nesporazumljenja. Ta ao Anglijo in Francijo, mod
Arreptanre far
am ImMHf M. !•>•. »t Um •• Aet W Odmuh of Urni* S. im.
•t apeeial rato of paotago provldcd
RNEDLI SO BESEDO, KI 80
jO DALI RUDARJEM NA POLJU MEHKEGA PREMOGA.
!■ zdaj se bojo, da Jih rudarji
primejo zaradi toga preloma.
Atlantic City, N. J. — Premogovniške podjetnike in nekatere druge kapitaliste, ki imajo stike b premogovniško industri-jo skrbi, kakšno taktiko bodo »vzeli rudarji na polju mehkega premoga, ako ne| pride do sporazuma z rudarji "na antracitnem polju do koncem t. m. Voditelji rudarjev aev^da molče. In tako ao pričeli ugibati kapitalistični dnevfliki na željo premogovniških podjetnikov in drugih kapitalistov, da se atavki 168,-000 rudarjev na antracitnem polju pridruži šo pol milijona rudarjev na polju mehkega premoga. Premogovniški podjetniki se prav dobro zavedajo, da so s svojo taktiko prelomili jscksonvill-sko pogodbo. Napravili so vanjo luknje in jo tako poškodovali, da ni več jacksonviilska pogodba. Ampak podjetniki in kapiUlisti tega ne priznajo, marveč le besedičijo, da žele vodiUlji rudarjev združiti rudarje na antracitnem polju in na polju mehkega premoga za skupno akcijo. Podjetniki upajo s takimi intri-gantnimi potezami pridobiti zase mnenje javnosti.
Mnenje rudarjev je jasno in razumljivo in se da približno povedati z besedami:.Ker so podjetji na an^itoem pol^ trgali pogajanla one 4. a' 1.1., so rudarji odvezani obljube, da rudarji na antracitnem polju podvzamejo akcijo zase, rudarji na polju mehkega premoga pa zase.
Lewis je na konyenciji treh distriktov v Scrantonu odločno povedal, obenem pa tudi opozoril ameriško ljudstvo na dejstvo, da je bila jacksonviilska pogodba od strani premogovniških podjetnikov na polju mehkega premoga tako oškrbljena, da ni več jacksonviilska pbgodba. Z drugimi besedami to pomeni, da so podjetniki jacksonvillsko pogodbo spremenili, preden je poUkel njen čas in za to ne more nihče zahtevati od rudarjev, da ne smejo stopiti v mezdno gibanje, kadar se jim čas za tako gibanje zdi ugoden.
Van A. Bittner, vrhovni organizator rudarske organizacije, je celo obvestil trgovskega Ujnika Hooverja o oškrbl/enju Jack-aonvillske pogodbe, dozdaj pa še ni prejel odgovora od njega. Obvestil je tudi delavskega Ujnika o tem in priporočil, da izraziU u-radno stališče glede Uga.
Položaj je tako jasen, da lahko vsakdo razume, kdor noče "tvari zavijati v interesu premogovniških podjetnikov. Ako postane položaj v premogov! industriji še bolj resen In mogoče "topijo v mezdno gibanje vsi rudarji, tedaj ne zadene krivda nl-fcogar drugega kot premogovnike podjetnike in kapitaliste, ki imajo stike s premogovo industrijo.
Kapitalistični listi se trudijo prikazati položaj v drugI luči, *li dejstva se vpirajo takemu
prikazevanju.
Pregled f daevnih dogodkov
Amerika.
Premogovniški podjetniki razmišljajo, kako se bodo obnašali rudarji na polju mehkega premoga, če pride do stavke 1. septembra.
Pri industrijskem sporu v Chicagu zopet igrajo pobojniki svojo vlogo.
Scott Nearing ima težave radi potnega lisU v Anglijo.
Kukluksovaka armada je imela zaslombo samo v treh državah. >
Po avetu.
