Sfsv. V Trstu« v nedeljo, 22. oktobra L&t^Sšc XU. j^razaikia, Izhaja vsak dan, tudi o o nedeljan ob 5 zjutraj. UreJniSvo: Ulica Sv. Frančiška AsiSkcga St 20 L nadsir. - Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu lista. Neirai&irana pirma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. omejenim purošt Telefon uredništva in uprave Siev. 11-57. NaroCnlna znaša: Za celo leto.......K 24.— Za pol leta . . . -............. za tri mesece.......» za nedeljsko Izdajo za celo !eto.......3 za pol leta - Posamezne Številk- .Edinosti* ss prodajaj* pa G vinirje?* zastarele številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v SirokostF ene !colAViener Abend-post« piše: Strahotna vest je v današnjih popoldanskih urah prodrla po mestu: ministrski predsednik grof Stiirgkh je postal žrtev atentata. Mladosten fanatik je v nekem hotelu notranjega mesta, kjer je grof Sturgkh redno obedoval, trikrat ustrelil na ministrskega predsednika, ki je takoj izdahnil svojo dušo. Žalostna vest bo povsod vzbujala bridek odmev. — Ministrski predsednik grof Sturgkh je bil cesarju zvest služabnik in vdan paladin. Domovina izgublja v njem državnika najčistejših namenov, odličnega mišljenja in navdušenega za javni blagor. Vse politično delovanje Sturgkhovo označa poteza prostodušnosti, možatosti in odkritosrčnosti. Cetrtstoletja je stal v javnem življenju,. življenja enemu samemu smotru. \ mi-najprej kot član poslanske zbornice, po- rovnih časih je dosegel grof Stiirgkfi inar-tem kot naučni minister in končno kot mi-lsikateri zelo važen uspeh. Neumorno se je boril za osvoboditev poslanske zbornice iz vezi obstrukcije, in parlamentarna odobritev novega brambnega zakona je bil vidni izraz tega njegovega prizadevanja. Z izbruhom svetovne vojne so seveda stopila v ospredje brezštevilna in neskončno zapletena nova vprašanja na površje. Treba je bilo zavoziti po čisto novih potili, delovni moči in preudarnosti vlade so se stavile nezaslišane zahteve, katerim se je grof Sturgkh podvrgel z neumorno delavnostjo, neutrudljivo vnemo, z njemu lastno mirno dejalnostio in globokim stvarnim umevanjem. Sredi iz tega krepkega delovanja je bil grof Sturgkh hipoma iztrgan. Njegova smrt ie težka izguba za domovino, dvojno težka v tem usodepolnem času. Za njim žalujejo vsi, ki so poznali njegovo plemenito, resno in splošnosti posvečeno delovanje, njegovo zvesto vdanost cesarju in državi, njegovo srčno dobroto, plemenitost in možatost Njegov spomin ostane v največji časti v davnih časih. R. I. P.! nistrski predsednik. V svojem mnogoštevilnem državniškem, parlamentarnem in ministrskem delovanju je spoznal javno življenje v vseh njegovih tisočerih raz-rasteh. Minister Sturgkh se je kar najbolje seznanil z vsemi kretajočimi silami v političnem vrvenju Avstrije in si je ravno tako pridobil najboljše osebno poznanje. Ta bogata izkustva so mu pri presoji javnih stvari prav tako bila v prid kot njegovo viteško bistvo, njegova srčna dobrota in odlična ljubeznivost njegovega nastopa. Skoraj pet let je stal grof Sturgkh na čelu vlade. 3. novembra leta 1911. ie bil po odstopu tretjega Gautschevega ministrstva imenovan za ministrskega predsednika. V resnih razmerah je sprejel svoje mesto. Številna in važna vprašanja notranje politike so povzročala vedno nove težave. Slo je vedno zopet za premaganje notranjih ovir v zastopstvih, in kmalu so tudi zapleti zunanje politike kazali svoje vzvratne učinke, dokler ni končno izbruh svetovne vojne podredil vsega državnega PODLI S T E K. JOS. VANDOT; 8. Dora. L Na vrhu ploščatega hriba stoje taka velika, prostorna poslopja, podobna zanemarjenim kmetskim gradovom. Vseokrog obdaja košato sadno drevje, prehaja-joče v gosto zarasli gozd, ki se spenja više, vedno više in se konča visoko tam gori ob zelenih senožertih. Tišina in večni molk se razprostira okrog tistega poslopja, živina hodi leno in molče iz ogromnega hleva in se vrača ob večerih tiho v svojo stajo. In pastir ne zavriska in ne zapoje. Glavo poveša in misli bogvekaj. Sele tam gori na senožeti se oddahne globoko in zakliče veselo besedo v prostrani svet. Oči se mu zaiskre; kajti zagledal je tam ob visokem plotu mlado pastirico. Njeno pisano krilce je mignilo v solnčnih žarkih, in med visoko travo so se zasvetile njene gole, od rose mokre noge... In gospodar tam doli na kmetskem gradu ne izprego-vori ves dan besedice. Po dvorišču hodi in po širnih njivah; a njeov obraz je mra- MM iroMšiH HcsodKon. Italijanska bojišča. — V pasubijskem odseku trajen srdit laški topovski ogenj. — ;v. Pred roitskim grebenom za napad pripravljena laška pehota zadržana po naši artiljeriji. V arški dolini naš uspeh. Ruska bojišča. — V Karpatih nič pomembnega. Nov nemški uspeh ob Nara-jovki. Zapadno Stohoda brezuspešni ruski napadi. Romunska bojišča. — Ob cgrsko-ro-munski meji se boji nadaljujejo uspešno za nas. V Dobrudži na desnem krilu zvezne čete vzelo glavno sovražno postojanko in osvojile Tuzlo. Albansko-macedonska bojišča. — V Albaniji nič novega. — V Macedoniji položaj neizpremenjen. Zapadna bojišča. — V sommskem okolišu močan artiljerijski boj. Pehotni napadi odbiti. Turška bojišča. — Nič posebnega. Čen in nič se ne zgane na njem. Temne, globoke oči strme v svet in se ne čudijo ničemur; niti visokemu žitnemu klasju, ki valovi in poje v jutranjem vetru. Samo za trenutek se nasmejejo njegove ustnice, in v očeh se zasveti nekaj gorkega, otožnega. Sla je mimo plahih korakov devojka iz sosedne vasi. Njen obraz je rdeč in poln sramu in straha; a njeno okroglo, zdravo telo polno življenja in izzivajoče mehkobe. Gospodar zre za njo in se smehlja. A devojka beži in izgine za visokim drevjem. In spet se razprostira nad kmetskim gradom molk in skrivnosten, plašen mir. Gospodar se vrača domov; stopi v hišo in sede za mizo. Z roko si podpre glavo in strmi predse, pa misli bogvekaj. In gospodinja — suha, brez mesa m strasti. Rame so se ji vpognile naprej in grudi posušile že davno. Dva šopa las sta ji že osivela na glavi, in oči so ji udrte in ji gledajo izpod čela. Ničesar ni v njih, kar bi človeku zbudilo samo za trenutek lepo misel na davno ljubezen tihe mladosti. Oči zro izpod čela, in v njih ni življenja niti zlobe. Brezzoba usta se ne odpro, da bi izpregovorila božjo besedo. In hodi iz dvorišča v kuhinjo s počasnimi, drsajočimi stopinjami, in njeno suho, smešno telo se ziblje sunkoma. Na dobruški fronti se pričenjajo novi boji. Ob Somini izkoriščajo nemške čete sovražnikovo utrujenost v zopetno osvojitev svojčas izgubljenih jarkov ;n so tako zmanjšale pridobitev ozemlja, ki so [o Angleži sredi oktobra dosegli za ceno težkih žrtev. P&g^dik! na bolišiiii?« Dunaj, 20. oktobra. Znamenit nemški uspeh se poroča danes iz narajovškega bojnega odseka. Pri zavzetju nekega vrha so naši zavezniki tu zajeli 2050 Rusov in enajst strojnih pušek. To pomenja uničenje celega pehotnega polka z enim mahom. Za ta lep;! taktični uspeh gre pač v prvi vrsti zasJu-ga izbornemu vodstvu, je posledica premišljenega in do vseh najmanjših podrobnosti preudarjenega načrta, jasnega poveljevanja in razumnega sodelovanja podrejenih vodstev. Predstavljal je seveda, temeljito bojno izvežbo in železno disci-] plino napadajočih čet. Vsekakor je vzorni! primer taktične akcije v malem in kaže j občudovanja vredno sistematiko dela in' resno uporabo vojnega izkustva. Tudi v Karpatih je bilo sovražniku iztrgano neko krajevno važno oporišče. Boji pri T61gyesu, na Bekaškem in Gyimeškem prelazu v dolini Uza, na Oi-tozu ter ob gorskih prelazih vzhodno in jugovzhodno Braševega se nadaljujejo. Namaknjeni romunski oddelki so bili mestoma vrženi v njihove glavne postojanke. Boji v Trentinu so se tudi včeraj končali uspešno za nas. Ellisonova brigada je večkrat zmagovito zavrnila večkrat ponavljane napade dveh italijanskih brigad in ie zadala sovražniku zelo težke izgube. Na macedonski fronti so bolgarske sile s protisunki zaustavile novo ofenzivno gibanje kombiniranega srbsko-francoske-ga zbora v kolenu Crne reke. Boji se nadaljujejo. Čudne reči se gode v teh kmetskih gradovih. Pri belem dnevu hodijo strahovi tam gori in plešejo po širnem dvorišču. Gospodinja je čarovnica, ki se ženi vsak dan z drugim zlodjem. A gospodar je zadovoljen s tem, ker mu prinašajo zlodji vsak dan prgišče cekinov. Zato je podnevi vse tako tiho tam gori; kajti zlodji so zaradi svoje pohotnasti tako nervozni, da ne prenesejo pri belem dnevu nobenega štm-dra. A ponoči pride tisoč strahov iz vseh strani sveta. Pa prepevajo in plešejo krog samotnega kmetskega gradu in obhajajo svatovščino. Kajti v hiši se objemata gospodinja in zlodej; a v čumnati poljubuje gospodar krasno devojko, ki jo je pripeljal iz belega mesta. In groza se razgrinja po vsej okolici. Po pokopališču plakajo mrtvi o polnoči zaradi sramote in silnega greha, ki praznuje na kmetskem gradu svoj praznik. Zvezde se utrinjajo vsepovsod; kajti nebo se joče nocoj nad pohujsa-nim človeštvom. In kmete tlači vso ncc divja mora v njihovem težkem spanju, ker greh na kmetskem gradu je tako velik, da ga čuti vsa okolica. Lasje se jezijo na potni glavi; iz ust prihajajo grgrajoči glasovi, in oči strme v strašni grozi v crno temo, ki se razgrinja kroinkrog. Kmetice kričć v svojih divjih sanjah in se križaju A mlade devojke se skrivajo za DUNAJ, 21. (Kor.) Uradno se razglašali 21. okt. 1916. Italijansko bojišče. —■- Naše postojanke v pasubijskem odseku so trajno v srditem topovskem in inino"\ škem ognju vseh kalibrov. Pred roitskim robom pripravljeno sovražno pehoto zadržuje naša artiljerija. Zavrnili smo štiri italijanske napade proti vzhodnemu dehi roba. V arški dolini proti dolinski postojanki predirajočo sovražno stotnik* smo uničili. Zajeli smo dva častnika, 159 mož, deset minovk in drug materijal. Namestnik načelnika generalnega štaba^ pl. Hofer, fmL DUNAJ, 21. (Kor.) Uradno se razglaša: 21. okt. 1916. Rusko bojišče. — Severno Karpatov pri avstro-ogrskih bojnih silah nič posebno pomembnega. