Leto LIX. itevilKa ül 0 LjuMjanl t/ mm 1 tMilm MS. lihaia vsak dan popoldne, ixvxamai nadelt« in prasnike. — Inaeratl: do 30 petit a 2 D. do 100 vrst 2 ü 50 p, večji In sei a ti peti t vi s ta 4 D; notice, poslano, izjave, leklame, preklici beseda 2 D. — Popust po dogo. veru. — üiseratni davek posebej. — MSlovenski Narod1' velja letno v Jugoslaviji 240 D, za inozemstvo 420 O i Upramfatvo: Knallova ulica Stav. 5, pritličje. - Telefon štet. 304. Uredništvo: finaflova ulica št. 5f I. nadstropje. — Telefon šlev. 34 MT Poštnina plačana v gotovini. Panevropski kongres Kakor smo že poročali, je bil v nedeljo otvorjen na Dunaju panevropski kongres, na katerem je zastopana pretežna večina evropskih in drugih držav. Kongresa se udeležuje celo ruski delegat Kerenski in tudi Amerika je poslala svoje zastopnike. Udeležujejo se ga mnogi odlični predstavniki evropskega kulturnega in političnega sveta. Ideja Panevrope je združila zastopnike narodov, ki so še do včeraj stali v nasprotnem taboru. Strahotne preizkušnje svetovne vojne so rodile vedno ve^jo željo po pomirjenju duhov, po mirnem sodelovanju in sožitju vseh narodov in držav v prospeh in napredek človeštva. Moderno življenje sili vedno bolj k skupnosti in mirnemu kontaktu v vseh panogah kulturnega, socijalnega. gospodarskega in političnega življenja. Odstranitev tesnih mej in visokih barikad med posameznimi narodi, ustanovitev Panevrope po vzorcu ameriške, odnos-no ruske unije, to je cilj, ki ga zasleduje | panevropski pokret. Ni dvoma, da danes vsak trezno misleč človek to stremljenje iskreno pozdravlja. Zato je panevropski kongres, ki zaseda te dni na Dunaju dogodek, ki zasluži pozornost najširše javnosti. Nova grupacija evropskih držav v smislu panevropskega pokreta pomeni odstranitev vseh nesoglasij na političnem, gospodarskem in kulturnem polju, s čemer bi bila poda«na ob enem najboljša garancija trajnega miru in gospodarskega ter kulturnega okrevanja Evrope. Praktični cilji panevropskega pokreta obstojajo v odstranitvi notranjih meja in sicer potom organizacije panevropskega sistema razsodišč in garancij, ki bi onemogočal ponovitev grozne evropske vojne, v gospodarskem pogledu v odstranitvi carinskih in prometnih ovir, in v naci-jonalnem pogledu v odstranitvi narodnega hujskanja in zatiranja. Iz tega vidika je treba panevropski pokret in dunajski kongres iskreno pozdraviti tem bolj, ker so vse dosedanje konference o sanaciji Evrope pokazale, da so duhovi še vedno razburjeni, da diplomati ne morejo najti formule, ki bi omogočala Evropi in evropskim narodom mirni razvoj. Drugo vprašanje pa je, ali je upravičeno pričakovanje nekaterih idealistov, da bo imel panevropski pokret uspeh. Dogodki prvih dni kongresa silijo k skeptičnemu presojanju. Treba je ome-nitvda se kažejo na kongresu panevrop-skih pijonirjev že prvi znaki nezaupanja in dvomov. Nemčija je že pred otvoritvijo kongresa sondirala teren, da bi si zasigurala odločilno vlogo v bodoči panevropski politiki. Temu vzgledu je sledila tudi Madžarska, ki pričakuje, kakor se da sklepati iz izjave njenega delegata Lukacsa. od panevropskega pokreta restitucijo nekdanje Madžarske. Vmešavanje političnih aspiracij v panevropski pokret je prvi moment, ki utegne igrati v razvoju bodo je Evrope odločilno vlogo. Poles: tega si naziranja poedinih delegatov nasprotujejo, kar je najboljši dokaz da si niti najbolj navdušeni apostoli Panevrope niso edini v tem. kakšna naj bi bila politična, zlasti pa dvomimo, da bi pod takimi razmera-struktura panevropske unije. Skepsa morda ni umestna, vendar pa dvomimo, da bi pod takimi ramera-mi rodil kongres za evropske narode zaželjene uspehe. S tem pa seveda ni rečeno, da naše simpatije niso na strani pokreta samega, ki stremi za tako lepimi in visokimi cilji. RUMUNSKA KRALJICA BO IGRALA V FILMU — Pariz, 6. oktobra. Rumunska kraljica je prispela v spremstvu princa Nikole iti prlnceze Ileane s posebnim vlakom na fy-onski kolodvor. Tu ie kraljevske goste pozdravi] poddirekter protokola v zunanjem ministrstvu ter zastopnik predsednika republike general Lasson. Kraljica ostane v Parizu osem dni, na kar odpotuje preko Cherbourga v Združene države. — Newyork, 6. oktobra. Filmska družba v Los Angeiosu je ponudila kraljici Mariji, soprog' rumunskega kralja, prvo vlogo v filma, ki predstavlja Tolstojev roman »Vstajenje«. Po časopisnem poročilu Je sprejela kraljica ponudbo pod pogojem, da bo honorar za njeno nastopanje - izročen fondu za revno deco. ITALIJA IN EGIPT _ Rim, 6. oktobra. Egiptovski minister zunanjih poslov Abd - e! Kaleš Darojd paša, ki je predvčerajšnjim prispel v Pariz, poseti koncem meseca Rim, kjer se sestane s predsednikom italijanske vlade. Na tem sestanku se bodo obravnavala vprašanja, ki se tičejo Italije in Egipta. Baruile ?a sokolski Tabor! lfesti o oladni krizi Same kombinacije in ugibanja. Pašicevim povratkom, — — Beograd, 6. oktobra. Tekom današnjega dopoldneva so parlamentarni klubi nadaljevali včeraj započete seje o novem političnem položaju. Povsod se opaža mrzlično pripravljanje na dogodke, ki se bodo odigrali še pred rednim zasedanjem Narodne skupščine dne 20. oktobra. Vodilni parlamentarci so prepričani, da je kriza vlade neizbežna in razpravljajo zato o položaju ter ugibajo glede kombinacij, ki se bodo pojavile. Skupščin, seje so preložene na 12. oktobra. Radikalni poslanski klub se sestane 14. oktobra. Stepan Radič pa sklcuje sejo svojih poslancev na 8. okt. v Zagrebu. Radičevski krogi iavliajo. da bo Stepan Radič 8. oktobra ponovno sprožil vprašanje dr. Nikičevega sodelovanja v vladi. Vprašanje dr. Nik čevega odstopa odnosno odstran:tve iz vlade je bilo pred tednom odloženo radi oriho-da češkoslovaških parlamentarcev. V radikalskih vrstah se opaža v zadnjem času velika nevolja z Radi-Čevo takozvano »literaturo« Ta literatura zlasti neke nove Rad:Čeve knjige in zvezki »Seljaške prosvete« predstavljajo novo nevarnost za notranjo uredStev države, ker netijo na znan Radičev način plemensko mržnjo. Sinoči ie bil formalno usianovljen enoten klub demokratske zajednice z Ljubo Davidovičem kot predsednikom in dr. Spa- — Izpremembe se pričakujejo s Tudi Nemci bi radi v vlado. [ ho kot podpredsednikom. Sodi se, da bo ta skupina predlagala v slučaju, da bi bila kcnsultirana. sodelovanje s tistimi hrvatskimi skupinami, ki so za politiko sporazuma. Politični krogi pričakujejo, da bodo najvažnejši dogodki nastopili s povratkom Nikole Pašica v Beograd. Radikalna stranka bo imela važne sestanke raznin svojih forumov, na katerih bo zavzela svoje defi-nitivno stališče. Vsekakor se opaža v radikalnih krogin stremljenje, naj bi stranka v beroče ne podpirala Stepana Radiča tako. da bi mogel Radič umetnim potom pojačiti svoj vpliv med ljudstvom. Nemci se ponujajo vladi, trdeč, da je naša vlada zavzela napram Nemčiji novo prijateljsko stališče in da ni več povoda, da bi dvomili o njeni volji glede narodnih manjšin. V predsedništvu vlade je bilo danes dopoldne precej živahno. Ministrski predsednik Uzunovič je najprvo sprejel predsednika Narodne skupščine, nato pa ministre Maksimuviča, Simonoviča, dr. Srskiča, Vašo Jovanoviča. Za jutri dopoldne je sklicana seja ekonomsko - finančnega odbora v kabineta ministra financ. Na dnevnem redu seje ie: I.) Montaža savskega mostu pri Šabcu. 2.) Ponudba Prve jugoslovenske tvornice vagonov in strojev d. d. v Beogradu hi končno vprašanje oprostitve bolgarskih Železnic odplačevanja ležarine. nit radi zlezli u vlado Odmev dr* Koroščevega govora rad rešil SLS poloma z vstopo poshišajo g — Beograd, 6. oktobra. Šele včeraj zvečer so politični krogi prestolice doznali vsebino govora, ki ga je imel vodja SLS dr. Korošec v nedeljo 3. oktobra v Brežicah. Dr Korošcev govor tolmačijo politični krogi kot ponudbo za sodelovanje SLS v novi vladi Dr. Korošec uvideva, da doživlja njegova stranka v Sloveniji udarec za udarcem in da na celi črti nazaduie. Pristaši SLS so skoro v vseh krajih demora-Iizirani. — Izgubljena bitka pri volitvah v Zbornico za trgovino, obrt in industrijo je položaj SLS Še poslabšala tako. da gre sedaj stranki za biti ali nebiti. Po drugi strani pa se pojavlja tudi v vodstvu stranke veliko nezadovoljstvo ter odpor proti nesposobni in trdoglavi politiki dr. Korošca. Nezadovoljni prvaki SLS se zbiraio- v Brežicrh. — Dr. Korošec bi *n v vlado. — V Beogradu ga *uha ušesa« okoli poslancev dr. Vesenjaka in dr. Ku-lovca. Ti spori so se poostrili v zadnjih dneh zlasti po nesrečnih vc.tvah v Trgovsko zbornico. Dr. Korošec bi rad sedaj rešil kolikor se še da rešiti. On računa, da bi mogel z vstopom v vlado olajšati položaj svoje stranke, navdahniti svoje pristaše z novimi nadami, učvrstiti svoj osebni polo-žai ter zadovoljiti nezadovoljne poslance. Dr Korošec se je zadnje dni potom posrednikov opetovano približeval merodajnim Činiteljem radikalne stranke in sedanje vlade, kjer je pa povsod naletel, kakor se zatrjuje, na gluha ušesa. Kakor stoje stvari sedaj, je skoraj izključeno, da bi bila SLS. kljub temu, da obljublja popolno kapitulacijo, kakor svojčas stranka Stepana Radiča, spre:eta v vlado. AFERA PRAŠKEGA POLICIJSKEGA INŠPEKTORJA — Praga. 