Nemčija bo zahUvala nazaj iz> gubljene kolonije v Afriki.
Sporazum med angleškim in francoskim zunanjim ministrom.
Poročik z msroškf^s bOjUča.
Reakcijonarna angleška *la-da si zna pomagati z bajkami.
Pobojniki zopot v
iodostrijskom opora
NASTOPILI SO V STAVKI KROJAŠKIH DELAVCEV.
Kdo je najel pobojnik* vprašujejo organizirani krojaški delavci.	<
pa
in
™ ™ ;t
4 »
NS PODPOaNE JEONOTS
tmhir
-A ,	_______
U rodni Od h ipravalšM
......, -j gu« ■ -
pronon, Nfi
Lawadala Ava.
Offtoe al PuMUetleat 1467 So. Uvadala Ave. T.I.phooa, Rockwall 4904.
IU., petek, 14. avgusta (August 14), 1925.
aartloa 110.1. Act of Ort. S. ItlT, autkorliad oa Jan« 14. ISIS.
Taarl 7
ANGL. VLADE * PRAVI LIS
mod &B{li|o ia Fraooijo
Poročevalci za de lavah i tisk nimf persona graU pri britaki konservativni vladi. — Meaec dni je čakal Scott Nearing na pet* ' nl llat. — Poročevalci kapiU* listlčnih listov ga doke v par minutah.
Chieago, IIL (F. P.) — Fede-ralizirani tisk je pripravljal formalni protest, ker nl njegov ročevalec Scott Nearing proj vize potnega lisU za vstop v glijo, brlUka vlada je pa odnehala in Nearing je dobil v pol na gs lista. Mog..?* as jI zdela vendar malo neljuba da prično delavski listi razpra t ljati o bojlcotiranju poročevalcev delavskih listov.
1
hltrenu oklepu je pomagal
S, "^,ovo,•
Londoi, 13. avg. — Na konferenci rtfd Brlandom ln Cham-borlainoiil je včeraj prišlo do hitre ix)g«lbe. ki bo obenem "Slutila tudi kot nekak odgovor na a*mško noto glede evropekega varnostnega pakta. Danes »e Briand povrne v Pariz. Francoski zunanji minister pravi, da je a pogodbo is»jK)lnoma zadovoljen. BTiand je menda mislil, da se bodo na konferenci posvetovali glede dolgov, a angleški zu-1 ji minister je rekel, da je pravljea samo sa razmotrl-le o varnostnem paktu čijo, kar je bolj nujno, tfotarttie
čijo, je kratka in se glasi •kaj blago; sugestira, da je tUkel čas pisanja pisem Ur , se je treba lotiti posla. Bese-tfllo noU bo objavljeno, kakor-
Nearing je že pMonteim* mi0 mxm OTjmvijeno, aaaor-
doepe v Berlin in ko bo Is-
Chieago, IU. — Podjetniki prihajajo v zadrego, ako prosijo za sodnijsko prepoved ob času sporov v industriji, odkar je bil sprejet novi zakon v IUlnolsu. Sodniki zdaj zahUvajo, da se predlože dokazi, da so nastali sUvkarski izgredi, preden dovolijo sodnijsko prepoved proti sUvkovnim stražam.
Dnevniki pripovedujejo, da so bile napadene razne krojaške de-lavnice in polito blago s kislino. itifVt&et je pa Uolldja^lplittkals glavni stan Amalgamated Clothlng Workers Union in Um našla sUrem časopisju zaviU na-pestnice in samokrese. Ob času jreiskave je bilo tam 8 polovnlh odbornikov in dva šestdeset Članov organizacije krojaških delavcev. Policija je seveda lepo število Uh odgnala s sabo na po-icijo. Neki Ptfrsey de Rosa je bil spoznan, da je bil med onimi šestimi, ki so napadli krojaško delavnico Rudolph Consentina in dario Bruna in Um poškropili >lago s kislino.
