pripadajočo infrastrukturo na obstoječi zelenici ob gasilskem domu in domu krajanov na Ptujski Gori ter revitalizacije trga na Ptujski Gori. »Nič ni narobe s samim trgom, da ne bo napačno razumljeno, vendar želimo dodatno izkoristiti prostor, pogled na Dravsko in Ptujsko polje. Razmišljamo o arhitekturnem ali javnem natečaju za zbiranje idej ureditve,« je v predstavitvi dejal župan. Že pred časom je po družbenih omrežjih zaokrožil predlog, ki gaje na zadnji seji omenjal tudi Dušan Mesarič, in sicer gostinski objekt z večnamenskimi prostori, umeščenimi pod zemljo oz. v strmino hriba. Župan Sašo Kodrič se do predloga ni opredelil, napovedal pa je javni natečaj za zbiranje idej. Svetniki so v proračun uvrstili nove (nujne) projekte. Foto: Mojca Vtič O poškodovanih igralih in prenovi Petrolove črpalke Svetniki so na seji govorili tudi o povzročenih poškodbah na igralih po občini. »Igrala, ki so občinska, bi bilo smiselno pregledati, tudi z vidika vzdrževanja. Potencialno nevarnost v športnem parku pa predstavlja žoga v kletki (cage ball), kar nekaj jeklenic je potrganih, vrata so slabo pritrjena ...« je opozoril Kristijan Lovrenčič. Govorili so tudi o obnovi bencinske črpalke Petrol. Župan je pojasnil, da so se z največjo slovensko energetsko družbo pogovarjali o investiciji. »Na karto razvoja novega naselja, centra Majšperka, smo sedaj skušali staviti in upamo, da bomo dosegli Seznam projektov z ocenjenimi vrednostmi Naziv projekta Ocenjena vrednost Predviden term. plan Obnova tal v telovadnici 150.000 C 2024 Postajališča za avtodome Ptujska Gora 200.515 C 2024-2026 Revitalizacija trga na Ptujski Gori 632.362 C 2024-2026 Sanacija POŠ Ptujska Gora 20.000 C 2024 Ureditev parkirišča in igral pri POŠ Stoperce 90.000 C 2024 Ureditev zelenih površin v naselju MA9 -novo naselje Majšperk 171.894 C 2024-2026 kakšen odziv.« Več svetnikov je opozorilo še na potrebna dela na cestni infrastrukturi, ki je zimzelena točka vseh svetov ha-loških občin, župan Kodrič pa se ni mogel izogniti niti vprašanju glede pustovanja in spremenjene trase povorke, katere usoda pa še ni znana. Mojca Vtič Vir: Občina Starše • Spodletel predlog nižje subvencije za odvoz azbestne kritine Svetniki zavrnili županov predlog Občina Starše že vrsto let subvencionira strošek odvoza azbestnih plošč, in sicer v višini 100 odstotkov, kar je precejšnja redkost med podravskimi občinami. Ker je imela to področje pomanjkljivo urejeno, so pripravili nov pravilnik, hkrati pa predlagali znižanje subvencije na 50 odstotkov oz. največ 500 evrov. Ta predlog pa med svetniki ni naletel na plodna tla, saj jih je osem glasovalo proti in samo pet za. Načeloma so vsi pohvalili vsebino pravilnika in izpostavili, da je vsekakor nujno potreben, glede višine subvencije pa so bila mnenja deljena. Svetnik Boštjan Munda je jasno in glasno povedal, da bi morali občanom tudi v bodoče ta strošek pokriti v celoti, saj gre iz proračuna za ta namen med 15.000 in 20.000 evri na leto. »Vsekakor menim, da bi morali biti na tem področju zgled drugim občinam. To je vsekakor pomembna stvar, s katero skrbimo za našo naravo, pa tudi podtalnico.« Prevzem tone azbestnih plošč stane okoli 350 evrov Ena izmed občin, ki še subvencionira odvoz azbestnih kritin, je cirkulanska. Glede na njihov pravilnik višina subvencije na gospodinjstvo znaša 50 % višine stroškov oz. največ 400 evrov za posamezni objekt. Trenutna cena prevzema azbestnih odpadkov pri Čistem mestu Ptuj znaša približno 350 evrov na tono. Na strehi stanovanjske hiše naj bi bilo v povprečju okoli tri tone salonitnih plošč, kar pomeni, da strošek odvoza lahko znaša tudi do 1.000 evrov. Za subvencije namenili 152.000 evrov Župan Stanislav Greifoner je ob tem dodal, da so azbestne plošče zasebna lastnina, zato mora vsak lastnik sam poskrbeti za njihovo ustrezno skladiščenje in odvoz. »Razumem, da nekoliko bode v oči zmanjšanje subvencije, vendar prav nobena okoliška občina tega stroška ne subvencionira v višini 100 odstotkov. Naša naloga je, da smo pri porabi javnih sredstev varčni in racionalni.« V zadnjih petih letih so za odvoz azbestne kritine porabili 152.000 evrov, kar je po mnenju župana Greifonerja precejšen strošek. So plačevali tudi drugim občanom? S terena so med drugim prejeli informacije o morebitnih goljufijah. Posamezniki naj bi v preteklih letih azbestno kritino vo- zili od drugod in nato zanjo prejeli subvencijo občine. Da bi preprečili tovrstna dejanja, bodo morali občani po novem priložiti fotografije pred odstranitvijo plošč in po njej potrdilo in račun upravljavca odlagališča. Do sedaj je bila praksa taka, da je za odvoz in plačilo računa poskrbela občina. Furek: »Nekateri bodo raje plošče odvrgli« »Pravilnik je treba nujno sprejeti, saj smo imeli na tem področju pomanjkljive pravne podlage, kontrola pa morebiti ni bila Starški svetniki niso potrdili znižanja subvencije za odvoz azbestnih plošč. vedno dosledna,« je dodal Greifoner, ki se strinja, da je subvencija prav gotovo veliko pripomogla k temu, da ljudje azbestnih kritin niso vozili v naravo. Nataša Petek prav tako ni podprla pravilnika, saj se ne strinja z zmanjševanjem višine subvencije: »To je dodatna obremenitev za občinski proračun, vendar je v tem primeru treba dati ohranjanje narave na prvo mesto. Naša naloga je, da preprečimo, da bi se ti nevarni odpadki spet začeli pojavljati v naravi.« Njeno stališče sta podprla tudi Aleksander Furek ter Teja Lorger. Ker svetniki pravilnika niso potrdili, bodo do naslednje seje občinskega sveta pripravili nov predlog pravilnika, najverjetneje pa bodo pri višini subvencioniranja sledili mnenju večine. Estera Korošec Foto: EK torek • 27. februarja 2024 Podravje Štajerski 5 Ptuj • Visoke cene daljinskega ogrevanja že dve leti, pomoči občine pa ni y Zakaj v Velenju in Šoštanju subvencija, na Ptuju ne Z rastjo cen plina seje na Ptuju v preteklih kurilnih sezonah občutno zvišala cena daljinskega ogrevanja. Cena variabilnega dela je bila med najvišjimi v državi. V luči dejstva, daje Ptuj na socialnem robu, saj so plače in pokojnine v slovenskem merilu tukaj najnižje, je bila rast cen ogrevanja za številna gospodinjstva zelo boleča. t r \V) , A \ VV I? / Javne službe so v odgovoru mestnemu svetniku predstavile tudi ilustrativni izračun primerjave stroškov ogrevanja za lansko in letošnjo kurilno sezono, pri čemer naj bi letos uporabniki plačali manj. Ali bo to držalo, bomo preverjali po koncu kurilne sezone. Letos se sicer Ptuj prvič ogreva na lesno biomaso, zaradi česar sta stanovalce v okolici kurilnice januarja zmotila dim in hrup. Foto: CG Z mestno kurilnico, ki v blokovskem naselju oskrbuje večino gospodinjstev, upravlja občinsko podjetje Javne službe. Visoke nabavne cene plina so Ptujčani občutili že v začetku leta 2022, ker