6. oktobra. Zadnje dni so listi poročali, da so voditelji čehoslovaškega fašistovskega pokreta dobili v roke spisek vseh oseb, ki so bile pod policijskim nadzorstvom Mtd nadzorovanimi osebami se nahajajo ugledni voditelji čehoslovaškega nacionalističnega in fašistovskega pokreta. Oblasti so takoj uvedle strogo preiskavo ter dognale, da je bil spisek nadzorovanih oseb ukraden iz aktovke revirnega policijskega inšpektorja Tomaška. Tega so neki dar fašistovski prijatelji povabili v neko predmestno gostilno, kjer so ga opijanili. Med tem so mu fašisti ukradli razne važne dokumente. Vsled tega je bil danes policijski inšpektor odstavljen. Program sprejema češkoslovaških parlamentarcev v Zagrebu — Zagreb. 6. oktobra. V kabinetu velikega župana se je vršila seja radi svečanega sprejema čehoslovaških parlamentarcev v Zagrebu. Seji so prisostvovali župan Heinzl, predstavniki vojaških oblasti, policije in delegati gospodarskih in kulturnih ustanov. Po daljšem razgovoru je bil določen sledeči sprejemni red: Cehoslovaški gostje dospo v Zagreb 8. oktobra ob 7. uri zvečer. Na glavnem kolodvoru jih bodo sprejeli narodni poslanci, veliki župan zagrebške oblasti, župan, predstavniki vojaških, gospodarskih in kulturnih organizacij ter češkoslovaška organizacija. Pri prihodu bo zasvhala vojaška godba čehoslova-ško in našo himno. Gostje bodo nastanjeni v hotelu »Esplanad«. Ob 8. zvečer se vrši slavnostna predstava opere »Carska neve-stac Rimskega Korsakova. Gostje bodo prisostvovali samo prvemu dejanju. Ob pol 10. bo banket v hotelu »»Esplanad«. 9. oktobra ob 10. zajtrk v hotelu »Esplanad«. nato ogled mesta ter poset v Trgovski in obrtni zbornici. Cehoslovaški parlamentar- ci si bodo ogledali tudi ostale kulturne zanimivosti Zagreba. Ob pol 2. kosilo v mestni kleti, ob 5. čajanka, ki jo priredi arhitekt Heinzl v palači baronice Buratti. ob Q. zvečer odhod gostov v Split. — Beograd, 6. oktobra. Danes so cehoslovaški parlamentarci odpotovali v not-fanjost Srbije. Posebno svečani bodo sprejemi dragin čeških zastopnikov v Nišu in Skoplju. Radič napada Puclja Izpad proti češkoslovaškim parlamentarcem. — Zagreb. 6. oktobra. Današnji >Domc napada v političnih beležkah ministra Puclja, kateremu očita, da ni v zadostni meri poskrbel za pomoč poplavljenim krajem. Kar je minister Pucelj predlagal, ne zadostuje. Svoj čas, ko so nfcsreče zadele Baško, je obiskal ta mošnje poplavljene kraje štirikrat, kar je Čisto v redu. Pozneje so «e vremenske katastrofe ponovile tudi v Sloveniji in na Hrvatskem. To pot pa minister Pucelj ni obiskal poplavljenih krajev, dasi se vozi mimo Zagreba skoro vsak teden na svoj doni v Slovenijo. V drugI beležki napada Stepan Radič odbor za sprejem češkoslovaških parlamentarcev. Odbor je izgubljal Čas s raznimi predpisi glede finih oblačil in banketov, pozabil pa je na bistvene stvari. Razen Klofa-čevega govora so vsi ostali govorniki mlatili prazno slamo. Nikjer ni bilo najti Sirfih vidikov evropskih in Človečan3kih idej. Neki govorniki so govorili eamo o srbskem junaštvu, predsednik Narodne skupščine pa je pozabil omeniti potrebe seljaškega naroda in njegovega stremljenja. V nadaljni beležki napada Stepan Radič odbor, ki namerava postaviti hrvatskemu kralju Tom isla vu spomenik pred zagrebškim glavnim kolodvorom na trgu št 1. Bolje bi bilo. da so ta odbor briga za poplavi jence in za siromašni ter nepismeni narod, parad pa je bilo ie itak dovolj. Audi jenen zunanjega ministra tir. Ninčlča Povratek dr. Ninčiča. — Poročilo kralju o razgovorih s francoskimi državniki. — Trst, 6. oktobra. Včeraj ob 14. je prispel semkaj z milanskim brzo-vlakom jugoslovenski zunanji minister dr. Momčilo Ninčič v spremstvu soproge, otrok, guvernante in svojega kabinetnega šefa Vučkoviča. Na postaji sta ga pozdravila tržaški prefekt in jugoslovenski konzul Savič s celokupnim konzularnim osobiem. Dr. Ninčič se je odpeljal v prostore jugo-slovenskega konzulata, kjer mu je bila prirejena čajanka, nato na si je s soprogo in otroci ogledal Trst. Ob 18, zvečer je odpotoval z dunajskim br-zovlakom preko Gorice in Podbrda na Bled. — Bled. 6. oktobra. SnoČi ob 20. ie prispel na Bled zunanji minister Ninčič. Spremlja ga soproga z otroki in njegov kabinetni šef Vučkovič se je odpeljal v zanj rezervirane i^rostorc v hotelu »Toplice«. Danes dopoldne je zunanji minister dr. Ninčič ob 8. odšel na dvor. kjer je bil sprejet v enournj avdijenci Poročal je kralju o svojih razgovorih v Parizu s francoskimi državniki ter o pogodbi, ki je bila podpisana med Jugoslavijo in Francijo. Ob 9. se je odpeljal kralj v spremstvu na Bledu in v Bohinju se mudeč Hi princev na dvorni lov v Krmi. V gradiču »Suvobor« se vrše zadnje priprave za odhod kraljevskegn doma v Beograd. Kralj odpotuje s svojim dvornim vozom danes zvečer. S kraljem se vrača tudi zunanji minister dr. Ninčič, d oči m ostane njegova rodbina še 8 do 10 dni na Bledu. Ncoe Pašiceue izlaroe Pašič se izmika* — Uzunovič z radikalne stranke bo — Beograd, 6. oktobra. Današnja »Politika* prinaša razgovor svojega poročevalca z Nikolo Pašičem v Cav-tatu. Za poročevalcem V. M. se skriva znani zaupnik Uzunovičeve vlade. »Politika« trdi, da se je Nikola Pašič jezil na novine, ki so objavile njegov razgovor z državnim podtajnikom Sn-vakovičem. Pašič želi, da se demanti-rajo skoro vse vesti tega poročila, osobito vest, da bi bil govoril o Sve-tozarju Pribičeviču. Novinarji skoro gotovo niso razumeli Suvakoviča m so objav li netočne izjave. Položaj je tak, da bi Pašič ne mogel podati takih izjav. V nadaljnem svojem razgovoru se je Pašič zelo lepo izražal o Uzunovi-Ču. Samo ljudje, ki ne poznajo v ka- asluži zaupanje. — Vprašanje rešeno na kongresu. ko težkem položaju je Nikola Uzunovič pomladi sestavljal svojo vlado, lahko kritizirajo povsem neupravičeno njegovo delo. Uzunovič je dober in dosleden radikal ter zasluži zato popolno zaupanje. • Nato je poročevalec »Politike* vprašal PasHča ali je res, da bi mogel samo on vzpostaviti red ter enotnost narodno-radikalne stranke. Pašič je odvrnil, da nima ničesar popravljati. Ako so se pojavila nesoglasja, so tu strankini forumi in instance. Sicer pa bo Nikola Pašič v kratkem sklical kongres radikalne stranke, na katerem se bodo obravnavala ne samo načelna in programatična vprašanja, nego tudi personalna. PRETEČA KRIZA V FRANCIJI — Pariz, 6. oktobra. V finančni komisiji parlamenta so se pojavila večja nasprotja. Vsled nesoglasja z večino je podpredsednik komisije poslanec Deyris demi-sijoniral. V svojem demisijskem pismu izjavlja, da je smatral za svojo lojalno dolžnost napram poslancem večine, da je odstopil hi da si na ta način večina izvoli novega generalnega poročevalca. Sodi se, da bo v dogledne.m času vprašanje wa-shingtonske pogodbe, ki ureia kot znano francoske dolgove napram Združenim državam, izzvalo težko notraniepolit'cno krizo v Francin. KCN^EPENCA AMFRIŠKIH DOLŽNIKOV — Pariz, 6. oktobra »Temps« poroča iz Washingtona, da se v ameriških uradnih krogih opaža akcija za sklicanje mednarodne finančne konference. Prihodnji teden se vrši v Beli hiši v Washingtonu sestanek poslanikov vseh evropskih držav, da poročajo ameriškemu tajniku državne zakladnice Mellonu c finančnem položaju svojih držav. Verjetno je da bo na to ameriška vlada pokrenila vprašanje mednarodne konference v Washingtons na kateri bi sodelovali zunanji in finančni ministri tistih evropskih držav, ki so dožnice Amerike. Na tej konferenci bi se poleg vprašanja medzavezniških vojnih dolgov obravnavalo tudi vprašanje reparacij. ZOPET VREMENSKA KATASTROFA — Newyork. 