Dnevniki napovedujejo akcijo veleporoU.
V glavnem sUnu organizacije Amalgamated Clothlng Workers zjavljajo, da nima organizacija prav nobenih stikov s pobojniki. Dna se bojuje le z legalnimi sredstvi za pravice delavstva in zametu je vsa nasilna sredstva. Organizacija sploh ne mara svojim članom ljudi, ki se ob času sUvk poslužijo nasilja. Ako so našli v glavnem sUnu v papir zavlU kovane napestnice ln samokrese, ni to najmanjši dokaz, da so jih tje prinesli čUnl organizacije z vednostjo organizacije. Ta najdba opravičuje sum, da so jih tje prinesli najeti pobojniki ln sicer na željo tisUga, ki je najel po-bojnlke.	j ,
Organiziranemu delavstvu v Chicagu Je znano, s kakšnim sredstvi se bojujejo sovrežn ki organiziranega delavstva. Njim nl nobeno sredstvo preumazano da obUtijo organizirano delavstvo. Organizacija bo storlls vse, kar je v njeni moči, da se izslede pravi krivci.
MKTEORJI SO PADALI V KANSASU.
k""»ss Clty, Kana. — Dr. k. G. Daviš, predsednik kansaške-»» > 'ronomičnega društva, po-da je videl dvanajst svetih bliskov v eni uri. kl so prihajali od padajočih meteorjev. Meteoritje padajo lz meteornega Ptraeidos in mogoče se bo prikazen ponavljala skozi več noči.	^^ ^^
1'obožne in brumne ženice, ka-"i ne znajo tolmačiti tega ■^•vnega pojava, pa sdifcujcjo ■^eš. Ježeš, vojska bar
zulatu za vizo potnega lista. Vprašal je v New Yorku. Ko je Nearing predložU pooblastilo od Federauziranega tlaka, da se kot poročevalec udeleži briUkega delavskega strokovnega kongresa, ki prične dne 7. septembra, so mu povedali, da ne morejo zanj ničesar storiti. Ko se jo zadeva vlekla že par tednov, je plačal osem dolarjev, da jo koa-zul odposlal brzojavko v London. Uspeha pa brzojavka ni impla. t Bilo je jasno, da brltaka vlada, ki je bila sredi poizkusov, da prepreči sUvko briUkih rudarjev, ne želi na Angleškem Imeti ameriške deUvske časnikarske službe. Mogoče je ugibala, ako zavlačuje vizo potnega lisU skozi nekaj mesecev, da bo v Um času odmena delavska kriza, britski delavski kongres bo le tončan ln Nearing ne bo mogel poročati o Uh stvareh. t
Prizadevanja za vizo potnega ista so posUla energična. Na konzulatu so skomignili s rameni, ko Je mrs. Nearing rekla, da v Londonu stvar zavlačujejo. Podvzeti so bili koraki, da se vloži protest proti briUki konzervativni vladi, ki dovoli kapitalističnim časnikarjem prihajati v deželo na stotine, ne dovoli pa enemu samemu amerUUuimu delavskemu poročevalcu, ki je poznan glede njegove Izobrazbe n zastopa edino delavsko dnevno časnikarsko agencijo v Združenih državah.
■ Končno je dospelo ugodno poročilo lz Londona. Vzelo Je mesec dni za vizo potnega lisU, 1.1. za izvršitev dela, ki vzame dve minuti. Nearing se torej udele-J briUkega delavskega strokovnega kongresa, na kar odpotuje še v druge evropejske dežele, da poroča o delavskem polo-laju. * § _
KLUKSOVSKA PARADA SEK-TAftKA AFERA.
dano v Belgiji, Italiji in Japonski v potrdilo. Kopija istega bo baje poslana tudi v Washington.
V mirovnem paktu pa so vendar Ae neke razlike, in sicer
PIJANA MATI TEPLA OTROKA.
