I& ^ stra"^ va«1 IMp Fot»' Gerr Glasnik izdaja Delavski svet sozda IMP Tiska Tiskarna Ljudske pravice v Obratna ambulanta odprta ... . r,.... a : muuuiaiuc ua DIHUIVIUT« umiva mas pK»' le **Ia tribuna stadiona v Zgornji Šiški še v petek, 5. septembra. Naslednji dan so se tu že zacelč v končno dobili primerne zdravstvene 5'atletsjkp igrč, , • J ’ zdravstveno varstvo delavcev z obm 4 ' ■ f ki:,v' > ' -i - ir- A. ' Sozdov generalni direktor inž. Franc Kumše je 15. avgusta ob 12. uri odprl vrata nove IMP-jeve obratne ambulante na Smoletovi ulid in povabil goste na ogled naše zdravstvene pridobitve. S tepi smo v IMP-ju V . . • ... . .1___A.___- — C .7 IMD lrrinonn /Inhili nnmpmp nrncfnrP 70 ^dobitve. S tem Smo v IMP-ju končno dobili primerne prostore za 'Ljubljane. " fil "i DELAVCEV INDUSTRIJSKIH MONTAŽNIH PODJETIJ PTEMBER 1986, ŠTEVILKA 9 ‘ulJdn Žnidaršič. 0rneta proizvodov. Spremembe sozdovih aktov Med 18. septembrom in 20. oktobrom morajo biti v vseh IMP-jevih tozdih in delovnih organizacijah referendumi o spremembah in dopolnitvah dveh temeljnih sozdovih aktov: Samoupravnega sporazuma o združitvi v sozd in sozdovega Statuta. Sklep o razpisu je sprejel sozdov Delavski svet 2. septembra, ko je tudi določil predlog, o katerem se bo referendumsko odločalo. Predlagane spremembe ne bodo prinesle v odnose v IMP-ju kakšnih večjih novostih, so pa nujne. Obsegajo štiri sklope: 1. Spremembe Samoupravnega sporazuma o združevanju in Statuta, ki so potrebne zaradi sklepa o prenehanju tozda Izobraževalni center, ki ga je sozdov delavski svet sprejel na julijski seji. 2. Spremembe Samoupravnega sporazuma o združevanju in Statuta, s katerimi se dopolnjuje dejavnost tozda Inženiring, da lahko vodi tudi gradbena dela in s tem prevzema kompleksne posle — pobudo za takšno dopolnitev je sozdov Delavski svet sprejel decembra lani. 3. Na osnovi novega Zakona o javnem obveščanju je spremenjen Statut, da odgovorni urednik sozdovega glasila ne more biti več delegat v Odboru za obveščanje. 4. Spremembe Statuta na področju splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite. L. J. Sredstva za Avtomatiko, Livarja in Tio Zbor Interne banke je na seji 3. septembra odobril sredstva za investicijske programe tozda Avtomatike, Livarne sive in nodulame litine in delovne organizacije TIO. Rekonstrukcija in modernizacija livarne sive in nodulame litine v Ivančni gorici je naložba, ki se že končuje. Zanjo smo lani v IMP-ju že zagotovili delno na dohodkovni in delno na kreditni osnovi 256 milijonov dinarjev, zdaj pa je Zbor Interne banke odobril še preostalih 79,8 milijona dinarjev za dokončanje te investicije. Tio je predložil investicijski elaborat, ki je del druge faze sanacijskega programa v tej delovni organizaciji. V okviru sanacijskega programa bodo v Tiu dopolnili in reorganizirali tehnološko opremo, da bi omogočili Hitro opravljeno delo na stadionu |Itec est^or gradnje tega objekta je športni center p.o. Hala lajii ’’ Nadzorni organi strojne insta-Ijekt v Za e!ektroinštalacije in za ob-iei CcJot>z izjemo nizke gradnje je m,.. nisko gospodarstvo, Zavod za Zavod za za nizko 8tadn-C1 e’ Nadzorni organ croipv° Fa je SIS za gradnjo cest. ‘rh in1?,0*3 sta zasebnika Goran Oh' v °na^ Tomažič, nar' * j-e sta* približno 2 milijardi Ealn, 6V’ financirati pa ga je poma->Ca 72drUŽeno delo in DPO Ljub-nfve11 delom materialnim in fizičnim fntn^očL S Pvmagaj° še ozdi z ot> , ll KWa nske občine. 1 0 Itvtp nl 6C de* je SCT tozd Inženiring. J toka )e S^ni izvajalec del šibkega ’ i,.e!ektriv str°jnih inštalacij, dovod Žič. energije pa je naredila meZf proJ. a Elektroobnova. Icure": deloma! za strojne instalacije in tudi za jaki tok tribune je a izdelal IMP. Ostale projekte za električno energijo, ozvočenje, televoni-jo, RTV, računalništvo je napravil zasebnik Emil Tabaj. Pripravljalna dela so začeli marca, objekt pa so začeli graditi 28. maja. Glavna tribuna meri 110 krat 25 metra, 2 atletska stadiona z vsemi napravami pa približno 250 krat 100 metrov. Na glavni tribuni je 2050 sedežev, za potrebe RTV in za novinarje pa je še dodatnih 250 sedežev, na vzhodni tribuni pa je 150 stojišč. Ko bosta izdelani še severna in južna tribuna, bo skupaj 6000 do 7000 mest. Ostale faze gradnje — to so severni in južni prizidek, tenis hala in celotna zunanja ureditev — bodo glede na finančne in projektantske zmogljivosti zaključene do 29. novembra prihodnje leto. IMP-jevci so začeli s pripravljal- nimi deli na tem gradbišču 5. avgusta. Intenzivno pa so začeli delati po 20. avgustu — to je po sestanku, na katerem je SCT IMP-ju obljubil, da bodo naša dela plačali po IMP-jevih ponudenih predračunih. »Da smo se strokovno in resno lotih dela,« je dejal IMP-jevec Tine Brojan, vodja projekta AŠC Ljubljana, »pove dejstvo, da smo v 12 delovnih dneh v zelo težkih pogojih opravili dela, vredna 180 milijonov dinarjev. Poleg naših monterjev so na majhnih površinah na gradbišču delali hkrati pečarji, zidarji in še monterji opreme. Pri tako nenavadno hitri izvedbi je bil glavni problem zaradi precejšnje zamude gradbenih del in v tem, da so naši monterji dobivali vse tehnične podatke pomembnih šibko-točnih inštalacij (televizija, telefonija, teleprinterske) na listkih. S teh hočem poudariti, da so se naši monterji zelo požrtvovalno in nesebično lotih del, za katera jim je manjkala celotna tehnična dokumentacija. Za izvedbo strojnih instalacij in jakotočnega razvoda v glavni tribuni smo dobih projekte šele dan pred za- četkom montažnih del. Vse ostale tehnične rešitve instalacij za celotno tehnološko inštalacijsko opremo so bile dogovorjene na gradbišču z glavnim koordinatorjem inštalacijskih del Sašem Ručigajem in z drugimi uporabniki, kot so RTV itd. in z Železniškim gospodarstvom, ki vodi nadzor. Zaradi vseh opisanih težav je bilo mogoče opraviti delo samo z velikim prizadevanjem in požrtvovalnostjo operativnih služb Elektro-monterja (Leon Žitnik, Lojze Škrjanc, Bojan Mehle) in Oveja (Marjan Košir, Darko Kocjančič), čeprav jim nismo mogh preskrbeti nikakršne pogodbene dokumentacije. Našim ozdom smo dah kot garancijo samo naročilnico našega Inženiringa, s katero smo jim naročih omenjena dela. Ker v pripravljalnem dogovoru ni bila zahtevna montaža khma instala- cij, je Khma montaža provizorično montirala samo nekaj ventilatorjev. Vehko vprašanje je, kako nam bo investitor SCT plačal obljubljeno in v gapisnikih SCT-ja in IMP-ja dogovorjeno izvedbo. Doslej imamo samo ustne obljube z vseh nivojev od pohtikov do organizatorjev gradnje, da je finančna konstrukcija sestavljena in da je dogovorjeni denar za gradnjo zagotovljen. V pogovorih za objavo v Glasniku je SCT-jev vodja projekta Boris Kovačič izrazil, da je prijetno presenečen nad IMP-jem in zadovoljen z IMP-jevim delom na tem gradbišču. IMP-jev vodja projekta Atletskega športnega centra Ljubljana Tine Brojan pa se lepo zahvaljuje našim monterjem za požrtvovalno delo na tem objektu in tfidi kolektivu izvajalca. MARIJA PRIMC boljše in kvalitetnejše delo. Za ta načrt potrebujejo letos in prihodnje leto 287,8 milijona dinarjev. Zbrati jih nameravajo na naslednji način: 87 milijonov lastnih sredstev, 100,8 milijona posojila Ljubljanske banke — Nova Gorica in po 50 milijonov dinarjev posojila Interne banke IMP in Zavarovalne skupnosti Triglav. Zbor Interne banke je za izvedbo tega načrta odobril Tiu svoj delež — to je 50 milijonov dinarjev sanacijskega posojila iz združenih sredstev. Najpomembnejša pa je bila seveda odločitev o podpori investiciji V novo tovarno avtomatike, ki je s predračunsko vrednostjo 5,275 milijarde dinarjev daleč največja investicija v sozdu IMP. Investicijski program, ki ga je pripravil tozd Avtomatika, je bil temeljito preverjen, vse ocene pa kažejo, da obeta ugodne poslovne rezultate. Na podlagi te dokumentacije je Sozdov delavski svet ugotovil, da Avtomatikin program ustreza merilom za prioritetno naložbo, Zbor Interne banke pa sprejel sklepe o angažiranju sredstev zanjo, ki jih podrobneje predstavljamo na 2. strani. L. J. S člankom v Glasniku dosežete več tisoč bralcev! Dopisujte! Naša največja naložba Zagotovljen denar za tovarno avtomatike Sprejeti so sklepi, da v IMP-ju podpremo naložbo tozda Trata Avtomatika. Najprej je Sozdov delavski svet ugotovil, da program za razširitev in modernizacijo proizvodnje avtomatike izpolnjuje merila za prioritetno investicijo. Na osnovi tega sklepa pa je Zbor Interne banke na seji 3. septembra sprejel sklepe o plasiranju združenih poslovnih sredstev za uresničitev te naložbe. Tozd Avtomatika bo v okviru tega načrta zgradil objekte s skupno 9340 kv. metri proizvodnih, razvojnih in poslovnih protorov, obenem pa tudi precej razširil in moderniziral tehnološko opremo. Cilj te naložbe je, da Avtomatika osvoji proizvodnjo vseh elementov regulacijskih krogov za gretje, prezračevanje in klimatizacijo in da bodo ti izdelki enako ali še bolj kvalitetni kot so podobni izdelki svetovnih proizvajalcev. Predračunska vrednost naložbe je skupaj z osnovnimi in obratnimi sredstvi 5,275 milijarde dinarjev. Po konstrukciji, ki jo je predložil investitor, bo tozd sam zagotovil približno tretjino lastnih sredstev, združena sredstva v sozdu bodo 15,6 odstotka skupne vsote, združevanje v Iku 2,3 odstotka, združevanje poslovnih partnerjev zunaj IMP-ja 7,5 odstotka, kredit Ljubljanske banke 28,2 odstotka in ostali krediti 13,2 odstotka potrebne vsote. Zbor Interne banke je Avtomatikino naložbo podprl na naslednje načine: • Zbor je tudi dal soglasje za pridobitev garancij Ljubljanske banke za vire, ki so predvideni v naslednjem letu — in sicer avtomatikina lastna sredstva, sovlaganje v Iku, v sozdu in sovlaganje poslovnih partnerjev. To soglasje je sprejeto s pogojem, da bodo Ikovi tozdi solidarno prevzeli posledice, v kolikor ne bo mogoče pridobiti od sovlagateljev zunaj IMP-ja predvidene vsote. • Če bi se tisti tozdi, ki obveznosti združevanja po zaključnem računu 1985 še niso izpolnili, naknadno odločili za sovlaganje v Avtomatiko, se bo za toliko zmanjšalo združevanje v okviru IMP-ja v prihodnjem letu. Direktor Interne banke Lojze Kosi je pred odlo- čanjem D odobritvi IMP-jevih sredstev za novo tovarno avtomatike povedal, da so tako tozd Avtomatika kot drugi Ikovi tozdi ob polletju ustvarili precejšnjo akumulacijo, pa tudi prognoze so dobre, torej se ni bati, da ne bi mogli zagotoviti potrebnega denarja. V Iku tudi pravijo, da se ne bojijo za sovlaganje partnerja. Res je, da letos niso uspeli zbrati predvidene vsote, imajo pa tudi pisna zagotovila nekaterih partnerjev, da bodo v prihodnjem letu zanesljivo prispevali denar za to gradnjo. V Avtomatiki si bodo prizadevali, da bi delež zunanjih sovlaganj in kreditov celo povečali in zmanjšali lastna sredstva, da bi tako preprečili morebitne likvidnostne težave. • Tozdu Črpalke so odobrili 100,7 milijona dinarjev dolgoročnega kredita, ki jih je ta tozd dolžan na dolgo- ročni osnovi združiti v Avtomatiko. • Zbor je sprejel ugotovitveni sklep, da so delovne organizacije in tozdi OV, Klima montaža, Montaža Koper, Elektromonter, Dvigalo, Ten-energetika, Kli-mat, Tio, Kmetijska mehanizacija—Panonija, Blisk, Črpalke, Itak, S kip, LSNL, Tovarna armatur, Vipo, Livarna barvnih kovin, Industrijska proizvodnja Celje, Montažna proizvodnja Celje, Inženiring, Marketing, Izobraževalni center, Telekom, Iso, Projektivni biro in Tehnomont združili s tozdom Avtomatika za letošnje leto 499,3 milijona dinarjev na dohodkovni osnovi za letošnje leto. • Zbor je sprejel tudi sklep, da bo Interna banka prihodnje leto iz združenih poslovnih sredstev zagotovila Avtomatiki še 201 milijon dinarjev na kreditni ali dohodkovni osnovi. Investicijski program Avtomatike so za to pristojni organi podrobno preverjali tako IMP-jeva Komisija za presojo investicij, kot tudi ustrezna služba Ljubljanske banke. V Ljubljanski banki so ocenili, da lahko od naložbe pričakujemo nadpovprečno gospodarsko uspešnost, da so tudi načrti za močno povečanje izvoza na realnih tleh, pa tudi da Avtomatikin program ustreza kriterijem za prestrukturiranje investicij. In roki? Predvideno je, da bo investicija končana konec septembra 1987, s 1. januarjem 1988 naj bi v novi tovarni stekla redna proizvodnja. Da bi te roke, ki so za tako veliko gradnjo zelo napeti, tudi ujeli, je tozd Avtomatika pridobil gradbeno dovoljenje za pripravo gradbišča in so pripravljalna dela v polnem zamahu. S tem hočejo zagotoviti, da bo proizvodna hala pod streho pred zimo, da se bodo lahko notranja dela nemoteno nadaljevala tudi v zimskih mesecih. LOJZE JAVORNIK S seje Koordinacijskega odbora sindikata Na vse načine je treba okrepiti inventivnost Delegati Kosa so na seji 19. avgusta med drugim obravnavali poročilo o uvajanju novega sistema osebnih dohodkov v sozdu IMP ter inventivno dejavnost v sozdu. krojijo ozdi. svoje pravilnike tudi ™ I nV Pomočnik sozdovega generalnega direktorja Tone Marolt je o uvajanju novega sistema pove"dal. da ie 12 IMP-jevih delovnih organizacij sprejelo Samoupravni sporazum o skupnih osnovah in merilih za ugotavljanje in razporejanje čistega dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo. S tem je bil izpolnjen pogoj, da lahko začnejo v teh tozdih urejati razmerja s svojimi sporazumi in pravilniki. Samoupravni sporazum o skupnih osnovah in merilih o ugotavljanju uspešnosti dela delavcev pa je bil zaenkrat sprejet samo v osmih organizacijah. torej še izpolnjen pogoj za uveljavitev tega Sporazuma. V zvezi z Zakonom o začasni prepovedi razpolaganja z delom družbenih sredstev za osebne dohodke za skupno porabo, delavcev in za določene poslovne stroške za leto 1986 je tovariš Marolt povedal, da je soz-dova Komisija za planiranje in