je na ponovljeni razpis za dobavitelja prispela ena sama ponudba. Občani so bili razumljivo nezadovoljni in so zbrali celo podpise, da bi o rasti cen razpravljal mestni svet, česar pa niso dočakali. Ptujčani, med njimi tudi nekateri mestni svetniki, so že v letu 2022 na oblastnike apelirali, da bi lokalna skupnost s subvencijami pomagala prebroditi stiske tistih, ki jih je podražitev ogrevanja najbolj prizadela. V mestni hiši za ta ukrep ni bilo posluha, češ da občina nima zakonske podlage. Iz županjinega kabineta je prišlo sporočilo, naj se ljudje obrnejo na center za socialno delo (CSD). Javne službe so šle ljudem toliko naproti, da so lahko stroške ogrevanja poravnali v več obrokih, a to ne odtehta dejstva, da so znesek, kakršenkoli je bil, morali v celoti plačati. Velenjčanom za blaženje stisk več kot milijon evrov V aktualni kurilni sezoni so se z enor-mno podražitvijo cen ogrevanja srečali v Šaleški dolini. Ljudje so šli tudi na ulice in protestirali. To, kar na Ptuju v 2022 in 2023 ni bilo mogoče, so Šalečani izvedli v enem mesecu. Občina Velenje je z rebalansom proračuna zagotovila 600.000 evrov za subvencioniranje cen ogrevanja, 200.000 za energetski dodatek za ranljive skupine in 400.000 za enkratno denarno socialno pomoč. Komunalno podjetje Velenje, ki je distributer, je februarja znižalo ceno toplote, prav tako je ceno znižal Teš, ki je proizvajalec toplote. S finančno pomočjo je šla občanom naproti tudi občina Šoštanj. Pravna podlaga občine je sprejeti pravilnik Ob informacijah, da velenjska in šoštanj-ska občina ljudem ob podražitvi ogrevanja finančno pomagata, je na Ptuju završalo. V mestu ob Dravi je namreč oblast pred dvema letoma dejala, da vzvoda za pomoč nima. Bolj bi se sicer približali resnici, če bi povedali, da je pravi razlog shiranost občinske blagajne in premalo denarja. Zdaj, ko so Šalečani pokazali, da je pomoč občanom iz proračuna možna, če je le volja za to, se je s svetniško pobudo oglasil svetnik Milan Klemenc. Predlaga, da MO Ptuj po vzoru Šoštanja pomaga najranljivejšim posameznikom in družinam pri plačilu stroškov ogrevanja. Pravno podlago si je tamkajšnja občina zagotovila s pravilnikom. Klemenc je poudaril, da bi bilo treba enakopravno obravnavati vse občane, ki jih pestijo visoki stroški ogrevanja - tako stanovalce blokovskih naselij kot tudi lju- di, ki živijo v hišah. „Predlagam, da se nemudoma pristopi k sprejetju podobnega pravilnika, kot ga imajo v Šoštanju," na vodstvo občine apelira Klemenc. Pravilnika na Ptuju niso (in ne bodo) sprejeli, ker ni denarja ... Odgovor z vrha ptujske občine je ponovno prinesel hladen tuš. V uradu župa- nje so zapisali, naj se ljudje obrnejo na CSD ali Karitas. Dodali so še, da denarja za namen subvencioniranja cen ogrevanja v letošnjem proračunu nimajo predvidenega. „Občina Šoštanj je pravilnik sprejela leta 2023 in določila, da se subvencije stroškov ogrevanja izplačajo pod pogojem, da so sredstva zagotovljena v proračunu. MO Ptuj teh dodatnih sredstev v proračunu za leto 2024 nima načrtovanih," so zapisali sodelavci v županjinem kabinetu. Kar so navedli, drži. Res pa je tudi, da visoke cene ogrevanja na Ptuju niso od letos, ampak so problem že dve leti. Časa in priložnosti, da bi energetske (toplotne) subvencije umestili v proračun ali rebalans, je bilo več kot preveč. Bolj je na Ptuju verjetno problem, ker je občinska blagajna popolnoma presušena in še lep čas ni pričakovati, da si bo opomogla. Mojca Zemljarič Ormož, Lenart • Višje cene v domovih za starejše Tudi pet- do šestodstotni dvig Tako kot v ptujskem domu upokojencev se tudi v Centru za starejše občane Ormož in v lenarškem domu starejših konec tega tedna obetajo višje cene oskrbnin. Kot smo poročali, ministrstvo za solidarno prihodnost, ki je pristojno za to področje, ocenjuje, da se bodo cene oskrbe v domovih za starejše v povprečju uskladile za 2,8 odstotka. V Centru starejših občanov Ormož (CSO) se že pripravljajo na redno uskladitev cen oskrbnine. »Prejeli smo izhodišča, zdaj pa moramo preračunati, kakšne bodo po novem cene. Glede na porast stroškov in napovedi za letošnje leto bo dvig oskrbnine na žalost nujno potreben, za koliko se bo storitev dejansko podražila, za zdaj še ne morem povedati, bo pa znano v kratkem,« je povedala direktorica Janja Jurkovič. V Centru starejših Ormož bodo podražili oskrbnino, a za zdaj še ne vedo, za koliko. V Lenartu pa računajo na pet do šestodstotno povišanje cen. Tudi Zlatko Gričnik, direktor obeh lenar-ških domov starejših občanov, Doma svetega Lenarta in Doma svete Agate, pravi, da končnih izračunov novih cen še nimajo. »Po zadnjih znanih kalkulantovih elementih se bo pri nas oskrbnina dvignila za približno pet do šest odstotkov, saj v lanskem oktobru nismo izvedli izredne uskladitve. Mislim, da bo oskrba I po novem stala okoli 26,55, oskrba IV pa okoli 39,15 evra.« Ministrstvo je zlasti zaradi stroškov za energente in prehrano zadnjo uskladitev, ki pa je bila izredna, odobrilo oktobra lani. V skladu z njo so se cene oskrbe, pri kateri je potrebne najmanj osebne pomoči, v standardni dvoposteljni sobi novembra v povprečju uskladile za 1,7 odstotka. Cene je takrat dvignilo približno 45 izvajalcev. Med tistimi, ki jeseni niso dvignili cen oskrbe, je bil Dom Danice Vogrinec Maribor. »Ne glede na možnost uskladitve v skladu z metodologijo za oblikovanje cen socialnovarstvenih storitev teh nismo spremenili oziroma povišali, saj smo se zavedali, da je dvig cen oskrbe pred korekcijo pokojnin nesprejemljiva rešitev,« je takrat poudaril direktor Marko Slavič. V enoti doma Pobrežje cena oskrbe I v dvoposteljni sobi s souporabo sanitarij od 10. avgusta 2023 dnevno znaša 23,65 evra, z lastnimi sanitarijami 24,83 evra, z lastno kopalnico pa 26,02 evra, je razvidno iz podatkov na spletni strani doma. SD, Ur Ormož • Reševanje prvega stanovanjskega vprašanja Pomoč mladim in mladim družinam Gradnja novih stanovanj ter enkratna denarna spodbuda za tiste, ki prvič kupujejo oziroma gradijo svoj dom, sta eni od predvolilnih zavez župana Danijela Vrbnjaka. Foto: SD Občina bo 40.000 evrov razdelila med mlade in mlade družine, ki prvič kupujejo oziroma gradijo svoj dom. V proračunu je za pomoč mladim in mladim družinam pri prvem reševanju stanovanjskega vprašanja namenjenih 40.000 evrov, pred dnevi je občinska uprava objavila tudi razpis, ki bo odprt do sredine septembra. Kot mladi so tretirane osebe ali pari brez otrok, ki so mlajši od 41 let, za mlade družine pa veljajo tiste s šoloobveznimi otroki, in to ne glede na starost staršev. Kupci občinskih zemljišč za gradnjo so upravičeni do tretjine kupnine. Za parcele, katerih lastnica ni občina, hiš ali stanovanj pa do največ 2.000 evrov in mlade družine do 3.000 evrov. Poleg omenjenih zneskov je mogoče