9100 denarne
Plačati
Chieago. DL — Mrs. Helen Bagarck Je UpU svojo 12-letno hčer, ko Je prišel policaj Benson In aretiral Bagarekovo. Hči Jo izpovedala, da Je mati pijana, ker je izplU pinto žganja, katerega je kupila pri Ani Barshou-akijevi. Policaj je dal otroku denar, da Je še zanj kupil žgsnje. Nato je aretiral maUr ln Bsra-houskijevo. MaU jo bila obsojena na sto dolarjev denarne globe, tihoUpka pa aa
glijo in Nemčijo. Francozi hočejo nekako pokroviUljstvo nad Vvropo ln zahUvajo, da Anglija «s samo garantira za njih vzhodno fronto, temveč tudi yshodno fronto Nemčije. Ako bl Nemčija vršila pogodbo radi francoske moje, bi bila vojna gotovo zopet pelglji ln Anglija, kl naj dobi ' • ci jo čez Belgijo, pa bl bila zapleUna v spor.
nikakor nočejo
■Londonu
[pisati, da bodo varovali nem- i . -i™.«-, ■ kal* ladsj iil« m> i«
dtf ae vse-
lENNBODOZf HTEVAU KOLO KIJE NAZAJ
ZahtevaN bodo tudi nasaj vaaj del svojih nekdanjih kolonij.
Washlngton, D. C. 13. avg. — Državni Ujnik Kellogg je prejel od nemškega poslanika grofa A-go Maltsana od berlinako vlade poalano noto, katera vaebuje za htevo, da Združene države povr-nejo, Nemčjji med vojno zaseže no lastnino. To je prvo formal no vprašanje sa povračilo, katerega so uradniki še dalj časa pričakovali.
Zahteva Nemčije bo morda tudi pomagala rešiti težak pro-
Ameriki kakor tudi odškodnine sa škode, ki so Jih utrpeli amori ftki državljani med vojno, slasti zahteva radi LuziUnlje in stroški vzdrževanja ameriške armade na Renl.
Nemška noU je teška naloga za državni department njena nenftka imovina se šs sedaj ceni na $300,000,000, zaplenil pa jo Je kongres sam s tosa devno posUvo, radi česar J< stvar neobhodno potrebno prinesti pred kongres. Drftaval department bo radi tega moral obvestiti Namiijo, da ima zavezane roke, kar se tiče ugoditve zahtevi, ter da je treba počakati dokler so snide kongres {Berlin, 18. avg.—Nemčija bo sshtevala mandat nad vsaj delom odvzetih ji kolonij, ko vstopi v ligo narodov. Tako je izjavil zunanji mlnUter Strosse-mann v svojem odgovoru na napad, kl se je izvršil nanj v dr-
Zaalombo
je imela driavah.
le v treh
Waahlngton. D. C. (F. P.) — Zdaj ko so otresli vihravosti in vznemirjenja zaradi lduksovske-ga obhoda, pri kaUrem Je korakalo le 26,000 oseb, se političarjl Washlngtonu v splošnem stri-njsjo, da je bila sektaška afera, katero so vprizorill elementi lz
ravno tam smstrajo, povsod godi najhujša krivica, zadovoljni niso v gdanskem koridorju ne pri šlezkl razdelitvi.
Nemčija se Je Voljna priključiti paktu, ali zahUva kontrolo svoje vzhodne meje zaae. Francija na vsak način hoče posUviti okoli Nemčije bajonete, slasti pa oborožiti nemške sosede, svoje vojaške pripadnike, kot Češkoslovaško in Poljsko.
Naj pride do vojne s Poljsko ln Nemčijo ln Flfcnclja napade Nemce, da pomaga svojemu zavezniku, nima za kaj takega Anglija ničksj ogrevanja, da se vmeša. Druga možnost Je vojna med Poljsko in Rusijo, v kaUri bl morda Francija zahUvala dovoljenje, da koraka skozi Nemčijo s svojim vojaštvom. Nemčija bi ne dala takega dovoljenja in Anglija Je tudi ne mara siliti v Uke koncesije.