družbenoekonomske odnose na svoji seji julija sprejela tri vrste sklepov in sicer: • Določila je posebno komisijo za izdelavo tez za samoupravni splošni akt. ki bo usklajen z republiškim družbenim dogovorom o skupnih osnovah in merilih o samoupravnem urejanju odnosov pri pridobivanju dohodka v SR Sloveniji. • Ti akti naj bi se sprejemali na zborih delavcev obenem s periodičnim obračunom za devetmesečno obdobje. • Ta komisija naj tudi ugotovi če je potrebno sklepati panožni sporazum in h kateremu sporazumu naj bi pristopili posamezni tozdi. Predsednik Kosa Vili Bertole je delegate informiral o stališčih Mestnega sveta Zveze sindikatov o nadaljnjem razvoju inventivne dejavnosti v Ljubljani. O IMP inventivni dejavnosti pa je povedal pomočnik generalnega direktorja Stane Završnik, da pri nas ni enotnega sistema nagrajevanja inventivnega dela. Enotno je bilo to urejeno še dotlej, dokler je bil IMP še delovna organizacija. S sozdira-njem IMP pa se je enotna urejenost tega področja razpršila. V tozdih imajo pravilnike o inventivni dejavnosti in inovacijske komisije. V delovnih organizacijah pa so ti pravilniki e‘naki kot v tozdih. V pravilniku o osebnih dohodkih so vkomponirani členi o inventivni dejavnosti, ki jih je treba vgraditi v pravilnike o inventivni dejavnosti. Sedanje inovacijske komisije v tozdih so volonterske zato je treba za to področje sestaviti komisije, v katere bi bilo treba imenovati tiste delavce. ki so se pri svojem delu dolžni ukvarjati tudi z inventivno dejavnostjo. V IMP je pravna stran o inventivni dejavnosti šibka. V sozdu tudi ni zbranih podatkov o IMP inventivnih dosežkih. Inovacije so v tozdih različno nagrajevane. Za to. da bi se to področje bolje razvijalo in v okviru sozda enotno uredilo pravno stran te dejavnosti, nagrajevanje inovativnega dela, načrtovanje. organiziralo proizvodna tekmovanja, pa je Kos sprejel naslednje sklepe: • V sozdu IMP naj se pripravi vzorčni pravilnik, v katerega naj se vkomponirajo stališča Mestnega sveta ZS Ljubljana. Po njem naj pri- • Za pripravo sozdovega pP .■ nika o inovacijah naj se imenuj*. ^ kovna komisija. V tej komisij' . sodeluje tudi član republiškegac bora sindikata iz IMP (2v°ki Repas). Sl # V tozdih je treba ugotoviti' n je predviden denar za nagrajev^ b inovativne dejavnosti. • Vse OO ZK in KOS so deti organizirati razprave o razvoj" vzi g,ainzai ati i tiz.pi u v v u tarnaj ventivne dejavnosti ter sprejeti "aJe --------— množično inveh"*' aktivnosti za dejavnost. '1 • Sindikat mora zahtevati SP!, jem samoupravnega akta. kjer st' ločijo nosilci vodenja inventivne javnosti, sprejemanje predloge* sklepov za osvojitev in ocenitev ' č; ristnih predlogov, evidence, itd- ^pi • Inventivna dejavnost naj stavni del vsakodnevne akti''1’:U| organov upravljanja, stroko'^ služb in poslovnih organov. .... • Ta dejavnost mora postat'P memben element operativnega s‘ 1 njeročnega in dolgoročnega na"1 p vanja v OZD. Ji S Delavski sveti nai no P(1 Delavski sveti naj po p° , letno razpišejo in obravnavajo 'P.p no in -to Irlninnn rneifim tonnnlil- „ čaje za ključne rešitve tehnolog, organizacijskih ali podobnih |((j Stališče Sozdovega delavskega sveta Dosledno izpeljati združevanje sredstev podobnih Jj|( blemov in vnaprej določijo nagrade avtorjem. a • Nagrade in nadomestila '"j, torjem bremenijo materialne in ne več sredstev za OD. Spošt° o je treba vse zakonske predpise s iz področja. • Posebej je treba voditi tivni dohodek — saj je le-ta r:lZ j menjen družbenih dajatev. a • Poslovodni delavci se JhjL bolj angažirati za razvoj množi"" e in kadrovske krepitve v tej dej"' h sti. . . y • Ustanavljanje aktivov '"".d tor jev in kluba Dl ATI za fiu"cV strokovne pomoči. Jji • Organiziranje proizv" , tekmovanj, materialna in drug"P((j nanja (dopust, ogled sejmov-skurzij itd.). • Obveščanje zaposlenih Delegati Sozdovega delavskega sveta so na seji 2. septembra sprejeli poziv tozdom delovne organizacije PMI, naj na podlagi Pravilnika o združevanju sredstev za zboljšanje in razširjanje materialne osnove dela nemudoma izpolnijo svojo obveznost po zaključnem računu za leto 1985, Interna banka pa naj proti njim uveljavi sankcije po tem Pravilniku, to je obračuna zamudne obresti. Glasovanje na seji je jasno pokazalo, da delegati terjajo disciplino pri izpolnjevanju sklepov o združevanju sredstev: Za Zgoraj navedena sklepa so glasovali prav vsi delegati razen štirih iz PMI-ja, ki so bili proti. Delegati so dobili v zvezi z združevanjem sredstev v sozdu izčrpna gradiva. V prvem gradivu so bila prikazana vsa združevanja, kjer vidimo, da smo v IMP-ju v celoti združili predvidena sredstva skupne porabe za zagotavljanje solidarnosti ter preusmerili rezervna sredstva in odstopili kupone obveznic za manj razvite, s čimer smo pomagali kriti izgube. Pri združevanju sredstev za prioritetne naložbe (20 odstotkov amortizacije in 20 odstotkov poslovnega sklada) pa akcija ni povsem dokončana. Velika večina organizacij je svojo obveznost izpolnila in sicer so večino združili za investicijo tozda Avtomatika na dohodkovni osnovi (skupno 499,317.448 dinarjev), nekaj pa tudi v kreditni sklad Interne banke (114,597.239 dinarjev). Klima Celje je z Avtomatiko združila 75 milijonov dinarjev na dohodkovni osnovi, toda po izračunih sta njena tozda dolžna združiti še nekaj nad 27,176.175 dinarjev. Posebej sporno pa je stališče PMI-jevih tozdov, ki združevanje Primerno vračilo prejšnjih združevanj O nezdruževanju poslovnih sredstev so spregovorili tudi 3. septembra na Poslovnem odboru in Zboru Interne banke. Pokazalo se je, da se še vedno čutijo posledice nekaterih napak pri združevanjih za investicije v preteklosti. Stališče organov Interne banke je, da je treba te probleme dokončno razčistiti. Tako sta Poslovni odbor in Zbor sprejela sklep, da Ikovi tozdi ne morejo dobiti kratkoročnih kreditov, dokler ne bo razčiščeno vračanje sredstev, Id so bila združena za gradnjo Itakovih proizvodnih prostorov. Tozd Itak je o tem dolžan podati poročilo, Interna banka pa bo skrbela, da bodo ti odnosi korektno urejeni. zavračajo — in sicer bi bila Montaža dolžna združiti 48,914.104 dinarjev, Inženirski biroji 510.474, Projektiva 2,518.809 in Elektrokovinar 3,845.821 dinarjev. Vidimo, da je velika večina organizacij na poziv Poslovnega odbora Interne banke in Sozdovega strokovnega kolegija svojo obveznost izpolnila, iz PMI-ja pa je prišlo pismo, v katerem združevanje po Pravilniku zavračajo in dokazujejo, da so PMI-jevi tozdi svoje obveznosti po Temeljnem samoupravnem sporazumu o združevanju sredstev in srednjeročnem planu 1981-85 že skoraj v celoti izpolnili. To so utemeljili z opravljenimi združevanji, zraven pa prišteli še investicijo mariborske Montaže, ki je bila v prejšnjem srednjeročnem planu opredeljena kot prioritetna investicija, pa zanjo v sozdu ni bilo združevanja, pač pa gradnjo financirajo sami. V PMI-ju opozarjajo tudi na podvajanje programov, predvsem pa zahtevajo tak način združevanja, kjer bi dolgoročno vsak, ki daje, približno enako vsoto tudi dobil od drugih. Vsi delegati so dobili to gradivo PMI-ja, poleg njega pa tudi odgovor, ki sta ga podpisala direktor IMP-jeve Interne banke Lojze Kosi in pomočnik sozdovega generalnega direktorja Tone Marolt. V tem odgovoru je najprej pojasnjeno, kako v IMP-ju določamo prioritetne investicije. Na osnovi Temeljnega sporazuma je sozdov delavski svet sprejel kriterije za presojo investicij in imenoval posebno komisijo, ki to presojo opravlja. Tu je po- trebno, da bi v sozdu skupaj izvajali zares perspektivne programe in tudi za preprečitev programskega podvajanja. Na predlog omenjene strokovne komisije Sozdov delavski svet sprejme sklep, da je določena naložba prioritetna. Vključitev v Srednjeročni plan torej ne zadošča za status prioritetne naložbe. Z nezdruževanjem so PMI-jevi tozdi kršili samoupravne akte, zato je bil v gradivu predlog, naj Delavski svet sprejme poziv izvršitvi obveznosti in za uvedbo sankcij. Direktor Interne banke Lojze Kosi je dal na seji še ustno pojasnilo, kjer je predvsem govoril o postopku za pridobitev kredita iz združenih sredstev. Jasno je določeno,da je treba dati vlogo na Interno banko in mariborska Montaža takšne vloge doslej ni dala. Interna banka je doslej dobila le dve vlogi — in sicer lani za modernizacijo livarne sive in no-dulame litine, letos za investicijo tozda Avtomatika. Vsekakor pa je opozoril Kosi, da je predhodno obravnavanje vsakega investicijskega načrta nujno tudi za preprečitev podvajanja programov, na kar opozarjajo tudi Mariborčani. Montažin delegat Bogdan Sagaj s pisnimi in ustnimi pojasnili ni bil zadovoljen in je prebral stališča. Tu najprej opozarjajo, da je glede na predpise o zagotavljanju trajnih obratnih sredstev obseg združevanja previsok. Predvsem pa v Montaži ne sprejemajo trditve, da niso izvedli postopka za konkuriranje za skupno investicijo, češ da je bil njihov program naveden v planu za letos, ki so ga predložili konec lanskega leta in da so predložili tudi investicijski program ter mnenje regijske komisije za presojo investicij. Mariborčani pravijo, da doslej še niso dobili odgovora na vprašanje, zakaj ta načrt ne izpolnjuje pogojev za prioritetno investicijo. Dodatno pa so še načeli drugo vprašanje: Zakaj se ne naredi razdelilnika o uspešnosti del v Iraku, kar bi morali po samoupravnem sporazumu o izvajanju investicijskih del v tujini narediti vsako leto. Tone Marolt je še enkrat opozoril na postopek za presojo investicij. Za odločanje, ali je neka investicija prioritetnega pomena, ni dovolj planski akt, pač pa je treba Interni banki pred koncem leta prijaviti višino pričakovanih sredstev in pripraviti elaborat z vsebino, kot jo določa Temeljni sporazum o združevanju sredstev. Tega Montaža ni naredila. Lojze Kosi pa je menil,da bi v situaciji, ko je iraškemu investitorju odobren odlog plačil, lahko naredili obračun uspešnosti del le na papirju, kar pa ni smiselno. Emilijan Kožar iz mariborske Pro-jektive se je zavzel, naj bi delegati ne sprejemali nobenih sklepov, češ da je treba na navedena vprašanja dobiti natančne odgovore. Sam je postavil še eno vpreašanje: Kako bo z uvajanjem računalniške podpore za projektantsko dejavnost. Namestnik sozdovega generalnega direktorja Janez Stanovnik pa se je predvsem izrekel proti metodi, da se kot izgovor za neizvajanje nekega sklepa odpirajo vedno nova vprašanja. Priznal je, da na seji ni mogoče odgovoriti na vsa postavljena vprašanja, menil pa je, da je treba usmeriti na bistvo problema: Imamo Pravilnik o združevanju sredstev, katerega določbe so jasne in jih velika večina tozdov tudi spoštuje. Stanovnik je še spomnil,da je bil ravno tozd Montaža zadnji tudi pri združevanju računalniške opreme in da te zamude dišijo po špekulacijah na račun inflacije. Tako obnašanje ni pošteno do drugih in škoduje delovanju sistema. Tudi glavni direktor delovne organizacije Iko Rudi Bukovac je plediral na delegate, naj podpro dosledno izvajanje sprejetih aktov, saj je funkcija delavskega sveta skrb za izvajanje sprejetih aktov in dogovorov. Delegati so tako tudi ravnali —-torej so sprejeli poziv, naj PMI-jevi tozdi svojo obveznost izpolnijo. Obenem pa so sprejeli sklep, naj strokovni kolegij obravnava pripombe tozda Montaža in o stališčih obvesti sozdov in Montažni delavski sežkih inventivne dejavnosti v nih glasilih. IMP Glasniku ih s stvih javnega obveščanja. J • Vzpodbujati povezavo z ZL: stveno raziskovalnimi organi"" mi. fi • Motiviranje delavcev z" grado »INOVATOR LETA«R,yf MARIJA IMP —Metalugro*1! nelikvidnost ,i* V skladu s svojimi poobl"^ je sozdov delavski svet n" s tembrski seji obravnaval Js slovne rezultate IMP v prvem polletju. Podatki svet. LOJZE JAVORNIK jo, da je Metali dosegel ug° j poslovne rezultate in tud'^ konca leta je prognoza je povedal Bojan Sefman- 5,(c pa povzroča likvidnost, saj >a prvem polletju močno P°y' neplačana realizacija. Vzr° .1 neizvrševanje plačil iz JugDs je, kar je posledica drž" ( ukrepov. , Skupaj smo slabi, pa poskušamo samostojnost. Moteči obiski V tovarno naj pride le, kdor tudi dela Povsod mora biti določen red, se pravi, določeno mora biti, kaj se sme početi, kako obnašati itd. To velja za družino, enako pa tudi za tovarne in ustanove. Zato so nam pred leti na Trati dali izkaznice, s katero lahko vsak izkaže svojo delovno pripadnost. No, teh dokazov ne vlečemo iz žepov, se pač poznamo. Komur si pač zaželi v tovarno, mu dovolijo vstopiti, kadar hoče, tudi ko nima delovne obveznosti. Tako se zgodi, da se kdo nima kam dati na prosto soboto, pa si reče: »Grem malo h kolegom, čeprav sem dnevno z njimi.« In tako jo tudi brez kakršnega koli vzroka, opoldne kdo primaha v tovarno. Okrog njega se hitro zbere skupina tistih, ki pa imajo svoje delovne zadolžitve in že »udarijo« debato, kot bi po štirinajstih dneh kolega prišel z Marsa, ker se od tam, kot so povedali, da na materi Zemlji marsikaj videti. Znane ugotovitve, škoda pa- pirja za ta zapis, vendar ker postaja obnašanje že kar preveč anarhično in še mnogi pojavljajo tam, kjer sploh niso potrebni, jih je treba spomniti na red. Sem spada tudi prihajanje v tovarno, kadar nimaš dela, recimo ob prostih sobotah. To je čisto nedovoljena pravica, ker se s tem moti tiste, ki delajo, bodisi redno ali nadurno. Malo čudno, a res je, sobote dajejo kaj slab delovni uspeh. (Izvzeta so seveda normirana dela, toda oni, ki so v kakršni koli »režiji« pa često bogu čas kradejo, tovarni pa denar, ker skoraj nič ne naredijo, kvečjemu kakšno partijo šaha ali kart...) Res, čeprav bo zamera, ker nekateri še vedno ne vedo, da imajo dnevno 16 ur časa zase, v tovarno pa naj prihajajo le zato, da delajo, oziroma drugim omogočijo uspešno delo. popolnoma onemogočeno, marsikdaj nato prizadene še draS sodelavce, ki so pri svojem d* ■ odvisni od režijca. Tudi del°v^ nadzor je na soboto tako slab, se lahko reče, da ga ni, delov zavest pa, vemo, je tudi pri tnb0.. gih pičla. In ker še nimamo dov° delovne zavesti, ne bi smeli do^ ^ liti krhanja delovne disciplin*^ raznimi nepotrebnimi obiski- ^ gre za togo disciplino — saj dar hočemo tovarno, na v* plače — vse to pa je skrito ^ In ko pride k režijcem kak nepotreben obisk, je delo mnogih delu, torej kdor krši ta hotenj11 pravila, direktno onemogoča P zitivne cilje, napredek, uspeh* ■’ Zato naj kadrovska služba P skrbi tudi za tak red, da bodo v varni le tisti, ki delajo in da za " benim zidom ne bo izostala . lovna kontrola, kaj se P°.c.