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. BEROLIN, 21. (Kor.) Wolhov urad poroča: Veliki glavni stan, 21. okt. 1916. Vzhodno bojišče. — Princa Leopolda Bav. ironta: Ruski bataljoni so si zopet v brezuspešnih, izgubonosnšh naskokih prizadevali nam iztrgati jarke, ki smo jih pred kratkim vzeli na zapadnem bregu Stohoda. In zopet smo ob Narajov-ki z napadom nemških čet pod vodstvom generala pl. Gallwitza zavzeli ruske postojanke severozapadno Skonrorohov. Običajni protisunki so zadali sovražniku nove izgube. Pet častnikov, 150 mož In sedem strojnih pušek smo mogli že včeraj odvesti iz zavzete postojanke. Prvi generalni kvartirmojster: pl. Ludendorff. n rt DUNAJ, 21. (Kor.) Uradno se razglaša: 21. okt. 1916. Romunsko bojišče. — V ogrsko romunskem mejnem ozemlju se bo;i nadaljujejo. Delovanje v snegu in mrazu ter v najtežavnejšem ozemlju se uspešno bo-rečšh čet je vzvišeno nad vsako hvalo. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. BEROLIN, 21. (Kor.) Woitfov urad poroča: Veliki glavni stan, 21. okt. 1916. Sedmograško bojišče. — Na sedmograški meji se v snegu in mrazu uspešno nadaljujejo gozdni in gorski boji. Romun ima v njih težke izgube. Balkansko bojišče. — Macken-senova armad na skupina: Boji v Dobrudži so se razvili nam v prid. Zvezne, nemške, bolgarske in turške čete so vdrle na raznih točkah v sovražno glavno postojanko na črti južno Rašove (ob Donavi)— Agemlar—Tuzla in so po srditih bojih vzele Tuzlo, gričevje severno Topraj-sarja, severno Cocargeje in severozapad-dno Mulciove. Zajeli smo pri tem okoli 3000 Rusov, med njimi enega polkovuega poveljnika, nekoiiko sto Romunov ter 22 strojnih pušek in eno minovko. Nemška letalska brodovja so se uspešno iz zraka udeleževala bojev. Prvi generalni kvartirmojster: pl. Ludendorff. SOFIJA. 20. (Kor.) Poročilo generalnega štaba. 20. oktobra. — Romunska fronta: Včeraj v Dobrudži močno obojestransko obstreljevanje med železnico in morjem. SOFIJA, 21. (Agence Tel. Bulgare.) — Generalni štab javlja: Romunska fronta. — Ob Donavi n,ir. — V Dobrudži so se vršili 19. in 20. oktobra precej resni boji. Vse namaknjene sovražnikove postojanke in del njegovih debelo odejo. Z rokami si tiščijo bele grudi; kajti sredi noči se je zbudilo v duši neko silno, gorko hrepenenje, in v srcu je vstala neka čudna, mehka sladkost, ki kliče mlado ljubezen. Indevojke se smehljajo .Kajti ljubezen je lepa in v ljubezni ni strahov. Sama radost je in gorka sreča, ki greje tako prijetno sredi mladih dni... Ležal sem na skednju kmetskega grada v dišečem senu. Krogin-krog je strmela vame črna tema; le skozi ozko špranjo tam na strehi je gledala name božja zvezda in se je tresla, kakor da bi jo zeblo sredi hladne tujine. Tišina je ležala širom okrog; tista čudna, nemirna tišina, _ ki ne prinese upanja in prijetnih sani. Človek čuti svojo utrujenost, pa se inu ne ljubi, da bi se premaknil. Oči skele in po glavi šumi; in tam koncem teme se zibljejo drobne lučice in plešejo kakor male veše. In človek si zaželi strahov, da bi zatulili krog njega svojo pesem in bi ga kratkočasili. Zaželi si zlodeja in čarovnice, da bi se objela v svoji peklenski ljubezni in bi kramljala pred njim v svoji zaljubljenosti. Mlade devojke iz mesta si zaželi, da bi naslonil v njeno naročje svojo težko, trudno glavo in bi zaspal in se ne zbudil nikoli več. A bilo ni strahov in zlodja in čarovnice — mir je ležal po vsem kmetskem gradu, in v tem miru je bilo polno mrzlega nepokoja, da so oči zaman gledaie na zmrzlo zvezdo in so klicale spanje. Zgenilo se je nekaj po brezkončni temi. kakor da bi bile segle nevidne roke med njo in jo razdelile. Za trenutek je sinilo nekaj svetlega, jasnega od samotne zvezde nad špranjo, in razlilo se je z gorko lučjo po črnem skednju. Trudne oči so se morale zapreti, ker niso mogle prenesti te blesteče svetlobe. A vendar so še videle pred sabo paradiž, ki se je bil dvignil tako nenadoma pred njimi. Velike, sanjajoče zvezde so se zasmejale po toplem nebu; veseli črički so zapeli po kraških obronkih, in sem iz dalje ie prihajalo ubrano fantovsko petje. Ležali smo takrat trije mladi ljudje na senu kraškega hleva. Bilo ni teme takrat, ker so gledale skozi velike špranje vse zvezde na tepli hlev. Dora se je smejala kakor razigran otrok, in prijatelj Leskovec ie že smrčal, ker se ga je bil nalezcl ne-krščansko. Dora se je smejala neprenehoma. »Ali si videl kovača?« je govorila s svojim smejočim glasom in me je dregala. »Oči so se mu izbulile in po obrazu so mu tekle potne srage, ker ga je kuhala ljubezen. Oj, bil je tako zanimiv in izviren v svoji ljubezni! Ali si ga videl?« Stran II. „EDINOST" štev. 294 V Trstu, dne 22. oktobra 7916. glavnih postojank so v naši posesti. Zajeli smo dosedai 24 častnikov in nad 3500 mož ter upleniii dva topa, pet municijkih voz in 22 strojnih pušek ter eno minovko. — Ob obali Črnega morja je sovražna ladja obstreljevala mesto Mangalia. Albansko - macedesit-ske boiiile. DUNAJ, 21. (Kor.) Uradno se razglaša: 21. ok t. 1916. jugovzhodno bojišče. — V Albaniji nič novega. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. BEROL1N, 21. (Kor.) VVolffov urad poroča: Veliki glavni stan, 21. okt. 1916. Balkansko bojišče. — Makedonska fronta: Položaj je nespremenjen. Prvi generalni kvartii mojster: pl. Ludendorff. SOFIJA, 20. (Kor.) Poročilo generalnega štaba: 20. oktobra. — Macedonska fronta: Na obeh straneh železnice Bitoij—Florina živahno obstreljevanje. Srditi boj v kolenu Črne reke se nadaljuje; Srbi razvijajo posebno trdovratnost, da bi napredovali, a smo zavrnili vse napade z ognjem, na nekaterih mestih pa s protinapadi. Izjalovil se Je sovražnikov poizkus, da bi prodrl proti vasi Tarnovi in vrhu Dobremu« polju. V moglenfškl do!ini običajni artiije-rjski ogenj. Na obeh straneh Vardarja nič pomembnega. V vznožju Belašice planine smo z ognjem razbili sovražno stotnijo, ki se je okopala na železnici severno Deve Tepe. Na strumski fronti patruijski boji. Sovražna artiljerija je bombardirala nekatere obljudene kra»e pred našo fronto ter mesto Seres. Ob obal! egejskega moria mir. SOFIJA, 21. (Agence Tel. Bulgare.) Generalni štab javlja: Macedonska fronta. — V odseku vasi Mezdžeii je bilo ob železnici Ei-tolj Lerina živahno artiljerijsko delovanje. Protinapad, ki so ga izvršile naše čete v kolenu Črne reke, se je razvijal uspešno. Boj traja dalje. V mcgieniški dolini je položaj neizpremenjen. Ne da se poročati nič pomembnega. Na obeh straneh Vardarja posamezni topovski streli. Ob vznožju Belašice planine mir. Ob strumski fronti živahno delovanje. Sovražen artiljerijski poizvedovalni oddelek je obstreljeval več obljudenih krajev pred našo fronto ter je zažgal vas Barakli-Džumaja, Naša artiljerija je uničiia znatne sovražne skupine, ki so delale pri jenikejškem pred-mostju. Ob egejski obali običajno križarjenje sovražnih ladij. BEROLIN, 21. (Kor.) VVolffov urad poroča: Veliki glavni stan, 21. okt. 1916. Zapadno bojišče. — Fronta bav. prestolonaslednika: V somaisfcem okolišu se nadaljuje močni strelni boj. Med Le S ar som in Eaucurt L'Abbayejem so se izjalovili angleški napadi v boju moža proti možu. Dalje proti vzhodu je naš krepki učinkovalni ogenj na sovražne na-skočne jarke zadušil napadne poizkuse. Francoski sunki čez cesto Sa!ily—Ran-court so razpadli pred našimi ovirami. Naša bojna letalska brodovja so v številnih zračnih napadih ščitila !etalce-cpazo-valce. Dvanajst sovražnih letal smo sestrelili; štiri leže za našimi črtami. Ponoč-ni zračni pohod na kolodvore in muni-cijska skladišča za sovražno fronto je Ime! dobre, po eksplozijah in požarjih opazovane uspehe. — Prestolonaslednikov a fronta: Živahno artiljerijsko delovanje na obeh bregovih Može. Prvi generalni kvartirmojster: rl. Ludendorff. CARIGRAD, 20. (Agence Tel. Milli.) Glavni stan javlja: Kavkaška fronta: Praske nam v prid. Zajeli smo nekaj sovražnikov. Na ostalih frontah nič pomembnega. Sovražna y radn@ p&rošiia. DUNAJ, 20. (Kor.) Iz vojnega tiskovnega stana se poroča: Rusko uradno poročilo. 19. oktobra. — Zapadna fronta: Severno vasi Kisjeiina so Nemci po izpustitvi »Seveda sem ga videl in sem se mu smejal,« sem odgovoril zaspano. »Bodi tiho že enkrat! Pozno je, in zjutraj bo treba zgodaj vstati.« Dora je umolknila, in njena roka je izginila v temi. Toda že čez tri trenutke je prasnila spet v smeh in me je dregnila. »Ta kovač, ta čudoviti kovač mi je ponujal vse svoje premoženje, če bi ga hotela ljubiti. Hihi — kovač!... Ali ni zanimivo? Ušli smo mu in zdaj nas išče po celem svetu in preklinja, da se utri-njaio zvezde. Mi pa ležimo lepo na senu in se smejemo — hihi...