PROTEST BOGATINOV N!' IZ-DAL NIČESAR.
bo zgrajena blizo njih.
Washlagton, D. C. — Zvezni odbor za bolnišnice se ni oziral na protest lastnikov zemljišč, kl so protestirali proti zgradbi bol-ni Anice v Northportu, Long Island, v kateri bo prostora za tisoč invalidov lz zadnje vojne, katerih živci so bili pretreseni vsled grmenje topov ln pokanja granat. Bolnišnica bo sUU o-
STrK OhU. I« N.w	milijon. dC.rJ.v. TI u.
Jerseyja. Cesarski "čudodrinik" dr. Evans se nl strinjal i prireditvijo. Organizacija peša in ti e-lelemeti iz Pennsy Ivani Je, Ohija ln New Jeraeyja nameravajo nadomestiti dr. Evansa \ repebli kancem lz sev, držav. Evans Je sicer korakal na čelu povorke. toda mesto Je zapustil dve tyi preje, preden Je pričel shod pri Wsshingtonovem spomeniku, na katerem je Imel govoriti.
Na čelu oddelkov so korakali možje s trdimi poteza?! okoli u
smiljeaja vredni invalidi, ki se strašijo vojnih atrahot, bodo nastanjeni blizo ljudi, izmed katerih je kaUri postal izredno bogat v Času, ko so na zapadnl fronti grmeli topovi ln pokale granaU. .
POGREŠANEGA DEKLETA SO NAŠLI ZVEZANEGA OB CEOT1.
Chieago. IN. — Ob Higginsovi
c . .............cesti Mizo pokopališča Ridge-
aten. kl ao značlle, da so tovarni- way so našli zvezano 16letno Ro-ški preddelavd, deUktlvi, šerl se Oolubekijevo Izpovedala Je, fovi deputiji, malomestnl polica- da sU jo zvezala dva "Udejanji Itd. V vrauh ao moikl ln žen- U. k Ju posns le po Im---
ake korakali z odprtimi astmi Tad In Bud. HoUja sU Jo Naibolj so bili rmiroče razočara- sU. e ona Je kričala, da Ju Je pre-X ^U	rasobe-1 podila. Polki j. zdaj išče napa-
zasUve. . . . _
mana: "Dokler Hgs narodov ras deljuje kolonije ln se drli princi pa, da imajo le popolnoma ?lvi-isiranl narodi pravico kontroli ratl manj progresivne narode, ma tudi Nemčija pravloo štet se med civilizirane narode. S tega sUlišča tudi Nemčija zahteva popolno enakost In pravice."
Nove postave v zbornici so bl-o sprejete Šele po trpkem boju, pri kaUrem so socialisti in komunisti zapustili zbornico. Sled nji tudi niso glasovali radi dav kov, ki so Jih naložili na lito, meso in druga živila. Glasoval so tudi proti Importlranju avtomobilov Is tujezemstva, pri 6o-mur so zelo prizadeto Združene države, s čemur so še poostril le obstoječo postavo.
WIHlamatown, Maae. — Nem ški poslanik baron Maltzan, k Js prišel obiskat tukajšnji politični inštitut, Je napovedal, da bo Nemčija vstopila v ligo naro-dov, kar bo posledica pogajan med Francijo in Anglijo. Ampak, jo rekel, da ne bo Nemčija nikdar več podpisala kake deklaracije, s čemur bi priznavala, da Je vojna samo njena krivica.
Edina klavzula, s katero se Nemci nikakor ne morejo stri njetl, je šestnsjsU v verssljsk pogodbi, kaUra označuje Nemčijo kot glavno odgovomlco sa vdjno ln dovolj ujs, da četi zaveznikov lahko prekoračijo nem ško mejo, kadar hočejo. S Um se Nemci nikdar ne bodo stri njall.