^ Tako naj bo, če res hočemo b,tl.. primerni stopnji izvrševanja lovnih nalog in potrebne ŽN¥ ske ravni. ,,ti FRAN VOD^y ^jiza poslovanja Prvo polletje: Nad Republiškim povprečjem ajefi isiji» Konec avgusta smo prejeli analizo poletnega poslovnega obračuna «s°zd IMP. Zajeten šop tabel nam pokaže, da smo v prvem polletju ( ' s^d0bro Poslovati. Primerjava z republiškim povprečjem voporiar-•jj - J0" dosežkov, ki ga je objavila Služba družbenega knjigo* odstva, riev^b*? kaze’ da smo dosegli boljše rezultate in ustvarjena sredst a tudi 1 °‘) gospodarno delili kot slovensko gospodarstvo v celoti. roju 'f. y ;tinnef. s°zdu IMP smo v prvem pol- 'cntl ]ardUHd0Seg'i nekai nad 39 mili-_ dinarjev celotnega prihodka ai $(r t0 Je 116,9 odst. več kot lani ivn£ ^tvavbhško povprečje gospodar- oS' Lkale porast 92’7 odst-)- itev 1'ča< r°skl Poslovanja so rasli po-itd. Povnele °d celotnega prihodka aib02ar • ' 80 se za 93,3 odstotka, 6t'vnliiustv 6 bdo ugodno za dohodek — ok0 din 3rili smo ga 15,9 milijarde »■ ostnnrjev — t0 Je celih 163,9 od- fgaš^loiensk65 k°l lani (povprečje i načfhrvem kega gospodarstva v ^ečarT podetju je Tl 6. odst. po- no nfLrJUd’ osebni dohodki so se v 'Ološie* polletju precej povečali, iih jj(dojw)rasli znatn° počasneje kot 0 vl nih °dek-.Skupna masa izplača-• no';bila°Sebrak dohodkov IMP-ju je easW16,85VJ’.rVem Polletju nekaj pod ^,o':ods, ^‘1'Jarde dinarjev. - 132,7 ;ses% n' ^ec kot lani. Šopa prispevki ind Sfbntlt dohodkov rasli za 16 ti in^aknah točk hitreje kot masa, 1 raZ aohrJt3 le net0 iplačani osebni nt»l2fiiek vseh IMP-jevcev za jffncpn*^ ■odst- višji kot lani. Pov-He faitju mesečni čisti osebni do-IMp na zaP°slenega je bil v ,, inoCjin ' v Prvem polletju 106.443 nu^vijji ^ torej 121,5 odstotka Višji oh V , ijuJ Q *anskega v prvem pollet- u®3 *’tdohrdr°bnej83 analiza delitve °dka pokaže, da so se zelo nov- močno — za 173,7 odst. povečala izdvajanja iz dohodka za splošne in skupne družbene potrebe, za kar smo v IMP-ju v prvem polletju plačali 2,7 milijarde dinarjev. Se bolj so porasle pogodbene obveznosti (obresti od kreditov) — za 221,7 odst., je pa njihova vsota nižja — pod pol miljarde dinarjev. Porast skupne porabe je glede na rast drugih kategorij skromen — niti ne pod 87 oddstotkov. Ob taki delitvi se je bruto poslovni sklad povečal za 195 odst., in smo že v prvem polletju izpolnili 87 odst. letnega plana, pa tudi delež bruto poslovnega sklada v dohodku je s 26 odst. precej večji (za 9,1 indeksno točko) od načrtovanega. To je vsekakor ugodno. Zdaj pa poglejmo še nekaj podatkov o zaposlenih v IMP-ju! 30. junija nas je bilo vseh IMP-jevcev 8.312 torej je bilo na ta dan skupno število zaposlenih v sozdu za 67 manjše kot 30. junija 1985. V IMP-ju število zaposlenih pada že od leta 1984. Načrtovali smo drugače — namreč, da se bo zaposlenost povečala. V prvem polletju je bilo v IMP-ju število zaposlenih za 4. odstotke pod letnim planom. Na deloviščih v tujini je bilo konec junija 235 naših delavcev, torej približno enako število kot lani v istem času, medtem ko je Ta'"l ^ 1 ionnorio loru xr tulim CP UviCUL/ X. junuui |u i v*iii v v ujm« skoraj 600 IMP-jevcev. V strukturi zaposlenih je v prvem polletju prišlo do nekaterih sprememb. Nekaj je ugodnih, nekaj pa tudi ne. V odstotkih se je najbolj zmanjšalo število nekvalificiranih delavcev, kar je dobro, skrbi pa, da je odšlo tudi mnogo visokokvalificiranih delavcev in delavcev z višjo strokovno izobrazbo. Največ je prišlo delavcev s srednjo izobrazbo in kvalificiranih delavcev. Nekoliko večje je tudi število delavcev z diplomami visokih šol. Ob siceršnjem zmanjševanju naj nižjih kvalifikacij torej žal ne moremo govoriti o kakšnem večjem prodoru strokovnih kadrov v IMP-ju. V okviru analize poslovanja v Planski službi naredijo tudi analizo izrabe delovnega časa. Podatki so letos ugodni, saj smo imeli kar 10 izgubljenih delovnih ur na zaposlenega manj kot lani v istem času (lestos 170, lani v prvem polletju 180). Za 2 uri na zaposlenega je bilo manj izgubljenih delovnih ur zaradi državnih praznikov, za 5 ur je bilo manj dopustov, bilo je tudi manj opravičenih in neopravičenih izostankov. Bolniški izostanki, ki so med izgubljenimi urami najvišja postavka, so znašali enako kot lani 68 ur na zaposlenega, s tem da je v povprečju za eno uro več bolniških do 30 dni in prav toliko manj bolniških nad 30 dni. LOJZE JAVORNIK fV if^ktromonter in st°—--------- 5 z Z1' inizaC" za X« Plan so precej presegli No $e dan P° jutru pozna, ta pregovor velja tudi za gospodarjenje v podjetjih, bojte se slabih verzov, v nekaj vrsticah boste lahko prebrali komentar o —1— nem poslovanju v DO Elektromonter. 3^ tegnjiet?8niem letu smo že drugič po-* «— ■ crto obvezno po zakonodaji, ^ st*vah*navodilih SDK in usmeri-obla,UgoU),a<;unovodiJ z namenom, da bi na s sko2: i3 Poslovni rezultat gledan val PJsko d "ančne kazalce, računovod-Me'a. Noh nirano bilanco uspeha, ti kaniti „ ?no Poslovno leto se ne konča ,ie0^nkieha ,3112- v letu, ampak se tudi ‘kto P0s*ovanja prenašajo iz leta v .dodatno skn,0Vina ■ dogaianja sPrem" 1 cliMsu h„„zi ■etni plan aktivnosti. V in- , me inflacije je ocenjevanje saj 10stalihniJran^e cel°tnega prihodka in oO^in ^°mP°nent, odvisnih od cen /zrok pa venHbjStr°8kov’ Prava umetnost, oSnhji leni n’ ,za obupati. Obreme- drža^blemi ali drugačnimi pro- vsako l Veako mero optimizma se Vanj, 6 ? Podamo na pot izpolnje-—ie Jt °®"- 5Hno važen pri vsem Plovnem11 lz zal°g goriva v našem Do EkvVt°ZI U' 19§6 , ektromonter si je za leto __v,8 av’la naslednje naloge: dela ;n j domačem tržišču opraviti 3’^».oooTx,oaJ;'a™7real,zacii0 dinarje!a80Vni izvoz 250,000.000 jine 7o'nfw,ie bksnih stroškov iz tu- Te nal 000 dinariev-Poniočin °®e b° opravilo skupaj s IMP in H„i°bodne menjave dela v Pomena t»CCV v TOZD posebnega Slenih v našfnrv0 delavcev' zapo' Pr°izvodnm D°- v r^erju 394 cev. i m, 1*6 režijskih delav-Ijli, da ho h členitv> smo oprede-’nn°ii 3() režiisv — kreativni, — medijski (način prenosa sporočila), — terminski, — stroškovni aspekt, in lahko govorimo o: Za razumevanje v nadaljevanju opredeljenega koncepta IP SOZD IMP je potrebno opozoriti na specifičnosti trženja oz. komuniciranja med organizacijami, saj SOZD IMP nastopa v pretežni meri na trgu investicijskih dobrin, ki se bistveno razlikuje od trga potrošnih dobrin. Take vrste odnosov med organizacijami imenujemo tudi industrijsko ali reprodukcijsko trženje. Splošne značilnosti, katere upoštevamo v nadaljevanju pri konceptu SOZD IMP so naslednje: • število udeležencev v komuniciranju je manjše kot na trgu potrošnih dobrin, ker je število organizacij manjše od števila potrošnikov, • motivi nakupa investicijskih dobrin so v glavnem racionalni, pri odločanju o nakupu sodelujejo številni posamezniki, formalne in neformalne skupine, enote organizacije s poslovnimi cilji, ki niso nujno identični skupnim ciljem celotne organizacije, • na trgu je nepopolna (omejena, oligopolna) konkurenca, razmerja medsebojnih vplivov so posledice moči in rentabilnosti sredstev tistih, ki imajo kot dobavitelji nadpovprečne deleže posameznih tržnih segmentov, • partnerji so tesno, trajno, dolgoročno povezani, • poslovni dogodki, razmerja so kompleksna, pomembna, tvegana, ~ zato jih ne urejajo le tržniki, • trženjske značilnosti organizacij so bolj odvisne od panožne pripadnosti, kar vpliva na izbiranje partnerjev, • pri komuniciranju prevladuje pomen osebnih komunikacij (pospeševanje prodaje), • kanali distribucije so relativno kratki in direktni, • cene so relativno neelastične • izgublja se identiteta proizvodnih dobrin v finalnem proizvodu oz. objektu, • pomembna je določena zrcal-nost (ne istovetnost!) delovanja tržnih subjektov, zato je nujno razumevanje stališč in dejanj poslovnih partnerjev ter sprejetje koncepta, ki terja aktivne pobude in pozitivno naravnanost pri vzpostavljanju in razvijanju medsebojnih pomembnih in dolgoročnih poslovnih razmerij (zanesljivost), • proizvod oz. storitev se formira v sodelovanju, zato so nujni odprti informacijski tokovi. 4. KONCEPT INSTITUCIONALNE PROPAGANDE SOZD IMP • Za uspešno IP je pomembno: kreativno sporočilo pravilne vsebine in oblike, poslano pravim segmentom javnosti na pravi način, pravi čas. Uspešna IP zahteva kreativnost, marljivo delo in disciplino in ne more biti uspešna tudi na dolgi rok, če za njo ne stojijo dobri proizvod(n)i (programi). • Uspešna IP je: informativna, enostavna, dopadljiva, privlačna, duhovita, nekonvencionalna, inovativna, kreativna, impresivna, reprezentativna, nevsakdanja, originalna, razumljiva, resnična, enotna, celovita, prilagodljiva,... Svoj cilj doseže, če afirmira organizacijo kot celoto in jo približa tistemu, ki prinaša odločitev O NAKUPU — uspešna IP »PRODAJA«! • IP je aktivnost ki ni statična oz. pogojena z organizacijskim vidikom. Podoba organizacije in mnenje o njej nastaja če to želimo ali ne. Komuni-cranje poteka v vsakem trenutku, je vsakodnevna stvar (od telefonista, serviserja, osebnih kontaktov, publicitete v tisku ob izgubljenem gamma-matu,..,). 4.1. PREDLOG OPREDELITVE POSLANSTVA SOZD IMP Pri oblikovanju poslanstva je pomembnih pet ključnih postavk, iz katerih izhajamo: — zgodovina podjetja — pogoji okolij — viri organizacije — preference vodstva — poslovne kompetence sestavljene organizacije. Že v uvodu ugotavljamo, da se mora idealna slika, ki si jo SOZD IMP želi ustvariti o sebi uresničevati in uporabljati na vseh nivojih. Zato je potrebno izoblikovati svoj modus vivendi oz. strokovno poslanstvo (angl. mission statement, company mission). Definirano poslanstvo je osnovno gibalo razvoja za nadaljnih 10—15 let. Odvisno od sprememb v okolju ga je potrebno soočati z danostmi in ga po potrebi prilagajati. Pri tem je bolj kot njegova dolžina oz. število besed pomembno, kako natančno in realno je opredeljeno, da bi dejansko ' lahko odražalo vsebino poslovnega sistema IMP. Glede na to, je potrebno upoštevati in razgraditi usmeritve opredeljene za plan SOZD IMP 86—90. Analizirani trendi razvoja v svetu in pri nas pomenijo osnovno vodilo za ' dolgoročno usmeritev SOZD IMP, poudarek bo zlasti na: 1. relativno zmanjševanje rabe energije in povečano povpraševanje po napravah in tehnologijah, ki varčujejo z energijo oz. uporabljajo sekundarne, alternativne, perspektivno cenejše energetske vire 2. okrepljena skrb ljudi in institucij za bivalna in delovna okolja 3. samooskrba s hrano ter racionalno in ekonomsko smotrna pridelava in predelava hrane 4. telekomunikacije in softvvare 5. mikroprocesorsko vodenje procesov, avtomatizacija Analiza dosežkov SOZD IMF in sedanjega položaja kaže, da smo doslej pokrivali potrebe pretežno na 1. delno na 2. in 3 ter malo na 4. in 5. področju. Potrebno je analizirati naše prednosti, videti priložnosti, spoznati probleme: • prednosti: povezanost v poslovni sistem IMP skozi sistem skupnih dejavnosti in integracijo interesov • slabosti: prepočasi se prebija dolgoročna usmerjenost, razvojna miselnost, neustrezno organizirana marketinška funkcija, zaostajanje v_ pridobivanju in šolanju kadrov • priložnosti: stimulirati pripadnost IMP-ju, vzpostaviti poslovno strategijo v evropskem in svetovnem merilu, ter na ta način odgovoriti na vprašanja: — kaj smo in kje smo (analiza lastnih prednosti in slabosti) — kam gremo (cilji) — kako bomo to dosegli (strategija) Osnovna usmritev SOZD IMP je tako v področje oskrbe in varčevanja z energijo in reševanje vprašanj življenjskega okolja povezanih z zemljo, vodo, zrakom, odpadki ter v posamezne specializirane programe ob hkratnem intenziviranju vlaganj na področju informatike in robotizacije. ENERGIJA: oskrba z energijo, racionalna raba (varčevanje) EKOLOGIJA: reševanje problemov zemlje, vode, zraka, odpadkov za industrijo in prebivalstva HRANA: sodelovanje v verigi proizvodnje in predelave hrane INFORMATIKA: telekomunikacije in softvvare ROBOTIZACIJA: mikroprocesorsko vodenje procesov, avtomatizacija Izoblikovana ciljna izhodišča za opredelitev poslanstva SOZD IMP sta tako • ENERGIJA in • REŠEVANJE VPRAŠANJ ŽIVLJENJSKEGA OKOLJA (IZZIVI) (Prvega potrjuje tudi izvleček iz prispelih odgovorov na interni natečaj SOZD IMP za propagandna gesla, kjer se beseda energija pojavlja najbolj pogosto ^- energija 10 x, montaža 8 x kvaliteta 6 x, tehnologija, tujina, ogrevanje 5 X, ...). Upoštevaje osnovna pravila pri sestavljanju poslanstva (v tehničnem smislu — dolžina, jasnost, zvočnost...) se to izraža na naslednji način: IMP— ODGOVOR NA ENERGETSKE IZZIVE Tako oblikovano poslanstvo SOZD IMP predstavlja osnovo za izdelavo ustrezne komunikacijske strategije ter transformacijo v likovno in zvočno strukturo (proces oblikovanja, vizualizacije . poslanstva). Na osnovi POSLANSTVA SESTAVLJENE ORGANIZACIJE: IMP — odgovor na energetske izzi- opredelimo KOMUNIKACIJSKO STRATEGIJO: v vseh javnih okoljih, ki sodelujejo v procesu trženja, izobfikovati staBšče, da je IMP-jeva dejavnost v vlogi aktivnega dejavnika družbene odgovornosti pri reševanju bivalnih vprašanj energetske prihodnosti. 