« Smejala se je tako glasno, da je umolknil prijatelj Leskovec v svojem smrčanju. Zastokal je in se je obrnil na drugo stran. Toda predramil se ni iz svoje ne-krščanske pijanosti. Čudno dekle je bila Dora — smejala bi se rada vse svoje življenje in še celo v tej lepi, topli noči bi se rada smejala, dasi je zamudila vlak in je morala ležati na kmetskem hlevu. Pa še na misel ji niso prišle neprijetnosti, ki jih ima zaradi tega. Samo na kovača misli, ki se je zaljubil v njo v kraški osmici, ker je bil pijan. Star je bil že kovač in samec. A vendar še krepak dedec in ves zalit s krvjo. Hodil je ponosno in je lovil v temnih. samotnih mestnih ulicah mlada de-kieta. Njegove oči so se smehljale vedno, in neprenehoma je gladil svojo okroglo p'ina in pod okriljem srditega artilerijskega ognja napadli naše jarke. Odbili smo jih. V okolišu vzhodno tržiča Svinjuhov se nadaljuje srditi boj. Odbili sm-o vse sovražne napade. Severno Kuropatkinov smo včeraj zajeli enega častnika in 35 vojakov ter eno bombovko. V okolišu vasi Potutorjev, južno Brzezanov, se je moralo sovražno letalo, sestreljeno po naši artiljeriji, spustiti na tla. Letalo je zgorelo. Letalca smo ujeli. V okolišu Dorne-\vatre smo odbili vse ponovne sovražne napade. V Karpatih hud snežni vihar. Romunsko uradno poročilo. 20. oktobra. — Severna in severoza-padna fronta: Sovražnik je napadal pri Goivasi (?) in trotuzujski dolini. Odbili smo ga. V uzujski dolini silovito artiljerijsko in pehotno delovanje. Sovražnika smo razkropili. V ojtoški dolini so pričele naše čete ofenzivo in so vrgle sovražnike čez mejo. Boj se nadaljuje. Na ostali fronti je položaj neizpremenjen do Branskega prelaza (?), kjer smo odbili proti našemu levemu boku naperjeni sovražni napad. Zajeli smo 45 mož in vojno opremo. Zavzeli smo zopet hrib Suru (?). Na desnem bregu Alute smo odbili pet sovražnih napadov v okolišu hriba Robula. Sovražnik ie imel tam velike izgube. Našli smo nad 300 mrtvecev pred svojimi jarki in smo zajeli dve strojni puški. V jiuški doiini^ in pri Oršovi artiljerijski ogenj. — Južna fronta: Ob Donavi artiljerijski in pehotni ogenj. — V Dobrudži je pričel sovražnik ofenzivo na vsej fronti. Na našem desnem krilu in v središču smo ga odbili, na levem kriiu smo se nekoliko umeknlli proti severu. (G'ej nemško uradno poročilo: zavzetje Tuzle.,« i£ drške, Venizelos proti kralju. Iz Soluna se javlja: Pri nekem banketu od bora za narodno obrambo v čast pro~ vizorični vladi je imel Venizelos nagovor, v katerem je izjavil, da se kralj Konstantin protiustavno imenuje vladar po milosti božji. Kralj Konstantin je le vladar po svobodni privolitvi naroda. Grška ustava ne dovoljuje dvoma o suverenosti naroda, in če je narod tudi sprejel monarhično vladavino, je Grška v prvi vrsti vendar ljudovlada. Ker se je ustava teptala z nogami. je potrebno, da se skliče narodna skupščina, da varuje narod proti kroni. Princ Jurij državni upravitelj? Iz Ženeve poročajo: Radikalno pariško časopisje zaznamuje vest, da vidi Angleška edini izhod iz grškega labirinta v tem, da kraljeva rodbina pokliče Venizela v Atene. Ker se pa kralj Konstantin trdovratno upira tej namisli, ostaja samo še kombinacija provizorične vlade princa Jurija, če bi Ie-ta hotel poklicati Venizela na čelo vlade. Kralj Konstantin bi moral med tem bivati kot bolnik na dopustu v Peloponezu. Nove francoske grožnje. Iz Ženeve se poroča: »Radical« meni, da bo ententa, če se bo atensko prebivalstvo upiralo še nadalje, zahtevala razorožitev vse grške armade, interniranje častnikov v Peloponezu in izročitev vse municije. »Eclair« meni, da je potrebno izkrcanje najmanje 10.000 mornarjev, da se zatre preteča revolta v Atenah. Pomoči iz Amerike ne bo. »Vossische Zeitung« javlja iz Amsterdama: »Times« poročajo iz Aten: Amerikanski poslanik je izjavil množici, ki ga je prosila za posredovanje, da so govorice o prihodu amerikanskega brodovja neverjetne. — Razočaranje v Atenah je brezmejno, ker je Amerika odklonila od-poslatev vojnega brodovja v svrho kontrole kršene nevtralnosti pirejskega pristanišča. Provizorična vlada. »Echo de Pariš« javlja iz Aten, da Venizelos organizira ministrstvo za narodno obrambo. Imenoval je sedem državnih podtainikov, med njimi izdajatelje ve-nizelovskih listov, Koutoupisa, Argyro-pula in Negropontisa. — Provizorična vlada v Solunu je naznanila ententnim konzulom in nevtralnim državam, da je izvršila svojo sestavo. Uradni listi in vse listine provizorične vlade imaio poleg kraljevega grba znak dikiatorstva nad Grško. — O sestavi ministrstva provizo- brado. Sedel je v kraški osmici poleg nas in je jedel in pil. Dora je brila z njim svoje vesele norce, in kovač je rdel vedno bolj. Njegove debele, mesnate roke so se tresle, ko se je doteknil tupatam Dorine obleke. In zbudila se je ljubezen, ker je bilo vino močno in težko. Kovaču so postale oči vlažne, in z jokajočim glasom je govoril Dori zaljubljene besede. A Dora se je smejala in ga je vlekla. Čedno dekle je bila Dora in vredna velike ljubezni. Samo preveč vesela in lahkomiselna. A slaba ni bila, in tudi strasti ni poznala. Velika družba je bila v osmici. Prepevalo se je, da je zvenelo preko Krasa. A najlepše je pela Dora s svojim zvonkim, čistim glasom. Njen bledikasti obraz je postal rdeč, in njeno, v belo obleko zavito telo, je bilo tako nežno in prijetno, da so se izbulile zaljubljenemu in pijanemu kovaču oči. Jecal je in prijemal neprestano Doro za njene gladke roke. A Dora se mu je samo smejala in mu je stiskala roko. Prišla je noč, in vsa družba je bila odšla na postajo, da se odpelje z zadnjim vlakom. Z Doro vsa zaostala, ker sva se hotela iznebiti pijanega kovača, ki se je naju držal kakor nadležna muha. Sli smo skozi molčečo kraško noč po kameniti poti. Hodili smo semintja zaradi kovača in smo zamudil! vlak. In ni pre- rične vlade v Solunu poroča »Secolo«: Ministrstvo šteje enajst članov, od katerih inata samo dva. minister zunanjih stvari, Politis, in vojni minister, general Cimbra-kakis, naslov ministra, ostali pa naslov ministrskih svetnikov. Predsedstvo ministrstva tvore Venizelos, Danglis in Kon-duriotis. Politis je prevzetje ministrstva sporočil generalu Sarrailu, konzulom ter ententnim in nevtralnim državam. V svojem sporočilu srbskemu konzulu pravi: »Naš glavni namen je izpolnitev obveznosti naše zveze s plemenitim in hrabrim srbskim narodom.« Amerikanski konzul je potrdil sprejem sporočila in je pristavil željo, da bi mogel vzdržavati prijateljske odnošaie kot s prejšnjimi upravnimi oblastmi. Španski konzul je odgovoril skoraj enako. Neki član vlade je izrazil dopisniku zaupanje, da se grški poslaniki v glavnih mestih ententnih držav postavijo na razpolago provizorični vladi. Provizorična vlada je dobila od poveljništva ententne armade dovoljenje, da sme v Florini zopet namestiti grške krajevne oblasti. Entenino vojaštvo v Atenah. Iz Aten se poroča preko Curiha: Fran-I coski admiral, ki je odredil izkrcanje čet, je sporočil grški vladi, da pride vsega skupaj 20.000 mož zaveznih čet v Atene. Vojaško zasedenie mesta in glavnega pristanišča bo trajalo tako dolgo, da Grška zavzame jasno stališče. Podeljevanje bronastih hrabrostnih svetinj. DUNAJ. 21. (Kor.) Nj. c. in kr. apostolsko Veličanstvo je blagovolilo najmilosti-veje izdati naslednje Najvišje povelje: »Dovoljujem, da se pravica podeljevanja bronastih hrabrostnih svetinj poveri vsem poveljnikom četnih in ladijskih divizij. — Dunaj, 1. oktobra 1916. — Franc Jožef, I. r.« Cesarjevo povelje armadi In brodovju. DUNAJ, 21. (Kor.) Nj. Veličanstvo je izdalo naslednje Najvišje ročno pismo: »Ljubi gospod stričnik, vojni maršal nadvojvoda Friderik! — Izročam Vam svoje današnje povelje armadi in brodovju ter izrekam Vama, vrhovnemu armadnemu poveljniku in tako se izkazalemu načelniku generalnega štaba, generalnemu polkovniku baronu Conradu, v zahvalo svoje posebno pohvalno priznanje. — Dunaj, 17. oktobra 1916. Franc Jožef, 1. r. Povelje armadi in brodovju. Z vzornim izpolnjevanjem svoje dolžnosti, najžilavejšo hrabrostjo in občudovanja vrednim junaštvom so Moje vrle, soško fronto braneče čete odbile besne, z veliko požrtvovalnostjo in pogumom več dni nadaljevane sovražne naskoke. Enako brezuspešni so bili sovražni napadi v Alpah in na ruskem bojišču kot tudi na Sedmograškem. Hrabri sinovi domovine so v zvezi z našimi zvestimi zavezniki ponovno pokazali svojo vrednost, svojo do smrti pogumno vztrajnost. Vsem izkušenim voditeljem, vsem svošim vrlim vojakom obrambne sile na suhem in na morju izrekam z ginjenim srcem zahvalo za vsa njihova dejanja. V najtoplejše priznanje njihovega odličnega in uspešnega vodstva pošiljam poveljniku slavne soške armade, generalnemu polkovniku Bo-roeviču, znak svojega posebnega pohvalnega priznanja ter podeljujem generalnemu polkovniku Tersztyanszkemu, poveljniku neke armade, in hrabremu zbornemu poveljniku, mojemu gospodu stričniku generalu konjice nadvojvodi Josipu, vojaški zaslužni križec prvega razreda z vojno dekoracijo. — Dunaj 17. oktobra 1916. — Franc Jožef 1. r.