5. oktobra. Nad erednjimi in zapadnimi pokrajinami Združenih držav ho v zadnjih dneh divjali strahoviti viharji. Voda in nalivi so povzročili velikansko Škodo. V poplavljenih pokrajinah patrulira-jo vojaške patrulje, da preprečijo tatvine. Ves železniški promet je prekinjen, število človeških žrtev se ni mano. Pangalosova korupcija Atene, 5 oktobra r. V Atenah so prišli na sled ogromnim korupcijskdm škandalom izza Pangalosove vlade. Sam Pangalos je bale z atensko tekstilno tvrdko Kyrkiniz sklenil pogodfco za preskrbo vojaštva z obleke, po koji bi Imela država 80 milijonom drahem izgube na leto. Ker je pogodba sklenjena na 10 let, bi bila država oškodovana za približno pol milijarde dinarjev. Družba fe že prejela vnaprej 91 milijonov drahem Kyrkiniz, ki je sklenil z državo to pogodbo, je največj' grški Industrijalec, ki ie osnoval rudi list »Proinos Tilegraphos* r namenom podpirati Panga-losov režim. Proti tvrdki je uvedena preiskava. Bombni atentat na italijanski list v Ameriki Xewyork, 5. oktobra, o. Podravnatclj lista «Giornale ItalosAmericana» je bil pozvan od neznane osebe k telefonu, kjer mi s je bilo sporočeno, da je v poslopju omenje^ nega lista položena bomba, ki naj bi ga rx^ rušila. Podravnatelj je takoj odšel na na = značeno mesto, kjer je v Tesnici našel bom* bo. Vžigalna vrv je žc gorela. Prišel je v zadnjem hipu ter preprečil katastrofo. To je že drugi poskus atentata na italijanski list v Ameriki. Prvi se je izvršil 1. 1920. Borzna poročila. 2 in polodst. drž. renta za vojno škodo denar 305, blago —, Todst. invest. pos. iz I. 1921 denar 71, blago 72, Celjska posojilnici d. d. 193, 196, Ljubljanska kreditna banka 155, Merkantilna banka 93, 97, Prva hrvatska štedionica 865, 8GS, Kreditni zuv:xl 165. 175, Strojne tovar. in livarne —, 110, Združene papirnice 102, —. Slavbua družba d. -i. Ljubijaua 55, 65, šešir d. d. 103, 104, 101. 4 in pol odst. kom. zad. dež. banke 20, 22. 4 in pol odst. zast. 1. kr. dež. banke 20, 22. Lesni trg. Bukova drva suha, zdraw meterska z 10—15 odst. okroglic po vag. me ja dva vag. 21, 22, 21, remeijui smreka, je! ka, I., IL, III. monte, obrobtd od 38~8g. 48-68, 53-73, 58-78 od 'S—6 m, fr. v. m. 5 vag 550, 570, 550, trami merkaniilni 3-4 in 4-4, amo oni, ki ima kaj pod palcem. Tega pa Lang ni imel, ker je bil že del j časa brez posla. Znal pa si je na drug način pomagati. Pred 14 dnevi je prišel v Vinkovce ter se nastanil v tamošnjem hotelu. Živel je zelo udobno in nastopal kot kak dobro situiran trgovec ali industrijalec. Za plačilo se ni dosti zmenil in če ga je natakar nadlegoval, ga je osorno zavrnil, češ počakajte, da odidem. Bom že pri odhodu poravnal ves račun, ki je itak malenkost za ljudi, kakor sem jaz. In tako je živel celih 14 dni prav udobno in razkošno. Račun je seveda naraščr! od dne do dne, «dober» gost pa ni kazal nobene volje, da bi ga poravnal. Končno ga je lastnik hotela taktno, a energično opomnil, da ne vidi rad predolgo neplačanih računov in da bi mu bilo prav ljubo, ako bi gospod hotel dosedanji račun, ki znaša nekaj nad ?0O0 Din, poravnati. Tu bi Lang kajpada prišel v hudo zadrego. Toda tekom 14 dni, ko je živel na hotelirjev račun, si je tudi že za ta slučaj napravil načrt. Prijazno se je pogovoril s hotelirjem in mu smeje zatrjeval, naj s? irkar ne boji. Hotelirju je res že postala stvar nerodna in skoraj je že obžaloval, da je imel o svojem najboljšem gosru tako nečedne misJi. Lang je končno pokazal hotelirju neko pismo in mu sporočil, da prispe danes v Vinkov-ce njegova družba, s katero potuie on po svetu in da se bo nastanila v tem hotelu, Hotelir naj vse pripravi in naj nikar ne pozabi pripraviti tudi pošteno večerjo za 12 oseb. Hotelir je vesel dobre kupčije naročilo vestno in točno izvršil. Zvečer je stala po vseh pravilih opremljena in ozaljšana miza pripravljena in v kuhinji se je tudi ze vse cvrlo in peklo. Vse je bilo pripravljeno, toda gostov ni bilo od nikoder. Ko je hotelir končno iskal naročnika, je na svoje presenečenje spoznal, da jo je tudi ta pobrisal in ga pošteno potegnil. Seveda ie tekel takoj na policijo in stvar prijavil. Langa je zagrebška policija že naslednjega dne prijela. Pri zaslišanju je odkrito izjavil, da si ni vedel" drugače pomagati in je zato naročil večerjo za 12 oseb. da bi izgledala stvar bolj ver- jetna. Policija ga ima na sumu, da je izvršil v zadnjem času več takih goljufij in da je on tudi tisti «gledaliski ravnatelj», ki je nedavno potegnf Ko-^-h^iöane r lubrnvniSko operr IIa da Aliii&u .,e prišla iz Kljuka v ^.irajevo. Beda v domaČi hiši jo je gnala v svet za kruhom in zaslužkom. Našla je mesto služkiaje in počasi se je privadila mestnemu življenju, izpre* hodom po mestnih nasadih in okolici. Nekoč se je spoznala z nekim mladi* dim stražnikom okrožnega sodišča in v mladih srcih je vzplamtela ljubezen. Oba sta sanjala o sreči in lepši bodoč* nosi, ne meneč sc -a svet in megove težave. Toda ljubezen je nepreračunljiva. Mlada Jusuf se je kmalu naveličal za* ljubljene Milice in si izbral drugo de* kle. Milica sprva o tem ni nič vedela, toda čutila je, kako ie postajala Jusu-fova ljubezen vedno hladnejša. Vedno redkeje je pri! vjal na sestanke in konč* no ga sploh ni vex bilo. Po par tednih ga je zopet srečala in ga jokaje prosila pojasnila. On ji je hladno odvrnil, da je ne ljubi več ter da se v kratkem poroči z drugo. Milica je uvidela, da je njena sreča uničena in v obupu je sklenila končati mlado življenje. Na dan poroke je pričakovala mladi par pred cerkvijo, da se prepriča, da je res vsaka nada zaman. Ko je videla svo* jega nekdanjega zaročenca prihajati iz cerkve ob strani mlade žene, je odhi* tela v lekarno in kupila lizola, da se zastrupi. Slučajno pa jo je opazoval neki detektiv, ki jo je poznal in vedel, kaj ji teži srce. V usodnem trenutku je stopil k njej in ji odvzel strup ter jo odpeljal na stražnico, kjer so jo po* učili, da se bo gotovo tudi še za njo našel fant, ki ji bo ozdravil ranjeno srce. * V Subotico je prispel pred dnevi absolvent beogradske trgovske akade? mije Lorant Gangl in prosil posestnika Vladislava Herzoga, naj ga sprejme v službo. Posestnik ga je odpeljal na svoje posestvo Šebešik, kje je Gangla obdržal v službi. Dne 4. t. m. so našli Gangla s prestreljenimi pljuči v sobi upravitelja Nikole Auermana. Prepe* ljali so ga v subotiško bolnico. Pri za* slišanju je mladenič izjavil, da se je igral s samokresom, ki je ležal na mizi v Auermanovi sobi. Ganglovo stanje je opasno. V Vrabčah, lepem vinogradu, ki le* ži ne daleč od Zagreba, je ustrelil v nedeljo paznik Mirko Hrlič, zaposlen v vinogradu tvorničarja Rabusa, dva vojaka, ki sta trgala grozdje. V nede* ljo popoldne sta se izprehajala 2lletni Mirajlo Drljača iz Orlove pri Prijedo* ru in Jusuf Bukva iz Kolujana pri Vi* šegradu v Vrabčah. Sedla sta na trav* nik in zobala grozdje, ki sta ga natrga* la v Rabusovem vinogradu. Nenadoma se je pojavil paznik Hrlič. Kaj se je nato dogodilo, ne ve nihče. Hrlič, ki se je sam javil orožnikom, je izpovedal, da je v vinograd udrlo šest vojakov in ko se jim je približal, so štirje pobeg* nili, dva pa sta ostala. Oba vojaka sta mu začela groziti in eden je segel po orožju. V strahu in silobranu je pogra* bil Hrlič dvocevko in ustrelil. Na kraj tragičnega dogodka je kasneje odšla vojaška patrulja, ki je našla Drljača že mrtvega. O drugem vojaku ni bilo sle« du. Šele zvečer so našli Bukvo v mlaki krvi. Prepeljali so ga takoj v vojaško bolnico na Kuniščaku, kjer pa je umrl, ne da bi se zavedel. Hrlič je bil v ponedeljek popoldne izročen državnemu pravništvu. Zanimi= va je izpoved priče Ljubica, ki je izja* vil, da je videl, kako je Hrljič mrtvemu vojaku Drljači izvlekel bajonet iz nož= niče in ga položil poleg trupla, očivid* no z namenom, da bi podkrepil trditev, da ga je vojak napadel in da je tako ravnal v silobranu. Gotovo je, da je paznik ravnal skrajno neprevidno. — Trupli obeh nesrečnih vojakov sta biii včeraj v bolnici obducirani, da se ugo* tovi vzrok smrti. Gospodom za jesen n zimo treba e;eg: nt- e. moderne su'» nie ali raglana — Tvrdka Fran Lukič, Pred škofijo tS, ima nedvomno na bogatejšo zalogo sukenl in r^glanov na novejše mode Seznam najdeni predmetov P~l.c*j^4kO ravnateljstvo v Ljubljani objavlja seznam predmetov, ki so bili najdeni za časa katastrofalne poplave v območja ijahUaTiskegn policijske*? ravnateljstva Vsa pojasm ^a;e interesentom policijsko ravnateljstvo Najdeni so bili sledeči pred meti: 1 sod, prostornina 250 litrov; 1 sod, prostornina 150 litrov; 8 kom. po 4 m dolgih smrekovih desk; 2 komada po 4 m dolgih lestev; 2 koriti za krmljenje žrvme; 5 m* bukovih drv; 1 zaboj za pivo pivovarne Union; 1 škaf; 1 čeber za perilo, 1 vrata iz žice, 1 vrata od drvarnice, 1 vrata od ograje, S hrastovi stebri, 1 lajta za prevažanje gnoiiiice, 22 raznih plohov, 283 raznih hlodov in tramov, 1 do 4 m dolga ograja, 1 lesena stolica, 2 deski od voza, 1 truga za mavžanje prašičev, 200 fižoloviji prekelj, 1 truga za krmljenje konj, 1 saaio-kolnica, 1 lopata, 1 gnojne vile, 1 mizni pokrov, 1 perunik, 1 lesena vrata, 1 vinski sod, prostornina 300 litrov, 1 stara kad, 3 m3 raznovrstnih desk, 1 hrastov škaf, 1 tesarska sekira, 12 hrastovih plohov, 1 nova ročn* žaga, 1 velik nahrbtir! koš, 3 zavoji papirja, 30 hrastovih tramov m hlodov, 1 kad, 1 sod za žganjekuho, 80 raznih tramov. 