4.2. TRANSFORMACIJA POSLANSTVA IN KOMUNIKACIJSKE STRATEGIJE V KONKRETNO OBLIKOVNO STRUKTURO 4.2.1. TEMELJNE POD- MENE Poslanstvo sestavljene organiza- cije in komunikacijsko strategijo je potrebno operacionalizirati (opredmetiti = vizualizirati), tako da bo dosežena harmonija vsebine in forme (pojavnih elementov v propagandnih medijih. Kako? Z oblikovanjem platforme propagandnih sporočil = vizualni in verbalni del. Osnovna načela, ki jih upoštevamo pri opredmetenju, so: — ekonomičnost — adaptibilnost (prilagodljivost) in funkcionalna vrednost — enotnost in kompozicija — stil — evolucija in relativnost = usklajenost z razvojem tehnike — okus — zadovoljstvo, ponos — gibanje — komercialnost — iskrenost — racionalnost — moralnost • osnovni namen = vzpostaviti in vzdrževati image SOZD IMP • predmet angažiranja = poslovna politika SOZD IMP • instrumenti = propagandni mediji + specialne oblike (jubileji, pokroviteljstva, tiskovne konference, ...) • časovni učinki = pretežno dolgoročni • osnovni cilj = doseči razumevanje in sprejemanje poslovne politike SOZD IMP kot aktivnega dejavnika humanizacije sodobne družbe / 8. Naprave za distribucijo 9. Dušilci zvoka in vibracij j. r 10. Protipožarne in din***0 vodne naprave 11. Naprave za vlaženje in ževanje 12. Toplotne črpalke . 4.2.2. CILJNO PODROČJE 13. Naprave za filtracijo zi odpraševanje 14. Naprave za čiščenje i** * pravo vode 15. Stikalni aparati in napraV( 16. Elektromotorji 17. Industrijska elektronik3 proizvodnja softvvare 18. Telekomunikacijske naPf* 19. Signalno-varnostne nap*' 20. Gradbeni stroji 21. Transportne naprave 22. Dvigala DELOVANJA Proces komuniciranja z IP je usmerjen proti javnosti L zunaj SOŽD IMP 2. znotraj SOZD IMP • ciljno področje delovanja predstavljajo vse strukture okolja poslovnega sistema tako doma kot v tujini • ciljne grupe: AD 1: — kupci blaga in investitorji storitev SOZD IMP — javnost — kupci — posredniki — veletrgovina 23. Kmetijski stroji in opre1*1*; 24. Hidravlični cilindri in naprave 25. Livarski polizdelki 26. Orodja AD 2: — EDO, DO, TOZD (organizacijsko) SOZD IMP — vsi zaposleni v SOZD IMP 4.2.3. DEJAVNOST SOZD IMP Obstoječe in nove proizvodne programe IMP uvrščamo v dve področji glede na naravo proizvodnega procesa: b) področje projektantskih, *° tažnih in drugih storitev 27. Strojne instalacije — instalacije ogrevanja — instalacije prezračevanj3 klimatizacije — instalacije vodovoda — plinske instalacije , J — druge cevno-transportne*” ladje — protipožarne instalacije — instaiadja dvigal — tehnološke instaladje 28. Elektroinstaladje J V storitve uvrščamo projektili montažo, usmerjanje in regu*a1 zagon in servisiranje instalacij- a) področje industrijske proizvodnje 1. Armature in pogoni 2. Črpalke 3. Toplotni in procesni aparati 4. Regulacijske, optimizadjske in nadzorne naprave 5. Naprave za izkoriščanje sekundarnih in povratnih virov energije 6. Ventilatorji 7. Klimatizarijske in prezračevalne enote 4.2.4. TRANSFORMAd1 (VIZUALIZACIJA) Podrobnejši pregled proizvo6, oz. storitvenih programov S i IMP potrjuje ugotovitev, da j6 e, gija tisto temeljno, povezovali*0 dračje, s katero se IMP srečuj6 opravljanju svoje družbene vl<*! ENERGIJA Z EKOLOŠKO KOMPONE[f KOT KARAKTERISTIK^ d Postavlja se nam bistveno VP ^ nje: s katerimi pojavnimi f‘e t opredmetiti to verbalno izraz® , rakteristiko, da bodo nudili P formo za realizadjo konkretnih r pagandnih sporočil? IMP DEJAVNOST (1-28 tč. 4.2.3.) = = ENERGIJA/EKOLOGIJA/ ZRAK VODA ZEMLJA energUa Sistem transformiranih pojavnih elementov vsebuje naslednje: L ZVZO je dejansko materija s katero se IMP ukvarja 2. ZVZO nudi idealno osnovo za likovno in zvočno oblikovanje propagandnih sporočil 3. ZVZO je sistem, ki ga je opredelil že grški filozof (jonski naravoslovec) EMPEDOKLES OGENJ 4.3. PROPAGAND^ TRENUTEK SOZD 4.3.1. PREREZ STANJ^ Organizacije SOZD IMF i DO, TOZD, DS) so v letu l985f d menile za vse oblike propaga*l(] aktivnosti 77.102 tisoč oz. 0-CP, od tega za: kto 454-0 (stroški propagande po sredstvih javnega obveščanja) -1 (ostalo) -4 (lastni proizvodi, storitve, blago za propagando) kto 454-2 (prospektni material) kto 454-3 (sejmi, razstave) 29-f 19- 2 «■: Delež sredstev za propagando je znašal v: — SFRJ 0,06' — gospodarstvo SFRJ 0,06u — SRS oM1 nato šele realizadje. Izvaja** ideje pa je psihološki in ne tel problem. Bistven pogoj za vzpostav koncepta IP je ustvarjanje sp1 nega marketinškega vzdušja,z* pri vodstveni strukturi pa vse d< njega delavca. Tako vzdušje se v SOZD krepi vse prepočasi. Ker ne P‘ ljamo pravilno ugotovljenih i** -propagandnih ciljev, ne ***c nadzirati ali preverjati usp6 propagandnih akdj, od tod Pa nezaupanje v marketing — komunidranje — IP! Kljub temu je SOZD IN** nutno v fazi krepitve posath marketinških elementov. To ' karakterizira naslednje: — večjo veljavo dobivata P ganda in izdelava propagand**6 legije — ugotavljajo se slabe stfJ stavljene organizadje t.j. tiste, zaznavajo investitorji in javn0, deluje se koncept za IP. — v planskih dokumentih s v SOZD IMP za leto 1986 dof Sredstva !za propagandno aktivnost so bila v glavnem uporabljena za posamične programe posameznih organizacij IMP, ki pa so v večini primerov med seboj neusklajeni, nepopolni in ne temeljijo na izdelanih propagandnih strategijah. Skupnega propagandnega programa SOZD IMP skoraj nima (če odštejemo novoletni program in propagandno bižuterijo): • letnih poslovnih poročil SOZD IMP ne izdaja, podatki iz almanaha ob 35-letnici pa niso ažurni, • referenčne liste se dopolnjujejo s prevelikimi časovnimi zamiki, • katalog opreme je izdelal TOZD Marketing v slovenskem, srbohrvaškem, angleškem, španskem, francoskem, nemškem in ruskem jeziku, omejena finančna sredstva pa niso dopuščala večjih naklad, • video material SOZD IMP je praktično iztrošen ter neadekvaten, • pokroviteljsko dejavnost in sponzorstvo v manjšem obsegu uporabljamo, vendar še zdaleč ne izkoriščamo v zadostni meri pozitivnih učinkov, ki jo prinaša • sejemska dejavnost je uporabljena kot oblika pospeševanja prodaje (kar je logično) in ne prinaša vseh možnih —: posrednih koristi za image SOZD IMP. Obstoječi skupni propagandni program karakterizira naslednje: — majhen obseg aktivnosti — neažumost za združevanje 0,12 % CP z** pomeni c ca 54,2 mio din za l®*6 — neenotnost — neusmerjenost Zakaj? Marketing — tržno komuniciranje - IP so v prvi vrsti vprašanje ideje 4.3.2. ZAKAJ IP S* IMP? Ugotovili smo že, da je p** ! nju koncepta IP v prvi vrsti tl* govoriti na vprašanje ZAKA IP, kakšne učinke oz. rezultat6 pričakujemo od nje? Glede na neizdiferenciran0 bo, ki jo ima SOZD IMP v jav*1 na relativno slabo konsistei'1** ilaP stema ter iz tega izhajajoče posledi-4 moramo planirati delovanje IP OZD IMP tako, da bodo učinki recitirali predvsem na: • večjemu razumevanju javnosti Z.a dlje, probleme, delo, rezultate de|a SOZD IMP , * večjemu ugledu SOZD IMP, ar Pozitivno vpliva na odnose z in-io # e$titorji, bankami, strokovnjaki rij , (kadr°vanje!) linifl/ y večji trdnosti sistema, izboljša-medsebojnih odnosov izmed po-in# jeznimi EDO, DO, TOZD, DS, , * povečanju občutka pripadnosti zrak! ustvarjanju ugodne delovne atinostere, izboljšanju medsebojnih in f “nosov med zaposlenimi ddnki IP so v prvi vrsti izrazito Motivacijski, psihološki in ne toliko _kCljsko usmerjeni v »prodajo«, če- mika ^av že delen premik na kateremkoli naštetih področij delovanja po-nap^ reCni hkrati pozitiven prispevek k nap(* labilnosti poslovnega sistema. . rug pomemben aspekt delova-■ rir ba katerega je potrebno opozo-p 1,je dolgoročnost rezultatov IP. nre#, nbcakovati rezultate IP čez noč je in ^ čp*33000’ IP ni čarobna palica za re-Qyanje tekočih problemov. Skupaj z .mi aktivnostmi sestavljene or-S,Tzadje, predvsem razvojno in , utaževalno. predstavlja sklop vi-h, f1' že'11'*1 ^unkdj, katerih učinki se ka-1° v daljšem časovnem obdobju. /arija SMERI IN METODE “ELOVANJA IP SOZD •Mp sn ° Sedai smo poizkušali pri za-vn°Vl koncePta IP odgovoriti na SOZn^* kaj povedati (poslanstvo ko IhtP in kreativna strategija) kti< gulac acij- --m rv i v ti 11 v 11 a ou ti i v^ijti j u Povedati (ciljna področja in tdeadelovan'a)’ vPras moramo odgovoriti še na ? kak° oz. kje in koliko sredstev vložiti? kcmv od8ovore je potrebno izdelati A0l p]a kretne medijske in finančne na ae’ kar pa presega v tem trenutku j, n: gradiva. Zato so v nadaljeva- ’'zaC!y j . efinirane samo smeri in metode v . b J '“Vanja segmentov IP SOZD IMP. a je e. eS lii1' OPREDELITEV vl‘T Tn,OVNIH SEGMEN-IP SOZD IMP > n j 1'iz. n uvir iNE*' lMpC OVanie IP je potrebno v SOZD 1K0' jjjj. “Predeliti na naslednjih področ- rai i’h: °eiegJ i avdiovizualni program 1 .. • sejemska dejavnost • tiskani mediji 4- humanitarne akcije iženo dili P* ;tnihP J-4.1.1. AVDIO-VIZUALNA DEJAVNOST (VIDEO-TV-gija distribucija) čin' bSt°ieči hranžni filmi v slovenš-tr J ne zadoščajo komercialnim po-n , arn SOZD IMP in dopuščajo po a, aterih ocenah še era 1 S nrniekri i Pa ■ - Vldlk problema. Vsebinski NJA ma,]e se bolj pereč. Avdio-vizualni p n,. ,eria! SOZD IMP ni adekvaten 1985 ^ je- 0Vn’ vsebini IMP, saj ni bil nare- PolnaVdi°-vizualno IE- Ta mora iz- __I^ati naslednje kriterije: kretnblt* mora specifična in kon- 29-f 19 2 *■' s k°nsiste* mora enostavna, jasna, inve ,®ovor’ti mora o prednostih za Prni! ’to,ria namesto o značilnostih Proizvodnega segmenta 1$ stavi# 4 I Cnčna ,. . ovguicma d' mora vsebinsko konku- zitiv Ja sv°jem prikazu mora biti po- VpSQb hSk’ koncept IP SOZD IMP je -'uuccpi ir 3uzu uvir močTv ° Primeren, da izkoristi nre,i_ medija. Izdatki za TV medij z3c pred«., , . Ja- Izdatki za TV medij ,joP prece -V0vmno§ih organizacijah . p»nriiSe-? delež sredstev za propa- e p' >n i gandr, t Qelez sredstev za propa-I. ni od ' oda kvaliteta teh investicij >|f rabe *e od kvantitativne upo- .sp65 jPa> rabe sr j lc oa kvantitativne upo-od sdo^ utev’ amPak v znatni meri Javnosti n°sti TV Propagande, da željena J?ren?.se na ustrezen način IM? sam ro ® Prednosti dinamičnost ta Prj((! ,dne$ eIektwe*°Vail'*e zv°čnih in vizualnih ste-J P vnaS' i< k za »'A let n - “Odelovanio u~ po i.w memabnS0°delovanja kar :AJS' S°2D Hv^," ■ Bioba]nem cilju IP tate 'mage Sq2d ’IZ®^dltl m vzdrževati J\ le 2-^.r1^11611 8ov°ri še en podatek: nima TV ! gosPodinjst« „o» “ sprejemnika!) Omenili smo že, da zahteva avdio-vizualna dejavnost oz. TV medij relativno velika sredstva. Zato je potrebno na tem področju načelu ekonomičnosti posvetiti še posebno pozornost. Najboljše razmerje med uporabljenimi propagandnimi sredstvi in učinkovitostjo bomo dosegli, če bomo pri koncipiranju in izvajanju svoje TV propagande z metodičnim delovanjem naredili kar najmanj napak. • avdio-vizualno dejavnost je potrebno zasnovati na VIDEO materialu • ta nudi možnost uporabe tako ns i v k o l tulit ii to je učenje predstavitve, so po definiciji pravzaprav bolj instrument pospeševanja prodaje kot IP. Kljub temu je potrebno pri tistih sejemskih predstavitvah, ki so v interesu celotnega sistema IMP, bolj kot dosedaj izkoriščati pozitivne učinke, ki jih prinašajo s seboj. 4.4.1.3. TISKANI MEDIJI Tiskani mediji v propagandni dejavnosti kot posledična funkcija oblikovanja. Oblikovanje kot dejavnost IP SOZD IMP je Dctrebno segmentira-ti: A: GRAFIČNO OBLIKOVANJE (primarno) — dograjevanje in izvajanje hišnega stila (celotna grafična podoba) — oblikovanje propagandnih predlogov — oblikovanje poslovnih publikacij Napačno je smatrati publiciteto le kot novico, vest, posebno na področju industrijske potrošnje, kjer je relativno manj novosti, kot pri široki potrošnji. Kljub temu je mnogo načinov kako informirati javnost o SOZD IMP. Ni potrebno, da je to novica v klasičnem smislu, važno je da je to pomembna informacija za javnost, to pa je publiciteta. Ta je najbolj verodostojna, ker vsebuje t. k. i. »verodostojnost tretje osebe«. Tehnični članki, ki jih avtor podpiše (avtorski članki) omogočajo izgraditev tehničnega imagea in izboljšujejo prodajo, ker so važen izvor informacij za investitorje in ker se pojavljajo v publikacijah, ki jih berejo industrijski kupci. Pri oblikovanju programa industrijske publicitete je ena od ključnih odločitev izbira ustreznega tednika oz. dnevnika. Industrijske publikacije lahko razvrstimo po horizontalni liniji (specializirane za posamezne naloge, dejavnosti, tehnologije) ali SFRJ 4.4.1.2. SEJEMSKA DEJAVNOST Sejmi so skoncentrirane ponudbe za komunikacijo. Namen predstavitve je celovit in enoten prikaz vsebine poslanstva SOZD IMP, njegovih dosežkov, rezultatov in izkušenj. Vsaka predstavitev mora biti zasnovana kot sodobna, informativna, celovita, reprezentativna, upadljiva, prodorna, urejena, natančna, kontinuirana, neposredna, pristopna, sveža in na visokem nivoju prikazana aktivnost, ki mora v čim večji možni meri zasledovati cilj po čim popolnejši združitvi teh funkcij v novo kvaliteto, navedene opredelitve pa izrabiti v smeri izgraditve institucionalne podobe SOZD IMP. Izhodiščne predpostavke tako definiranega globalnega koncepta sejemske predstavitve so: — funkcionalnost (arhitekturna zasnova predstavitve izhaja in je podrejena načelu funkcionalnosti) — kompleksnost (vsebinski elementi tvorijo drug z drugim neločljivo celoto, ki se ruši čim več elementov se iz sistema izključuje) — riivojskost (parcialni koncepiti so nanizani glede na pomembnost in medsebojno neločljivo povezanost) — medsebojna pogojenost (nastopajoči elementi so medsebojno odvisni in drug z drugim pogojeni) Oblikovni koncept je v tesni, neločljivi povezavi z elementi, ki ga opredeljujejo, njegov namen je ustrezno preoblikovanje osnovnih vsebinsko-teoretičnih