« Delovanje naših letalcev v Voliniji. BEROLIN, 20. (Kor.) »Lokalanzeiger« javlja iz Stockholma: Po poročilih ruskih listov razvijajo avstro-ogrski letalci na gališko voiinjski fronti v zadnjem času brezprimerno delavnost in napravljajo v ruskih etapah ogromno škodo. Pri Lucku se je zadnji teden pojavilo pet letalskih brodovij in je vrglo 50 bomb na nove, proti jugu obrnjene utrdbe, s čimer je bilo ranjenih nad 500 vojakov. Pri Dubnem je bil zaradi zračnega napada na kolodvor tri dni zaustavljen proti vzhodu vodeči, strategično važni železniški promet. V Kamjencu Podoiskem so glavna posta-ia, kjer se nahajajo glavna skladišča za ostajalo drugega, kakor da smo šli na samotni kraški hlev in smo se vlegli v seno. Kovač se je izgubil sredi teme; razločno smo slišali njegovo preklinjanje, in Dora se je smejala neprenehoma, ker se ji je dopadlo vse. Pa niti pomislila ni, da mora ležati na senu med dvema možkima. in niti sramovala se ni. Pozna je že bila ura, in zvezde so postajale vedno svetlejše. Topla noč je dihala vseokrog po Krasu. Črički so potihnili, in seno ie dehtelo s svojim prijetnim venjem. Dora se ni več smejala. Njene oči so postale težke in trudne. Zavila se je tesno v plašč in je zamahnila z roko. Potem pa je bila mtrna. Njena desnica se je doteknila moje glave in me je pričela božati po laseh. Toda samo za nekaj časa. Kajti Dora je vzdihnila in je umaknila roko nazaj. Potem pa je zaspala. In topla noč je dihala naprej. Zvezde so se tresle in so zrle s svojimi prijaznimi očmi skozi velike špranje. Gledal sem Doro, ki je spala nedaleč od mene. V nedoločnem svitu se je videl njen beli obraz; njene polne, napol odprte ustnice so se smehljale. Črne, dolge trepalnice so ji zakrivale oči, in po vsem obrazu je bil razlit mir, tisti veliki, otroški mir, ki se ga ne upa skaliti nihče. Njeno rahlo dihanje se je treslo kraj mene, in od nje ie priha- oskrbovanje vse armade generala Brusi-Iovega, in velika vojaška pekarna ter dve skladišči pušek in avtomobilski park zleteli v zrak. PARLAMENTARNA POSVETOVANJA. DUNAJ, 21. (Kor.) »Parlamentarische Korrespondenz« javlja: Z raznih strani je bil zbornični predsednik dr. Sylvester na-prošen, da naj bi poleg že povabljenih zastopnikov' povabil še nadal j ne vodilne poslance posameznih skupin poslanske zbornice k porazgovoru zastopnikov strank. Predsednik dr. Sylvester je po ponovnem sporazumu z merodajnimi voditelji dotičnih strank ugodil želji, kolikor je bilo mogoče. _ Beneške sanje. LUGANO, 20. (Kor.) Oblasti in vojaštvo so včeraj priredile spominsko slavnost ta-koimenovane osvoboditve Benetek. V do-ževski palači je imel bivši ministrski predsednik Luzzatti govor, v katerem je razpravlja! o raznih političnih in upravnih spominih preteklih petih desetletij in je končno po hudh napadih, zlasti proti Nemčiji, in proslavljanju Francoske, Angleške in Rusije zaradi njihovih res kulturno in politično notranje življenje narodnosti pospešujočih zaslug slikal sijajno bodočnost Benetek kot vladarice nad obalmi Jadranskega morja, ki bodo brez izjeme pripadale Italiji. Benetke bodo upraviteljica Egejskega morja, središče svetovnega prometa z Vzhodom, osvobojenim vseh sledov izdajalskega Turka in sprejeinalka velikanskih množin zlata, ki jih bodo po sklepu miru Amerikanci, žejni lepote, prinašali kar najhitreje. (Kaj bo neki potem z »odrešenim« Trstom, če bodo Benetke vse to, kar jim obeta Luzzatti?) Vojvoda Putnik v Italiji. LUGANO, 20. (Kor.) Kakor poročajo italijanski listi je vojvoda Putnik, ki potuje na odpočitek v Nizzo, dospel v Rim. Skrčenje razsvetljave v Italiji. LUGANO, 20. (Kor.) S predkratkim izdano naredbo se javna razsvetljava skrčuje na polovico in po ^11 zvečer na Četrtino dosedanje razsvetljave. Ruski ministri na imirmanski obali. KODANJ, 20. (Kor.) »Politiken« javlja iz Bergena: Po&et ruskih ministrov na murmanski obali in-arhangelski gubemiji je končan. Poset se je raztezal do končne točke murmanske železnice pri ribiški vasi Semsnovi, ki je izbrana za bodoče najvažnejše nezamrznjeno pristanišče ob murmanski obali in dobi ime Romanov. Ruski državni proračun. PETROGRAD, 20. (Kor.) Petrograjska brzojavna agencija doznava z merodajne strani, da dumi in državnemu svetu predloženi državni proračun za leto 1917. sloni na predpostavki, da bo voina trajala vse proračunsko leto. Proračun izkazuje 4078 jiiilijonov rublje v dohodkov in toliko izdatkov. Ruski proračun je torej prvikrat dosegel 4 milijarde, proti 3V& milijardam leta 1914._ Bolgarsko sobranje. SOFIJA, 21. (Kor.) Bolgarsko sobranje je na 28. t. m. sklicano k rednemu zasedanju. __ Skladišče razstreliva zletelo v zrak. BERN, 20. (Kor.) V okolici Luzerna je popoldne zletelo v zrak skladišče razstreliva. Pet v bližini zaposlenih delavcev je bilo ubitih. Mine v Severnem morju. KODANJ, 20. (Kor.) »Politiken« javlja: Zaradi nevihte zadnjih dni se je odtrgalo več min v Severnem morju, ki sedaj ogrožajo plovbo ob jutski zapadni obali. Odplula je danska inspekcijska ladja, da odpravi nevarnost. _ Atentat na Wilsona? LONDON, 22. (Kot.) »Central-Nevvs« poročajo iz New Yorka, da je včeraj neki mož, ki je imel pri sebi nož in steklenico s kakoršnosibodi tekočino, skočil na avtomobil predsednika Wilsona. Mož, o katerem se misli, da je umobolen, je bil vržen z avtomobila ter aretiran. Novi nemški vojni kredit. BEROLIN, 20. (Kor.) Jutri se predloži predloga, s katero se zahteva nov vojni kredit 12 milijard. : s jalo nekaj sladkega, gorkega, ki je bilo vse polno deviške čistosti in lepote. In človek se je smehljal, in v duši mu je bilo tako mirno in brez želja, da je zaprl oči in je sanjal tiste sanje, ki so plavale nad Do-rino glavo. Sklonil sem se k njeni roki, ki je počivala kraj mene na senu, in sem pritisnil na njo svoje drhteče ustnice. Dora se je stresnila komaj slišno in je vzdihnila. Toda že v naslednjem trenutku je mirovala spet in je sanjala dalje. Bilo mi je, kakor da so se nagnile zvezde niže in so obvisele tik nad streho. Smehljale so se in so trepetale v svojem božjem svitu. In skozi noč je šepetalo in se je zibalo; mehke, nedolžne pravljice so spele skozi noč in so kramljale. A v njihovem šepetanju je bilo toliko miru in čiste prelesti, da je zastalo srce in je poslušalo. Oči so se zaprle, in spanje je objelo vse telo. Samo duša je še bdela in je poslušala tisto sladko, nedolžno šepetanje, ki se je zibalo nad vsem Krasom. Bilo je brezkončno in se je topilo s sanjami, ki so nas zabavale vso noč s svojim smehljajem.. A v samotnem kmetskem gradu ni sanj in veselih pravljic. Noč je težka in leži na duši kot mOra. Od sena prihaja neprijeten, dušeč vonj, in nič se ne zgane v tej težki noči. — Utrujene oči ne čutijo zaspanca in strme tja na konec noči, Sklicauje parlamenta. Nemško-nacii nalni list »Abvvehr« proiestuje proti trditvi od socialistične strani, češ, da je vsa nemška buržoazija v Avstriji proti sklicanju parlamentaričnih zastopstev. Le mala manjšina nemško-radikalue stranke (pod vodstvom znanega WoIfa) da je proti sklicanju parlamenta, dočim da so vse druge stranke brezpogojno za vzpostavo parlamentaričnega življenja. Sicer pa pravi omenjeni list: Parlament, čegar zasedanje ima itak končati v enem letu, nima, sosebno v^vojni, preurediti notranjega življenja. Le bi taki preuredbi pripravil pot, bi bilo to vsekakor razveseljivo, ali, šele parlament, ki bo na novo izvoljen na podlagi izkustev vojne, naj bo gradil novo Avstrijo. Tudi ne gre za to, da bi parlament uprizoril veliko patrijotično izjavo. Taka bi bila pač primerna na začetku vojne, danes pa je popolnoma odveč, kajti patrijotizem dejanja je že izzval čistotno ločitev. Parlament bi imel pred vsem nalogo, da deluje kot kontrolen organ in da tolmači želje in potrebe prebivalstva. Južnoslovansko vprašanje in italijanska javnost. Včeraj smo zabeležili, kako gredo v Italiji sami mnenja navskriž, kako stališče naj zavzame Italija napram južnoslovanskemu vprašanju. Citirali smo izjave treznih ljudi, ki se proti-vijo zahtevam nacijonalistov glede na vzhodno obal Adrije. italijanski nacionalisti zastopajo* dve tezi o jadranskem problemu. Po prvi bi imelo Jadransko morje postati italijansko jezero, ki bi. je obkroževaii pretvezno italijanski teritoriji, »Venezia Giulia« (Goriška-Gradiška, del Kranjske, Istra in Reka) v obsegu 8000 kvad. kilometrov z 1 milijonom prebivalstva, med katerim bi bilo samo 400.000 Italijanov, potem Dalmacija z vsemi otoki in del Albanije. Po drugi tezi pa zahtevajo samo tiste dežele, ki po zemljepisnem zakonu pripadajo Italiji (Venezia Giulia), drugo bi prepustili južnim Slovanom. Italijanski nacijonalisti opirajo te zahteve — kakor smo že omenili — na etniške, geografične in zgodovinske razloge, ki jim pa zmerneji elementi ne priznavajo veljave. V izpolnitev naj navedemo, kar piše Gaetano Salvenini v listu »La Serbie-, ki izhaja v Ženevi. Imperialistična stranka zahteva — piše Salvenini — brezpogojno posest Dalmacije, vsega Jadranskega morja, torej tudi slovensko in hrvatsko Primorje. Temu nasproti pa obstoji skupina južnih Slovanov, ki zahtevajo Trst, Gorico, Pulo in del videmskega o-zemlja v Benečiji. Italijanski nacijonali-zern je naletel v Italiji sami na velik odpor, morda večji nego južnoslovanski na-cijonalizem med južnimi Slovani. V debato so posegli tudi v pariškem »Sociološkem društvu«. Oglasil se je tudi sedanji poslanik Srbije v Parizu, Milenko Vesnič, ki pa njegovih izvajanj ne moremo priobčiti. Kostatiramo le, da so bila uglašena na noto: »Brat je ljub, naj bo katere-koli vere«, in: »Ne glej, kako se križaš, marveč, kaka kri ti teče po žilah«. Omenjal je tudi Strossmayerja, ki je ustanovil južnoslovansko akademijo. Vešič je naglašal na koncu, da c*ii ne zahtevajo ničesar, a južnoslovansko vprašanje da se mora rešiti — danes ali jutri —■ kot vsi veliki principi, »po zakonih socijalne evolucije«. — Seveda imajo take razprave le teoretično vrednost. Gotovo ostavijo isto vreme, ki so je našle. Praktično so brez veljave, ker ne morejo do živega dejstvu, da slovenske in hrvatske pokrajine pripadajo habsburški monarhiji in na tem dejstvu ne morejo nič izpre-meniti niti italijanski vojni — neuspehi. Srbe pa bo po tej tovaršiji le glava bolela. Raje naj bi bili — ko je bil še čas za to — skušali rešiti južnoslovansko vprašanje v skladu z interesi naše monarhije. 