50 rajnih stebričkov, več jevševih in brezovih debel. 1 sod, prostornina 614 litrov, več raznih desk, deščic hlodov, plohov in tramov različne dolžme. nekaj most-nic in delov raznih mostov. Velika uganka ueodnesa nakupa je rešena. a'*o si ogledate ravnokar došlo bogato izbiro naifinejšega angleškega in češkera bia^a za moSWe obleke :n površnike, raglane itd po najnižjih cenah. Jos^p Ivancič, Ljubljana (VUkinši cva Cf st Sport Nacionalni miting ASK Primorja Na igrišču ASK Primorje na Dunajski cesti se je vršil v nedeljo nacijonalni miting Primorja, katerega so se poleg domačih atletov udeležili še Spahič in Gašper oi A*i;a, Jakopič (Hašk) in Kumer (Maraton). Primorje je nastopilo brez svojih glavnih favoritov dr. Perparja in Valtriča. Rezultati lekmovanh so bili sledeči: TEK 100 m (6 tekm.): 1. Spahič (Ask) 11.4 sek., 2. Močan, 3. Weibl (oba Primorje). TEK 400 m (3 tekm.): 1. Močan (Pr.) 34.2 sek.. 2. Omerza (liir.), 3. Arhar (Pr.). TEK 1000 m (4 tek m.): 1. Omerza (Ilir.) 2.ol.4 min., 2. Arhar, 3. Trpin (oba Pr.). TEK 5000 m (4 tekm.>: 1. Slapničar 17: lü min-, 2. Žorga (oba Pr.), 3. Kumer (Marathon). SKOK V DALJAVO Z ZALETOM (U tekm.): 1. Spahič (Ask) 6.52 m, 2. Omladič 5.58 m, 3. Weib! 5.535 m (oba Pr.)- SKOK V VIŠINO Z ZALETOM (4 tekm.): 1. Jakupič (Hašk> 1.70 m, 2. Medica 1.55 m, 3. Cimperman 1.Ö0 m (oba Pr.). TROSKOK (4 tekm.): 1. Jakupič (H.) 12.825 m, 2. Cimperman 11.70 m, 3. Corradi-ni 11.105 m (oba Pr.). MET DISKA (3 tekm.): 1. Gašpar 34 51 m, 2. Spahič 33.805 m (oba Ask), 3. Slamič FI. (Pr.> 33.325 m. MET KLADIVA (2 tekm.): 1. Gašpai (Ask) 31.395 m, 2. Slamič H. (Pr.) 27.195 m. ASK Primarje s SK Ilirija Na igrišču ASK Primorja se vrši v nedeljo, to je 10. oktobra nogometna tekma me i našima največjima nogometnima rivalima ASK Primorjem in SK Ilirijo. Tekma bo kolikor toliko odločila o vprašanju prvenstva Slovenije za leto 1926 — 1927, in zato ;e pač pričakovati najostrejše borbe za točke. §nnse obeh klubov po si približno enake. Primorje razpolaga trenetno s boljšim in vigranejšim napadom, zato pa se zdi Ilirija trea v ožji obrambi. Primorje, ki je zaporedoma sedaj že dvakrat porazilo Ilirijo v razmerju 1 : 0, bo skušalo tudi to pot izvoje-vati zmago, nasprotno pa bo Ilirija zastavila vse eile, da rehabilitira ta poraza in even-tuelno dokaže, da zasluzeno nosi naslov prvaka Slovenije. Za ljubljanski »derby« vlada izredno zanimanje in je zato pričakovati ogromnega obi>ka. Dopoldne se srečata rezervi obeh moštev. Chicago: Sparta (Praga) — All Stars 1 : 0 (1 : 0). — Medmestna rokoborbna tekma Mari bor — Ljubljana. Začetkom novembra se bo vršila medmestna rokoborbna tekma Ljubljana — Maribor. Ljubljanski rokoborci so pri letošnjem državnem tekmovanju dosegli lepe rezultate, pa tudi Mariborčani imajo par izvrstnih borcev, tako da bo ta tekma vfekakor zanimiva. Rokoborbna sekcija ma- riborskega TSK Merkurja, ki najbolj goji to športno panogo, se že pridno pripravlja na to srečanje. Training vodi znani mariborski borec g. Arzenšek, ki bo tudi sam nastopil v mariborski vrsti. Podrobneje bomo Se pra-očasno poročali E N A VI CE v t.ene, vo n ™«~ itd. fino maco in volneno M zke cene. ve ik Izbira samo Pn nizki ceni" GN. 2ARGI Ljubljana, Sv Peti3 cesta 6 mca KOLEDAR. Danes: »reda 6. oktobra l&Iü; katoličani: Bruno; pravoslavni: 23. septembra. Zateče Jov. Krst. mu^Üuiaui: 2S. rebi-ul-cvel~ 1345; židje: 28. tiSri 5687. Jutri: četrtek 7. oktobra 1926; katoličani: Justina: pravoslnvni: 24. septembra, Si-mo:i i Tekia; muslimani: 29. rebi-u!-evela 134^; židje: 29. turi 5687. DANAŠNJE RRIREDirVE. Kino Malica: >XičeuK. Ljubljaii-s; dvor: t^aJon Madame Kemp<. Kino Ideal: >Q\x-kas- Pat in Paterhon<. de2lrne LEKARNE. Daa«*?: Bobine, Rimska ce«rta: Lev*te%. Re*n*'\a cesta. Jutri: Piči oli. Dunajska ce?ta; BakarčiJF. Karlovska cesta. SoTnce zaide danes ob 17.88, vzi )c jutri ob 'Jj04 in zaide ob 17.81. M^see zaide dane3 ob 17.49, vzide jutri ob 6.15 in zaide ob 18.11. Prosve ta Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani. Drama. Torek, 5. oktobre: Zaprto. Sreda, 6. oktobra: Dr. Knock ali Triumf medicine. Satirična t ometi: v. Premi« jera. Red E. Četrtek, 7. oktobra: Hlapci Red C. Petek, 9. oktobra: DrugI breg. Drama. lz>. Opera. Začetek ob pol 20. zvečer. Penek, 8. oktobra: Othelo. Premiera. I z v. — Tenorist g. Mirko Jelačtn, gost v naši operi. V nedeljo dne 10. t. m. ob pol osmih zvečer se poje v naši operi Smetanova »Prodana nevesta«, v kateri poje vlogo Janka Ljubljančan tenorist g. Mirko Jela-čin. Opera sama je nanovo inscenirana v režiji g. KnJttla. Predstava se vrši kot izven ter je začetek ob pol 8. zvečer. Pred-rrodaja vstopnic v operi. — Danes v četrtek 7. oktobra je v drami prva repriza Cankarjeve drame »Hlapci*, ki je pri prvi letoSnji vprizoritvl v režiji s- SkrbinSka tako Izvrstno uspela. Zasedba ista kakor prt prvi predstavi. Predstava se vrši za abonente reda E. — Prihodnja dramska premijera se vrši kot izven predstava v soboto dne 9. t. m. in sicer se vprizori najboljše delu če? ega dramatika Huberta »Drugi breg«, ki je knelo v Pragi naravnost kolosalen uspeh. Vsebina drame se naslanja na politično oz^^.e, odigrava se tragedija med očetom in sinom. Očeta Igra v Ljubljani & U;var. v vlogi sina pa nastopi prvič v eni klavni!; vlog na našem dramskem odru ü. .Lm. Režijo vodi g. Skrblnšek. — Za otvoritveno predstavo sezoni-1926-27 v ljubljanski operi je naštudiral naš operni ansa/nM znamenito Verdijevo opero rOthello«. Delo je pod vodstvom kapeini-ka Neffata popolnoma nanovo naštudirano, insceniral pa je opero višji režiser gospoJ Zdenko Knittl tudi s popolnoma novimi dekoracijami, katere je izdelal mojster g. Vaclav SJcruäny. Posamezne vloge v Ki operi so sledeče zasedene: vlogo zamorca Othella poje g. Knittl. Njegovo ženo Dcsde-meno bodeta peli menjaje ga. Lovš.^ov • hi ga. Žaludova. Poročnika Jaga poje ff. II")-Iodkov poslanca beneške republike Ludo-vika S- Rumpelj, Emilijo, Jagovo ženo, gdčna. Potnčkova, Roderiga, beneškega plemiča g. MohoriČ, stotnika Cassro menjaje gg Banovec in Kovač, Montana gospod Janko, oziroma g. Mitrovič. Glasnik ie g. Perko. Premijera te opere se vrši v petek dne 8. t. m. ob pol 8. zvečer v opernem gledališču in sicer kot izven predftava. Maurice Boue: 25 M M KOS" Roman. Sledovi korakov so se v bližini hiše jedva vidno odražali iz tal in Morlon je že skoro začel obupaviti nad uspešnostjo svojega podvzatja. Toda na» krat, bilo je baš za neko hišo, zagleda v blatu odtis majhne ženske noge. Ko* raki so sprva vodili v smer proti pri* stanišču, tedajci pa so se poševno ohr? nili naravnost proti morgatskim ja= mam. Morlon jih je, sklonjen k tlom, pazHWo z sle ioval. — Glej, glej, je zamrmral od časa, govoreč bolj sebi kakor Noisyju, tu so pa naenkrat štirje odtisi čevljev, in mo* ških povrhu. Hugeta se je nahajala v družbi dveh neznancev, ki sta jo spremljqala z leve in desne. Hajdimo dalje, da vidimo, kam nas to zasledo? vanje dovede. Sledovj so ves čas vodili proti lamam. Naenkrat Morlon obstoji. — Kaj je, vpraša Noisy. — Sledovi Hugetinih stopinj so lHiDili! Noisyjevo lke preleti nasmeh. — Aha, vrnila se je! — Nemogoče, prijatelj. Ce bi se bila vrnila, bi morala najti sledove njenih stopinj v obratni smeri. — Prav imaš. — In še nekaj. Ali vidiš, da so na mestu, kjer so sledovi ženske noge izginili, tla poteptana in so odtisi moških čevljev še številnejši kakor poprej? — Vidim. In kaj sklepaš iz tega? — Sklepam, da je Hugeta do tod šla prostovoljno, iz lastnega nagiba, tu ]>a se je naenkrat iz kakršnegakoli vzroka uprla in ni hotela več dalje. Neznanci so jo tedaj s s2o dvignili in nesli seboj. A zato še ni nič izgubljenega, saj nama še ostanejo moške stopinje, ki jima lahko slediva. Prijatelip sta nadaljevala naporno zasledovanje. Morlon, ki