— *
NEKATERI TOVARNARJI ZA PROHIBICUO.
Baltimore, Md. — Uprava lisU "Manufecturers Record" je rasposlala vpraialne pole tovar oarjem, bankirjem In drugim takim. ki ne delajo v tovarnah, rudnikih, pri transportnih podjetjih ln na polju, kako učinkuje prohlbicija. Dobro, so odgovorili ti možje, Delavci ne poslušajo več sgiUtorjev, puhteli so boljš gakonaki možje In očetje. Med Umi tovarnarji in podjetniki, k eo pohvalili prohibicljo, je tud eodnik Gary, predsednik Jeklar nfttg- trusU, aUr 80 let. ki al zameUval opojnih pijač v mla-doati. Zdaj more živeti po dlje-& kl ao mu jo predpisali zdrav
Biki.
mmmrr*■■aa*————
STEV.—NUMBKR 190
Z maroikogo bojttta
Franeosi no poslali na bojišče maršala Is bojov pri Verdune.
Pariz, 18. avg. — V Maroko je poalan maršal PeUin, katerega Imenujejo verdunskega rešitelja. Pod PeUlnovim vodatvom ae je tudi reorganizirala vaa rancoska armada broječa 200,-000 mož, s katerimi bo maršal vprlzoril ofenzivo proti Krimu v začetku aeptembra. ■PeUin, ki je tudi vrhovni vod-.a francoske armade, bo koman-(llral ofenzivi, pomagal pa mu bo general Naultn, kl je vodil dose-daj armado v Maroku. Tri glavne sekcije, Oezsan, Fes in Taza so razdeljene po vrsti generalom 'runeau, Daugan in Boichu. Po-eg tega bodo tri armade v rezervi.
Francoski arzenall delajo noč n dan. Založiti hočejo vojaštvo z najnovejšim strelivom, slasti pa s avtomatičnimi puškami modela Chattelorault. Z novo puško vojak samo po enem sprošenju ahko izstreli štirideset strelov, (ar vojaški oblastvenlkl smatrajo, da jo saenkrat najuspešnejše orožje na svetu.
Painleve naznanja, da so Francozi izgubili 817 ljudi, kl so politi ter v ujetništvu v Siriji. Kotel je, da oblegano mesto Sue-dla lahko vstraja s svojo llvsš-no zalogo Štirideset dni. Oasa Je torej dovolj, da lahko vprisorijo pohod v Sirijo.
Francoeke 4oU so dospele do Mizsana, kjor so se spojile s španskimi Četami. Maroški vsU-ši so se zatekli v gore, kamor neprestano strelja francoska ar-tilerija. Več vasi so sašgall francoski in španski srakoplovcl, kl so skupno poleteli preko fronte.
Krim ss je poslušll reklame. V TaatfMn ki je nevtralna eo-ha, ja pozval domačine, naj eo pridrulijo vsi rebelem.
London, 18. svg. — Francoske čete so se oprostile nspadov vstašklh Druzov, kl so še dalj časa oblegali mesteoe Suedla, in imajo kraj sedaj popolnoma pod svojo oblastjo. Francoski srakoplovcl so izvršili Uške bombna napade na ŠUvilna vstaška šele, Iz katerih beže rebell.
Britski vladi oi
aamaoa v
• PWH|8 S
Povest • strešni jev se Uri. — reekcijenarjl komunističnega
London, Angl. — Reakcijo-
narjl, kl bl radi za vsako ceno zadržali razvoj se nekaj dni nasaj napravili poizkus za ugrabljenJe komunističnega poslanca Sak-latvaia, kl zastopa v parlamentu okraj BatUrsea. Vodstvo komunistične stranke Je Izvedelo za zaroto. In Uko se Je zbrala mala četica delavcev, k I Jo pognala v beg reakdjonarne zarotnike In tako preprečila človeški rop.