0 apelu dr.fi fmsra!n. S svojimi izvajanji, ki smo jih priobčili včeraj, je poslanec dr. Bohomir Šmerai pokazal, kako važno in blagodejno vlogo bo mogla socijalna demokracija v Avstriji vršiti za obnovljenje političnega življenja v državi, torej za nje preporod na nje naravnih podlagah, kakor ga zahteva nje narodnostna struktura, ako bo (socijalna kjer je izginila zadnja sled šepetajoče noči, ki jo je pričaral prijeten spomin sem v mrzlo tujino ... In spet je gledala name tuja zvezda s svojim zmrzlim svitom. —• Mraz je vel skozi prostorni hlev, in glupa tišina se je režala vseokrog. In človek se je čutil tako zapuščenega in nesrečnega, da je dvignil pesti in je pričel preklinjati. Čula je zvezda tiste kletve, pa se je umaknila od špranje — in videlo se ni več razen sveje zapuščenosti in nesreče. »Dajte nam nazaj paradiž, ki ste ga nam ukradli v svoji prešerni zlobi! Stotisoč izgnancev hodi skozi brezkončno noč in vpije svoje hripave in mozeg pretresujoče kletve. Dajte nam nazaj naš paradiž in bodite prokleti zaradi gorja, ki nain je izse-salo že vse življenje iz telesa! Bodite prekleti, ker ste nas ogoljufali za izveliča-nie naših duš in ste nas vrgli v brezdno med krvosese in kače, ki so nam oglodali že kosti, ki so ostale že davno brez mesa! Bodite prokleti...« Kletev ie zvenela skozi temo, in pesti so se krčile. A noč je molčala in nič ni odgovorilo s prijazno besedo. Bil je molk, dolg molk — in šele čez dolgo je zapel prvi petelin na dvorišču. Oči so se zaprle šiloma, in težak, nemiren spanec se je polastil u-trujenih udov. Čudne so bile sanje in so bolele, da sem ječal do ranega jutra.. 4. (Dalje prihodnjič). V Trstu, dne 22. oktobra 1915. »EDIN >ST« štev. 294. Stran III. demokracija) prav umela to nalogo in se primerno pripravila zanjo s konsolidacijo razmer v nje lastnih vrstah. Že resni, stvarni ton. ki se dviga nad vsako strankarsko ozkosrčnost, v katerem razpravlja Smeral o živlienskem vprašanju, o obnovljenju nje političnega življenja, deluje blagodejno. Tu m me tistega strankarskega doktrinanzma, tiste srditosti in sebičnosti! Smeral ne motri stvari s stališča izkijučne koristi svoje stranke, marveč hoče, da bodi socijalna demokracija močna in konsolidirana, da zagotovi — to se uineje ob sebi — širokim plastem veljavp in pripadajoč jim delež na politični moči, a želi obenem, da bi socijalna demokracija vršila svojo vlogo na korist splošnosti, izlasti pa na prizadevanju za obnovljenje političnega življenja v Avstriji. Posebno ie razvidno iz Šmeralovih izvajanj, kaka krivica se je delala češki socijalni demokraciji od strani nemške s podtikanjem, da prva hoče preprečiti oživljenje m okrepitev parlamentarizma. Dr. Smeral hocc, naj demokracija ustvari pogoje, da dobe narodi Avstrije v sebi in v parlamentu politično podlago. A tu naglašamo, da Sme-ral, govoreč o demokraciji, dostavlja s povdarkom: »To je: stranke -in nrroci Avstrije.« Postavlja torej socijalno demokracijo tja. kjer smo jo m! vedno želeli videti* kot »razred«, ki naj varuje svoje koristi in se uveljavlja, vendar pa ne kot razred, ki bo v neprestanem boiu proti _ vsem. Zahteva veljave in uvaze-| vanja za svojo stranko kot komponenta skupnega narodnega in političnega življenja. To svojo ideologijo razpreda dalje, ko naglasa, kako edino more priti demokracija do moči. Predpogoj za to mu je, da se pri vseh narodih — lo naglaša posebno — strankarska in narodna nasprotstva ublažijo! Le tako more priti do zblizanja, ki more ustvariti resničen parlamentarizem, ki poda tudi širokim slojem veljavo. , Čitatelji se spominjajo, da je bil — kadarkoli smo polemizirali z našimi domačimi socijalnimi demokrati, ki so nekdaj v zanikanju nacijonalizma in celo v sme-šenui narodne ideje in narodnih stremljenj videli glavno označenje socijalno demokratičnega mišljenja — naš centrum cen-seo: ne zasmehujte narodne borbe, ne odrekajte narodnim stremljenjem opravi-čer.ja, ne zanikujte nacijonalne ideje, marveč sodelujte, da se narodno vprašanje pravično reši, ker ie tako more priti do tiste solidarnosti v človeštvu, posebno pa med njega trpečimi sloji, s katero se ponaša socijalna demokracija kot kardinalno točko, svojega programa! Sedaj se moremo sklicevati na socijal-nodemokratičnega prvaka Šmerala kot klasično pričo. Govori o obnovljenju političnega življenja v Avstriji, a podlago za to vidi v ojačeniu parlamentarizma, a pot do tega vidi v ublaženju narodnih na-sprotstev, ki pa more priti — tu je izključen vsak dvom — edino le po pravični rešitvi narodnega problema! Znana in stara resnica je. ki jo še posebno potriajo tisočera izkustva v naši državi, da se narodni spori ne odpravljajo s preziranjem in zanikanjem, ampak edino s tem, da se — rešujejo, pravično rešujejo! Kje je vir narodnim sporom? V ljubezni m vdanosti do svojega narodnega bistva. A ta ljubezen je v — dušah. 1 ega čuta pa ne iztrže preziranje in smešenje iz duš, marveč jih še razpalja, da nastajajo pojavi. ki jih je naša socijalna demokracija nekdai — priznano pa bodi, da se je v tem pogledu v zadnjih časih precej ugodno evolucijonirala — zavračala le na narodni Šovenizcrn, pretiranost in nestrpnosti, ne razlikujoč tistih strani, ki so v resnici trpele krvavo krivico. Šmeral ljubi svoj narod, ali obsoja narodne boje, ker ti škodujejo politično # — vsem. Zato želi sporazuma med Cehi in Nemci. Smeral je socijalen demokrat m nacijonalist v lepem pomenu te besede. Na delu za tak sporazum pripisuje socijalni demokraciji važno vlogo. Ali ta se mora vsposobiti za to s tem, da se razmerje med češko in nemško socijalno demokracijo hitro izvrši in uredi. To razmerje se je močno skalilo. Krivdo na tem poznamo vsi, a je nočemo — ker sedaj ni čas za take rekriminacije — oznacati in konstatujemo le, da je prišlo do osamo-svojenja čeških organizacij od dunajske centrale. Šmeral pa je uverjen, da bo mogla socijalna demokracija gori omenjeno vlogo na korist vsem narodom vršiti le tedaj, če se sporazumi in ujedini med seboj. V ta namen je napisal svoj apel na nemško socijalno demokracijo. Naj navedemo tu, kako sodi o Šmeralo-vem apelu glavno glasilo mladočeske stranke, »Narodni Listy«. Pišejo namreč: »Ni dvoma, da bi bil tak sporazum dobro delo, kakor tudi ni dvomiti, da bi bilo ta sporazum laglje doseči, nego pa cesko-nemški sporazum kot celota. Ce bi se bila taka misel, kakor jo je dr. Smeral sedaj predložil javnosti, izrekla že poprej, bi bila morda vzbudila spogledovanje in dvome. Je to eden znakov sedanjega časa, da sedaj nc izzivi je takih dvomov, podedovanih iz minolosti. Socijalni demokrat je so se tako izkazali kot pripadniki svojih narodov in opore države, da ne: treba več takih bojazni. Zadošča torej, j da mirno pričakujemo, kako odgovore: dr.u Šmeraiu voditelji nemških socijalnih j demokratov, ne glede na interesantno dej-j stvo, da je njegov poziv v odgovor na 1 oseben napad, ki ga je nedavno temu naperilo proti njemu glavno glasilo nemške j cislajtan.ske socijalne demokracije. Glavno glasiio glavne češke stranke je ( napisalo češkim socijalnim demokratom častno izpričevalo, da so zvesti sinovi svojega naroda, a obenem pa tudi demo- kratje, ki žele sporazuma med seboj, da bodo vsposobljeni za delo za ublaženje nasprotstev med narodnimi celotami. Da vidimo sedaj, kako se odzovejo nemški socijalni demokratje! Videli bomo, ali jim je res na tem, da se proletarijat sporazume in vsposobi za delo za svojo korist, da se ustvari podlaga za zdrav parlamentarizem in da politično življenje v državi res ozdravi in se obnovi po tisti edino možni poti, na katero je pokazal dr. Šmeral!! Besede o tem smo čuli in čitali že dovolj tudi od strani nemške socijalne demokracije. Sedaj naj pride dejanje! KA.i DOBIMO TA TEDEN? Ta teden, od 23. do vštetega 28. t. m. (27. razdelitev) se bodo dobivala naslednja živila aprovizacijske komisije in sicer na eno osebo: 3/4 kg testenine po K 1'76 kg ali Va kg jajčne testenine po K 2'12 kg, SLANINA. Na oranžno-črne izkaznice komisije se bo mogla do vštete sobote, 28. t. m., dobivati v običajnih prodajalnah slanina. in sicer po 120 gramov (12 dkg) mesto 10 dkg po K 9 60 kg. olje. Za vsakih šest odrezkov oficijelne izkaznice za maščobe, veljavne za čas od 23. do 29. t. m., se izroči proti izkazu z izkaznico za živila ena izkaznica komisije (rumeno-črne barve) za nabavo olja, ter se bo moglo dobiti nanjo do vštete sobote 4. novembra, v običajnih prodajalnah 1le litra navadnega olja po K 10 liter (x/8 litra K V25), oziroma xla litra najfinejšega olja po K 20. liter (Vs litra K 2'50), toda to poslednje samo v trgovini Maksimilijana Robba, ulica Largo Santorio št. 2. BELA MOKA. Proti izročitvi odrezkov izkaznice za kruh