dobiti še dodatna sredstva, in sicer do največ 600 evrov za nakup nepremičnine na kulturnovarstvenem območju, do 500 evrov za nakup v naseljih z visoko starostno strukturo prebivalstva in do 300 evrov za nakup v naseljih z negativnim prirastom (izvzeto je naselje Ormož). Na dodaten denar lahko računajo tudi mlade družine: za enega otroka do največ 200, za drugega 300, za tretjega in več pa do največ 500 evrov. Če razpoložljiva sredstva ne bodo zadoščala za vse upravičence, jih bo komisija enakomerno razdelila med kupce parcel, katerih lastnica ni občina, ter hiš in stanovanj, medtem ko bodo kupci občinskih zemljišč tudi v primeru večjega interesa ostali upravičeni do povrnitve tretjine kupnine. SD Foto: SD 6 Štajerski V središču torek • 27. februarja 2024 Ptuj • Vedno višji materialni stroški in stroški plač v javnem sektorju Občine z varčevalnimi ukrepi, plače pa ves čas navzgor Že v gospodinjstvih je jasno, da stroški v zadnjih letih gredo v nebo. Podražitve se poznajo praktično na vseh segmentih. V večjih sistemih so še toliko bolj občutne. Materialni stroški, ki jih je dolžna kriti občina, so v zadnjih letih močno narasli. Čeprav se trudijo varčevati, marsikje prihranki niso možni. Tudi plače v javnem sektorju predstavljajo vedno večji zalogaj. V primeru ptujskega proračuna gre v zgolj enem letu za več sto tisočakov težke podražitve. Pri pripravi ptujskega proračuna za leto 2024 so pripravljavci gradiva iskali vse možne kompromise in skušali varčevati na mnogih področjih, kjer je to seveda možno, a šele ob koncu leta bo znano, ali so zastavljena pričakovanja tudi realna. Materialni stroški osnovnih šol so lani znašali 617.00 evrov, letos jih bodo skušali znižati za okrog deset odstotkov (558.000 evrov). Če jim bo uspelo in bo to zadostovalo, bi prišli na raven izpred dveh let. To je sicer ob splošni draginji precej malo verjetno. Ne le v šolah, tudi v javnih zavodih bodo morali izvajati varčevalne ukrepe. Približno pet tisočakov manj so za materialne stroške namenili Mestnemu gledališču Ptuj (letos skupaj 76.000 evrov). Še večji prihranek načrtujejo v knjižnici, ki je velik proračunski porabnik. Pričakujejo, da bodo za materialne stroške porabili približno deset odstotkov manj kot lani, skupaj okrog 141.000 evrov. Bo pa ptujska občina več prispevala Pokrajinskemu muzeju Ptuj-Ormož, postavko (materialni stroški) so glede na preteklo leto povišali za več kot 20 %, na 52.500 evrov. Dodaten denar morajo zagotoviti tudi za delovanje no-voodprte Stare steklarske, kjer računajo, da bo za materialne stroške zadostovalo 50.000 evrov, še kakih 30.000 evrov bo potrebnih za delovanje Narodnega doma. Prav tak znesek potrebujejo za ogrevanje in ostale materialne stroške Kina Ptuj. Tudi postavka Zavoda za šport za materialne stroške je precej visoka, okrog 120 tisočakov. Vlada potrjuje dvige plač, stroške krijejo občine Če ob vsem tem upoštevamo še rast stroškov plač, je jasno, da to pomeni za občinske proračune vedno večje breme. Skupna masa plač za zaposlene v Pokrajinskem muzeju Ptuj-Ormož, ki jih sofinancira občinski proračun, je v dveh letih narasla za okrog 5.000 evrov (na 48.000 evrov), v Mestnem gledališču Ptuj pa za skoraj 50 tisočakov, na kar četrt milijona evrov. V Knjižnici Ivana Potrča plače za občinski proračun predstavljajo še bistveno večje breme, leta 2022 je skupna masa plač znašala 550.000 evrov, lani 601.000 evrov, letos planirajo kar 619.000 evrov. Precej velik znesek za plače bodo namenili tudi novemu zavodu, ki je povezal šport, mlade in turizem, za vse zaposlene skupaj okrog 560.000 evrov. To so sicer zneski, ki so v proračunu planirani ob predpostavki, da dodatnih povišanj plač v javnem sektorju ne bo. To pa je glede na trenutno stanje v državi, nenehne boje sindikatov z vlado in stavke zelo težko pričakovati. Skoraj zagotovo bomo do konca leta deležni še kakšnih novih dogovorov, od katerih bo odvisna skupna masa plač za zaposlene v javnem sektorju. Potrdili in sklenili jih bodo sindikati in vlada, dvige (razen zdravstva) pa bodo krile občine. Dženana Kmetec Plače „požrejo" vedno več proračuna Plače v javnem sektorju so področje, na katerem prihranki niso možni, saj so določene s kolektivnimi pogodbami, občine imajo pri tem zvezane roke. Bruto plača ptujske županje (z vsemi dodatki) bo letos občino stala 57.000 evrov, kar je primerljivo lanskemu letu. Podžupan (nepoklicni) bo za svoje delo skupaj prejel okrog 17.000 evrov. Nekoliko nižji bo letos strošek, namenjen za nagrade svetnikom in članom delovnih teles, kije ocenjen na 132.000 evrov. Lani so namreč morali strankam povrniti še stroške volilne kampanje. Sejnine članov svetov četrtnih skupnosti so v tekočem letu ocenjene na 12.400 evrov, prav toliko občino stane delovanje nadzornega odbora. Nagrade svetnikov in drugih članov delovnih teles bodo letos znašale 65.000 evrov. Plače zaposlenih v občinski upravi naj bi bile letos nekoliko nižje kot lani, saj so del zaposlenih prenesli pod okrilje Skupne občinske uprave občin Spodnjega Podravja. Prihranili naj bi okrog 13 % lanskoletnega zneska, kar pomeni, da naj bi v tem letu plače vseh zaposlenih na ptujski občinski upravi znašale 2,2 milijona evrov. K temu pa je na drugi strani treba prišteti 2,1 milijona evrov (povečanje za okrog 16 %) denarja iz proračuna Mestne občine Ptuj, ki ga prispevajo za plače zaposlenih v Skupni občinski upravi. Iz predstavljenih številk je jasno, da plače zaposlenih na občini, nagrade svetnikov, nadzornikov ipd. predstavljajo velik del proračunske pogače. «« Podravje • Povpraševanje po brezplačnih programih počitniškega var Šolarji na počitnic Počitnice so čas veselja, sprostitve in počitka za otroke, vendar pa za starše, ki nimajo varstva za otroke, predstavljajo velik izziv. Ko šole zaprejo svoja vrata in se otroci pripravijo na dolge dni prosto-časnih aktivnosti, se znajdejo v stiski, kako uskladiti svoje delovne obveznosti in skrbeti za otroke. Te težave so še posebej izrazite za starše, ki nimajo bližnjih sorodnikov ali drugih podpornih okolij, na katera bi se lahko zanesli. Ena izmed največjih težav, s katerimi se soočajo starši brez varstva za otroke med počitnicami, je usklajevanje delovnega urnika s potrebami svojih otrok. Veliko delodajalcev ne ponuja prožnosti dopustov v tem času ali možnosti dela od doma, kar pusti starše v stiski, kako najti primerno varstvo za svoje otroke. Poleg tega je lahko iskanje zanesljivega in cenovno ugodnega varstva za otroke med počitnicami velik izziv. Premalo prostih mest za vse otroke Mnoge organizacije, ki ponujajo varstvo za otroke, imajo omejene kapacitete ali pa so že predhodno rezervirane, kar pusti starše brez možnosti, da bi svoje otroke vključili vanje. Poleg tega so stroški varstva za otroke lahko visoki, kar