zamisli s konkretnimi elementi likovne prakse. Celovitost predstavitve dosežemo z enotnim pristopom k estetski realizaciji eksterierja in interierja ter spremljajočih prepoznavnih elementov s celovito in enotno grafično podobo. • eksterijer: elementi, ki se pojavljajo v eksterierju so informativ-no-usmerjevalnega, opozorilnega značaja, zato morajo biti razpoznavni, opazni, čitljivi in jasni. Skupaj s predhodno izvedeno reklamno akcijo oglašanja v javnih medijih (časopisi, TV), ki ima za namen informirati javnost o sodelovanju na sejmu, lokaciji, predstavljenih novostih oz. zanimivostih, pošiljanjem osebnih vabil z vstopnico (nujno formirati ustrezen poslovni imenik SOZD IMP) ima koncept eksterierja za cilj vzbuditi zanimanje, informirati, pomagati pri odločitvi za obisk razstavnega prostora. Predhodna propaganda in sejemska predstavitev morata tvoriti komunikacijsko celoto. • interier: v njem so oblikovno transformirani osnovni nameni in funkcije predstavitve. Osnovna razporeditev je odvisna od namena, ki ga želimo doseči s predstavitvijo. Ta je lahko predstavitev osnovnega programa, novosti, navezovanje stikov z novimi poslovnimi partnerji, široko potrošnjo... Konkretna zasnova predstavitve je odvisna od ciljev podjetja in vrste sejma, upoštevati pa je potrebno načelo ekonomičnosti. Sama sejemska predstavitev je v bistvu trodimenzionalno propagandno sredstvo z vsemi prednostmi prostorskega prikaza. To predpo: stavlja da sama arhitektura skupaj z drugimi faktorji daje obliko celotni vsebini, sporočilu, ter da vsi elementi prispevajo k ustvarjanju »prodajne atmosfere«. Propagandne promocije na terenu. kamor spadajo tudi sejemske — opremljanje promocij na terenu, razstav, sejmov — kreacija reklamnih materialov — oblikovanje vizualnih komunikacij B. INDUSTRIJSKO OBLIKOVANJE (sekundarno) — oblikovanje izdelkov, strojev, naprav namenjenih končni uporabi — oblikovanje enotnih arhitektonskih rešitev notranjih in zunanjih prostorov — ergonomija • Ciljna sporočila, ki jih je potrebno upoštevati pri oblikovanju propagandnega sporočila so glede na vsebino poslanstva in globalno komunikacijsko strategijo SOZD IMP naslednja: — pomembnost — dinamična rast — tradicija — masovnost — znanje-ustvarjalnost — vrhunska tehnologija • Osnovni načini komuniciranja, da to dosežemo so: — idejna vitalnost — celovitost -— jasnost — prilagodljivost — enotnost — kontrast smeri, toka — ravnotežje — ritem . — abstraktnost pojavnih elementov oz. oblikovno transformiranih propagandnih sporočil. Prav ta zadnji (abstraktnost) nam omogoča konkretno realizirati prej omenjeno transformacijo. IP SOZD IMP ne propagira posameznega izdelka, proizvodnega programa konkretne EDO, DO, TOZD, ampak jih uporablja !e kot osnovo, ki jo je potrebno zabrisati, abstrahirati, seg-mentirati, tako da izgubi mikroiden-titeto. 4.4.1.3.2. INDUSTRIJSKA PUBLICITETA Še na en pomemben vidik delovanja IP, ki ga v SOZD IMP ne izkoriščamo v zadostni meri, je potrebno opozoriti: industrijsko publiciteto (usmerjene informacije za tisk in druge medije). Dva važna faktorja prinašata industrijski publiciteti ključne prednosti pred ostalimi promocijskimi sredstvi: verodostojnost in cena. Mnogokrat se publiciteta izenačuje s stiki z javnostjo, kar pa je napačno, saj je ta le njihovo sredstvo za doseganje boljših stikov z javnostjo z objavljanjem pozitivno usmerjenih člankov o SOZD IMP. ganizadj kot tudi športnih je potrebno predhodno kompleksno analizirati z vidika pričakovanih učinkov in rezultatov, perspektiv v prihodnosti, v izogib neprijetnih oz. nepričakovanih dogodkov • Vsebina dejavnosti oz. dogodka v katerega investiramo mora biti sveža, napredna, kvalitetna, nova, humana, čista, odmevna, pozitivna, iskrena. 4.4.2. PREDLOG FINANČNE KONSTRUKCIJE PREDLOG: 1. avdio-vizualni program 2. sejemska dejavnost 3. tiskani mediji 4. humanitarne akcije 1/3 1/3 1/6 1/6 18.086 18.086 9.043 9.043 0,12% CP = 54.258 tisoč din 1986 po vertikalni liniji (gospodarske panoge) ali drugače (splošne o poslovanju, institucionalne, tehnični časopisi). Z izbiro ustreznega medija je pogojena tudi regionalna usmerjenost informacije. SOZD IMP ima več kot 9.300 poslovnih partnerjev po vsej Jugoslaviji, sredstva za oglaševanje (ne le za industrijsko publiciteto) pa so v glavnem usmerjena na področje SR Slovenije. Pri izdelavi medijskih planov tiskanih propagandnih sredstev je nujno analizirati vsebinsko primernost, usmerjenost naslednjih publikacij: Čovek i životna sredina, Gradbeni vestnik, Nova proizvodnja, Poslovna politika, Pronalazač, Ekonomska politika, Gospodarski vestnik...) Opozoriti je potrebno, da obstaja v strokovni literaturi razlika v primerjavi s poljudnim tiskom v postavljanju oglasov na levo oz. desno stran. Statistični efekt leve in desne strani je skoraj identičen oz. če postavimo kompletno argumentacijo oglasa na desni strani v skrajni desni vogal, se opazijo pozitivne razlike okoli 130—140%. Če se uporablja leva stran je potrebno argumentacijo pomakniti v levo pri vrhu strani, da dobimo povečanje efekta. Problem števila ponavljanja oglasov ni čisto linearen. Efekt znaša pri prvi objavi 60 %, pri drugi 80 %, pri tretji 93 %, četrta in peta objava pa ne prinašata skoraj nič več. OBRAZLOŽITVE: Predlagana globalna delitev finančnih sredstev je narejena glede na vsebinske poudarke zasnove IP.. Na osnovi dokončno definiranega (potrjenega) koncepta in iz njenega izhajajočega konkretnega programa IP ŠOZD IMP bo mogoče izdelati podroben finančni in terminski plan IP. 4.4.3. POSLOVNI JUBILEJ (40-LETNICA SOZD IMP) V letu 1987 slavi SOZD IMP poslovni jubilej — 40-letnico poslovanja. • Za jubileje podjetij je značilno, da vedo zanje le redki ljudje v podjetju, da niso priljubljeni, ponavljajo se občasno, in da se jih vse prepogosto odpravlja kot nadležno obveznost. • Praznovanje jubileja mora odražati, če je pravilno zastavljeno, filozofijo podjetja. Bistveni del te refleksije mora biti učinkovit slogan, ki tako rekoč v enem stavku pove bistvo jubileja in je vodilo praznovanja. • Natančno je treba izdelati terminski plan, tako da z intenzivno pripravo (pravočasna vključitev vseh ravni v hierarhiji!), izvedbo in dodatno organiziranostjo dosežemo učinkovito mobilizacijo. • Slovesnosti na praznični dan, naj bodo kot vrh ledene gore. Jubilej je priložnost za spontano in neprisiljeno predstavitev podobe SOZD IMP. Ker pri tem ne gre za »business as usual« udeleženci takšno prireditev ocenjujejo in doživljajo kot pozitivno. Ustvari se pozitivno ozračje na relaciji organizacija — poslovna stranka. • Praznovanje jubileja omogoča posredovanje poslanstva SOZD IMP. Že sama organizacija jubileja mora kazati na: — moč SOZD IMP, našo samozavest in ponos — kompetenčnost z javnim nastopom • Optimalne možnosti, ki jih nudi jubilej je treba ofenzivno izkoristiti tako, da javnost seznanimo s strategijo in bodočim konceptom razvoja IMP. vini (argumenti za poslovne partnerje so bogatejši za »nevtralno temo«). • V vsakem primeru pa mora biti poslovni jubilej na določeni ravni! Zato je potrebno v čim krajšem času pristopiti k pripravi vsebinskega in oblikovnega koncepta jubileja — 40-letnice SOZD IMP, saj v primeru »tik pred zdajci« ne bo mogoče uspešno načrtovati in postaviti primerne strategije za doseganje ciljnih skupin, niti podrobneje oceniti stroškov (pod stroški IP SOZD IMP za poslovni jubilej so mišljeni stroški vsebinske in oblikovne priprave in le nekateri najpomembnejši pojavni elementi). 5. NAMESTO ZAKLJUČKA • Jubilej na eni strani poslovnim strankam demonstrira moč, samoza- vest in kompetentnost, navznoter pa krepi in poudarja občutek pripadnosti firmi, ublaži napetosti^ki slabijo učinkovitost,... in ne nazadnje demonstrira zaposlenim da je njihovo delovno mesto v trenutnem gospodarskem položaju stabilno in zanesljivo. • Jubilej nudi posebno priložnost tudi našim predstavništvom v domo- Med vrsticami povedano resnico, da je IP pomembna, pa vendar ne vsemogočna dejavnost, je potrebno namesto zaključka bolj natančno pojasniti. Zavedati se moramo, da image SOZD IMP ne more izgraditi le IP kot instrument. Podoba sestavljene organizacije se ustvarja skozi sistem mnogoplastno med seboj povezanih in soodvisnih elementov poslovanja oz. poslovnega procesa in to neprekinjeno dan za dnem. Podobo sestavljamo mi sami, zaposleni v SOZD IMP, preko nas pa naši bližnji, družine, prijatelji, znanci... To pa pomeni, da IP ni le instrument za doseganje naših ciljev, temveč jo moramo smatrati in uporabljati tro-plastno: — IP kot instrument — IP kot maxima — IP kot metoda Za tako zastavljeno IP je potrebna volja in pozitiven odgovor na vprašanje: DA ah NE IP? Da bo IP uspešna t. j., da bo izpolnila naša pričakovanja je potrebno: — postaviti si realne cilje — pravočasno pristopiti k projektu — orientirati se na trg — poglobljeno definirati ciljne grupe — obstajati mora plan, program — seznaniti (z ustreznim komentarjem!) zaposlene v IMP — najvišje vodstvo mora biti vključeno in pozitivno sodelovati v projektu K realizaciji teh aktivnosti je potrebno pristopiti Ustvarjalno Sveže Prodorno Energično Hitro ZDRAVKO KAFOL, dipl. oec. 4.4.1.4. HUMANITARNE AKCIJE Tu je mišljena propagandna dejavnost ob posebnih dogodkih (pokroviteljstvo, sponzorstvo, jubileji, kultura...). V SOZD IMP se ta dejavnost uporablja v propagandne namene že nekaj časa, ne izkoriščamo pa v zadostni meri njenih pozitivnih učinkov oz. odmevnosti, saj je neplanska, mnogokrat intuitivna in odvisna od preferenc in nagnjenj posameznikov. Zavedati se moramo, da lahko pričakujemo tudi od t. k. i. humanitarnih akcij (sicer v daljšem časovnem razdobju) čisto ekonomske učinke. Zato je tudi ta segment IP SOZD IMP potrebno voditi zavestno, plani- • Izhajati je potrebno iz poslanstva SOZD IMP, ki temelji na ekoloških karakteristikah • sponzorstva in pokroviteljstva tako na področju kulturnih (razstave z ekološko problematiko, akcije za boljše in čistejše okolje in bolj kvalitetno življenje) in humanitarnih or- V spomin Ivanu Horvatu Dragi Ivo, ni te več med nami. Nepričakovano nas je pretresla žalostna vest, da si podlegel hudi bolezni. Vest je bila še toliko bolj kruta, ker si še pred nekaj meseci med nami opravljal svoje delovne naloge. Nismo mogli slutiti, da se po odhodu v bolnišnico ne boš več vrnil med nas, saj nihče še pomislil ni, da je v tebi zahrbtna bolezen, ki je tako hitro pretrgala nit tvojega mladega življenja. Čeprav kratka, je bila tvoja življenjska pot bogata. Rodil si se pred 28 leti. Po končani osnovni šob si se izučil za monterja ogrevalnih naprav. V IMP-ju TOZD Ogrevanje vodovod si se zaposbi v letu 1975. Tvoja življenjska pot je bila pretrgana prav v trenutku, ko si si ustvaril dom in družino in ko si bil še poln novih življenjskih načrtov. Po odsluženju vojaškega roka si se vrnil k nam in do leta 1984 delal na montaži ogrevalnih naprav, ko si bil zaradi zdravstvenih težav premeščen v delavnico, eno leto za tem v pripravo dela in nazadnje v oddelek kalkulacij. Vsi, s katerimi si delal, so te poznab kot pridnega in vestnega delavca. Med opravljanjem dela na raznih področjih si si pridobil mnogo prijateljev, ki so cenib tvoje človeške v rt line. S tvojim preranim odhodom je naša delovna organizacija izgubila dobrega delavca in tovariša, tvoji sodelavci pa iskrenega prijatelja. Prehitro so minila leta skupnega dela, nerazumljiva usoda je hotela, da se je zate ustavilo vse. Tvoje mesto med delavci naše delovne organizacije je ostalo prazno, toda spomin na tebe bo za vedno ostal med nami. Kolektiv IMP DO OGREVANJE VODOVOD Panonija — Raba Tudi poslovno sodelovanje z Rabo Z otvoritve nove IMP-jeve ambulante — med nagovorom sozdovega generalnega direktorja inž. Franeta Kumšeta (na levi). Poleg njega je direktorica zdravstvenega doma Ljubljana-Bežigrad dr. Heda Skerbec-Rancelj, ki nam je čestitala k lepi pridobitvi. Konec avgusta so v delovni organizaciji Panonija v okviru tradicional-negajsodelovanja sprejeli delegacijo madžarskega podjetja Raba, ki jo je vodil prvi sekretar Rabinskega sindikata Peter Bognar, z njim pa je bil tudi sekretar sindikata Tovarne kos iz Šentgotharta Mikloš Marton. Madžarska gosta sta imela pogovor tudi na občinskem sindikalnem svetu, ogledala pa sta si še Murino tovarno perila in kmetijsko-živilski sejem v Gornji Radgoni. V Panoniji pa so se med drugim pogovarjali, da bi dolgoletne sindikalne in športne stike dvignili tudi na raven poslovnega sodelovanja. Raba prav zdaj gradi novo tovarno v Monoštru in Madžari so predlagali, da bi prihodnje leto opredelili tudi možnosti proizvodnega sodelovanja, ki naj bi steklo, ko se bo začela proizvodnja v novi tovarni kmetijske opreme. Oktobra pa se bodo v Murski Soboti na tradicionalnem srečanju pomerili Rabini in Panonijini športniki. L. J. Janezu Stanovniku čestitali ob 50-letnici Avgusta je slavil 50-letnico življenja — namestnik generalnega ^ rektorja sozda IMP Janez Stanovnik. Na praznovanju v sozdovi jedilnici 21. avgusta mu je najprej česti1* in izročil darilo generalni direktor sozda Franc Kumše, čestitkam sfl1! se pridružili potem še vsi drugi, ki smo z njim skupaj proslavjali-. imenu sindikata mu je zaželela še veliko uspešnih let predsednica sindikata Vlasta Kodela ter mu izročila darilo sindikalne brganizad) delovne skupnosti. Slavljenec pa seje nato vsem skupaj toplo zahvalil za čestitke in & rilo. Potem pa smo mu vsi skupaj nazdravili. Ambulanta — lepa ZNANJE JE MOČ in zares potrebna Na Smoletovi 18 v Ljubljani je 15. avgusta IMP odprl dolgo pričakovano prepotrebno novo ambulanto. Tu ni bilo traku, ki bi ga prerezali na otvoritvi, pač pa je generalni direktor Franc Kumše v znak otvoritve odklenil glavna vrata. Veseli in