in moko, ki upravičujejo za nabavo 1 kg moke in proti istočasnemu izkazu z izkaznico za živila se bo moglo od srede, 24. t. m., do vštete sobote, 28. t. m., v vseh prodajalnah aprovizacijske komisije dobivati po 1 kg bele moke za kuho, in sicer po K 1 kg. Dotični odrezki ne smejo biti odtrgani od izkazničue matice in morajo veljati za čas cd 16. do 29. t. m. krompir. Tekom tega tedna se izroče odjemalcem tudi izkaznice (sive) za krompir in sicer bo dobila vsaka oseba eno izkaznico s štev. 3. Na eno izkaznico se bosta mogla dobiti 2 kg krompirja po 20 vin. kg, in sicer na že objavljenih osmih trgih. MILO. Obenem z drugimi živili se bo proti izkazu z izkaznico za živila, ki se preščipne na štev. 27., mogla dobivati nova vrsta zelenega kuhinjskega mila po K 5 kg. in sicer XA kg na osebo. * » 4= Prodajalna št. 9. aprovizacijske komisije se z jutrišnjim dnem (23. t. m.) premesti iz ulice S. Marco št. 5. v ulico S. Cnaco-mo in monte št. 18. Tedensko zdravstveno poročilo. V času od 14. do 21. t. m. je bilo v tržaški občini zaznamovati 4 slučaje škrlatice, 8 slučajev davice in 21 slučajev legarja. Umrla je ena oseba za davico, 4 osebe pa za legarjem. Razpuščeno društvo. Namestništvo je razpustilo društvo »Lega generale dei ca-pitani e ufficiali della marina mercantile austro-ungarica« s sedežem v Trstu. Nemščina in italijanščina v Dalmaciji. Iz Zadra poročajo: Dalmatinsko namestni-štvo je izdalo trgovskim šolam v Dalmaciji odlok, s katerim se italijanščina odpravlja kot obvezni predmet. Italijanščina se bo odslej poučevala le kot neobvezen predmet. Istočasno se pa pomnoži število učnih ur za nemščino in se poleg tega razširi nemška korespondenca. f □ □ □ □ i □ i □ □ Poslano*) mm i m Kmetovalci! Čast mi je Vam naznaniti, da sem nase-jal to leto najboljše vrste bele čebule in sicer v taki množini, da lahko zadostim vsem naročbam, bodi si iz Trsta, okolice ali Istre. Ker je sedaj najbolji čas za presajati male čebulčke, podpisani priporoča slavnemu občinstvu, naj ne zamudi te ugodne prilike. Cena 160 čebulnih sadik 30 sto!. S spoštovanjem Aljin&vEc Sv. Sva^^^andelljs 342. raaannnnnannDnnnncnnPDnnacoDnnon □a—--—---------□□ □ □ □ Trst - Corso štev. 39 - Trst □ g 10 dopisnic v platinu, zgotovljene g □! v 48 urah od K 3 naprej, z vsakim n § vremenom. Za vojake nizke cene. ^ S :: Tudi električna razsvetljava. :: ° □ 1 ° m--—---—OD □□□□□□DncconaocnooncnnncnronacDD § IVAM KUŽE - Trst § □ Plazza San GEovannl f. g □ fNl^An kuhinjskih in kletarskih potreb- □ ♦ irUllIsU ščln od lesa in pletenin, Škafov, ♦ 2 brent, čebrov In kad, sodčekov, lopat, re- X šet, sit in vsakovrstnih košev, jerbasev in + □ metel ter mnogo drugih v to stroko spa- □ g dajočih predmetov. — PRiPOROČA svojo g trgovino s kukinjsko posodo vsake vrste + □ bodi od porcelane, zemlje, emaila, kosi- □ g tarja ali cinka, nadalje pasamantorje, kletke g + Itd Za gostilničarje pipe, kroglje, sesalje * □ fn stekleno posodo za vino i. t. d. i. t. d □ BSBBiS£3aBai!aaiiB2a5S35E&3*aBBBBiE» E " ■ nEncBnaocnaHoaanaoocanoannnnnnaD I J. STOKA S i Trst, ulica Molin piccolo 19.D § TRGOVINA g □ s papsrlam fin vsemi pisarni- g r škimi potrebščinami. | Ha drobno. s&r Ha debelo. □ Velika zaloga kanclijskega in koncept-g nega papirja, vseh vrst kuvert, veHka g izbira pisemskega papirja v mapah in □ kasetah i. t. d. i. t. d. □ Pivniki, črtanci, peresniki, držala, pe-g resca, črnila in svinčniki vseh vrst, □ penkala i. t. d. i. t. d. □ Trgovske knjige, in papir, črtala, ra- g dirke, tintnikl, gobe, lepila, pečatni vosek. n Vizitke, notezi, albumi, merila, bloki, § nahrbtniki, vseh vrst barvanega papirja, g papirnati prtički i. t. d. g MT Šolske potrebščine g Velikanska zaloga vseh vrst cigaretnih g papirčkov in stročnic, vojne dopisnice □ n roza in bele, največja izbera razglednic, g n umetniških, pokrajinskih, ljubavnih vo- g □ ščilnih i. t. d. i. t. d. *) Za članke pod tem naslovom od&ovarla ' uredništvo le toliko, koiikor mu veleva zakon. s Trst - Vin Stadion 10 - Trst s I Odprt m 8'2 zveče?naprej i *■ ______D I Cena: I. crste K 2. U. vrste K1. s i Potrtim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naša ljubljena mati, ozir. stara mati. gospa ANA ČAČ po dolgi in mučni bolezni, v starosti 74 let, med svojimi dragimi v Gospodo zaspala. Pogreb preblage pokoj aice se bo vršil v nedeljo, 22. t. m., ob 4 pGp iz hiše žalosti _ pri Sv. M. Magd. spod. St 923 na pokopališče v Štednju TRST, 21. oktobra 1916. Žalujoče hčere. Novo pogrebno podjetje, Corso 47» ffSB Ponovno je bilo dognano, da so se odpošiljali z namenom zlorabe zaboji za zasebne stranke na vojaška službena mesta naslovnega kraja v svrho, da so jih potem stranke onai reklamirale, ali pa da so se pošiljatve proglašale kot neresnične Ta način poslovanja se s tem izrecno prepoveduje. Kršitve te prepovedi se kaznujejo po ministrski odredbi, izdani dne 30. sep tembra 1857, drž. zak. štev. 191, z globo 2 do 200 kron, ali z zaporom 6 ur do 14 dni, ako ne zapadejo vsled določil kazenskega zakona še strožjemu kaznovanju. Opatija, 14. oktobra 1916. Za c. kr. namestnika: Lobmeyer 1. r. mM ¥iifi< Čestitke poveljnikoma na soški fronti. Povodom z Najvišjim armadnim in bro-dovnim poveljem poveljniku soške armar-de, generalnemu polkovniku pl. Boroevi-ću. in Njegovi c. in kr. Visokosti generalu konjice, gospodu nadvojvodi Josipu, podeljenih Najvišjih odlikovanj je namestnik baron Fries - Skene odlikovancema brzojavnim potoin čestital v svojem in v imenu primorskega prebivalstva. Cesarski komisar dvorni svetnik pl. Krekich jima je čestital v imenu tržaškega mesta. Prošnja do dobrotnikov CMD. CM dekliška šola na Acquedottu potrebuje za šolsko ter tudi cerkveno petje harmonij, katerega vsled sedanjih časov ne more družba kupiti Vodstvo šole prosi, če bi ga hotel kak dobrotnik posoditi. Za dobro j ohranitev se jamči. Ponudbe naj se bla-; govolijo poslati na šolo, Ac.uedotto 20. II.! ČEŠKO - BUDJEV1ŠKA RCSTAVRA-CIJA (Bosškova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja v uHci delie Poste štev. 14, vhod v ulici Giorgio Galatti, zraven glavne pošte; Slovenska postrežba in slovenski jedilni listi. :s MALI OGLASI: a □□ □□ ■o računajo po 4 »tot. besedo. Mastno tiakana besede se računajo enkrat već. — Najmanji« : pristojbina anaŠa 40 stotink. . □□ se št. 803. Šivilja begunka za popravljanje oblek (na dom). -- Marija Ukmar, Škorkija 704 Mladi prašiči IkorkS^alst 803. M. Ukmar, 703 iotrpežijiva nauči nemško v dveh mesecih Barriera 1, L n. 702 Rft^AfftflA 88 no razdeljeno v najem rUScSIvU evetr. se proda. Leži ob kolodvoru velikega trga Južnožtajerske. Redi do 6 glav ži vine, 10 praaet. Jstotam se oddajo stanovanja v najem. — Ponudbe Inser. oddelku Edinosti pod „Na; em 1910". 3005 ■ .MU vsake vrste kupuje prva slovenska trgo-LiSlUjG vina, Jakob Margon, Trst, ulica Soli tario 21 (pri mestni bolnišnici.! 691 Ba^AsmC Anton Jsrkič posluje zopet v svojem rOiOsffli -— *tev. 10. ateljeju ▼ Trsta. TU deli« Poste 248. Zaloga 695 Qhmu!ami žaklie vsake vrste, cunje in bombaž. KUPUjem FBabiČ, Mol ino grande 20 699 MvIa be,° in ^rno vlno» č°k°lad0» kavo, rhlOs kondensirano mleko Vollmilch in Mager, sardine, lokarde na olju, kakao in vsakovrstne druge jestvlne dobavlja na debelo In drobno po zmerni ceni KARL REXINGER, posredovalec, ulica Kandltr 7, II. n. od 9—10 predp. in od 2—4 pop. _J®06 Ha debelo samo za preprodajalce. Nogavice, sukanec, pip«. gundjeve podpot- nike, razni gumbi, denarnice, mazilo za čevlje, električne sveUljke, baterije, pisemski pspir ko-pimi svinčniki, zaponke, pcstam rdečsga krita, krema za brado, ilice, razaa rezila, robei, nire^ce za brk«, * ^ ustnike, in drugo prodaja-- frtev. 19. 1 TRST, ulica Barriera vecc&ia 8 ima veliko zalogo mrtvaških predmetov Venci iz porcelace in biserov, vezani z medeno žico, Iz umetnih cvetlic s trakovi in napisi. Slike na porcelanastih ploščah za grobne spomenike itd. itd. Najnižje konkurenčne cene. □___________ ^ m m □ Siovnice in besednjaki* vseh jezikov. 5 nannnooocnnDDPgODDDEnanaannnnDPP Električne svetiljke in baterije svetovnih □ mark, najboljši zemljevidi vseh bojišč. 9 Preskrbuje vsa tiskovna dela, stampilije, vezanje knjig i. t. d. i. t. d. Vse vrste igralnih kart, šah in domino. Pismena naročila izvršuje točno. 3. ITOKA - Trst a uSica Kolin piccolo (tik kavarna Hcova Yo:k) o KNJfiš&gftA.. g Slovenske in druge leposlovne knjige. Veliko skladišče izgsfoullenffl oblek IlimFIflitcIn Trst, ulica Scorzeria 4, vogal ulice Arcaia. Velika izbera moških in dešk h oblek „Gambetta". — Begata izbara otroških oblek, terde-lavske volnene in bombažaste hlače. Monture beii jopiči, itd. NB. Ker nima prodajalna velikih stroškov, prodaja po nizkih cenah. Dae 24. septembra se le odprla velika zaloga vsflkovKtn na OPŠtNAH. (Dvorec SnicSaršl?). Dobi se iufli stcKlenice vsnR-2 urste. □z Pri ZAVAROVAiNEM ODDELKU ces. kr. avstrijskega vojaškega sklada za vdove m siroie deželna poslovalnica TRST, ulica Lazzaretts uecchio štev. 3, In pri okrajnih posio^ainicah KOPER, BUJE, PUL&, PftZiH, KRK, LOŠINJ in VOLOSKO se sprejemajo ponudbe vojniS? ---zavarovani za slučaj smrti in onemoglosti.