dodatno obremenjuje starše, ki se morda že spopadajo z omejenimi finančnimi sredstvi. Posamezne lokalne skupnosti sicer subvencionirajo počitniško varstvo, ki je največkrat brezplačno, strošek prehrane pa je praviloma na plečih staršev. Je pa število prostih mest na tovrstnih dejavnostih omejeno, zato je treba s prijavami pohiteti. Mestna občina Ptuj je ena izmed tistih, ki je že pred leti prepoznala stiske staršev brez varstva za njihove mlajše šoloobvezne otroke. V času zimskih počitnic organizirajo varstvo za učence od prvega do četrtega razreda v športni dvorani Mladi- Austrijske šole ponujajo uarstuo otrok V V« I • i) času pocitnic Na nekaterih osnovnih šolah v sosednjem Gradcu in okolici ponujajo počitniško varstvo za otroke, kije za starše plačljivo. Program izvaja zunanje podjetje s koncesijo, ki ima zaposlene ljudi s potrebnimi strokovnimi kompetencami. Otrokom iz socialno šibkejših družin pri plačilu pomagata lokalna skupnost in država. Otroci so v varstvu med 7. in 17. uro, v tem času imajo organizirane različne aktivnosti, kot so športne igre, ogledi znamenitosti, razne delavnice... ka med 7. in 15. uro. Za izvedbo bodo tako kot vsako leto poskrbeli člani ŠCD Eleja (brata Malek). Največ lahko sprejmejo do 100 otrok. Varstvo z vključeno malico je namenjeno izključno šolarjem ptujskih osnovnih šol. Za kosilo je treba doplačati 38 evrov za cel teden. Po besedah Boštjana Zemljariča, vodje športnih programov na Javnem zavodu Ptuj, se je počitniško varstvo zelo dobro prijelo, starši program dobro poznajo, so hvaležni, pa tudi zadovoljni s samo izvedbo. Ptujsko občino bo izvedba zimskega tedenskega programa Starši so velikokrat v stiski, ker v času počitnic ostanejo brez varstva za mlajše otroke. Foto: CG torek • 27. februarja 2024 V središču Štajerski 7 stvaje večje od ponudbe e, starši pa v stiski zaradi varstva V času zimskih počitnic bosta brezplačno počitniško varstvo izvajala brata Malek v športni dvorani Mladika. stala 2.600 evrov, za poletno počitniško varstvo pa namenijo 15.000 evrov. Tudi Špajza modrosti LU Ptuj organizira v času zimskih počitnic brezplačno počitniško varstvo za otroke, vsak dan od 7.30 do 15.30, vendar je vseh 15 mest že zasedenih. Šole bi lahko organizirale počitniško varstvo V manjših okoliških občinah se morajo starši v času šolskih počitnic znajti vsak po svoje. Če si v tem času ne morejo urediti dopusta, na pomoč največkrat priskočijo dedki in babice ter drugi sorodniki. Osnovne šole organiziranega varstva v tem času ne ponujajo, čeprav bi ga načeloma lahko. »Počitniške dejavnosti sicer niso v pristojnosti ministrstva, saj niso del osnovnošolskih programov. Šole kljub temu lahko organizirajo počitniško varstvo, vendar mora biti to po sedanji zakonodaji organizirano kot nadstandardni program, ki ga potrdi svet šole in za katerega pridobijo sredstva lokalne skupnosti, staršev ali iz drugih virov,« so pojasnili na Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje (MVI). Na največji ptujski šoli Ljudski vrt so pred leti organizirali brezplačno počitniško varstvo, ki pa se po besedah ravnateljice Tatjane Vaupotič Žemljic ni prijelo. Prijavilo se je na primer deset otrok, nato pa so dejansko prišli samo trije: »Mislim, da je veliko bolje za otroke, da počitniški čas preživijo nekje drugje kot v prostorih šole. Pozdravljam, da je ptujska občina tudi letos zagotovila sredstva za subvencioniranje počitniškega varstva, ki je pri starših zelo dobro sprejeto.« Na OŠ Mladika opažajo, da bo kar nekaj otrok zimske počitnice preživelo na smučanju ali pa kje drugje. Večje stiske staršev glede varstva pa niso zaznali. Nekatere manjše podeželske občine subvencionirajo počitniško varstvo samo v času poletnih počitnic, vendar samo za določene dejavnosti oz. za krajše časovno obdobje. Na OŠ Hajdina bodo tudi letos s finančno pomočjo občine organizirali počitniško varstvo za otroke zadnji teden avgusta. Lani se je tovrstnega varstva udeležilo okoli 40 šolarjev od prvega do četrtega razreda. Starši imajo sicer možnost otroke vključiti tudi v številne druge dejavnosti, ki jih izvajajo druge hajdinske organizacije in društva v času poletnih počitnic, nekaj je tudi brezplačnih. Organizacija varstva otrok za čas celotnih poletnih počitnic pa bi bila za šolo po besedah ravnatelja Mitja Vidoviča izjemno zahtevna tako z organizacijskega kot finančnega vidika. Estera Korošec Anketa: Kako starši rešujejo počitniško varstvo otrok Špela Muhič iz Ptuja »Šolske počitnice poskušamo v čim večji meri izkoristiti za skupna druženja in obiskovanje raznih delavnic in drugih dogodkov. Težav z varstvom nimamo, saj sem po rojstvu tretje hčerke ostala doma, mož pa je zaposlen v tujini. Poznam kar nekaj staršev, ki nimajo varstva v času počitnic. Večina jih otroke vpiše v počitniško varstvo, kije na Ptuju zelo dobro organizirano. Tudi naše punce bodo verjetno kakšen dan ali dva preživele na organiziranih aktivnostih, saj sem mnenja, da morajo otroci spoznavati druge ljudi, se družiti z vrstniki in biti čim bolj samostojni. Zelo rade obiskujejo na primer aktivnosti Centra interesnih dejavnosti, trenutno so dejavne pri Otrocih narave, so pa bile tudi že najezikovnih tečajih in drugih dogodkih.« Petra Meglic Hazimali iz Gerečje vasi »Na srečo opravljam službo, v kateri je zaželeno, da dopuste koristimo v času počitnic, tako da letos nimamo težav z organizacijo varstva v zimskih počitnicah. To je res velika prednost, saj mož nima take sreče z dopusti. Če bi imela oba takšne zaposlitve, bi morala za pomoč prositi stare starše. Do pred kratkim sta bila oba še zaposlena, odkar je tast v pokoju, je veliko lažje.« Smiljana Brumec iz Skorbe »Včasu šolskih počitnic imava s partnerjem nekoliko več organizacijskih izzivov glede varstva otrok. Največkrat se organizirava tako, da je eden v dopoldanski in drugi v popoldanski izmeni, na pomoč nama priskočijo tudi dedki in babice. Ko je to mogoče, si urediva dopust, prve tri dni sem doma jaz, druga dva dni pa na primer partner. Vsekakor si želimo, da bi imeli tudi v naši občini brezplačno organizirano počitniško varstvo.« Jana Tovornik iz Hajdoš »Med zimskimi in ostalimi počitnicami imamo zagotovljeno varstvo - babico. Vsi starši pa te sreče nimajo in prav bi bilo, da bi bilo za vse otroke poskrbljeno, predvsem za otroke prve triade. Počitniško varstvo je predvsem za mlajše otroke in otroke staršev, ki so zaposleni, nujno. Pa tudi, če so starši doma in je za otroka poskrbljeno, bi bilo zanje dobro, da se v času počitnic udeležijo medvrstniškega druženja in vključitev v dejavnosti, s katerimi bi zagotovili socializacijo na drugačen način, kot je to v času pouka. Predvsem preživljanje prostega časa skupaj z vrstniki, brez ekranov.