zadovoljni — na desni naša prva medicinska sestra Špela Cazafura, ki si je tudi prišla pogledat novo ambulanto, poleg nje zdravnik dr. Sveta Vitorovič. V novih prostorih ambulante se je potem Kumše zahvalil udeležencem otvoritve za razumevanje ob nekajkratnem zbiranju denarja zaradi podražitev, pa. Janku Štepcu, ki je z veliko volje in truda nadziral gradnjo in zaključil z željo, da bi ambulanta čimbolje služila svojemu name- V imenu bežigrajskega zdravstvenega doma je dr. Heda Šker-bec-Francelj čestitala k novo zgrajenim ambulantnim prostorom ter zaželela, da bi se zdravniki, ki začasno delajo v tej ambulanti, ukoreninili v organizaciji združenega dela. Janko Štepec je potem še razložil namembnost ambulantnih prostorov, preden jih je udeležencem otvoritve razkazal. Seveda pa kot se za »likof« spodobi, je bila ob zaključku otvoritve še zakuska. M. P. Izobraževanje: sestavni del poslovanja V Izipu so se vedno trudili za to, da bi izobraževanje postalo sestavni del poslovnega življenja. Posebno zgledna je skrb za izobraževanje delavcev v Inženiringu, kjer so leta 1984 sprejeli pravilnik o razvidu del in nalog, ki določa precej strokovno zahtevnejše pogoje za opravljanje del in nalog, kot pa so veljali dotlej. Tu so predvsem mišljeni pogoji glede strokovnih izpitov za zunanjetrgovinsko registracijo in aktivnega znanja tujih jezikov. Maja 1984 je komi- sija za delovna razmerja ob novi razporeditvi delavcev postavila 43 delavcem — to pa je približno polovici zaposlenim v Inženiringu v domovini pogoje glede strokovnega izpopolnjevanja in določila roke, v katerih morajo delavci te pogoje izpolniti. Delavcem, ki so na delu v tujini pa teh pogojev niso postavili, ker pravijo, da jim jih ni mogoče postaviti. ANKETA Kako smo letovali? Vsako leto v Glasniku namenimo nekaj prostora prispevkom o letovanju naših delavcev. Včasih smo obiskali kakšen naš Počitniški dom, pa delavce tam poslikali na plaži ter jih povprašali, kako preživljajo počitnice. Letos pa smo se odločili za anketo o letovanju. Zato smo poiskali delavce v službi po vrnitvi z dopustov. Poglejmo, kaj so nam povedali o letovanju! Ciril Verbič, prodajni referent v delovni organizaciji Elektromonter: »Avgusta sem z ženo in s tremi otroki (dvema fantičkoma in petnajstmesečno punčko) letoval v Elektromontažini garsonjeri v Kranjski gori. Garsonjere so krasne. Kuhali smo si sami. Hrano smo nabavljali v trgovini v Kranjski gori. Hodili smo peš na celodnevne izlete. Zjutraj po zajtrku smo se odpravili na pot, nesli s seboj dva nahrbtnika — v enem je bila hrana in obleka, v drugem pa hči — in se vrnili pozno popoldne. Obiskali smo vse štiri doline: Tamar, Trento, Vrata, Krnico in vrhove Malo Mojstrovko, Vršič in Sleme. K izviru Soče in h Kugijevemu spomeniku pa smo se peljali z avtom. Nabirali smo gozdne jagode, borovnice, brusnice, gob pa ne, ker jih zaradi suše ni bilo. Povsod je bilo lepo. Za otroke je bilo v tem času doživetje sneg v Tamarju, Krnici in Vratih, kjer so se drsali. Ob večerih smo se hodili kopat v bazen hotela Lek ali pa smo šli na balinanje v Eriko ali pa h Kekcu. Otroci so igrali tudi mini golf. Najmlajša pa se je sukala okoli nas, saj že hodi in z njo ni bilo nobenih problemov. Tako smo letovali v Kranjski gori letos drugič. Prihodnje leto bomo šli spet tja, če bo le prostor. To letovanje je cenejše kot je prek Počitniške skupnosti sozda, saj je stala garsonjera s takso vred za 10 dni 10.000 dinarjev. Hrana pa je stala toliko, kot stane, če smo doma.« Anton Brčan, skladiščnik orodja v Elektromonterju: »Z ženo in s sinom smo letos letovali na Krku, kjer smo bili v prijateljevi prikolici, a le 4 dni, ker nas je pregnalo slabo vreme. V tem času smo si kuhali sami. Hrane smo nekaj vzeli s seboj na Krk, nekaj pa smo si jo nabavili tam v trgovini. Prikolico smo imeli zastonj. Od dopusta nismo imeli skoraj nič, saj smo se samo en dan kopali. Od ostalih treh dni smo šli en dan k drugemu prijatelju na obisk v počitniško hišico. V glavnem pa smo bili v prikolici. Samo če se je zvedrilo, smo se sprehodili. Meni je Krk všeč. Tja sem precej hodil, ko sem prijatelju pomagal pri gradnji počitniške hišice, vendar tako slabega vremena, kot je bilo tam letos julija, še ne pomnim. Tja bomo še šli, seveda ko bo vreme lepše, kot je bilo ob letošnjem dopustu. Ker pa živimo na deželi—v Lučah pri Grosuplju — in imamo obveznosti doma, ne moremo za dolgo časa zapuščati doma, zato so naša letovanja kratkotrajna.« Milka Jazbec, telefonistka v Klimi: »Avgusta sem s hčerko in z vnuki letovala v IMP-jevem počitniškem domu v Fiesi. Čeprav sem bila že velikokrat na morju, ni bilo nikjer tako lepo, kot letos v Fiesi. Hrana je bila čudovita, osebje prijazno. Upravnik je bil celo tako dober, da nas je ob koncu letovanja peljal z avtom na avtobusno postajo. S hčerko sva mu hoteli plačati uslugo, pa ni hotel ničesar vzeti rekoč: »Naši gostje ste.« Ta pozornost naju je ganila do solz. Nedelja je bila, ko bi lahko še spal, pa se je žrtvoval in nas peljal. Vsako jutro je nam gostom prišel voščit .dober tek‘ in nas povprašat, če smo zadovoljni s hrano in dejal, če kdo želi več, lahko dobi. Zelo prijazne so bile tudi strežnice in kuharice. Vreme je bilo srednje lepo. Kadar ni bilo za kopanje zaradi hladnega zraka, smo se šli sprehajat, pa knjigo sem čitala. Posebno všeč mi je bila okolica Počitniškega doma, ki je bila vsa v cvetju in lepo urejena. Tudi sobe so mi bile všeč. Če bom še kdaj lahko dobila prostor v tem domu, bom zelo rada spet šla v Fiesn « Stanko Božič, ključavničar v Kli-minem tozdu Industrijska proizvodnja: »Z ženo in dvema sinovoma smo letos letovali v Kliminih garsonjerah v Poreču, kjer smo si sami kuhali. V restavraciji Pri hrastu ali pa v gostišču Zagreb, kjer je hrana poceni, pa smo si včasih privoščili večerjo. Če ne upoštevam vožnje, potem lahko rečem, da nas je letovanje stalo toliko, kot če bi bili doma. Za garsonjero smo plačali za 10 dni skupaj samo 10.000 dinarjev. Gostinske usluge so v Poreču cenejše kot v Celju. Tudi pivo je cenejše. Mislim, da so Porečani zelo prijazni in gostoljubni ljudje — posebno do Slovencev. Tam letuje zelo veliko Sloven- V naši anketi so odgovarjali (z leve na desno od zgoraj navzdol); Milka Jazbec," Stane Božič, Peter Motoh in Jožica Lečnik (vsi iz Klime) ter Anton Brčan in Ciril Verbič iz Elektromonteija. V Poreču se precej gradi in dograjuje ter urejuje plaže, kar je za ta kraj zelo pomembno. Imajo pa veliko problemov zaradi onesnažene vode. Po neurjih voda prinese polno umazanije iz poreškega pristanišča. Moti pa me, da so delavci, zaposleni na poreški avtobusni postaji, zelo nezainteresirani in se z njimi težko kaj pogovoriš glede voznega reda in rezervacij. Mislim, da so na relaciji Celje — Poreč dokaj zadovoljive zveze tako, da si lahko v Poreču v približno petih urah. Vreme na letovanju smo imeli lepo, čeprav ni bilo ves čas vročine. Včasih nas je presenetila kakšna ploha, ki nam je kar prav prišla, da smo se malo ohladili. Garsonjera je dobro opremljena in vzdrževana. Vsak delavec, ki tam letuje, lepo počisti za seboj, preden odide. Tam je tudi knjiga, v katero delavci vpisujejo število članov, ki so letovali v garsonjeri, pa druga knjiga, v katero vpisujemo vtise s preživetega dopusta. Jožica Lečnik, vodja skupine družbene prehrane v Klimi: »Z družino sem letos letovala v Klimini prikolici na Rabu. Bila sem že petnajstič v prikolici s tem, da smo hodili s svojo prikolico včasih tudi po dvakrat letno na morje za sinovo zdravje in pa tudi zato, ker imamo vsi radi morje, pa Rab nam je vsem všeč. V prikolico pa gremo zato, da si sami kuhamo, ker se bolj zanesemo na domačo hrano. Cena prikolice je solidna. Potrošili pa smo nekaj več denarja kot doma s tem, da smo si privoščili tudi boljšo hrano. Prijetne vtise imamo z letovanja. Samo vreme nam je nekoliko ponagajalo. Polovico časa, ki smo ga tam preživeli, je bilo več ali manj deževno, pa tudi voda ni bila posebno topla. Preskrba s hrano, ki še pred nekaj leti ni bila posebno dobra, je sedaj že mnogo boljša. Trgovine so bolje založene, kot so bile pred leti. Tudi sanitarije so boljše. Skratka, vidi se, da se Rab turistično razvija.« Peter Motoh, čistilec Kliminega dvorišča: »Julija sem bil z ženo in s tremi otroki deset dni na dopustu v prikolici Klima v Lanterni pri Poreču. V Klimini prikolici sem bil zdaj prvič, pa sem bil zadovoljen. Kuhali smo. sami. Zapravili pa nismo nič več kot doma, saj so cene hrane, piva enake kot v Celju. Meso pa je tam celo boljše kot v Celju. Edino sadje je tam dražje. V trgovinah so dobro založeni, prodajalci pa so zelo prijazni. V tako velikem kampu, kot je v Lanterni. smo bili zdaj prvič. V njem je dobro poskrbljeno za pomivanje posode. Ni nam pa bilo všeč to, da smo morali čakati v vrsti pred straniščem, pa za kopanje v kopalnici in za britje. Topla voda je bila na žetone, a jo je največkrat zmanjkalo. V restavraciji v Kampu — tam smo jedli samo enkrat — so zelo po-strežljivi in imajo solidne cene in velike porcije. Tako se na primer porcije rib naješ do sitega. Plaža je bila zelo zasedena tako, da nismo našli prostora, če nismo prišli dovolj zgodaj. Voda je bila pa najbolj čista zvečer med 18. in 19. uro. pa tudi najbolj topla je bila v tistem času. Otroci — stari so 11,7 in 6 let — so se v teni času nekoliko naučili plavati. Najbolje je plaval najmlajši. V jahalnem klubu smo poizkusili tudi jabati, saj cene jahanja konj niso previsoke. Zdi se mi, da je 10 dni prekratek čas za letovanje na morju, kajti v petih dneh se komaj malo navadiš in znajdeš, potem pa se je treba že skoraj pripraviti za odhod domov. Zato bi bilo prav, da bi letovali po 15 dni.« » Od tedaj dalje« je dejala direktorica Izipove kadrovske službe Ivana Košorok, ki mi je navrgla podatke o izobraževanju Izipovcev, sproti spremljamo potek izobraževanja in ugotavljamo, da se delavci zelo resno odzivajo na te zahteve in se vsi, ki so jim postavljeni omenjeni pogoji (z izjemo dveh delavcev), izobražujejo. Da te pogoje jemljejo resno, pove podatek, da je približno 20 odstotkov od 43 delavcev zahtevano znanje že pridobilo in da se večinoma želijo še nadalje izobraževati. Inženiring je tudi ob sprejemanju planov izobraževanja dajal omenjenemu področju velik pomen zanj tudi zagotovil potrebna finančna sredstva. Inženiringovi delavci se izobražujejo na postdiplomskih in specialističnih stopnjah, v okviru Izobraževalnega centra na Vilharjevi ulici v Ljubljani pridobivajo znanje tujih jezikov, v osnovnih in nadaljevalnih seminarjih pa zunanjetrgovinsko znanje. V Projektivnem biroju je izobraževanje stalni spremljevalec poslovanja tozda in je permanentno organizirano, čeprav se izobražuje tu manj delavcev, kot v Inženiringu — to je le 8 delavcev. »Potrebno je vsekakor pripomniti«, je dejala Košo-rokova, »da imajo in so vedno imeli tako vodilna struktura kot tudi samoupravni organi veliko razumevanje za dopolnilno in dodatno izobraževanje delavcev.« V Marketingu vključujejo v izobraževanje samo tiste delavce, ki so po pravilniku o razvidu del in nalog dolžni opraviti izpite za zunanjetrgovinsko registracijo. Sedaj imajo samo enega takega delavca. Tehnomont omogoča dodatno in dopolnilno izobraževanje vsem tistim delavcem, ki so za to zainteresirani. Delavci se precej vnemajo za izobraževanje. Sedaj imajo v tem tozdu 8 delavcev, ki pridobivajo znanje tujih jezikov in o raznih tehničnih strokah. »V delovni skupnosti Izipa« pa pravi direktorica Ivana Košorok, pridobitev visoke, višje in sre' izobrazbe ter kvalifikacije s šolan) , ob delu. Za letos so razpisali en° ^ nino za dopolnilno izobraževanj® , 1. stopnji Višje tehnične šole zasl°. tehnika, 2 šolnini za pridobitev P, klica ključavničarja ter eno š° Tj za poklic varilca. Za šolanje ob a..l se delavci ne zanimajo, zato Šol1* ne bodo podeljene. V planu predvidijo tudi sredsri ^ izobraževanje na seminarjih, razdeljena v sektorjih ozir® oddelkih tozda. ^ Za to šolanje pa so delavci n® ^ liko bolj zagreti kot za šolanj® delu. . a Kakšne prednosti imajo d el a v®., uspešnem dokončanju izobrazb®' ^ »Pridobitve izobraževanj * pravzaprav anticipirane že s 0 -■ momentom, ko so delavcu zaup j Podcenjeno znanje MARIJA PRIMC Delavci delovne skupnosti smo področje izobraževanja uredili v posebnem pravilniku. k jer so podrobno določeni pogoji za izobraževanje ob delu in iz dela ter štipendiranje. Praktično z izobraževanjem zasledujemo dva cilja: — pridobivanje formalne izobrazbe (delavci, ki ne izpolnjujejo pogoje za dela. ki jih opravljajo; delavci ki se izobražujejo samoiniciativno). — funkcionalno izpolnjevanje. Če je izobraževan je delavca v interesu delovne skupnosti (to pomeni, da se izobražuje v skladu z njenimi potrebami po kadrih), mu delovna skupnost plača stroške izobraževanja in odobri študijski dopust pod pogojem. da delavec ostane vsaj še toliko časa v delovnem razmerju, kot je tra- jalo izobraževanje. Večina del^£. v delovni skupnosti se izobraZ®)^ moramo, žal ugotoviti, da je klju vztrajnemu nudenju možnosti izobraževanje med delavci zanj ma zanimanja, kar se kaže v tem, da od 54 zaposlenih izobražujejo sa®1 trije delavci. } Omeniti želim še »institucij0*, delom pridobljenih delovnih zm° nosti. O njej menim, da ni nič dr® skladu s planom potreb in so d®|^,» ostalem svetu. Zato naši “j,; ji redno obiskujejo seminarje- “'j/ organizirajo fakultete in drug®^1 braževalne organizacije v do01 gega kot zakonska potuha. . ^ Da bi to institucijo priznali, ST imeli namen ustanoviti pos®% strokovne komisije, ki naj bi v skia s samoupravnimi splošnimi akti ug tavljale delovno zmožnost tistih ® lavcev, ki ne izpolnjujejo zah* glede strokovne izobrazbe v sklad pravilnikom o razvidu del in nalog1 . delo teh strokovnih komisij bi m°r, biti obvezno vključen en zunah) strokovnjak. O tem pa se tozdi o* mogli dogovoriti. ,c Kot kaže, se jev delavcih zasidr i\ui jvclz-v, ov jv v uviavvm c«-" «,/)' mnenje, da je elastičnost naših zaj^ kovani ljudje opravljajo tudi naj^j zahtevna dela in naloge. Stati*0 podatki dokazujejo, da izobraz® nje odraslih drastično upada, saH, po letu 1980 število diploma11 , i “:,~ - 25 odstotkov na 10 zdrknilo stoikov. , V Alchromu vsako leto v P“j( izobraževanja predvidijo šolnin® ^ jih razpišejo z internim razpis010 .. nriJnhifpv tncnlrp in . jed dela in naloge. Za opravljan]® ^ nalog bi moral delavec izpolni®^; izobrazbene pogoje, ki pa jih f®‘J ko je bil sprejet v službo, še ni,z' njeval.