--- □C J L 3f It ir t*-e NA PRODAJ sta pod ugodnimi pogoji v sredini mesta ¥ Krik V hišah se nahajajo gosiiSna, kavarna in zaloga piva ter zasebna stanovanja. —Gostilniški prostori so zelo pripravno razdeljeni; poleg hiše se nahaja velik zaraščen senčnat vrt, zidano kegljišče. V gospodarskem poslopju se nahajajo hlevi za domačo in tujo živino, velika ledenica, skladišče in tri sobe za pesle. — Radi njih razsežnosti in po legi pa sta hiši tudi pripravni za izvrševanje mesarife, pfl-karije ali katerosibodi trgovine. Ker lastnik radi bolezni posestva ne more nadzorovati, proda isto po zmerni ceni ! Kupcem daje pojasnila lastnik Valentin Sca^etti, LJubljana, Seianburgova ulica št. 6. ii urnem sam is^aesesu ss^^^ Si 9 a Trst, Via Cassa (Lastno poslopje) it. & 9 Kapital In rezerva K 8.890-003 KUPUJE IN PRODAJA: vrednostne papirje, rente, obligacije, zastavna pis.-na, prijorltete, delnice, srečke Itd. VALUTE IN DEVIZE. PREDUJMI Jia vrednostne papir e in blago ležeče v javnih skladiščih SAFE - DEPOSITS. PROMESE. _Brzojavi: JADRANSKA._ HEKJALNSCA ESIS^BimilHBIIBHHail 81 VI/OGE NA KNJIŽICE 3%% od dneva t1o» do dneva vzdiga. Rentni davek plačuje banka svojega. OBRESTOVANJE VLOG na takočem in žiro-računn po dogovora. FELLJAIiKE: iiUNAj I TegethofstraMe 7-9 DUBROVNIK KOTOR LJUBLJANA METKOVIĆ OPATIJA SPLIT ŠIBENIK ZADAR AKREDITIVI, ČEKI IN NAKAZNICE NA VSA TU- IN INOZEMSKA TRŽIŠČA- Živahna zveza z AMERIKO. REMBOURSNI KREDITL PRODAJA SREČK RAZREDNE LOrERTJE. od 9 do 12 in od 3 do 5 pop. IIIEŠ9SII u&ssm ESKOMPTUJE: srečke, devize in papirje. Zavarovanje vsakovrstnih papirjev proti kurzni izgubi, revizija žrebanja srečk itd. brezplačno. STAVBNI KREDITI, rembours-KREDITI Krediti proti dokumentom ukrcanja. borzna naroČila. inkaso. Telefoni: 1463, 1793 in 2676._ ESKOMPT MENIC ii iisBaL^aii iissinBBi Btrau IV. Šolska vest. Družba sv. Cirila in Metoda je imenovala gospici Valerijo Čučkovo in Albino Lahovo za suplentinji na svoji deški šoLi v Trstu. Oskrbnicam vojniških sirot. Oskrbnice vojniških sirot, ki niso še poslale drugih (nekatere niti prvih) izvidov, so naprošene, da napravijo dotične čim prej in poročajo o stanju ter o eventuvelni podpori. Vse oskrbnice se pa opozarjajo, kedar pišejo v izvidih imena varovancev (krstno ime in priimek), da naj vsakikrat pri vsakem navedejo v oklepaju starost, n. pr. Anton N. (8 I.). Ravno tako naj ne pozabijo pri-djati vsakikrat bivališča dotične družine. Kadar pa vprašajo za svoje varovance kakšno podporo v naravnih dajatvah (obuvalo ali oblačilo) naj natanjko določajo, za katerega varovanca. Istočasno so naprošene, da opominjajo svoje družine k štedljivosti in pažnji dobljenih predmetov, a nekatere, ki imajo pretirane zahteve, tudi k skromnosti, kajti »organizacija oskrbnic vojniških sirot« nima še tako velike zaloge, da bi se iz nje zaporedoma in ne-štediiivo zajemalo. — Zato naj omeje, kolikor mogoče svoje zahteve, da ne bo začel vir usihati ravno tedaj, ko bi moral n? j več delovati — namreč po vojni. Naj pomislijo toliko oskrbnice, kolikor vdove, da bi organizacija morala začeti svoje pravo poslovanje stoprav po vojni, ko se ugotovi število vseh sirot, katero bo, zal, do tedaj zdatno naraslo in se bo zace*a tedaj za-nje prava potreba. Razmeroma velike podpore, katerih so vdove sedaj deležne, se bodo znatno skrčile, in takrat bi morala organizacija biti na svoji višim ter priskočiti gmotno na pomoč. Sedai bi moralo biti njeno delovanje bolj moralnega in r-adzorovalnega pomena in Ie v resnični potrebi in stiski naj bi podpirala i materi ialno. Oskrbnice naj pomislijo to m naj razlože svojim varovancem, oziroma materam ali varuhinjam otrok. Skrbeti moramo. da se organizacijski sklad čedalje bolj množi, a ne krči, da bo organizacija v stanu vršiti svojo nalogo, ter iti po poti, katero si je začrtala v svojem programu. Ko neha vojna ter se povrnejo normalne razmere, se ne povrne tako kmalu prejšnje stanje, lahko se reče blagostanje. Se dolgo bomo nosili in čutili breme sedanje uSodepolne vojne in te nasledke zmanjšati in blažiti — »lačne nasititi, nage obleci, bose obuti, moralno potrte tolažil in jih krepiti v boju za življenje« v krogu vojniških sirot in vdov mora biti cilj »organizacije oskrbnic vojniških sirot«. Zato so vsi eventualni neobhodno nepotrebni tro-ški le jez poznejšemu delovanju. Ako bo organizacija temu delovanju res kos, tedaj bo zadoščala svojemu programu in si pribori zasluge na človekoljubnem in domoljubnem polju ter istočasno odplača dolg hvaležnosti napram našim padlim junakom. Oskrbnice naj sedaj v prvi vrsti vrše svojo nadzorovalno nalogo ter naj se prepričajo, da otroci vrše res svojo dolžnost napram šoli in cerkvi, da ne bo evcntuelmh pritožb od ene ali druge strani. Ziasti morajo oskrbnice vplivati, da se otroci ne klatijo po cestah, kjer so podvrženi raznim slabim zgledom in vplivom. Vedno in kjerkoli si bodi, kedar ji je možno, naj oskrbnica predočuje materam po-gubonosnost kakega pohajanja in brezposelnosti. Zato naj skrbna in dobra mati skrbi in gleda, da ne pusti dece iz svojega okrožja in naj jih le, kolikor ji je možno, nadzoruje. Nasledke tega bo videla v poznejših letih, ko se ji bo njena skrb in pažnja obilo poplačala. V tem naj jih oskrbnice podpirajo s svojimi sveti in prigovarjanji. Ene in druge bodo žele zahvalnost v bodočnosti — v prvi vrsti pa jih bo razveseljevala zavest, da so vestno vršile podeljeno jim nalogo ter pripomogle do dobrega, duševno in telesno zdravega naraščaja, za kar jim bo gotovo tudi človeštvo hvaležno. Zato naj se nikakor ne strašijo morebitnih neprilik in nevšečnosti, ki so v zvezi z izvrševanjem oskrbni-ških dolžnosti. Organizacija pa naj se ne smatra v prvi vrsti za vir dajatev. — A. S. Razglas. Cesarski komisar razglaša: V petek, dne 3. novembra t. 1., ob 10 dopoldne se bo vršilo v uradih občinskega predsjedništva XVII. žrebanje dolžnih pisem deželnega posojila tržaškega iz leta 1899. v obsegu, označenem v amortizacijskem načrtu. Izžrebane obligacije in odrezki, zapadli dne 1. novembra t. 1., se plačajo bodisi ori mestni blagajni tržaški, bodisi pri društvenem sedežu na Dunaju in pri vseh fiiijalkah ces. kr. privilegiranega kreditnega zavoda za trgovino in obrt. to je v Bofcanu, Bregencu, Brnu, Karlovih varili, Eeldkirchnu, Jabloncu, Inomostu. Lvo-vu, Ljubljani, Moravski Ostrovi, Olomucu. Puli, Pragi, Libercih, Toplicah, Trstu, O-pavi in Varensdorfu in sicer odrezki takoj, obligacije pa 15 dni po izžrebanju. — Odrezkom, ki se predložijo v izplačilo mestni blagajnici, je treba dodati, če jih je več kot deset, izkaz, ki označa v pregre-sivnem redu njih število in ime posestnika, j Se/nam vojnih poštnih uradov, pripu-ščenih k prometu z zasebnimi vojnopošt-nimi zavitki. 5, 5/III, 9, 11, 13. 19, 19/11. 20, 20/V, 24, 29, 37, 39, 40, 42, 47, 49, 51. 55,' 58, 60, 63, 66. 69, 76. 77, 84, 88, 90, 94, 95, 102. 105, 107, 110, 111, 113, 125, 128, 130, 131 133, 137. 138 145 146 147, 148, 150, 153, 155, 165, 167, 175 176 177 178 180 181, 183, 184, 185. 188, 189, 190. 191. 203. 207. 209, 215, 217, 218, 219, 220, 221, 222, 223, 224, 226, 227, 229. 232, 237, 239, 240. 250, 252, 253, 255, 256, 258, 259, 260, 262. 267, 270, 27i, 272, 273, 27 \ 276, 277, 281. 282, 283, 284. 285, 286, 287, 288, 289. 291, 292, 293, 294, 295, 296, 297, 302, 307, 315, 316, 317, 318, 319, 324, 332, 334, 335, 336, 338, 340, 352. 354, 361, 364, 368. 369, 371. 372. 376, 377. 378, 385. 386, 387, 388, 388/11, 38*111. 389, 390, 392, 393, 395, 396, 398, 399. 400, 400/11, 400/111, 401, 403, 404, 405, 407, 408, 409, 410, 412, 444. 444/11, 444/III, 509, 510, 511, 512* 513. 514, 516. 517. 600. 602, 605, 607. 608, 611, 612, 613, 630. — Zasebni vojnopoštni zavitki so dovoljeni zanaprej pod obstoječimi pogoji le na one vojne poštne urade oziroma etapne poštne urade s številko, ki so označeni v gornjem seznamu. Vsi drugi vojni poštni uradi in etapni poštni uradi s številko, ki niso navedeni v tem seznamu, so zaprti za predmet z zasebnimi vojnopoštnimi zavitki. Promet z zasebnimi vojnopoštnimi zavitki na vse c. in kr. etapne poštne urade s krajevno označbo v zasedenem ozemlju Ruske Poljske, Srbije, Crnegore in Albanije — izvzemši etapne poštne urade Mitrovica na Kosovem in Novipazar — ie dopuščen slejkoprej pod obstoječimi pogoji. — V Lvov so dovoljeni zanaprej zasebni zavitki do 20 kg, istotako označba vrednosti pri zavitkih. Zavitki s povzetjem, ekspresni in nujni zavitki do nadaljnih odredb niso dopuščeni. Dosedanje obvezno franko-vanje preneha. Mestna zastavljalnica. Jutri, 23. t. m., od 9 in pol d op. do 1 pop. se bodo prodajali na dražbi dragoceni predmeti serije 136., zastavljeni meseca oktobra 1914. na bele listke, in sicer od štev. 22.001 do štev. 24.700, od 3 in pol pop. do 7 zvečer pa ne-aragoceni predmeti (razni površniki) serije 137., zastavljeni i. 1915. na rdeče listke. Časopisov je bilo uradno zaustavljenih v Avstriji od aprila do junija t. 1. 105. Med temi 78 čeških, 13 italijanskih, 8 nemških, 1 francoski in 1 hebrejski. Poštni debit je bil odtegnjen 6 inozemskim časopisom: dvem nemškim (iz Holandske in Švice), trem francoskim istotako iz Holandske in Švice) in enemu češkemu iz Severne Amerike. Trgovska šola v Zadru. Da odpomorejo veliki in resni potrebi — ker v Dalmaciji strokovnih šol ni — so se nekateri profesorji in davčni uradniki odločili, da otvo-rijo v Zadru hrvatski trgovski kurz. Kako potrebno je bilo to, priča dejstvo, da se je priglasilo že lepo število moških in ženskih obiskovalcev. Zato je to inicijativo le pohvaliti in gre dotičnim ustanoviteljem vse priznanje. Taksa bo iznašala 20 K na mesec. Če pa dobe ustanovitelji državno in deželno podporo, česar se je nadejati, se taksa znatno zmanjša, ali pa popolnoma odpade. Ako bo dijakov in napredka, se iz tega tečaja skoro razvije hrvatska državna trgovska šola v Zadru.