Ta vest Je precej razburila Javnost In ljudstvo se je sgra-žalo nad reakcljonarjl, k I se poslužujejo takih umazanih sred-sUv.
Da se Izbriše vtis U vesti na Javnost, so dnevniki na željo reakcljonarjov prinesli vest, da so radikale I med rudarji v York-shiru izdelali načrt, da "zaatru-pe" s plinom vse sUvkokaze, kl bi delali ob času rudarske sUv-ke.
Poleg te vesti Je še ena vest zegledala beli dan, kl ima namen ostrašltl brlUke "Iplaarje". Ta vest pripoveduje, da Je bilo razdeljenih vprav 200,000 letakov med vojhke, ne eden več In ne eden manj, vojaških središčih s namenom, da se omaje lojalnost vojaštva.
Odborniki delavskih strokovnih orgaalsaclj ae Umu poročilu poamehojejo In pravijo: Tleti, kl se spravili to veat v Javno*t ln podtikajo U čin delavstvu, prav dobro vedo, koliko letakov so dali tiskati in sa koliko plaia-II

PROS
>VBNSt*
OVBNflijK
GLASILO SL01
ET A
JEDNOTI
LASTNINA HLOVBNAb MABODIf* PODFOKNK JEONOTK
Cm ©eloaov po Sogorofn RojopUl §o ao vimSoJo.
Naročnino: Zedmjeno drŽavo (isvaa Cklcago) ffJO M Uto, ItJS n pol leto ln »1.25 ta tri mooooo; Chicaffo In Clcero fSJO n* lito. fSJ» S* P°» UU. |1j86 u tri m—oeo, ta aa inoiaosomotvo PLOO.
irnhim^kaiimm****** "PROSVjSijA
MftT-M 80. Levedslo A*
THE ENLIGHTENMENT
■ Orgaa of tk* SUtmU Matioaal BomoM tšddl.
Bubocriptlon: UoiUd StSUs <«seopt Chicago) Chlcago 94^0. «»4 foroign eountrie«
"00
MEMBEH of Tha FEDERATED PRESS
4o a* m ostati IUt.
J^.. .. —	.	1 1 1»
FAŠISTIČNI TKBOE SE GOSPODARI V ITAIJJL
Zdi se, da je Mussolinijevo geslo: "Dokler gre, gre, ko ne pojde več, pa gremo " Po tem geslu so se ravnali vodno
a N. P. J. ln ČUateUev
Chicago, BL — Apel slo ven -•kim dmitvom, kakor tudi slov. rojakom b rojakinjam v Chicagu , DI., in okolici. — Cenjeni:— "Glasbena Matica" v največji in najstarejši zavod v Sloveniji, je okrožnico pevskim Ameriki, v kateri jih pioei, da bi priredili koncerte, katerih #>bi-Ček bi ee vporabii za 14 -adbo doma slepih v Ljubljani, ^pel za to plemenito idejo je janaenjen
(Ljubljanski dnevnik "Jutro je izrekel sledečo sodbo tonskem procesu:)
Dajrtonski proces je Profesor Scopes bo plačal 100 dolarjev, ker je učil. da se je
tirani — kronani ia nekronani Konec konca je pa bil, da so tirani le šli in da je triumffrala ljudska volja.
Od dne 1. januarja do dne $0, aprila 11. ima fašizem že pripisanih eden in dvajset umorov. Devet in trideset oseb je bilo težko ranjenih, 136 oa pretepenih ali na drug način poškodovanih. In zločincll ki izvrfte taka hudodelt atva, so imuni. Prav nič se jim pi treba bati, da jih prim* roka pravice, ako umore osebo, ki pripada k opozicijonal* ni stranki. Nič hudega se jim-ne zgodi, ako\lomijo v stanovanje osebe, ki pripada opozicijonalni stranki, da ga oropajo in zapalijo. Taki zločini so dandanes v Italiji patrijotični čini, ako so izvršeni za ohranitev fa-&i$ma.