je pozorno motril odtise čevljev, je nakrat zapazil, da se je razdalja med posameznimi stopinjami nenadoma zvečala. — Hm, hm, je dejal razmišljujoč. To pomeni, da so se neznanci spustili v tek. Deklica se je gotovo branila in kričala na pomoč... Onazil si brez dvoma, da stopam ves čas po stopinjah neznancev in tako primerjam razdaljo posameznih stopinj in dolžino korakov. Na tem mestu so postali koraki daljši, iz česar nujno sledi, da so neznanci jeli teci. Morali so se torej podvizati, kar pač ne da sklepati na čistost njihovih namenov. Tekli so za to, ker se je Hugeta upirala: konklu-zija torej, da so devojko ugrabili in odvedli seboj proti njem volji. A zakaj so jo ugrabili? V tem tiči problem. — Hugeta je prava lepotica. — Meniš, da so jo zavoljo tega ugrabili? Lepa je res, prelepa celo za kmetiško dekle. In to rrri ie baš dalo misliti, da... — Da? — Pozneje o tem. dragi prijatelj, pozneje ti bom govoril o svojih slutnjah. Zdaj ni časa za govoričenje. Naprej! Prijatelja sta dospela do bresra ob vhoduv jamo. Morlon je postal. — Glej. je dejal in pokazal Noisv-ju na strmo skalo, ki se je vzpenjala iznad obrežja, sledov ie sedaj konec, privedli so naju v morje. — Kako jim bova poslej sledila? Zemlji že ohrani sledove stopinj, a voda?... — Evo, tu je količek, ki sTuži čolnarjem, da privežejo svoje barke. Ni- kega dvoma ni več: najini neznanci so se tod vkrcali v Čoln. — Kako pa sedaj? Saj ne veva, kam so se obrnili. — Stvar ni tako zamotana, kakor se vidi na prvi pogled. Voda res ne ohrani sledov ljudi, ki gredo preko nje. Zato pa nama ostanejo indici, ki ne morejo varati. Ce bi bili napadalci hoteli odvesti Hugeto iz dežele, bi se bili usmerili proti pristanišču. Ker pa so se namerili proti jamam, sledi, da so imeli tam opravka. — Pojdiva torej tudi midva tja! — Nemogoče, prijatelj, če hoče-va d o jam, morava imeti čoln. V tej pozni uri pa ga ne dobiva nikjer. Odloživa najino zasledovanje na jutri zjutraj. — Jutri! vzklikne Noisy s slabo prikritim vznemirjenjem v srlasu. Ali se ne bojiš, da utegne biti jutri že prepozno? — Ne boj se. prijatelj, odvrne po-mirjoče Morlon. Če bi bilo neznancem do Hugetinesa življenja, meflišli, da bi si bili dali toliko truda, da jo zvabilo iz hiše in potem odvedejo seboj? Hugeta jim služi, verjemi mi. le kot talec, in talec je slehernemu človeku, tudi razbojniku svet. — O, da so tvoje besede resnične! —Veruj mi. dragi Noisy, da drugače biti ne more. V ostalem pa je že pozno, oziroma zgodaj, ker sva že v jutru, in je dobro, da se obrneva domov. V nekaj urah, ko posije jo prvi solnčnj žarki, se vrneva in bova nadaljevala zapoČeto delo. — Mene je že groza te neprestane tajinstvenosti in večnih zasonetk. — Ne, prijatelj, motiš se! Tajin-stvenost je v bistvu le ena in ena je zagonetka, toda razodeva se nam pod različnimi podobami. In zakon narave je tak, da se slednjič mora razgaliti sleherna skrivno^:. Dokaz: tebi se zdi. da se skrivnost izmika — v resnic i nama še nikdar ni bila tako blizu: dr se problem od dne do dne bolj kom plicira — pa se nasprotno bolj in bol jasni. Ne razumeš? Vrniva se dr> mov, jutri pa hočeva nadaljevati s po izvedbami v tnorgaiskih jamah! VITEZ Z ŽELEZNO ROKO (Götz von Berlichingen) Monumentalno filmsko delo. Isti igralci kot v velefilmu «Carlos in Elizabeta*. PRIDE! PRIDE! Stev. 227 •SLOVENSKI NAROD» dne 7. oktobra 1926. Straši & Dnevne vesti. i L/ubt/am. a ne 6. oktobra 1920. — Odhod kralja in kraljice v Beograd. >PoiitLkac javlja, da zapustita kralj in kraljica v Četrtek 7. oktobra Bled in ?e vrneta direktno v Beograd. — Spomenik kralju Petru v Otoka. Po dolgih prerekanjih in mučnih incidentih &> Sokoli iz Otočca v nedeljo odkrili spomenik kralju Petru Osvoboditelju. Doprsni kip stoji na piramidi, kjer je stal do prevrata kip tesarja Franca Jožefa. Svečanega odkritja se je udeležil tudi kraljev zastopnik polkovnik Stamenkovič. — Odhod našega poslanika iz Prage. V nedeljo 3. t m. zvečer je odpotoval iz Prage v Varšavo dosedanji jugoslovenski poslanik Ljubomir N e š i č. Na kolodvoru so se poslovili od njega številni prijatelji in vsi diplomatični zastopniki tujih držav. Osobje iugoslovenskesa poslaništva in generalnega konzulata je prišlo na kolodvor korporativno. V imenu češkoslovaškega zunanjega ministrstva so se poslovili od našega poslanika polnomočni minister dr. Gir-sa, min. svetnik Rejholec in šef kabineta dr. Skalicky. Slovo je bilo zelo pri: rčno. Bilo je dokaz, kako priljubljen je tu naš poslanik v praški javnosti. Njegov odhod pomeni težak udarec za jugoslovensko kolonijo v Pragi, ki je imela v osebi g. Nešiča vedno zanesljivo oporo. — Trboveljska za poplavljence. Trboveljska premogokopna družba je nakazala ljubljanskemu oblastnemu odboru Rdečega križa znesek 30.000 Din v korist poplav-IJencem. Družbino vodstvo je s tem pokazalo bvoje veliko sočustvovanje z nesrečnimi Žrtvami elementarnih katastrof in globoko umevanje domo rodnih dolžnosti. Ž al i bog eo ostale naše gospodarske korporacije pokazale, da so šle vse grozne novice preteklega tedna mimo njih gluhih ušes in zaprtih src. Trboveljska premogokopua družba naj sluzi vsem za vzgled, — zakrknjeni naj si pa zapomnijo, da Še ni vseh dni konec. — Ponovno odlikovanje don Bulica. O priliki SOletnice znanega jugoslovenskega arheologa dona Bulica je poslal kralj slav-IJencu brzojavno čestitko, v kateri mu obenem sporoča, da ga odlSkujc z redom sv. Save I. stopnje. — S i o venec — odvetnik v Pragi. Pred meseci je otvoril v Pragi odvetniško pisarno na5 rojak J. TJ. dr. Jirl K o r e n t, znan kot izredno simpatičen in agilen mož ter velik prijatelj Cehov. G. dr. Korentu želimo v novi domovini obilo uspeha. Naslov njegove odvetniške pisarne je: Pni ha XII., Vinohra-dy. U divadla 5. 6. — Davek za poplavljence in kinopod-jetja. Kakor znano, je vlada o priliki katastrofalnih poplav v Vojvodini uvedla na ki-novstopnice poseben davek, kar je izzvalo pri podjetnikih veliko ogorčenje. Po dolgotrajnih pogajanjin ie prišlo sedaj do sporazuma v tem zmislu, da bodo vsa kino -podejtja v času od 1. oktobra do 1. julija p. I. prirejala mesečno 3 do 4 predstave, kojih izkupiček je namenjen fondu za podporo poplavljencem. — Poštne takse bodo povišane samo za mesec dni. Ministrstvo pošte in brzojava je ua podlagi pooblastila ministrskega sveta sklenilo zvišati poštne takse z-\ dobo treh mesecev. Dohodki od zvišanih tak3 se bodo porabili za poplavljence. Ker pa se je pozneje izkazalo, da škoda v poplavljenih krajih ni tako velika, kakor se je prvotno mislilo, je ministrstvo pošte odredilo, da se ta rek skrajša, in sicer od 1. do SO. novembra. — Znižanje taks za poštne pakete. Minister pošte in brzojava je odredil, da se s 1. novembra znižajo takse na poštne pakete. Znižanje bo znašalo povprečno 20 odstotkov. Glede na stabilizacijo dinarja f*e bo pri pošiljanju paketov v inozemstvo računalo kot ekvivalent za en zlati dinar 12 papirnatih dinarjev. — Dopolnilni učiteljski izpiti. Koncem septembra eo se vr§Ili v Beogradu dopolnilni učiteljski izpiti, h katerim se je priglasilo 252 kandidatov, od teh 120 Rusov in 63 žen?k. Izpit je napravilo 140 kandidatov. _ Protest jugoslovenskih veterinarjev. Na zadnji 9eji uprave Jugoslovenskega veterinarskega udruženja je bila sprejeta resolucija, v kateri veterinarji zahtevajo, naj cUradui list« objavlja besedilo pogodbe, ki je bila sklenjena med Jugoslavijo in Avstrijo 5. septembra 1925. Pogodba ureja promet živine med obema državama. _ Kongres jugo9lovenskih zionistor se vrši v dneh 17., 18. in 19. oktobra v Zagrebu. Kongresa se udeleži tudi član eksekuti-ve svetovne zionistične organizacije v Londonu, šef oddelka za propngando in organi-zatorična vprašanja, Feliks Rosenblüth. 