« Foto: CG Foto: EK Foto: CG 8 Štajerski Podjetništvo torek • 27. februarja 2024 Ptuj • Igrišče za golf Ptuj ponovno med najbolj urejenimi Vrnili so se igralci in turnirji Kmalu bo leto dni, odkar ima igrišče za golf nova lastnika, Danico in Franca Šegula, ki sta se za nakup igrišča odločila, tik preden bi šlo v likvidacijo. Želela sta, da se na Ptuju igrišče za golf ohrani. Danica je kot strastna golfist-ka zaslužna tudi za to, da je vodenje družbe Golf Invest, ki upravlja igrišče, prevzel Marko Štirn, kije pred tem že vodil igrišče Diners Ljubljana in igrišče Arboretum. Sicer pa je tudi dober igralec golfa s hendikepom šest. Foto: Črtomir Goznik Imel je tudi vse možnosti, da bi prešel med profesionalne igralce, a se za to ni odločil, ker je prepričan, da je bolje biti dober amater kot slab profesionalec. „Moja funkcija ni samo menedžerska, ampak je kompleksna. To pomeni, da želim prevzeti tudi vzdrževanje igrišča za golf, njegovo menedžiranje, organizacijo turnirjev, tim buildin-gov, skratka vse. Takega kadra v Sloveniji žal ni. Ko sta Šegulova kupila ptujsko igrišče za golf, me je poklicala Danica in me vprašala, ali bi želel priti na Ptuj. Ko sem se seznanil z načrti za igrišče, ki je bilo v izjemno slabem stanju, kot tudi celotna klima na igrišču, kar je bilo posledica trenj med klubom in lastniki, sem izziv sprejel. Lahko rečem, da smo v slabem letu že veliko naredili. Ptujsko igrišče za golf je danes drugo ali tretje najbolj urejeno igrišče v Sloveniji s čudovitimi zelenicami in celotno infrastrukturo. S tem pa našega dela še zdaleč ni konec, predvsem bodo potrebna vlaganja, izboljšave, ki naj bi jih glede na prioritete izvedli v naslednjih dveh letih. Vsako leto lahko pokažemo nekaj novega, predvsem pa je pomembno, da so zadovoljni golfisti, da se je igrišče znova vrnilo na zemljevid igrišč, da lahko igrajo v lepem, urejenem okolju in da ponovno organiziramo turnirje, ki jih Foto: zasebni arhiv Luknje slovenske zakonodaje Marko Štirn je končal Fakulteto za šport. Kot prvi v Sloveniji je napisal diplomsko nalogo s področja golfa, Analiza stanja, razvoj ter perspektive golfa v Sloveniji. Kot ugotavlja, je slovenska zakonodaja ena redkih, ki ne omogoča gradnje infrastrukture na območjih za šport oz. rekreacijo. Standard za golf igrišče je med 50 in 60 ha zemljišč. Zakonodaja povsod po Evropi omogoča, da je na že omenjenih površinah 10 do 15 % površin zazidljivih. To pomeni, da se v okviru teh površin lahko postavijo objekti, kar je zanimivo za investitorje, ki lahko s temi objekti zaslužijo. Marko Štirn, direktor družbe Golf Invest Ptuj: „Igrišče je bilo ob prevzemu v izjemno slabem stanju. Lotili smo se urejanja zelenic, udarjališč, čistin in okolice igrišča, odstranjevanja podrtih dreves in vejevja na celotnem območju. Danes je ptujsko igrišče drugo ali tretje najbolj urejeno igrišče za golf v Sloveniji. Letošnjo igralno sezono in sezono dogodkov bomo začeli marca." Kmalu po tem, ko sta zakonca Šegula kupila igrišče za golf na Ptuju, so se vrnili domači igralci in igralci od drugod, izvedli pa so tudi več kot 50 turnirjev. NUSZ še vedno previsok Še vedno ostaja odprto vprašanje višine nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, ki je za ptujsko igrišče za golf zelo visoko, znaša 50.000 evrov, kar je desetina prihodkov igrišča. To je zelo visok znesek, ki pa ga druga igrišča za golf v Sloveniji ne plačujejo. Povprečno znaša njihovo plačilo okrog 8.000 evrov. Vsa igrišča imajo nadomestilo odmerjeno na osnovi površine zelenic in objekta, nikjer pa ni tako nesorazmernega plačila, kot je odmerjeno za ptujsko igrišče za golf. V takih razmerah je težko izvajati investicije in pokrivati obratovalne stroške s prihodki, kar je cilj lastnikov in direktorja Marka Štirna. Prizadevajo si, da bi se to plačilo uredilo tako. kot je to v drugih lokalnih skupnostih. je ptujsko igrišče gostilo že v preteklosti,« je zadnje leto dela strnil Marko Štirn, ki je prišel iz Kranja. Lani že 50, letos še več turnirjev V letu 2023 so izvedli več kot 50 turnirjev oz. dogodkov, letos jih načrtujejo še nekoliko več. Tudi nekaj takšnih, ki bodo malo drugačni, nekaj posebnega. Preko Golf zveze Slovenije naj bi se na igrišču odvilo tudi evropsko seniorsko prvenstvo, tridnevni turnir za seniorke in seniorje. »To so igralci golfa nad 50 let, ki jim v ospredju ni samo rezultat na igrišču, zanima jih tudi okolje, v katero prihajajo, kar je lepa priložnost za promocijo Ptuja in okolice. Turistične organizacije in lokalna skupnost bi lahko igri- šče za golf bistveno bolj izkoristile za svojo promocijo in obratno," je pojasnil Štirn, ki se v novem okolju dobro počuti in pravi, da ga je Ptuj presenetil s svojimi prijaznimi ljudmi na vsakem koraku. Na toliko prijaznih ljudi pred tem ni naletel nikjer v Sloveniji. Ptujsko igrišče za golf je tudi domicilno igrišče za footgolf. Pomembno pa je predvsem sodelovanje z Golf klubom Ptuj in drugimi pridruženimi klubi na Štajerskem. Teh pogodb je dvanajst, podpisali pa so tudi pogodbo z golf igriščem Arboretum, ki je v prenovi in na katerem letos še ne bo mogoče igrati, zato veliko njihovih igralcev sedaj prihaja na Ptuj. Vsem klubom so ponudili domicilno igrišče, kjer lahko izvajajo svoje dejavnosti in turnirje. Sodelovanje želijo ohraniti in še nadgraditi v prihodnje. MG Ptuj • Podaljšanje obratovalnega časa gostinskih lokalov Se bo v mestu dogajalo več? Na podlagi pobud gostincev so na ptujski občini pripravili spremembe odloka, ki bodo omogočale, da bodo delovni čas lokalov lahko podaljšali 20-krat in ne več zgolj desetkrat na leto. Tudi sicer bo pridobivanje soglasij nekoliko lažje. Z vidika gostincev je to pravi korak k oživljanju nočnega življenja. Foto: CG Spremembe, ki jih bodo v ponedeljek potrjevali na mestnem svetu, so nastale na podlagi pobud gostincev. Veljavni Odlok o merilih za določitev podaljšanega obratovalnega časa gostinskih obratov in kmetij na območju mestne občine Ptuj je bil sprejet novembra 2019. Takrat je bila izvedena dolga in burna razprava okrog tega, kako uravnotežiti želje gostincev in stanovalcev v mestnem jedru. Po dobrih štirih letih so se na občini odločili za nove spremembe, ki se nanašajo predvsem na spremembo pogojev, ki jih morajo izpolniti nosilci gostinske dejavnosti v posameznih gostinskih obratih, da dobijo soglasje k podaljšanemu obratovalnemu času ali da dobijo soglasje za enodnevna podaljšanja. Doslej gostinci za pridobitev podaljšanja niso smeli imeti več kot ene kršitve javnega reda in miru ali kršitve obratovalnega časa, sicer so jim vlogo zavrnili. Po novem se to ne bo več preverjalo, odločitev za to pa so na občini argumentirali: „To je zavleklo postopke potrjevanja celoletnih obratovalnih časov gostinskih obratov, postavljeni pogoj pa je tudi preveč rigorozno posegal v pravico izvajanja