« f prej opisanih ugodnosti, lahko tako rečemo. kpf Trije delavci študirajo na 1- st°Lji fakultete, trije pa na tretji st°w‘ Posebnega interesa za študij m® c;je lavci ni. ker ni ustrezne mod1!y znanje pa je nasploh v družb' T malo cenjeno. $ S funkcionalnim izobraževanji1 pa želimo obdržati stik z »dog3); i1” v posameznih strokah v Evjipf1 in tudi tujini. T Nagrajena fotografija Počitniški utrinek Fran Vodnik odšel v pokoj Konec avgusta se je od sodelavcev v Trati Avtomatiki poslovil Fran Vodnik. Njegovi sodelavci, pa tudi drugi, so bili kar presenečeni nad nenadnim slovesom, kar je priznal tudi direktor tozda Boris Gazvoda. Vsi so seveda vedeli, da bo Fran praznoval šestdesetletnico, niso pa pričakovali, da bo šel že tudi v pokoj. »Kar prepričan sem bil, da boste z nami tudi, ko bomo pognali stroje v novi tovarni,« je ob slovesu rekel Gazvoda. Vodnik se je ob tem spomnil rasti niči zamenjali ležaje, tako da bo tudi proizvodnje na Trati, kamor je prišel februarja 1965 iz Litostroja kot eden prvih brusilcev. »Začeli smo v skromnih razmerah,« je rekel, »toda dosegli smo buren razvoj še zlasti v zadnjem času. Upam, da se bo to nadaljevalo v dobro kolektiva in družbe. Zase pa mislim, da je prav, če prepustim svoje mesto mlajšim.« Malce je bilo Francu že hudo, sklepam iz tega, ko je pripovedoval: »Ja, brusilni stroj mi je zaslužil dom. In ves čas je delal brezhibno. Preden sem šel, pa sem naročil, da so brusil- moj naslednik lahko na njej delal enako uspešno.« »Ampak, nov brusilni stroj pa le pridite pogledat, ko ga bomo dobili v tovarno,« ga je povabil direktor. Lepo so se poslovili sodelavci od Vodnika. Na delovno mesto so mu postavili novo kolo in zraven narisali, kaj pričakujejo: da se bo z njim vozil na izlete. Tudi darilo, ki mu ga je v imenu kolektiva izročil direktor, je bilo ubrano na isto vižo: cepin in atlas Slovenije. Slavljenec je bil vesel in ni skrival, da so sodelavci dobro zadeli: »Prej sem na zimskih in spomladanskih izletih uporabljal smučarske palice, ampak letos spomladi sem jih zapravil.« Cepin mu bo torej prišel zelo prav. Atlasa Fran seveda ne bo uporabljal, da se ne bi izgubil, saj naše hribe dobro pozna. Doma ima že tri izpolnjene dnevnike Slovenske planinske poti, v četrtem pa mu manjka še šest žigov. V Atlasu bo torej prej iskal ideje za nove izlete. A tudi Vodnik je sodelavcem izročil darilo. Dal jim je ličen, precej zajeten album s svojimi prispevki iz Glasnika. Nekdo je hitro rekel, da je to najbrž njegovo zbrano delo — pa ni — kvečjemu kakšna tretjina njegovih prispevkov je zbrana v tem albumu, seveda pa Vodnik objavlja še Zgornjo fotografijo je poslal Franci Kuhar na razpis za dopustniško fotografijo. Avtor ji m dal naslova, pa ji recimo: »Tudi na domačem ribniku je lepo.« Franciju je Odbor za obveščanje za uspesen Posnetek podelfi nagrado — barvni fUm. Obenem mu čestitamo in se mu predvsem lepo zahvaljujemo, saj je ba tudi edini udeleženec natečaja. Vse torej kaže, da IMP-jevci med dopustom ne fotogra-^ tiramo. Škoda — ostali dve predvideni nagradi torej ostajata nepodeljeni. S POTI PO HRIBIH r ie c 6 16 i< tč»|. i/ Obvestili 1; OKTOBRA Goro NA KRIŠKO y soboto, 4. oktobra, bo Plansko društvo IMP organiziralo *na briško goro in Podstoržič. brali se bomo ob 5.45 pod uro a Železniški postaji in se odpe-Ja ' z avtobusom do Križ. Od tam <,as Pet ur hoje do koče pod oržičem, ki je cilj tokratne poti. e Pa bo kaj interesentov, da bi e vzpeli še na vrh Storžiča, bo ',°dnik Rihard Hribar rad pope-^Jal skupino še naprej. Pot ni . zka, je pa precej dolga, a v pri-letni planinski družbi bo gotovo Prav hitro minila. 18. OKTOBRA V NEZNANO V soboto, 18. oktobra vas Pla-"msko društvo IMP vabi na izlet v neznano. Odhod bo ob 7. uri Jiutraj izpred upravne stavbe *™»P v Ljubljani na Titovi 37. Pridevek za ta izlet, na katerem taka udeležence tudi kosilo, maša 2.500 dinaijev za odrasle in 1.500 dinaijev za otroke. Če žele z nami v neznano, se prijavite Pn Poverjenikih društva do konca p Plembra in vplačajte prispevek. •evtOV brez Plačila ne bomo upoš- Veselo in množično na Triglav Leto je naokoli in zopet je tu tradicionalni pohod na Triglav. Letos je bil 8.9. in 10. avgusta. Pred upravno stavbo IMP-ja so se spet srečali mnogi stari prijatelji, pa tudi precej novih obrazov je bilo opaziti. To bo dela za »farovž«! Tudi letos sta bili na voljo dve poti. Večina udeležencev se je odločila za pot iz Vrat. Vreme zjutraj je bilo lepo, ko pa smo prispeli do izhodiščne točke, so se že začeli zbirati oblaki. Kljub temu smo se odločno napotili proti našemu očaku, eni z ene, drugi z druge strani. Na polovici poti smo oboji počivali in se okrepčali za končni del poti. Okoli dveh popoldne so prvi dosegli Kredarico. Prvi so prišli tisti iz Vrat, toda tudi z Rudnega polja niso dosti zaostajali. V planinskem domu nas je čakal čaj in okusna enolončnica, kmalu pa smo tudi dobili razpored postelj. Ko smo bili vsi zbrani, je »farovž« objavil novosti letošnjega krsta. Krščenci so se morali prijaviti vnaprej in pla- čati akontacijo, zloglasna kazen sete ure živahno porazgubili po čakala pa jih je tudi Nato je bilo do de-, nakar smo se počasi sobah. Po nekaterih sobah je bilo živ ahno še pozno v noč, predvsem tam, kjer je gospodovala mladina. Naslednje jutro smo vstali ob petih, pozajtrkovali in okoli šestih odšli. Ko smo odhajali, je sonce pravkar vzhajalo in v takih okoliščinah je bila hoja prav prijetna. Na vrh smo prihajali od sedmih do osmih. Na vrhu je bilo obvezno slikanje, novopečeni hribovci pa so jih dobili čez zadnjo plat. Okoli osmih smo se odločili za sestop proti Doliču, ki je precej zahteven in nevaren zaradi krušljivosti. Pot je »opravičila« sloves, saj se je malo pred Škrbino začelo plaziti kamenje. Nekateri so skupili manjše praske, vendar nihče ni bil resno ranjen. Kmalu smo prišli na melišče, kjer smo se lahko zastonj peljali. Seveda ni manjkalo padcev. Po krajšem odmoru smo nadaljevali pot proti Doliču, kjer smo se lahko odpočili in najedli. Nato pa so nas čakale zloglasne Hribarice. Vendar smo imeli srečo, saj je sonce prekril oblak. Na vrhu sedla smo se še zadnjič ozrli proti Triglavu, ki pa so ga že ovij ah oblaki. Začeli smo se spuščati proti jezerski dolini, kmalu pa smo zavih proti Zelnarici in se začeli spuščati proti planini Dedno polje. Ko smo dosegh Dedno polje, nas je ča- Panonijini planinci zelo pridno hodijo v hribe A % A oA fffit k / d A p V; ;/ ** ‘n junija obiščejo hribe sre-hori/n iZasavie> Primorsko, Po-sta ’ U rs*°ln druge). Julija in avgu-(Alnp6 vTzPeniaj° na visokogorje senskih ~ Jul*jske in Kamniške), v je-SrerU m.esecih pa se spet podajajo v na me®Qr)a' [majo dva do tri pohode dni kaCC; 1(1 trajajo od enega do pet kraja p ie °dvisno od oddaljenosti žujejQ 0 eg teh izletov pa se udele-Prek m zar®rii posebnih prevozov tiče še '!rsko.s°boške Planinske Ma- niziraPwaj,VSeh akcij’ ki ,ih orga' tožim ,anmska zveza Slovenije — to nik p,?' VzP°ni na Kum, Stol, Snež-cev'in -n pa tudi Dneva planin- skLa"0nCi imaj° svojo planinsko oJ®° ze.°d leta 1980. Pobudnik za irnela ,ZaC'. 0 P'ar>inske skupine, ki je jih je VACAU devet članov’letos Pa je bil Andrej Zadravec Pan ‘sam navdušenplaninec.Poleg Pine t 1lInik delavcev so člani sku-lavcei/ dru.8‘ — družinski člani de-teh otr^k n''hOVi otroci in Prijatelji Piam "‘v*3 skuP’na je včlanjena v Sobm Sk° društvo Matica Murska P a ’n samostojno deluje. in,enovaLkSmm'tremi leti je skuPina vodi,. • svoJc vodstvo — to je Vsak,,’ figovega namestnika ter iz nike i?3 t0zda dva do štiri predstav-Dlan; *? °dvisno od števila članov t0 "ske skupine v posameznem V v izberZ3Cetku vsakega leta vodstvo e vodjo skupine — in njegovega namestnika, to sta sedaj Janez Buze-ti, konstruktor orodja v tozdu Kmetijska mehanizacija, njegova namestnica pa je Marjeta Dittrich, konstruktor orodja v istem tozdu — imenuje pa tudi člana upravnega odbora Matice, ki se udeležuje njenih sestankov, ki so enkrat mesečno, kjer posreduje sklepe skupine. O sklepih teh sestankov pa obvešča člane Pa-nonijine skupine. Vsako leto enkrat je sestanek vseh članov skupine, na katerem se okvirno dogovorijo o celoletnih akcijah. Vodstvo skupine pa se sestaja vsake tri do štiri mesece, kjer se točno dogovori o datumih izletov, določi vodje posameznih izletov ter se dogovori o vseh izletih, ki bodo v trimesečnem oziroma v štirimesečnem obdobju. Če nastanejo vremenske ah kakšne druge ovire, da je dogovorjeni izlet vprašljiv, potem vodstvo spremeni datum izleta ah pa kraj izleta. Člane skupine vodstvo sproti in pravočasno (to je en teden do deset dni pred izletom) obvešča o izletih in vsem drugem prek oglasne deske v Panonijini jedilnici (tam ima Planinska skupina svojo oglasno desko) ter v Bliskovi poslovni stavbi na oglasni deski, kjer so tudi druga obvestila. Večina članov Panonijine planinske skupine se je včlanilo tudi v Fe-, rialni savez Jugoslavije —Počitniško zvezo Slovenije, ki je pri Občinski konferenci ZSMS Murska Sobota, (Panonijina skupina je počitniška družina te organizacije), ki nudi članom ugodne možnosti za prevoz z vlakom in avtobusi — to pomeni, da imajo na vlaku 70 odstotkov popusta pod pogojem, če je najmanj 5 članov v skupini, na avtobusih pa 50 odstotkov pod pogojem, da je v skupini najmanj deset članov. Panonijina planinska skupina zato vse izlete organizira prek Ferialnega saveza Jugoslavije. Za delovanje planinske skupine da sindikat vsakega Panonijinega tozda nekaj denarja. Uporabijo pa ga potem samo za tiste planince, ki so člani Panonijinega sindikata. Iz sindikalnega denarja plačajo stroške prevoza večdnevnih izletov. Planinska skupina bi se rada priključevala izletom, ki jih organizira IMP-jevo Planinsko društvo zaradi medsebojnega spoznavanja in vsestranskega sodelovanja, vendar pa teh želja ne morejo uresničiti, ker so preveč oddaljeni od Ljubljane. Če bi hoteh iti na izlete z IMP-jevim društvom, bi se morah odpraviti od doma en dan prej, pa prenočiti v Ljubljani, za povratek pa bi imeli spet prenočevanje v Ljubljani in izgubo enega dne za povratek domov. Na ta način bi si povečali stroške izletov, ki so že itak visoki, pa ogromno časa bi šlo. Imajo pa idejo, da bi z IMP-jevim društvom organizirali vsaj kakšno skupno tradicionalno srečanje, ki naj bi bilo nekje med Ljubljano in Mursko Soboto ah pa naj bi se eno leto srečali na izletu v Prekmurju, eno leto pa v okolici Ljubljane. Morda bi bih planinci IMP-jevega društva zainteresirani za Pomursko planinsko pot?! M. P. kalo še pol ure do končne točke tistega dne, do koče pri planini Jezero. Tam nas je čakal čaj, malo kasneje pa še enolončnica. Do pete ure so se vsi zbrah pri koči. Okrog pol sedme ure pa se je začel obred, ki so ga vsi nestrpno pričakovali. To je vsem znani KRST. Člani »farovža« so s svojimi oblikami sprožih vsesplošen smeh. Največje salve smeha je povzročal desni ministrant, ki mu je bujno oprsje pognalo zaradi pitanja z galo-fak piščanci. Po daljšem nagovoru »gospoda župnika« se je obred začel. Marsikoga je stisnilo pri srcu ob pogledu na mlada krvnika z vrvmi v rokah. Vsaka »dolinska uš« je morala odgovarjati na vprašanje »gospoda župnika«. Neznanje dolinskih uši je bilo neizmerljivo. Za neznanje so dobivah različne kazni: sendviče s feferoni, moko v obraz, največkrat pa tri po zadnji plati. »Farovž« je odšel večkrat tudi na posvet ob kakšnem zapletenem primeru. Krst je trajal vse do osme ure, ko so bih vsi novinci krščeni. Glavnina se je umaknila v kočo, kjer so proslavljali vzpon do poznih večernih ur, ko se je direndaj umiril. Naslednje jutro so najpogumnejši zaplavali v jezeru, medtem ko je druge že sama misel na to mrazila. Ker se nam ta dan ni mudilo, smo krenili okoli devetih na Vogar. Tam smo veselo lenarili, ob odhodu pa smo videli tudi tuširanje najbolj vročekrvnih. No, teh ni bilo mnogo. V veselem vzdušju smo jo mahnili proti Bohinju. V Stari Fužini smo čakah na avtobusa, ki sta prišla v polurnem razmahu. Bolj utrujeni so odšh na prvi avtobus, bolj vztrajni pa z dragim. Na obeh avtobusih je bilo do Ljubljane še dosti veselja. V Ljubljani smo si še enkrat rekh nasvidenje prihodnje leto. MICKA Kljub slabemu vremenu smo prišli na Jalovec V soboto, 23. 