0 priliki kongresa se vrše tudi razne prireditve. Prometno ministrstvo je dovolilo udeležencem tega kongresa polovično vožnjo. — Disciplinarna sodišča *a učitelje. Izvršni odbor UJU je na eni svojih zadnjih sej razpravljal o disciplinarnih 6odiščih za uči-teljstvo. UJU bo podvzelo pri prosvetnem ministrstvu potrebne korake, da se čim prej izvedejo določbe o teh sodiščih. Po mnenju odbora so za učiteljstvo kompetentna v prvi instanci disciplinarna sodišča pri velikem županu, v drugi in zadnji instanci pa pri prometnem ministrstvu, ne pa kakor se Je do sedaj prakticiralo, kazensko-pravni odsek prosvetnega ministrstva. — Kongres jugoslovenskega lovskega Saveza. Minuto nedeljo se je vršil v Splitu kongres jugoslovenskega lovskega Saveza, katerega so se udeležili zastopniki vseh levskih društev v državi. Najštevilnejše so bila zastopana mesta Beograd, Zagreb, Ljubljana, Novi Sad, Sarajevo in razna dalmatinska mesta. V nedeljo zjutraj se je vršil na Marjanu velik lov, opoldne pa je bil prirejen udeležencem na čast banket Kongres je razpravljal o raznih važnih lovskih vprašanjih, o Izenačenju lovskih zakonov ter o drugih aktualnih zadevah. Pri volitvah je bil ponovno izvoljen za predsednika bivši finančni minister dr. M. StojadmoviC, za podpredsednika dr. ZorlCW In ra tajnika g. Koprlvnik. — Pomanjkanje vagonov za drva. V vseh ž^ezniakih direkcijah vlada veliko p>-manjkanje vagonov za drva. Prizadeti izvoznica rji so zahtevali od prometnega ministrstva, naj se energično zavzame za to, da dobe za jesensko sezono trgovci z drvmi in kurivom na razpolago dovolj vagonov, ker bi bila ta panoga našega izvoza občutno oškodovana. — Koliko je Slovencev na Koroškem? Pod tem naslovom je Jugoslovenska Matica izdala knjižico, ki je naprodaj v vseh ljubljanskih knjigarnah In pri Jugoslovenski Matici v Ljubljani, Šelenburgova ulica 7-IL Cena D 7. Podrobnosti priobčimo jutri. — Opustitev detajlne prodajalne Državne zaloge šolskih knjig In učiL Od prosvetnega ministrstva imenovani upravni odbor Državne zaloge šolskih knjig In učil se je na seji 4. t. m. konstituiral ter začel z reorganizacijo zaloge v smislu tozadevnega, od prosvetnega ministrstva izdanega pravilnika Državna zaloga šolskih knjig se bo pečala samo z zalaganjem šolskih knjig ter njih oddajo na debelo- V zvezi s tem je upravni odbor v tej seji sklenil, da opusti detajlno prodajalno v Ljubljani, Gradišče. — Se o nedeljskem potresu. Profesor Belar nam piše: V popolnitev poročila z dne 3. oktobra 1926 naj še pristavimo, da je ognjišče tega svetovnega potresa bržčas v Tihem morju iskati tedaj v daljini kakih 13.000 km. V času bilježenja se je ravno bobenc pri seizmografu izmenjaval. Nimamo še do sedaj tu na observatoriju tako močnega, orjaškega zaznamovanja Iz tako velike dal lave. — Med kolesi Orijent-ekspreša, Orijent-ek^pres je imel že Iru^iČ originalnega potnika, ki je hotel potovati brezplačno. Letošnjo zimo se je vozil iz Pariza proti Carigradu med kolesi O. E. neki ruski emigrant, zdaj pa poročajo o nekem Bolgaru, ki so ga našli pod vagonom O. E. na mostu pri Udi-nah. Mož je hotel potovati iz Pariza v Sofijo. Ker ni imel denarja, je zlezel med kolesa i ii srečno dospel v Udi ne Ko so era potegnili iz skrivališča, je bil ves prepaden, umazan in utrujen. — Tragične smrti ie končal te dni upokojeni davčni uradnik (rorinŠek iz Celja. Moža so pogrešali že osem dni, sedaj pa so ga našli obešenega v gozdu pri Šmartnem v Rožni dolini. — Obvestilo. Star sem 40 let, bil sem vedno pristai SLS ter z današnjim dnem slovesno izjavljam, da izstopim iz stranke SLS ter ne bom nikdar pristopil več k nobeni stranki, pač pa bodem čuval strogo ter nepristransko nadziral interese vseh državljanov, v kolikor ne bodo iste v dobrobit celokupnemu človečanstvu naše države Jugoslavije — Dragotin Korošec, oblastveno preizkušeni zidarski mojster in stavbeni podjetnik. — Gorenje Štev. 7. Rečica ob Paki. 905 — Družba sv. Cirila In Metoda v Ljubljani je prejela meseca septembra 1926 sledeče prispevke I. Podružnice: Kranj ž. 811 Din, Petrovče im Din, Črnomelj ž. 500 Din, Celje m. 4SI Din, Trbovlje ž. 200 Din, Rogaška Slatina 4520 Din, Ljubljana: mestna ženska, 55 Din, šentpeterska ž. 70 dinarjev; skupaj 7217 Din. — TT. Nabiralniki: Šolsko vodstvo Ižakovci 52.80 Din. Ur. J. Hrašovec, Celje. 30 Din; skupaj Din 82.50. — III. Obrambni sklad: Ivan Ušiakar, Sevnica, 600 Din, Ciril Pet-rovec, Ljubljana, 100 Din, Matko Kante, Ljubljana, 100 Din; skupaj 800 Din. — IV. Razni prispevki: Marija Rupnikova, Kamnik, 100 Din; Anton in Drago Seliškar, Ljublana, 16 Din: dr. I. Letnar, Ljubljana, 100 Din. J. Potočnik. Ljubljana, 25 Din; skupaj 241 Din. — Vsota vseh prispevkov S360.50 Din. Iz Ljubljane —lj Not komisar uu magistratu. Kakor nam poročajo iz Beograda, je minister notranjih zadev z o žiro in na bližnje občinske volitve odredil, da se vodstvo mestnih poslov poveri nevtralni o3ebi kot komisarju. .Na to mesto oo postavljen uradnik velikega županstva, in sicer, kakor čujemo, vL svetnik Anton Mencinger. Novi komisar bo imel nalogo, da stori potrebne korake za provedbo občinskih volitev. Med tem bo vodil svoje posle e pomočjo posebnega sosveta. —]i Slavnostna matineja v kinu »Matica«. Jutri, v četrtek, ob 11. dopoldne se bo vršila v dvorani kina »Matica« slavnostna akademija, pri kateri se bo predvajal film »Češkoslovaška armada«. Film kaže tehiüoni napredek in moderno oborožitev vseh edinic češkoslovaške armade in je torej ne le zanimiv, marveč tudi poučen. V močni, dobro organizirani in z najmodernejšimi tebnič. sredstvi opremljeni armadi bratskega češkoslovaškega naroda imamo Jugosloveni zanesljivo oporo, ki nam lahko vsak hip priskoči na pomoC. Zato je tem večjega pomena, da se vsaj približno seznanimo z organizacijo In oborožitvijo češkoslovaške armade. In bas to je namen filma »Češkoslovaška armada«, kj se bo predvajal v kinu »Matica« od četrtka dalje. Opozarjamo našo javnost na ta film in upamo, da bo Ljubljana tudi znala ceniti vlogo, ki Jo igra češkoslovaška armada posredno tudi v razvoju in napredku naše države. _jj Plesni krotek »Tabor« otvori v nedeljo 10. t. m. ob & zvečer v dvorani Kaline tvoje redne plesne vaje • sodelovanjem orkestra. Plesne vaje se bodo vršile redno vsako nedeljo ob 8. zvečer ter so namenjene za Članstvo vseh ljubljanskih aokolskih društev In po njih vpeljane goste. Prijave za plesne vaje sprejema Narodna knjigarna, Stritarjeva ulica fit. 2 nasproti magistrata do sobote 0. t. m. do 5. popoldne na dan otvoritve pa pri blagajni. Prispevek običajen. — Odbor. 1821 —lj Koncert Glasbene Matice, na katerem sodelujejo soHstl Lovšetova, Be-tetto, Hičič to Rljavec, je vsled zaposlenosti g. IličJča v Beogradu preložen za kratek čas. Natančni datum javimo pravočasno. —lj Slov. zdravniško društvo v LJubljani Ima svoj Izredni občni zbor dne 20. oktobra ob 30. uri v mali dvorani Zvezde. Dnevni red: 1. Dokjötev kandidatov za zdravniško zbornico. 2. Slučajnosti. K obilni udeležbi vabi odbor. —1] Plesno šolo otvori Olepševalno društvo v Rožni dolini v nedeljo dne 10. t m. v salonu restavracije na StreliSču pod Rožnikom. Začetek ob 3. uri popoldne. —lj Kolo jugoslovenskih sester v Ljubljani bo imelo redno odborovo sejo v četr-lek 7. oktobra ob 16. Udeležba odbornie dolžnosti 907-n —lj Pollclfeka kronika. Tekom včerajšnjega dne so prispele na policijo sledeče ovadbe: 1 radi nevarne grožnje, 1 radi nedostojnega vedenja, 1 radi poškodbe tuie lastnine, 1 radi izgreda, 2 radi pretepa, 3 radi prestopka pasjega kontumaca, 1 radi telesne poškodbe, 6 radi prestopka cestno-poicijskega reda. —lj Splašen konj. Na Emonski cesti se je v torek zjutraj splašil konj posestnice Marije Šurik z Iga. Konj je z vozom vred zdrvel po Emonski cesti, zavil na Cojzovo cesto, v Trubarjevo ulico, kjer se je voz zadel ob rob pločnika. Konja, ki le drvel dalje, so nato ustavili. Posestnica šurikova je med divjo vožnjo padla z voza, a je k sreči ostala nepoškodovana. Voz je precej razbit. — Pri prehlajenju, nahodu, vnetju vra-.tu, živčnih bolečinah, trganju po udih ravnamo prav, akö s pol kupice prirodne gren-Čice »Franz - Josef« skrbimo za vsakdanje izpraznjenje črevesa. Po sodbi vseučiliških klinik se voda »Franz - Josef« odlikuje z zanesljivim učinkom ob prijetni porabi. 132 !z Celja —c Tedenski izkaz mestne klavnice. V tednu od 27. septembra do 3. oktobra se je zaklalo: 4 konje, 23 volov, 20 krav, 11 telic. 