gospodarske dejavnosti posameznega gostinca. Zadržali pa smo si možnost, da se lahko že izdano soglasje za obratovanje gostinskega obrata v podaljšanem obratovalnem času za posamezno koledarsko leto med letom prekliče ali skrajša, če je za posamezni gostinski obrat na občino podanih več prijav četrtnih skupnosti ali občanov o uradno ugotovljenih kršitvah javnega reda in miru ali kršitvah obratovalnega časa pri posameznem gostincu." Občina na ta način ohranja možnost ukrepanja, ko je pritožb in uradno ugotovljenih kršitev javnega reda in miru ali kršitev obratovalnega časa pri posameznem gostinskem obratu več. Novost pa je, da morajo biti uradno ugotovljene vsaj tri kršitve. Večkrat bodo lahko delali bolj pozno v noč Gostinci so, kar smo pred kratkim poročali tudi v našem časopisu, občinski upravi predlagali tudi povečanje števila izdanih soglasij v koledarskem letu za enodnevno podaljšanje obratovalnega časa, z desetih na 20. Krajši bo po no- vem tudi rok za oddajo vloge za posebne enodnevne priložnosti, vlogo bodo gostinci lahko oddali deset dni pred dogodkom. Doslej je bil 15-dnevni rok. Razlog so prav tako pobude gostincev, ki so težko usklajevali birokratske zadeve, saj so rezervacije terminov velikokrat pozne in jim ni uspelo pravočasno oddati vlog. Omenjene spremembe odloka bodo ptujski mestni svetniki potrjevali v ponedeljek, kakšnih zapletov ni pričakovati, v veljavo pa bodo stopile naslednji mesec. Dejstvo je, da je od delovanja gostinskih lokalov v veliki meri odvisen utrip in življenje v mestu. Brez raznih večjih dogodkov (Ptujska noč, Kurentovanje, Mar- tinovanje ...) se gostilne v mestu zelo hitro zaprejo. Ta poteza občine je korak v smeri oživljanja nočnega življenja, ki je bilo nekoč veliko bolj živo kot danes. Gotovo pa bodo pri tem deležni tudi nekaterih kritik stanovalcev mestnega jedra, ki so imeli ob sprejetju samega odloka precej pripomb. Dženana Kmetec torek • 27. februarja 2024 Turizem Štajerski 9 Slovenske gorice • Malo prenočitvenih kapacitet ovira za turistični razvoj Spanje na seniku, velnes, outdoor turizem Čeprav so osrednje Slovenske gorice turistična destinacija v povojih, na Razvojni agenciji Slovenske gorice (RASG) ugotavljajo, da obisk na območju LAS Ovtar sicer počasi, pa vendar vztrajno narašča. k Prihodi in nočitve turistov na območju LAS Ovtar Leto Prihodi turistov Prenočitve turistov 1 2020 10.271 20.827 2021 12.781 23.621 2022 18.838 28.714 2023* 13.033 20.091 *V letu 2023 so podatki na razpolago do 8 Vir: SURS >. meseca (avgusta). Največ nočitev v Slovenskih goricah beležijo v občini Šentilj - seveda zaradi igralniškega hotela Mond. I't; Foto: FB V pristnem kmečkem okolju turistične kmetije Pri kapeli v občini Sveti Andraž gostom med drugim ponujajo vinogradniško-kulinarične vikend pakete. Kljub temu da končnih številk za lansko leto še nimajo, saj so zbrani prihodi in prenočitve turistov le do avgusta, pa je že zdaj jasno, da te ne bodo dosegle, kaj šele presegle rekordnega leta 2022. Takrat so namreč državljani zaradi »covidnih« turističnih bonov pospešeno odkrivali tudi malo znane in najbolj skrite slovenske bisere. Še vedno največ tranzitnih gostov Zaradi tranzitnosti območja največ gostov tu prenoči v poletnih mesecih. »Številni gostje iz držav Severne Evrope se v Slovenskih goricah ustavijo na poti na dopust ali ob vračanju domov. V zadnjih letih opažamo, da so vse bolj zadovoljni s ponudbo, zato že vse bolj podaljšujejo svoje bivanje, posledično se tudi bolj zanimajo za zanimivosti in ponudbo v okolici. Dnevnih obiskovalcev je največ poleti in jeseni, povečuje pa se tudi število tistih, ki se udeležujejo tradicionalnih novembrskih in decembrskih dogodkov.« Lešnikova pravi, da je težko določiti večinsko strukturo gostov, saj se tako za prenočitev kot dnevni obisk odločajo družine in posamezniki. »Narašča denimo število avtodomarjev, opažamo pa tudi večje povpraševanje po kolesarskih in pohodniških poteh, kar povezujemo z vzpostavljanjem kolesarskih povezav in promocijo outdoor turizma. Med gosti so nove kolesarske povezave izredno dobro sprejete, prav tako vedno več možnosti izposoje koles. Dejstvo je, da je danes trend v iskanju novega in unikatnega. Na našem območju imamo dve takšni vrsti nišne ponudbe: prva je spanje na seniku, druga pa spanje na stari domačiji, kot je bilo v starih časih. Iskane so tudi premium destinacije in nastanitve, ki jim je mogoče povečati vrednost z dodatnimi storitvami, kot so velnes, savna, bazen in druge storitve za specifične ciljne skupine.« Med domačimi gosti največ Gorenjcev in Primorcev Med tujimi gosti je tudi v Slovenskih goricah tradicionalno največ nemško govorečih, sledijo pa Čehi, Nizozemci in Poljaki. Med avtodo-marji prednjačijo Nemci, Nizozem- ci in Francozi, med kolesarji pa je največ slovenskih in avstrijskih. Primorci in Gorenjci so tisti, ki najpogosteje obiščejo te kraje, na RASG pa opažajo, da se nanje vse pogosteje obračajo tudi obiskovalci iz lokalnega okolja oziroma bližnje okolice, ki želijo spoznati domače kraje. »Glede na to, da so Slovenske gorice relativno neodkrita destinacija, smo z obiskom v lanskem letu zadovoljni. Začenjajo se kazati pozitivni učinki številnih aktivnosti na področju razvoja turizma, ki smo jih izvedli v zadnjih letih, med katerimi so tudi izobraževanja in delavnice s ponudniki kot tudi izvajanje promocijskih aktivnosti in izdaja promocijskega materiala. Z vzpostavljanjem perspektivne destinacije Slovenske gorice in ustanovitvijo turistične agencije Sončni vzhod se nadejamo, da bomo v prihodnjih letih postali prepoznavnejši in tako povečali število turistov kot tudi dohodek iz turistične dejavnosti, vključno s številom nočitev pri ponudnikih. Gostom želimo pokazati, da so Slovenske gorice zanimiva destinacija, ki ponuja doživetja za vsakogar in številne možnosti bivanja v naravnem, podeželskem okolju. Naši glavni atributi so bogata vinska in kulinarična tradicija, ki jo nadgrajujemo s kulturnimi in outdoor aktivnostmi.