8.1986, je trinajst planincev PD IMP ob 7.30 odšlo z glavne avtobusne postaje z avtobusom proti Vršiču, kamor smo prispeli okoli enajste ure. Na Vršiču nas je pričakala megla, tako da smo se odločili še malo počakati. Ob enih smo krenili iz Tičaijevega doma. Pot se je prvo uro vila po ravnem prenekaterikrat tudi navzdol. Zato smo lahko hitro hodih in kmalu prišli nad dolino Zadnje Trente. ' Pri lovski koči smo se ustavili za 10 minut, nakar pa se je začel vzpon do zavetišča pod Špičko. Vendar smo imeli smolo. Petnajst minut pred zavetiščem, že smo ga imeli na očeh, nas je ujela nevihta in tudi zagrmelo je tako, da smo kar precej pospešili korak. V zavetišču nas je pričakal oskrbnik Franci s čajem in dobro voljo. Hitro smo se preoblekh in kmalu je zavladala tudi med nami dobra volja. Mokro obleko smo dah sušit v zgornje prostore, kjer smo imeh ležišča. Franci nam je skuhal zelo okusno enolončnico. Medtem ko smo jo jedh, pa je skrbel za vsesplošni smeh. Okrog sedmih zvečer je nevihta prenehala. Ko smo pokukali na piano, nas je dočakal prekrasen razgled na naše Julijce. Občudovali smo Špik, Prisojnik, Razor in Triglav. Pogled na gore je bil enkraten, saj so bile obhte z nenavadno modro svetlobo. Lahko smo tudi občudovah nebo nad Italijo, ki so ga nepretrgoma parah bliski. Ker pa je bilo kar precej mrzlo, smo se umaknili v zavetišče, kjer se je razvil živahen pogovor. Okoli desete ure pa smo se podali na ležišča in kmalu je bilo slišati poleg zavijajočega vetra tudi glasno smrčanje. Zjutraj obpetiuri nam je oskrbnik Franci zaigral na svoje orghce budnico. Počasi smo se predramili in se začeli pripravljati za vzpon na vrh Jalovca. Okoli šestih smo odšh in po uri in pol hoje smo že stah na vrhu. Toda pihal je močan veter, tako da se nismo na vrhu dolgo zadrževali. Hitro smo krenih nazaj proti zavetišču, kamor smo prispeli okoli pol desetih. Na klopi pred zavetiščem smo še nekaj pojedli, nato pa se napravih za odhod v Trento. Znak za odhod je dal oskrbnik Franci, ki je imel pri sebi pravo železničarsko kapo, lopar in piščalko. Ko je zažvižgal, smo se poslovili in krenih proti Trenti. Na pol poti smo na neki poseki opazili rastišče malin, ki smo se jih najedli po mili volji, nakar smo krenih naprej. Že v dolini smo se ustavili na nekem travniku in tam poležavali, dokler ni začelo deževati. Zato smo se odpravili proti koči pri izvira Soče, kjer smo se zopet okrepčali. Ob treh smo krenih z avtobusom proti Bovcu, od tam pa čez Idrijo proti Ljubljani. Razpoloženje v avtobusu je bilo zelo dobro, tako da smo večino poti prepevali. Na pomoč so nam priskočili tudi dragi potniki planinske narave. V Ljubljani smo se kljub čemernemu vremenu vsi veseh poslovili. MICKA Z nogometnega finala: Ena od akcij Panonije pred golom Klima montaže. 1 : Pri namiznem tenisu so se v finalu pomerile Mariborčanke in Celjanke. PMI za eno samo točko pred Klimo Kimovcem ni uspelo, da bi zmagali na IMP-jevih letnih športnih igrah petkrat zapored — na 6. igrah, 6. septembra v Ljubljani so morali priznati premoč PMI-jeve ekipe. Tako so prvikrat zmagali Mariborčani, ki so prevzel tudi organizacijo naslednjih iger. Ko sem po koncu spraševal Mariborčane, ali so prvo mesto pričakovali, je vodja ekipe Inge Zeber rekla: »Po tihem smo ga«, medtem, ko je Darko Ajster menil: »Pravzaprav ga nismo, smo se pa v vseh disciplinah trudili, da bi bili čim boljši.« Kot vedno, so tudi letos PMI-jevci prišli na igre dobro pripravljeni in organizirani — podobo kot Klima Celje in tako sta se samo ti dve ekipi borili za skupno prvo mesto. tobusa na športne terene. In to dekleta in fantje, ki so nekateri vstali že ob treh zjutraj! Kljub vsem težavam so se srčno borili in na koncu osvojili tretje mesto v skupni uvrstitvi. Tako je Pa- noja — skupni zmagovalec prvih IMP-jevih letnih iger — napovedala svoj povratek med vodilne IMP-jeve športne ekipe. Vsi so bili srečni in zadovoljni. »Saj veš, kakšno je stanje v Panoniji,« mu je pripovedoval Ivan Kozlar. »Sindikat nima denarja, da bi podpirali šport. To je vse vnema posameznic in posameznikov, ki morajo sami žrtvovati tudi precejšnja sredstva. V pogojih, kakršne imamo, je to res velik uspeh. Množičnost terja res dobro organizacijo Celjani so poraz prenesli športno. »Tako kot smo lani mi zmagali za eno točko red PMI-jem, so letos zmagali PMI-jevci,« je rekel Bojan Bombač. »Ne, prav nič nismo razočarani, saj je naš rezultat še vedno dober.« »Mislim, da so igre izredno uspele,« je rekel predsednik organizacijskega odbora 6. letnih športnih iger IMP Gojko Usenik iz delovne organizacije Iko. In kako bo prihodnje leto? »Kar napiši,« je rekla Inge Zebec, »da bomo prvo mesto na domačem terenu branili z vsemi močmi!« Tu so še Celjani, ki se bodo gotovo tudi dobro pripravili, da bi spet osvojili zmagovalni pokal. Ekipa iz Murske Sobote pa je dobro razpoložena napovedala: »Prihodnje leto gre Panonija na prvo mesto!« Res simpatični so bili Pomurci na teh igrah. Na poti so imeli smolo, saj se jim je Certusov avtobus pokvaril malo pred Mariborom in so morali v jutranjem mrazu čakati, da so ga spet usposobili. Ko smo jih čakali, smo se že bali, da so imeli nesrečo. Na Slovanova igrišča so prišli, ko so bile tekme že v polnem teku, tako da so morali brez oddiha naravnost iz av- »Udeležba je bila rekordna, saj je bilo prijavljenih 628 tekmovalcev in so skoraj vsi prišli, tako da je bilo skupaj z vodji in spremljevalci ekip ter organizatorji na igrah krepko čez 600 ljudi.« Organizacijski sekretar Rajko Primc je tudi menil, da je letošnja športna množičnost nad pričakovanji. Zaradi organizacijskih sprememb v sozdu IMP so se organizatorji bali, da novoustanovljene enovite delovne organizacije ne bodo mogle sestaviti ekip za vse discipline in bo zato program v nekaterih disciplinah precej okrnjen. Bilo pa je ravno obratno, saj je bila velika večina panog zelo dobro zasedena. Izjema so le nekatere ženske panoge, kar pa je posledica objektivnih vzrokov. »Smo pač v kovinarski branži s skromnejšim številom zaposlenih žensk,« meni Rajko Primc. Od delovnih organizacij niso nastopili le športniki iz Elektromon-terja in Isa. Organizatorji ne poznajo SESTAVIL WRK0 Bokalič MESTO V AVSTRIJI POZNA- VALEC vremena KRČEVIT- jeziko- slovk NAVkO vIesvih 801HNIH ŽIVILSKI POKLIC RbEČl Ml! letni MibNI fOSEk GOROVJE V SZ SLOVENI) VULkAkS« 2RE10 Enaki ČRKI metulj Ki „bELA< Svilo Stav- barstvo ISrE&A leta ROJENI ijubje VRU0 RIMSKE LEGIJE LNbUSTR. MAblAR. MESTO Športna PREVlAbA NAb rfKMKEh VELEUVl NAklOf/ -\0SlP 6R01 PRITOK VISLE BERIU) PREGRAbA NA REKI UNirtb MAT ION S ftN. ime JE.ZA Znamka TRAKTOR Jtv IVAkJ LEVAR fOTRATKE VELIVA VEŽA žlahtni plw OGRE- VALE ANG.FUM REŽISER. KALCIJEV FOSFAT IMP HOLANt PAPfZEVA KRONA STARORlM- POibtAV HOAbATCLj velika^ ARKAbA •me AMER. VESOLJSKIH LAblJ PRjtovc SAVE stepski konj &R.MESTHA bRlAVA POVR- ŠINSKA MERA hrav- OSKRBA POPIVANJE N0RHJSKA lOGjNJA cestno VOZILO AN6.PEVN W KtRAlKl (MANA) Glavno mesto LlSEtVjE ARGON NAOir bELEC — MJVlill NtOl SKUPEK CELIC TOl LA VEKKJSV PREMOG f* POKOJNI Estonski ■ar OSEM 1AW ■ ■ - Stvcte- 2AH0b u L E i ' . razlogov njihove udeležbe. Prav zaradi množičnosti Gojko Usenik ne sprejema očitkov, da so bile igre preveč profesionalizirane. »Pri tako velikem številu nastopajočih športnikov, ki tekmujejo v osmih panogah, ne moremo eksperimentirati. Poskrbeti moramo za organizacijo na visoki strokovni ravni. Športni klub Slovan je to zagotovil, tako v tehničnih kot sodniških ekipah. Samo za primer: Sodili so nam republiški in zvezni sodniki. Prepričan sem, da je to glavni vzrok, da je bilo častno razsodišče brez dela, saj ni bila vložena nobena pritožba. Pa tudi tekmovanja so se odvijala gladko —razen objektivnih zamud.« Gojko Usenik je še povedal, da so igre zaupali Slovanu, ker je dal najugodnejšo ponudbo in bil tudi edini sposoben organizirati tekme v vseh panogah na istem kompleksu. Kar se hrane tiče, je zanimivo, da so vpašali tudi, koliko bi računali v naši Centralni kuhinji in ugotovili, da bi malica stala enako, kosilo pa bi bilo 1.200 dinarjev namesto 1.650 — toda brez pijače in morali bi iskati drug prostor. Končni obračun zdaj še ni znan, toda čim bodo organizatorji imeli vse račune, ga bodo predložili na Koordinacijskem odboru sindikata. O športnem programu je Gojko Usenik menil: »Pokazale so se velike razlike med posameznimi delovnimi organizacijami. V večini delovnih organizacij šport in rekreacijo med letom zanemarjamo in nanju pomislimo zadnjih deset ali štirinajst dni pred igrami. Mislim, da bi morali začeti delati bolj kontinuirano. V tem trenutku je zaradi stroškov to sicer težko reči, a dolgoročna orientacija bi morala biti, da zaposlimo profesionalne organizacije. Saj ni treba v vsakem tozdu, ampak v večjih krajih — Ljubljani in Mariboru na primer.« Rajko Primc pa meni, da tudi termin iger ni najboljši. Smo tik po dopustih, ko objektivno ni bilo mogoče, da bi se ekipe pripravljale na igre. Oba pa sta pohvalila odnos vseh športnikov do iger, saj so se držali programa in se športno borili. Zamudili so Panonijini športniki, ki so imeli smolo na poti in tu Rajko Primc hvali druge ekipe, ki so Panoncem dovolili nastop mimo umika, saj niso bili sami krivi za zamudo. »Že tako so bili handicapirani, saj je res težko, če moraš naravnost iz avtobusa na primer na strelišče.« In Ikov uspeh’. »Glede na to, da smo bili na zadnjih dveh igrah tretji, letos s petim mestom ne moremo biti zadovoljni,« je priznal Primc. »Toda ta padec ne pomeni, da so se naši športniki poslabšali — manj točk smo dobili, ker letos nismo uspeli sestaviti ženskih ekip za odbojko.« Na koncu pa sta oba glavna organizatorja 6. športnih iger iz delovne organizacije Iko zaželela PMI-jev-cčm veliko uspeha pri organizaciji 7. letnih, iger V' Mariboru. Prav zares, Panonci so se upravičeno veselili doseženih rezultatov. »In kako se boste vračali, je avtobus zdaj popravljen«, sem jih vprašal. »Ležaj še nekaj ruži, ampak do Maribora bomo že prišli.« mi je odgovoril eden od njih. Ko smo omenili denar za šport, moramo ugotoviti, da tudi bolje stoječe organizacije vse težje zmorejo finančna bremena. Tako so še na zadnji seji sindikalnega Koordinacijskega odbora ugibali, ali letne igre sploh bodo, saj je bil predračun mnogo večji od za ta namen rezer-vranih Kosovih sredstev. Sklep je bil, da se na žrebanju ugotovi, ali so delovne organizacije sposobne in pripravljene kriti dodatne stroške. Na koncu se je izkazalo, da je športna miselnost v IMP-ju tako zasidrana, da igre niso bile pod vprašanjem. Prijavilo se je petnajst ekip z nad 600 športniki. Svojih ekip nista prijavila le Elektromonter in Iso. Zaradi letošnjih reorganizacij se je z ustanovitvijo enovitih delovnih organizacij število sodelujočih ekip močno povečalo. Čeprav so slova-novci kot tehnični organizatorji program izpeljali brez zastojev, se je kegljanje kot najbolj zamudna disciplina zavleklo skoraj do 18. ure. Organizatorji so rezultate izračunavali res hitro, toda kljub temu je bila razglasitev rezultatov precej po napovedani uri. Toda zaradi tega se nismo preveč razburjali, saj je bilo sončno popoldne na kopališču Kodeljevo, kjer je bilo kosilo, prav prijetno, posebno še potem, ko je stopil v akcijo ansambel Planja. Nekateri športniki so sicer menili, da so letošnje igre preveč profesionalizirane in tudi zato drage ( nad „ 5.000 dinarjev na udeleženca) in PMI-jevci napovedujejo, da jih bodo skušali organizirati ceneje. Toda stroški so edina problematična stvar, sicer pa je Slovan zagotovil res dobre tehnične ekipe — od sodnikov do vseh drugih sodelujočih, tako da je bilo letos častno razsodišče brez dela. Na koncu je Rudi Bukovac, glavni direktor delovne organizacije Iko, ki je organizirala letošnje igre, Slova-novcem upravičeno podelil plaketo kot priznanje za njihov trud in strokovnost, Slovanovci pa so MPI-ju podelili zastavico z željo, da bi Mariborčani enako uspešno nadaljevali tradicijo IMP-jevih letnih iger. Na svidenje torej prihodnje leto v Mariboru! LOJZE JAVORNIK ZAHVALI Ob izgubi najinega dragega očeta se iskreno zahvaljujeva sodelvcem DO Telekom za podarjeno cvetje, denarno .pomoč in izraze sožalja vsem, ki so kakorkoli sočustvovali z nami. Hčerki Julka Gore in Olga Zajc. Ob boleči izgubi dragega moža se kolektivu in sodelavcem tozda Teh-nomont iskreno zahvaljujem za izrečeno sožalje in venec ter vsem, ki so ga pospremili na njegovo Zadn-N«RA SjdAJilNČIČ Rezultati 6. letnih iger IMP Skupna uvrstitev ekip Tenis — moški 1. PMI 227 2. Klima 226 3. Panonija 183 4. Iko 153 5. Klima montaža 125 6. Izip 123 7. Montaža Koper 117 8. Livar 112 9. OV 107 10. Tio 89 11. Klimat 67 12. Dvigalo 63 13. Ten 60 14. Telkom 29 15. DS SOZD 17 Mali nogomet 1. Panonija 26 2. Klima montaža 21 3. Klima 17 4. Dvigalo 14 5. PMI 12 6. OV 11 7. Ten 10 8. Izip 9 9. Montaža Koper 8 10. Livar 7 11. Tio 6 12. DS SOZD 5 13. Klimat 4 14. Iko 3 Odbojka — ženske 1. Klima 26 2. PMI 21 3. Panonija 17 4. Montaža Koper 14 Odbojka — moški 1. PMI 26 2. Iko 21 3. Klima Montaža 17 4. Tio 14 5. Klima 12 6. Panonija 11 7. Livar 10 8. Izip 9 9. OV 8 10. Montaža Koper 7 Kegljanje — ženske 1. Montaža Koper 26 2. Klima 21 3. Klimat 17 4. Panonija 14 5. PMI 12 6. Klima montaža 11 7. Livar 10 8. Iko 9 9. OV 8 10. Dvigalo 7 Kegljanje — moški 1. PMI 26 2. Panonija 21 3. Klima 17 4. Livar 14 5. Montaža Koper 12 6. Iko 11 7. OV 10 8. Telekom 9 9. Ten 8 10. Izip 7 11. Dvigalo 6 12. Klimat 5 13. Klima montaža 4 14. DS SOZD 3 Tenis — ženske 1. Izip 26 2. OV 21 3. Klima montaža 17 4. Klimat 14 5. Klima 6. PMI 12 n - f' ' ■ ■ - - ' At 1. Izip 2. PMI 3. Dvigalo 4. Klima 5. OV 6. Telekom Iko DS SOZD Panonija 10. Montaža Koper 11. Klima montaža 12. Ten 7. 8. 9. 26 21 17 14 12 11 10 9 8 7 6 5 Streljanje — ženske 1. Panonija 2. Klima 3. Iko 4. PMI 5. Livar 6. Montaža Koper 7. Klima montaža 8. OV 9. Izip 26 21 17 14 12 11 10 9 8 Streljanje — moški 1. Panonija 26 2. Iko 21 3. Klima 17 4. Livar 14 5. PMI 12 6. Ten H 7. Klimat 10 8. Klima montaža 9 9. Montaža Koper 8 10. Tio 7 11. OV 6 12. Dvigalo 5 Namizni tenis — ženske 1. PMI 2. Klima 3. Izip 4. Klima montaža 5. Iko 6. Livar Namizni tenis — moški L Tio 2. Izip 3. Panonija 4. Iko 5. PMI 6. OV 7. Klima 8. Klima montaža 9. Klimat 10. Dvigalo 11. Montaža Koper 12. Livar Balinanje 1. Tio 2. Iko 3. Klima 4. Ten 5. Livar 6. OV 7. Montaža Koper 8. Telekom 9. PMI 10. Klima montaža 11. Panonija Šah 1. PMI 2. Klima 3. Livar 4. Iko 5. Ten 6. Panonija 7. Tio 8. Klimat 9. Montaža Koper 10. Dvigalo ht