61 telet in 34 svinj. — Uvozilo se je: 307 kg govedine, 1230 k s reletine in S90 kg svinjine. —c Velik požar. V ponedeljek okrog pol 20. ure zvečer je naznanil strel z Miklavževega hriba ogenj v daljni i celjski okolici. V smerj proti Sv. Martinu v Rožni dolini je bilo opaziti velik odsev. Nastal je požar v graščini Prešnik pri Šmartnem, katere lastnik je graščak g. Amsch. Zgorelo je celo gospodarsko poslopje, v katerem so bili združeni pod eno streho velik kozolec, hlevi ter ostali deli, služeči gospodarskim svrham. Na kraj požara so prihitele požarne brambe iz raznih krajev. Poslopja rešiti ni bilo mogoče in ie ra-zun zidovja vse zgorele, posrečilo pa se je divjajoči ogenj lokalizirati, da se ni razširil na poslopja sosedov, ki so skoraj vsa krita s slamo. Kako ]e nastal požar, še nI znano. Škoda je velika in deloma krita z zavarovalnino. —c Neutemeljene govorice. Po mestu so se raznesle govorice, da so te dni v nekem gozdu pri Šmartnem našli obešenega izginulega davčnega upravitelja v pokoju Zvoni mira Gorinšeka. Drugi zopet govore, da so ga našli utopljenega v nekem potoku blizu Šmartna. Kakor smo se informirali, ni res ne eno, ne drugo, temveč je res, da za izginulim še niso našli nikake sledi. —c Ljudsko vseučilišče. V ponedeljek zvečer se je v risalnicJ deške meščanske šole vršil občni zbor Ljudskega vseučilišča. Udeležencem občnega zbora so društveni fukcijonarji podali jedrnato poročilo o delovanju Ljudskega vseučilišča v minulem letu. Delovanje društva ie bilo, kakor razvidno Iz podanih poročil, plodonosno. Žal pa je opažati, da za to važno kulturno institucijo pada zanimanje ravno v onih krogih, ki bi Isti morali posvečati največ zanimanja Želeti je, da bi v novem letu zraslo zanimanje za to važno društvo ter da bi bila predavanja posečena v obilnejšem številu, kakor v minulem letu. Pri volitvah Je bil izvoljen novi odbor s predsednikom vladnim svetnikom g. LHekom na čelu. Novi odbor daje popolno garancijo, da bo društvo tudi v bodočem šolskem letu krepko delovalo. Iz Maribora —m Kostanjarjl na mariborskih ulicah. Te dni so se pojavili na mariborskih ulicah prvi kostanjarji. Prejšnje čase so navadno prodajali In na glas ponujali italijanske ma-rone, po vojni pa so se ljudje navadili ceniti domač kostanj. Mnogo železničarskih družin Ima pri tem dober zaslužek. Poslužujoč se cenene vožnje na železnici, hodijo v oddaljenejšo okolico, kjer pokupilo kostanje, bodisi že nabrane ali pa pravico pobiranja v gozdnih kompleksih (a jih prinašajo v mesto, kjer imajo stalne odjemalce - kostanjarje. —m Neurejene razmere na obrtno - nadaljevalni Soll Na obrtno - nadaljevalni Šob* bi se Imel pričeti pouk dne 5. oktobra. Ker pa še vedno nI rešeno vprašanje, kdo bo plačeval učne moči, je bil začetek pouka odgoden. Upamo, da bo zadeva kmalu pojasnjena in da pouk na tem važnem zavodu ne bo trpel. —m Glavni dobitek loterije »Doma ubogih«* krasna enodružinska vila s štirimi ve* likimi sobami, kopamico, vrtom in vsemi drugimi pritiklinami, bo kmalu pod streho. Zidarska dela ima znana tvrdka Accetto !n DEAL- Čisto, blago in izredno parfumiranc*. drug. Cim bo hišica gotova, se bo vršila že davno napovedana loterija. Kdor še nima stecke, naj si jo pravočasno nabavi. Dobe se v vseh trafikah. —»m Razstava in sejem plemenske pe-rutuine. V soboto bo otvorjena v gostilni Birtič pri klavnic: razstava plemenske perutnine, združene s sejmom. Za razstavo vlada \ krogih perutninarjev veliko zanimanje. Udeležbo je doslej priglasilo že n::d 400 razstavljalcev, tako da bo razstava še mnogo obsežnejša kakor dosedanje. Ker je prometno ministrstvo dovolilo udeležencem polovično vožnjo na vseh železniškin progah, ie pričakovati številnega obiska. Razstava bo odprta samo dva dni in sicer v soboto in nedeljo dne 9. in 10. t. in. — in Sprememba pri borzi dela v Mariboru. Vodstvo borze dela v Mariboru, ki jo sedaj upravlja skupno z delavsko zbornico mestna občina, je prevzel te dni novinar in znani socijalni delavec g. Rudolf Golouh, k: se je nedavno preselil iz Ljubljane v Maribor. Dosedanji vodja borze dela v Mariboru g. Valentin Komavli prevzame vodstvo novoustanovljene borze dela v Celju. Mariborska borza dela je dobila v osebi g. Golouha resnega in agilnega vodjo, ki bo gotovo kos svoji nalogi. "Tospodnršttfo- Intervencija Gremija trgovcev Gremij trgovcev v Ljubljani je z ozirom na občutno po.nanjkanje vagonov v Sloveniji posredoval brzojavnim potom pri ministru saobračaja. generalni direkciji ter pri posanleznili poslanskih klubih, da se čim-preje nakaže Sloveniji čimveč odprtih vagonov za prevoz lesa in premoga. Ker so dosedanje Intervencije ostale brezuspešne, je Gremij opozoril merodajne faktorje na nevarnost, ki grozi vsled pomanjkanja vagonov osobito lesni in premogovni industriji in jih zaprosil z ozirom na predstoječo izvozno sezono nujne odpomoči. Upamo, da bodo merodajnl činitelji uvideli resnost položaja in ukrenili vse potrebno, da se Sloveniji nakaže zadostno Število vagonov, nasprotno se je bati, da nastane baš v največji sezoni izvoza popo-len zastoj, kateri bi imel nedogledne posledice za izvoznike. Dolžnost poslancev je, da zastavijo vse sile, da se položaj v najkrajšem času izboljša ter reši naše gospodarske kroge preteče nevarnosti. Sladkorni trg Čvrsta tendenca je trajala do srede preteklega tedna, na kar se je pojavila tendenca neznantne pocenitve. Največ je pridobilo prompt blago in bližnji termini, ker so so začele rafinerije zalagati z blagom. Dnevni promet Je znašal na newyorSkl borzi 58 — 77.000 ton in šele koncem tedna se je omejil na 44.000 ton. Ker so cene zadnji mesec znatno poskočile, se opaža na trgu opreznost. VerižniStvo in solidna trgovina skušata zdaj ugnali bodoči razvoj cen ter usmeriti po njem svoje kupčije. Cene na newvorskem trgu so se razvijale pretekli teden kakor sledi: Kubansko prompt blago ocarinjeno je notiralo 27. septembra 4 55, 28. septembra 4.65 in 2. oktobra 4.65. Terminako za de- cember 2.S6, 2.90 in 2.87 — 2.88, za januar 2.88, 2.91 in 2.83, za april 2.80, 2.82 in 2.82. za maj 2.87, 2.C0 in 2.89, za julij 2.95, 2.08 in 2.98, za september 3.03, S.Oö in 3.04. Zelo dobro vpliva na trg dejstvo, da so kubanske zaloge zelo hitro likvidirajo. D >-voz v pristanišču je še neznaten (zadnji leden 33.000 ton proti 55.000 lani), dočim je izvoz razmeroma velik (109.000 ton proti 103.000 lani) tako, da so 6e zaloge zmanjšale na 676.000 ton in so samo za spoznanje večje kot lani. V Evropi se je slutjstika tudi spremenila tako, da bi cene sladkorja lahko poskočilo, vendar pa ni pričakovati, da bi cene tako naglo skakale, kakor so prejšnje tedne. Dr. O. Licht je objavil svojo prvo cenitev, po kateri bo znašal letošnji prebitek sladkorne pr^ dukcije v Evropi 131.000 ton. V Nemčiji *e obeta zelo dobra sladkorna letina. Pač pa 80 izgledi na Češkoslovaškem slabi. Tudi v Rusiji bo letos manjši pridelek kot lani. 21a poediue države navaja Licht sledeče količine v tisočih ton: Nemčija letos 1800, lani 1595, C SR leto» 1200, lani 14S8, Avstrija letos 80, lani 78, Madžarska letos 185, lani 166, Francija letos 700, lani 747, Belgija letos 285, lani 332, Ilolandska let03 800, lani 307, Danska letos 150, lani 1S2, Švedska letos 80, lani 306, Poljska letos 600, lani 5^ , Italija letos 270, lani 1S2, Španija letos 3ü<>. lani 250, Rusija letos 1000, lani 1060, ostale dritave letos 440, lani 800, vsa Evropa skupaj letos 7340, lani 7471. Znaten bo bajo primanjkljaj sladkorne produkcije na Javi, ki bo znašala letos 1,972.000 ton, dočlm je znašala lani 2,278.000 ton. —g Trgovinski odnosa ji med Češkoslovaško m Jugoslavijo. Najvažnejše mesto v naši zunanji trgovini zavzema poleg Avstrije in Italije Češkoslovaška. Glasom statističnih podatkov je znašal naš uvoz iz Češkoslovaške leta 1922. 1.277,947.419 Din (t. j. 19.84% našega celokupnega uvoza), leta 1923. 1.537,500.361 Din (18.51%), leta 1924. 1.694,7S0.340 Din (20.07^), leta 1925. 1.558,346.101 Din (17.S1%). V istem rar-doblu je znašal naš izvoz v češkoslovaško in sicer leta 1922. 229,264.853 Din (18.11%), leta 1923. 629,115.397 Din (7.82%), leta 1924. 943,747.123 Din (9.89%) m 1. 1925. 834 milijonov 339.063 Din (9.37?