« Senka Dreu Brez nočitev v Sveti Trojici »Pri pridobivanju podatkov za območje Slovenskih goric velikokrat naletimo na težave, saj je število ponudnikov prenočitvenih kapacitet relativno nizko, v nekaterih občinah je samo eden ali sploh ni nobenega. Zato smo trenutno v fazi vzpostavljanja modela pridobivanja statističnih podatkov, ki nam bo omogočal hitro in pregledno beleženje števila nočitev, dolžine bivanja in dnevnih obiskov za celotno območje,« je povedala Nuša Lešnik iz RASG. Na območju LAS Ovtar, ki pokriva občine Benedikt, Cerkvenjak, Duplek, Lenart, Pesnica, Sveta Ana, Sveta Trojica, Sveti Andraž, Sveti Jurij v Slovenskih goricah in Šentilj, imajo največ nočitev v Šentilju, kar je razumljivo, saj je tam tudi edini hotel - igralniški Mond. Sledita Pesnica in Lenart, manj kot tisoč nočitev beležijo v Svetem Andražu in Svetem Juriju, medtem ko v Sveti Trojici, kjer sicer stavijo na razvoj butičnega turizma, sploh ne razpolagajo s prenočitvenimi kapacitetami. Poleg tega, da obiskovalci nimajo kje prenočiti, je lani svoja vrata zaprla tudi edina gostilna. Foto: SD Ptuj • Članom sveta zavoda za turizem poteče mandat O direktorju novega zavoda novi predstavniki Zavod za turizem Ptuj je bil ustanovljen leta 2016. Z novim letom, torej po osmih letih, so k njemu pripojili še druga dva ptujska zavoda (CID in Zavod za šport). Kmalu bodo izbirali novega direktorja, a še pred tem bo treba imenovati nove predstavnike tudi v svetu zavoda. Trenutnim namreč poteče mandat. To pomeni, da bo direktorja izbirala drugačna sestava, kot trenutno vodi zavod. „V tem tednu imamo še sejo v trenutni sestavi, nato pa bodo sproženi razpisni postopki za izbiro novih članov. Mi svojo zgodbo zaključujemo. V dveh mandatih smo naredili veliko, zavod je ustvaril dovolj potencialov, da so upravičili njegov obstoj. Upam, da bodo tudi v prihodnje delali v dobrobit Ptuja in bodo zdaj, ko so vsi pod skupno streho, izkoristili siner-gije, ki jih imajo," pravi Andrej Kla-sinc, predsednik sveta Zavoda za turizem Ptuj. Svet zavoda je doslej sestavljalo sedem članov, večino, štiri imenuje ustanovitelj, torej Mestna občina Ptuj, dva sta predstavljala zainteresirano javnost, eden zaposlene. V novem skupnem zavodu bo članov nekoliko več: skupaj devet, pet predstavnikov ustanoviteljice s področja poznavanja dejavnosti zavoda ter po en predstavnik zaposlenih, zainteresirane javnosti s treh področij: turizma, športa in mladinske politike. Predstavnike zainteresirane javnosti bo v svet zavoda na predlog strokovnih svetov imenoval župan, po predhodno opravljenem pozivu javnosti, ki ga opravi direktor zavoda. Tega bodo izbirali na podlagi javnega razpisa, imenuje in razrešuje ga svet zavoda po predhodnem soglasju ustanoviteljice, torej Mestne občine Ptuj oziroma mestnega sveta. Poslavlja se tudi predsednik sveta zavoda Klasinc Zavod za mlade, šport in turizem je začel delati prejšnji mesec, za zdaj ga še vodi Tanja Srečkovič Bolšec. A kmalu bodo izbirali tudi novega direktorja, saj ji mandat poteče 30. junija 2024. Na občini so pojasnili, da bo razpis objavljen predvidoma v marcu. Izbirni postopek bo v pristojnosti sveta zavoda. Srečkovič Bolšec pravi, da za zdaj delo po pripojitvi poteka brez težav: „Zadeve nastavljamo, generalno pa lahko rečem, da vsa tri področja delajo dobro. Tako poslo-vodsko kot programsko zdaj sodelujem na vseh treh področjih." Dosedanjega predsednika sveta zavoda Andreja Klasinca v novi sestavi sveta ne bo. Meni namreč, da so v dveh mandatih postavili dobro 1, «rfJIHf <=— T * K 11®- J M y m Ivi 111 \ Dosedanjim Članom sveta zavoda poteče mandat, s funkcije predsednika se bo poslovil Andrej Klasinc. Novi svet zavoda bo odločal tudi o novem direktorju Javnega zavoda za mladino, šport in turizem, ki ga trenutno še vodi Tanja Srečkovič Bolšec. podlago, da zdaj to delo prevzamejo drugi. Od novih članov sveta zavoda pa bo odvisno marsikaj, tudi to, kdo bo v naslednjem mandatu vodil največji ptujski javni zavod. Dženana Kmetec Foto: CG 10 Štajerski Izobraževanje torek • 27. februarja 2024 Ormož • Knjižnica ob letošnjem Meškovem letu Občudovalec in opisovalec prleških lepot Mineva 150 let od rojstva in 60 let od smrti Franca Ksavra Meška, zato sta občini Ormož in Sveti Tomaž leto 2024 posvetili temu priznanemu pisatelju, pesniku in duhovniku. Največ dogodkov, posvečenih Mešku, bo potekalo v Knjižnici Ormož, ki od leta 1994 tudi nosi ime po njem, pripravljajo pa jih tudi ormoška enota Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož (PMPO), Zgodovinsko društvo Ormož, Kulturno društvo Franca Ksavra Meška Sveti Tomaž, Planinsko društvo Maksa Meška Ormož in še druge organizacije. Vzor medinstitucionalnega povezovanja Program je pester in bo potekal skozi vse leto, po besedah biblio-tekarke Marijane Korotaj pa predstavlja dober primer medinstitucionalnega povezovanja in bo pripomogel k boljšemu poznavanju življenja, dela in pomena tega pomembnega rojaka. V knjižnici so prvi dogodek Meškovega leta, kot smo že poročali, pripravili 11. januarja, na dan obletnice pisateljeve smrti, in to s pogovorno-filmskim večerom v Beli dvorani Grajske pristave, na katerem so obiskovalci skozi filmske izreze spoznali Meškovo življenje, delo in pomen. 1 I 11 1III /M M I Foto: arhiv knjižnice V avli ormoške občinske stavbe je na ogled razstava o Francu Ksavru Mešku. »Vse do 26. aprila je 'odprt' literarno-likovno-fotografski natečaj, ki je namenjen vsem generacijam. Ljubitelje pisanja vabimo k pisanju zgodbic za otroke in mladino po navdihu Meškove zbirke Luna in žabica, povesti Sosedov Petrček, ki opisuje prijateljstvo, in pravljice Dve zgodbi o lilijah. Spretni v risanju se lahko preizkusijo v poljubni tehniki in ilustrirajo Meškova dela, ki so jih prebrali, ali na podlagi ohranjenih fotografij naredijo avtorjev portret, fotografi pa naj prispevajo krajinske posnetke, ki po njihovem najbolje predstavijo verjetno najbolj znan Meškov citat o lepotah Prlekije oziroma tega dela Slovenskih goric, ki se glasi: Dežela, čudovita kakor iz lepih sanj.« Popularizacija Meškovega ustvarjalnega duha Tako v Ormožu kot Svetem Tomažu so letošnji proslavi ob kulturnem prazniku posvetili Mešku, ki se je rodil leta 1874 v Gornjih Ključarovcih v današnji občini Sveti Tomaž in umrl leta 1964 v Slovenj Gradcu, v knjižnici pa so pripravili dan odprtih vrat. V avli ormoške občinske stavbe so v PMPO v sodelovanju z ormoško in slovenjegra-ško knjižnico, ki je prav tako imenovana po Mešku, postavili razstavo Iz srca in sveta, ki odstira avtorjevo življenje in osvetljuje čas, v katerem je živel in ga zaznamoval s svojim vsestransko pomenljivim delom. Knjižnica skupaj z Gimnazijo in Centrom starejših občanov Ormož izvaja projekt medgeneracijskega branja Meškovih del, njeni bralni klubi, ki delujejo v Ormožu, Tomažu in Središču, pa se pripravljajo na Meškov popoldan z javnim branjem. Kot že rečeno, se Meškovemu letu pridružujejo tudi ormoški planinci, ki bodo poleti in jeseni organizirali tematske pohodne poti. »Letos nam zares ne bo dolgčas, saj dogodkov, posvečenih popularizaciji Meškovega ustvarjalnega duha, ne bo zmanjkalo. Zbrali smo jih v zloženki, med drugim pa pripravljamo še razne delavnice in razstave, na sporedu bo otroški kviz o poznavanju pisateljevih del, med osrednje dogodke pa je treba nedvomno prišteti simpozij o Mešku, ki bo oktobra, v mesecu njegovega rojstva, in predstavitev foto knjige Moje poti avtorja Cirila Ambroža. Meškovo ustvarjanje bo tudi osrednja tema letošnje likovno-literarno-fotografske kolonije Malek,« še pravi