__ »EDINOST« štev. 294. Priporočljive tvrdke, V Trstu, dne 22. oktobra 1916. Mehanična delavnica. ODLIKOVANA L1VARNIOA OSVALDELLA. Tin Med a 2G I/, delo vanje in poprava strojev in roo torjev. Proračuni. 9;9 Majolične peči In štedilniki M. ZEPPAR, nI. 8. GiovanniG in 12. Najboljša izdelovanja n najpopolnejša rr»ta. Gene zmerne. 202 Hotel Continental Trst. ulica San Nicold št. 25 (blizu Corsa). Preno čiščo za vojake. Dvigalo. Cene zmerne Postrežba točna. 190 „Salone Edison" Trst, Vojaški trg (Piazza Cacerma) Palača Via nello. Naj preljubij eni kinematograf tržaškega ob činstva, kjer se predstavljajo najboljši gledališki lilms. 21 Knjlžeenost In umetnost Družba sv. Mohorja ie izdala za leto 1917. pet knjig: Koledar, Večernice, Slike iz narave, Zgodovino slovenskega naroda, in eno knjigo nabožne vsebine. O knjigah in družbenem književnem načrtu za prihodnje leto izpregovoriino v kratkem obširneje. Fr. Novak »Slovenska stenografija«, I. del, korespondenčno pismo, cena K 4'20. — Katoliška bukvama je izdala zopet to krtiigo, ki je tako doživela svo$ četrti natis, in je tako odpomogla nujni potrebi, ker prejšnjih natisov sploh ni bilo mogoče dobiti več. Knjigo, ki se dobiva v Katoliški bukvami in po vseh drugih slovenskih knjigarnah, priporočamo najtopleje vsakomur, ki se zanima za slovensko stenografijo. S pomočjo te knjige se ie lahko nauči tudi sam, brez učitelja. Caiendario tascabHe »Mignon«. Pod tem naslovom je izdal založnik De Angeli ličen žepni koledarček, ki poleg običajnih koledarskih strani vsebuje nove kolkovne, poštne in brzojavne tarife in drug raznovrsten drobiž. Dobiva se koledarček po 40 vin. komad v vseh tržaških knjigarnah, papirnicah in večjih tobakarnah._ London Biscuit F^ctory. A. GA ITI, Trst, najbolj iskani. Friporočeni za rckonvaleacentne otroke od prvih zdravniških avtoritet. 211 | K^rassssko na Krasu« sedaj s sedežem v SeŽani9 naroča svojim obč -narjem, ki so sedaj razkrop -Ijeni po svetu, da vsaka dru-ž na brez odloga naznani istemu svoje sedanje bivališče« — Ta evidenca bo siuž ža v občo korist, osobito pa še, da se v& vojakom, ki se nahajajo na bojnem polju itd. in ne vedo kje da se nj h družine nahajajo, podajat3 informacije. Unsgfno-fotoaraflčni M Trst. ulito M Rivo št H (pritličje) Trsi m Izvranje vsako fotografiCno ilelc kakor tudi razglede, posnetke notranjost lokalov, porcelanast plošče za vsakovrst soomenitce. POSEBNOSTI POVE2ANJ3 tis VSAKE FOTOGRAFU^ «l Radi udobnosti £oap. naročnikov Bprejema naroobe in jii ▼ršuje na doma, ev. tudi zu.i ij mesta po naj zmernejših cenah. lili Papir. VELIKA ZALOGA PAPIRJA za. ovitke, papirnatih vrečic lastne tovarne. — Valčki raznih barv in velikosti Cene zmerne. Gastone Dollinarj Trst, Via dei Gelsi IG. Nepremočljivi plašči. LEOPOLD HAAS, Trst, Corso 2 in via Barriera Tecchia 10, Rogata izbera vojaških plaićev od K 2f) — oaprei. 257 Knjigoveznica PIETRO PIPPAN, Trst, ulica Vald rivo 10. Arti stična vez.va. Žepni koledarji lastnega izdelova nja. "Vpisniki (registri) posebnega sistema. 307 Trst, ulica Canale štev. 13 Velika izbera srebrnih in zlatih ur, uhanov, prstanov, verižic itd. Cene zmerne. Cene zmerne. Trsi, lil. tlel ftiuo te 42 aasg^assasssBifiigšis h S JOSIP STRUCKEL j Trst, vogal Via Herto Teresa-S. C uterinu ] Nov prihod volnenega blaga za mo^fce, j in ženske, zefir, batist in perliivn i n « za jopice. — Svilenina in okraski zadnje > novosti, velik izbor izgotovljenega pe- ■ rila in na metre, spodnje srajce moderci. j Vezenine in drobnarije, preproge za- Šivalni stioji. DELNIŠKO DRUoTVO ŠIVALNIH STROJEV SiNGER, Trat. Gor-o 20. Prodaja Šivalnih itrojev in vsa pritiklin. Delavnica za popravljanje. 2>S in restavracija Pooblaščeni operator kurjih očes MARKO KRTVIČIĆ sprejem \ o J 5 do 7 pop. ob nedeljah od D—2 pop. Trat, ui. Ac^uedotto štev. 22 polunadstropje. '>28 Pasi 7.a prenos In platno za jadra, J.L IG r ZUCTJLIN, odlikovana tovarna zagrinjal in asfaltov. Rojan Stev. 2. Urad ulica Gbeca 2. Specijaliteta: zastori za gostilne, kavarno, pio a jalne itd. 23*2 ' a v TFSža, uR, Posta wac2hiQ voffžJ ailšcedaSla^esie. t»—i Pl&mhiranje. s« 1ETNIZOBJE. Damska krojačnica A. PIEGER, Trst ulica Torr3nte 5t. 30, t nadsi. Izdeluje vsakovrstne obleke po angleškem in fran coskem kroju, plesne obleke, obleke za poroke, bluze za gledališče itd. Gece zmerne. 337 Trgovina jestvin in kolonijal IVAN BIDOVEC, Trst, ul. Campanile 13 Ponterosso) Zalogn mesa ▼ konservi, sariin, kondenzirano mleko, mezge, čokolade in V-akava. Velika izbera likerjev in domačih via. Sveži čaj, j maslo. Cene zmerne. 2203 Jestvine na debelo. Bogata izbera vsakovrstnih jestvin; proda na debelo RUG G ERO GAMBEL ▼ Trstu ulica tlel le Acque vogal ulice Coroaeo. 244 Trst, uifcs S. UUo84 22« Kuhinja prve vrste. Vina izbrana. Elegantne sobe. — Največja čistost. — Cčni zmerne. 5, razreda ©a loterije 'Is K l% 1|4 R §0, ^ K 100,K 200. m* iirnm od m oRtelmi do 8. nosemM Sreike: ouslrllM rnmm Križu, in mi\M druge mM - - se dobivaj© : Manufakturne trgovine. SUCCESSORI (Nasledniki) PIETRO TAVOLATO Trst, Leseni trg (Piazza della Legua) štev. 1. — Bogata i? bera mannfaktn mega blaga. — Ceno zmerno. 194 m v ulici Cssšrnna š$. 11. §fšl Pri ces. DAROVI. Darovi, došlf cesarskemu komisarju. V korist skladu za vdove in sirote padlih vojakov: Ludvik Rotli (kinematograf »Mondial«) K 25'24; baron in baronica Vi van te K 100; ravnateljstvo ljudske in meščanske šole v ulici Ferriera K 49'60 kot dohodek kinematografske predstave v Salezijanskem oratoriju; ravnateljstvo obč. zabavišča pri Sv. Justu K 106T40 kot dohodek prireditve 5. t. m. — Paroplpvna družba avstrijskega Lloyda po upravi lista »Triester Zeitung« K 200 za vdove in sirote ob Soči padlih vojakov in K 200 za Rdeči križ, nadalje generalni ravnatelj dvorni svetnik Albert Frankfurter K 100 za vdove in sirote ob Soči padlih vojakov. Ravnateljstvo ljudske in meščanske šole v ulici Giotto K 40, nabranih med učenci povodom cesarjevega godu, in sicer polovico za vdove in sirote padlih vojakov in polovico za Rdeči križ. Vodstvo italijanske mestne ljudske šole v Rojanu K 20, nabranih med učitelji in učenci tekom darovanjskih dni, za c. kr. avstr. vojaški vdovski in sirotinski sklad. Cesarski komisar pl. Krekich-Strassoldo in soproga K 40 v korist zdravniške postaje. Avstrijskem skladu za vdove in sirote vojakov pod Najvišjim ookrovitelj^tvom Nje?, aoost. Veličanstva CdtieBek: Vojnega zavarovanja s© sarejemajo nonudbe za vsjrao zavarovanje »n sicer ori dešeSni posradovalasc? za Trsi, islra, Gefl8kO«tilrM33€anskO v' Trst&s, V * d - Lazzaretto vecchio 6t. 3 Kakor tudi on ©daeiKih ^a 1) it. Vid n Staro raesSe« V!a BasengrJ št. 19 I. nad, 2} Novo mesto, Via delže Legna št 2 polunadstropje 3) Novo Kištrsico, Via Piccolomini 3, II. 4) Staro mitnico, Piazza Barriera vecchia št. 4 I. nad. 5) Sv. JaS^b, Via deii'Istrla 3/1. 6) Pracimsstie Vrtieia, Via Giulia št. 54-, I. nad. 7) Zgernid okoSico Opčine, V Carinta iS . KSKor tudi pri krajnih posrešovaBnicah v Psraču, Kopru, Pu8i, VoEosko-Opatiji, Paz^u, Krka in Lošinju« v vseh občinskih, šolskih in župnijskih uradih e. t. d. Sklepati se morejo z arcvanja za najvišjo svoto K 43.030.— Premije za svoto K tSOO. — za eno leto za Zavarovanja v slučaju smrti znašajo: a) Za vojake so poklicu In one, ki spadajo v rezervo (i2 letno obvezno službovanje. v koiikcr ne soadajo v s f otvarja čekovne račune t dnevnim obresto-i " vanjem. J" 11 Sefttni daveče pla?uje zadruga sama. J ♦ Vlaga se lahko po eno krono. J t PoshrtaniiničHi ratcn 75.679. TELEF0I! 16-04. \ i niiiii i c i ii ■ ■ acaESKia ■ mmmm ■ a neam ■ ■ regisftrovana zadruga z neomejenim Jamstvom 1Mt ulica S. Francesco Itev. 2, I. ------- | i........ Fa b rvara a o wwgn a b Bsoras e b nacrta P^sojšia 11 A ^ u [a 4 daje na osebni kredi! in na zasSsvo ^a proti [lačilu po dogovoru. ^ - %\ % Ura d ne ure: vsak dan za stranke 5 % od 8 predp. do 1 popoldne. % * - $ t Priporoča male hranilne skrinjice, ki V« š so posebno primerne za družine. £ a S BE3I a a "^-"--l ■ 5 b szsscu 31 ukj Tržaška posojilnica 8n hranilnica I Ibff >'«» V fP^JT^PVSf^^^ i regastrovana zadruga z omejanina poro$ivam TRST - Piazza della Cassrma št. 2, 9. nad. - TRST (v iasini hiši) vhod po slavnih siopajisah. POSOJILA DAJE za vknjižbo 5 l/t •/» na menice po 6*/® na zastave in amortizacijo za daljšo dobo po dogovoru ESKOMPTUJE TRGOVSKI MENICE. HRANILNE VLOŠE sprejema od voakega, če tudi ni ud ia jih obrestuje po 8mr 4°i. n Večje stalne vloge In vloge na tek. raeun po dogovoru. Reotal davek plačuje zavod sam. — VUga se lahko po eno krono. — ODDAJA domaČe nabiralnike) hranilne pusicej Poštno hranilaični račun 16.U04. TELEFON št. «J52 Ima varnostno celico (safe deposits) za shrambo vrednostnih listin, dokumentov in raznih drugih vrednot, popsliioma varno proti ulomu in požaru, urejeno po najnovejšem načinu ter je oddaja strankam v najem po najnižjih cenah. STANJE VLOG N&D 10 MILIJOM?)*/ KKSfl. Uradne m: od 9 da 12 dop. in od 3 ds 5 po?. Izplačuje mi dsla^alk ob uradnih nraii