*). Kakor je razvidno iz te statistike, je naš uvoz lz Češkoslovaške v zadnjih letih za polovico večji od izvoza. —g Dragoceni lOdmarskl bankovci. Nabavka lOdinarskih bankovcev v Ameriki je stala našo Narodno banko 70 milijonov dinarlev. Za to vsoto bi bila Narodna banka lahko kupila zemljišče, sezidala modelno poslopje in opremila najmodernejšo tiskarno, ki bi bila natisnila isto količino bankovcev. Toda pri nas je že navada, da poslujejo posebne komrslje, ki rade potu-Jejo v inozemstvo ... —g Dunajska podružnica »Slavenske banke«. Dunajsko trgovsko sodišče ie po zaslišanju upnikov pristalo na 50% prisilil-poravnavo dunajske podružnice »Slaven-ske banke«. —g Prve posledice jeklenega trusia. »L* Uslne«, strokovni list, poroča, da je novi jekleni trust sklenil povišati cene jek' . od 5.06 na 5.15 funtov. —Z Glavna letna skupščina zagrebško borze za blago in vrednote se vrši dne 23. oktobra v borzni dvorani. Na dnevnem redu je tudi sprememba pravil. rt >4.rüü «SLO V E N S K i N A K O D, dne 7. oktobra 1926. f v 2)t To in ono r Razbojniki napadli drezino V petek dopoldne so se odpeljali trije člani odbora za vzdrževanje proge z motorno drezino iz Zvolene proti Šahu na Češkoslovaškem. Hoteli so Izplačati progovnim delavcem plače. Ko so se odpeljali s postaje BHešovce-Sa-sa, so naenkrat opazili, da leži na progi kup kamenja. Zato je Šofer drezino ustavil. Ko so pa hoteli uradniki stopiti z drezine in odmetati kamenje, so skočili z nasipa maskirani razbojniki in začeli streljati. Inž. Hreblaya so zadeli Štirje streli, dva v desno nogo, dva pa v trebuh. Samo hladnokrvnosti šoferja Luptaka se je zahvaliti, da razbojniki niso dobili za-željenega plena. Šofer je namreč z osta lima dvema uradnikoma odmetal ka m en je tako, da je drezina lahko nadaljevala vožnjo. Z največjo brzino«so st odpeljali do bližnje postaje, kjer so prijavili napad orožništvu. Potem so pokli- \ cali zdravnika, ki je za silo obvezal tež- j ko ranjenega inženirja, ki so ga odpeljali do postaje Šah, kjer je v bolnici kmalu podlegel ranam. Razbojnikom je dišal denar, ki so ga imeli železniški organi seboj. Orožništvo je poklicalo na pomoč vojaštvo in začelo iskati razbojnike v bližnjih gorah. Tri tolovaje so že v soboto aretirali. je nekaj dni kasneje v Aix*lex*Bains, kjer se je pojavil kot častnik, trikrat prodal po 23.000 frankov. V letovišču je osušil več magnatov za 100.000 fran* kov in ko so mu postala tla prevroča, je izginil, popreje pa je v igralnici več gospodov ol-jšal za listnice. Pri zaslišanju je navihanec priznal, da ima v Parizu tri hiše in avto. Pod čigavim imenom so hiše vknjižene, ni hotel povedati. Sodniku je tudi pripom* nilf da stavi ena proti tisoč, da bo sedel v zaporu največ osem dni. Vodiška lohanca v ameriški izdaji in zimo, damskc plašče po meri izvršuje in dobavi a zanje najlepše blago Drago Schwab. Ljublana. Karijera premetenega pustolovca V Lyonu je bil te dni prijet eden najbolj prebrisanih pustolovcev in sle* parjev Francije, Geor* Remes, kate* rega so vse kriminalne oblasti že več let zasledovale. Georg Remes, kačji človek, je bil mož tisočih obrazov. — Menda ni poklica ali stanu, čigar vloge ne bi igral. Mož zelo spominja na zna* neancozinja «Sunday Ekspress» poroča iz Pari* za, da se hoče v Ameriki živeča zna* menita francoska igralka Ana Code* sova na pet let odreči klobukom in svis lenim nogavicam, da bi prispevala s temi prihranki v fond za sanacijo fran* coskega franka. Ta vest je vzbudila v Parizu splošno odobravanje in navdu* šenje. Neki pisatelj predlaga, naj slede njenemu vzgledu tudi druge Francozi* nje in naj žrtvujejo narodnemu fondu za sanacijo franka dragulje, barvila, puder in razne druge toaletne potreb* ščine. Znana feministka madame Laparce* ne pa ni zadovoljna s požrtvovalnostjo igralke, češ da je njen na vide- pleme* niti čin v bistvu samo lov za senzacija* mi. Ne vem, pravi madame Laparcerie, je*li v Franciji sploh kaka ženska, ki bi žrtvovala svojo zunanjost samo za; to, da reši frank. Raje pojdemo z lopa* tami in krampi v rove, kakor pa da bi žrtvovale svoje klobuke, svilene noga* vice, barvila in puder. Francozinja je sicer junakinja, vendar pa njeno juna* štvo ne gre tako daleč, da bi žrtvovala domovini najdražje, kar ima. Mickiewiczev spomenik v Parizu Poljska kolonija v Parizu se pripravlja na odkritje spomenika Adamu Mi-ckiewiezu. Veliki poljski pesnik je bil med številnimi emigranti, ki so živeli po izjalovljeni revoluciji 1. 1863 v Parizu. Pariška občina je dovolila Poljakom postaviti Mickiewiczev spomenik, ki ga je izdelal francoski kipar Bourdelle. S pripravami Poljaki niso imeli posebnih preglavic, pač pa je težko najti prime-* ren prostor. Prvotno so hoteii postaviti spomenik na trgu Edmonda Rostanda v latinskem okraju. S tem so se strinjali Poljaki in avtor. Toda 3ourdeIle je izklesal spomenik v takem stilu, da ga na omenjeni trg ne morejo postaviti. Kip je namreč ogromen, trg pa majhen. Naposled so se odločili za trg Alma. Pa tudi tu Poljaki niso imeli sreče. Bourdelle je namreč poklonil Parizu svoj kip Francija, ki j. stal lani ob vhodu na razstavo dekorativnih umetnosti. In ta .-'.p je postavila pariška občina na trgu -\lma tako. du za Mickiewicza ni več prostora. Zdaj iščejo Poijaki primeren orostor. kjer bi lahko postavili spomenik svojega buditeija. Občina jim je ponudila tako zvani univerzitetni prostor za parkom Monsouris. S tem pa zopet Poljaki niso zadovoljni, ker je prevt\ oddaljen od centra. In tako se se danes ne ve. kje bo stal Mickiewiczev sponi* nik- Elegantne zi&činke Življenje v velemestih je rad; rapidne-2a naraščaja zločinov vseh vrst zelo težko. Zločinska svoiat se je doslej rekrutirala \ . -činoma iz moških, toda v velemestih »o se sedaj pojavile tudi ženske zločinke. ki glede svoje drznosti in metod še prekašajo meške. Bas pretekli teden smo poročali o drznih banditkah, ki se pojavljajo v Nov -yorku, londonski listi pa javljajo o elegantnih, vozečih se zločinkah, ki strahujeio britansko prestoheo. Zločinske aristokratke se prav nič ne razlikujejo od elegantnih dam, šminkajo in pudrajo se ter so stalni gostje v elegantna-, damskih salonih in lokalih za lepotičenje. kjer se običajno zbrra samo ženski svet. Elegantnim zločinkam je tu posel zelo olajšan, zakaj detetivi pač nimajo pristopa v damske salone. Zločinka ima tu ugodno priliko, da se s pogovori dTugih dam sezn:r-z njihovimi domačimi razmerami. Ko dobi potrebne informacije, gre na delo. Ce le spretna, lahko pride tudi v salonu na svoj račun, kajti dame pri umivanju običajno odlože prstane in druge dragocenosti. Takim prefriganim zločinkam bi bili kos samo elegantni ženski detektivi in v Londona se zadnji Čas resno bavijo z mislijo, da ustanove ženski detektivski zbor. čigar naloga bo nadzorovanje elegantnih banditk. X Odpor proti sistemu zakona z enim otrokom na Madžarskem. V madžarskih po krajinah Transdanubije se že par let sem uveljavlja bračni sistem z enim otrokom. Ker se je to le preveč razpaslo, so se dvignili juristi komitata Tolna proti tej razvö = di ter zahtevajo izrpremembo zapuščinske* ga zakona za h rake z enim otrokom. Otrok takih staršev naj bi dobil le eno tretjino premoženja, ki mu ga zapustita oče, mati ali kdo drugi izmed sorodnikov, ostali dve tretjini bi pripadli državi. S to uredbo Ko čejo Madžari prisiliti svoje imovitejše slo* je, da se odf^ovedo sistemu enega otroka, ki je že na Francoskem povzročil težko kri* zo naraščanja prebivalstva, odnosno depo-, pulacijo dežele. 3k> Velikanski uspeh pri včerajšnji prsmijsri e dosegel prekrasni: : sko tranc ve e:" Im junaštva in ljubezni N : Ničevo: i Kolosalna režij« — Do skrajnosti napeta vsebna. - Lepi grald. — Elegantno. Razkošno — Napeto. — Velez nimtvo Sovjetski špijon Sarato. n tepa Rus na Sonja. — Boi podmornice z skrivnostno ladjo polno orožja in mu.nc.ije. — Pod mornica Atalanta In Življenje v njej na morskem dnu EUM-RUSKO-MIsNCO/IU FKH. Izven programa ■ Revija nanovejših pesov — Revita lepih ien Posneto v navtčjem evropskem var jeteju, v svetoznoznanem londonskem Pxcadilly - u reskrbte si pravočasno vstopnice, kei je interes za ta velet" lm ogromen. Predstava točno ob 4., pol 6., poi 8 In 9. url. "v C E V 0 ELITNI KINO MATICA -najuglednejši kino v Ljubljani. Siedma mtsta — 1'eieion ' 24. ERWOOD risalni stroj jo dosegel svetovni sloi 2,O09.000 strojev v prometu In rabi zastopstvo- Lud« Baraga LJUBLJANA Telef iS* Seenborgova ulica 6 ■JC-i a obit, dom jijvj in industrijo JU JI nega Najnižjo cene! kofesa * SRITZNER šivalni strop IFIi'4 lillhl!3n: r*ou'c šiva ILLliil, L} U U1' d II L: : a m umei :enja brezplačen Tudi :* obroke Zadružna hranilnica trg dos», iti tjosp -adrug« LJUBLJANA, Sv. Petra cesta štev. 19 >e priporoča Kot popolnoma varen m siguren žavoc za nalaganje denarja po najugodnejši obrestn men, bod c* vlogi os hranilne knjifice, Icakoi tudi vloge ni tekočem računu. — Zunanjim -trank a m do stavijo se na Željo postne položnice v s vrh« brezplačnega nakazila — Nadaljnje e ven tu eine 'nformacile *očnr» r nostnine nrosto - Stanovanje štiiih ali vsaj reh sob. sobe za sluz k njo, kuhnie, kooa niče in nntikttn v centmni L ubljane, v stari aH novi hiši, se 'šče za tako* aH pozneje. — Cena ne igra vtogel seveda ne pretirano Ponudbe z navedbo cene, opis sta novanja m natančnim naslovom uod cznačbo .,Snaznost/2š*or* na a: ravo Slov Naroda Poverjeni nroda;a vo «Slov. Naroda». Urejuje: Josip Zupančič. — Za .Narodno tiskarno*; Fran Jezerfck. — Za inseratnl del lista; Oton Christoi — Vsi v Ljubljani ■ 2263