Korotajeva. Senka Dreu Spodnje Podravje • Bomo v Sloveniji uvajali desetletko? Ravnatelji: če je obvezno, ne more biti plačljivo Najnovejši Osnutek nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja po mnenju nekaterih predšolsko vzgojo vrača v preteklost. Predlaga namreč obvezno obiskovanje vrtca leto pred vstopom v šolo. Ob tem predlogu ima marsikdo pomisleke, saj naj bi terjal bodisi spremembo ustave, po kateri je obvezno zgolj osnovnošolsko izobraževanje, bodisi podaljševanje osnovnošolskega izobraževanja za eno leto navzdol in posledično uvedbo desetletke. Na Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje (MVI) nimajo prav nobenih odgovorov glede omenjenega predloga. Pojasnili so le, da bodo celoten program preučili, ukrepe finančno ovrednotili in pripravili akcijske načrte. Torej bodo razpravljali tudi o tem, ali uvesti obvezni vrtec za petletnike ali ne. Ob tem je prav gotovo na mestu vprašanje, kako bo v tem primeru s plačilom vrtca. Ministrstvo bo torej moralo najti rešitve, kako se bo te spremembe sploh lotilo. V osnovnih šolah Spodnjega Podravja ni veliko predšolskih otrok, ki ne obiskujejo vrtca. Na OŠ Markovci so imeli v zadnjih dveh letih samo dva taka primera. Ravnatelj Ivan Štrafela je naklonjen ideji o obveznem obiskovanju vrtca eno leto pred vstopom v šolo, predvsem zaradi socializacije in posledično lažjega prehoda v šolo. Po njegovih besedah je izjemno pomembna integracija med vrtcem in osnovno šolo. »Otroci, ki so bili v varstvu doma ali kje drugje, niso navajeni na timsko delo, deljenje, red v skupini, primerno obnašanje v razredu. To ne pomeni, da se njihovi starši ne bi trudili, ampak enostavno je delo v večji skupini otrok drugačno,« je povedal Štafe-la in dodal, da če je nekaj obvezno, mora to posledično financirati država, in sicer enotno za vse otroke. Podobnega mnenja je tudi Raj-ko Jurgec, ravnatelj OŠ Majšperk: »Če nekaj narediš obvezno, potem tega ne moreš zaračunavati. Takoj, ko je nekaj obvezno, moraš poskrbeti tudi za finančni del. Ni mi najbolj jasno, kako si država to predstavlja.« Na majšperški osnovni šoli imajo tudi samo dva otroka, ki nista obiskovala vrtca. V prejšnjih letih je bilo tovrstnih primerov zelo malo ali pa nobenega. Ni potrebe po obveznem vključevanju v vrtec Videmski ravnatelj Robert Murko pa meni, da ni prav nobene potrebe po tem, da bi morali petletne otroke obvezno vključiti v vrtec, večina jih je namreč že tako v javnem varstvu. Slovenska devetletka naj bi bila prilagojena vstopu petin šestletnikov v šolo, prvi razred pa naj bi otrokom omogočal mehki prehod iz vrtca v osnovno šolo. Žal pa se ta njegova funkcija v zadnjih letih vse bolj izgublja. Ta vrzel bi se najverjetneje še povečala z uvedbo obveznega obiskovanja vrtca leto pred vstopom v šolo. Marsikdo se sprašuje, ali so avtorji teh sprememb imeli v mislih res dobrobit naših otrok ali morda le zagotavljanje določenih služb oz. delovnih mest ... Dejstvo je, da se generacije otrok zmanjšujejo. Poleg tega gre res za peščico otrok, ki socializacijski primanjkljaj dokaj hitro nadoknadijo. Skrajšani program vrtca že brezplačen MVI sicer že sedaj staršem omogoča, da otroke, ki predhodno niso obiskovali vrtca, brezplačno vključijo v vrtec. V letošnjem šolskem letu imajo vsi javni vrtci ponovno možnost organizirati in v celoti pridobiti sredstva iz državnega proračuna za financiranje oddelka krajšega programa, ki ga vrtec organizira za otroke, ki v letu pred vstopom v osnovno šolo še niso bili vključeni v vrtec (vključijo se lahko petletni otroci, njihovi mlajši štiriletni sorojenci in tudi šestletni otroci z odlogom, ki ne obiskujejo kakšnega drugega programa v vrtcu). »Ta sistemska možnost je bila sprejeta kot ukrep za doseganje višjega deleža vključenosti otrok v vrtce kot tudi zagotavljanje mehkejšega prehoda v šolo otrokom, ki predhodno niso obiskovali druge oblike predšolske vzgoje,« so pojasnili na MVI. Gre za krajše programe, ki jih lahko vrtci organizirajo v obsegu 240 ur in so za starše v celoti brezplačni. Vrtci v Spodnjem Pod-ravju se te možnosti ne poslužujejo, saj ni zadostnega števila otrok za izvedbo programa. Estera Korošec I I II splošna I športna umetniška Zgrjpbi sedanjost ,v prihodnost GIMNAZIJA Foto: CG torek • 27. februarja 2024 Promocijska sporočila Štajerski 11 Avto Krka TEHNIČNI PREGLEDI TRAKTORJEV in traktorskih priklopnikov do 3,5t na terenu Z VAMI ŽE DOBRO ZNANA EKIPA Danilo Turk 041 419 757 Sandi Strnad 041 405 272 Matjaž Roškar 051 248 128 Aljaž Gajšek 040 461 460 Patrik Ciglarič 041 710 259 Roman Kranvogl 041 291 369 Anton Potrč 031 456 205 Tomica Banfic 051 325 215 Mario Letonja 041 474 064 Denis Kokot 031 453 932 2. 3. 2024 SOBOTA Selce - gostilna Ornik 8.00 - 15.00 4. 3. 2024 PONEDELJEK Mala vas - gasilski dom 7.00 - 8.30 Podgorci - kulturni dom 9.00 - 10.00 Savci - pri ribniku 10.30 - 11.30 Senčak pri Juršincih - turistično društvo Gomila 12.00 - 15.00 5. 3. 2024 TOREK Prvenci - gasilski dom 7.00 - 9.00 Stojnci - gasilski dom 9.30 - 11.00 Formin - gasilski dom 11.30 - 12.30 Moškanjci - gasilski dom 13.00 - 14.30 6. 3. 2024 SREDA Zavrč - trgovina Haložanka 7.00 - 10.30 Janežovci - gostilna pri Mici 11.00 - 13.00 Destrnik - gasilski dom 13.30 - 16.00 7. 3. 2024 ČETRTEK Gerečja vas - gasilski dom 7.00 - 10.00 Zg. Hajdina - Prevozništvo Vogrinec 10.30 - 12.30 Apače - gasilski dom 13.00 - 14.30 Markovci - počivališče 15.00 - - 16.00 8. 3. 2024 PETEK Lovrenc na Dr. polju - igrišče 7.00 - 10.00 Hajdoše - gasilski dom 11.00 - 12.00 Sobetinci - gasilski dom 12.30 - 14.00 Zg. Pristava - kmetija Muzek 14.30 - 16.00 9. 3. 2024 SOBOTA Dobrina - kmetija Kolar 7.00 - 11.00 Podlehnik - lovski dom 11.30 - 15.00 11. 3. 2024 PONEDELJEK Sela - kulturni dom 7.00 - 13.00 Tržec - gasilski dom 13.30 - 15.30 12. 3. 2024 TOREK Trnovska vas - pri Kmetijski zadrugi 8.00 - 16:00 13. 3. 2024 SREDA Pleterje - Medol 7.00 - 11.00 Rogatec-konjušnica 12.00 - 13.30 Videm pri Ptuju - pokopališče 14.30 - 16.00 14. 3. 2024 ČETRTEK Grajena-igrišče šp. društvo 7.00 - 10.30 Drstelja-režijski obrat 11.30 - 15.00 Draženci Gostilna Rajh 15.30 - 16.30 15. 3. 2024 PETEK Majšperk-igrišče 7.00 - 12.30 Bolečka vas 3C 13.00 - 15.00 16. 3. 2024 SOBOTA Juršinci - igrišče 7.00 - 11.00 PolenšaJ o t » 0 _ v vi 1 * • Če svečana mačka na soncu lezi, v sušcu spet rada na peč_ Danes bo oblačno. Dež se bo čez dan postopno razširil proti vzhodu. Najmanj padavin bo v severovzhodnih krajih. Na Primorskem bo zapihala šibka burja. Najnižje jutranje temperature bodo od 0 do 5, na Primorskem do 9, najvišje dnevne od 7 do 14, na severozahodu okoli 4 °C. OBETI V sredo bo pretežno oblačno, predvsem na zahodu bo občasno še lahko rahlo deževalo. V četrtek bo oblačno, a povečini suho. Napoved za Podravje dež rCTEFBl Vir: ARSO Foto: CG