Kaj se pravzaprav v Italiji godi, se izve ^ po ovinkih in še to težko. Opozicijonalni listi so konfiscirani, ako grajajo ali postavijo čine fašistov v pravo luč. Poroče valci tujezemskih listov in domači časnikarji so v nevar nosti, da jim fašisti zapalijo hišo and glavo, ako se drzne jo poročati resnico. Hujše cenzure menda ni hilo tudi v habsburški domeni po revoluciji leta 1848, ko je habsburška kamarila zopet prijela za vladne vajeti in ie Je lačič prišel s svojimi panduri na Dunaj se klanjat Habs-buržanom.
V Italiji ne obsojajo sodišča političnih nasprotnikov na smrt. To ni treba. Saj to dejo veliko bolj temeljito izvrše fašisti. Kdor jim je na potu, ga zabodejo z bodalom, ali pa ustrele, ko se žrtev najmanj nadja napada -Včasi pretepajo žrtev tako, da mora po več tednov ostati v postelji. Rokodelcem, in drugim zahranijo iavrievati delo, če so nasprotniki fašizma. Tako nasprotnike fašizma prisilijo, da se morajo izseliti, če nočejo počasi umirati lakote.
Volitve se vrše po znanem ogrskem receptu, da vedno zmagajo fašisti, pa četudi je bila zanje oddana velika manjšina glasov. Volilec, ki protestira proti takim volitvam, dobi batine, dokler njegovi protesti ne utihnejo pod udarci s težkimi palicami. Tudi kandidatom se ne godi dosti bolje. Socialističnega poslanca Matteottija so umorili, ko je bil na potu v parlament, da z dokumenti razkrinka fašistične oplenjevalcfe italijanskega ljudstva, ki ho na glas kričali, da pomagajo italijanskemu ljudstvu iz gmotne bode, v resnici so mu pa jemali še tisto, kar je imelo.
Nekateri pravijo, da je to anarhija. Pa ni res ! To je početje organiziranih političnih brigantov, od katerih je sramota zbežala k psom, da pomnože svoje premoženje na račun ljudstva.	5	>
O Porfiriju Diazu, ki je vlukl skozi tridoset let kot nekronan tiran Mehiko, so pisalM&arsikaj. Ampak Diaz je bil v primeri s faSisti pravi vajenec, ki bi se moral k njim iti šele učit, če bi danes še Živel, kako se z železno peto zatira ljudstvo, kadar zahteva svoje pravioe, pridem pa lahko še ostane razglašen kot borec sa ljudske parvice:
Fašizem bi bil Že zdavnej pozabljena reč, pko bl se fašistični vladi ne posrečilo dobiti posojila v tujaiemstvu. Ta posojila pomagajo vzdržati fašizem« S temi posojili plačuje in nagradujc nvoje najbolj zveste oprode. S temi posojili jim je mogoče riniti in pehati pred faho polomljeni gospodarski voziček Italije.1 S temi posojili je fašistični vladi mogoče vzdrževati ogromno oboroieno silo na suhem in na morju /.a kratenje italijanskega ljudstva.
vsemu «loven*kerau barodu v
Ameriki, in upati je, (Ja bo isti našel primeren odziv pri društvih, občinstvu splofe. kakor tudi pri posameznih rojakih. 0-krožnica se med drugija glaai tudi aledeče: "Po r#dh stati stikah je v Sloveniji okrog (00 slepcev. Od teh je okrog 80 vojnih slepcev, za katere v lepi me ri skrbi drŽava. Vsi imajo državno pokojnino p*fag tega pa še Irafike ali palo izučeai, da pletejo razne tatarske izdelke kakor koše, košare, vrtno opravo,
»T	■
Civilizacija?
11
v*težki usodi. 1» I stvo v Bolgariji je
14. AVGUSTA
delav-sprejelo
u pozdršv kot uteho, priznanje, o day-1 da so na svetu še drugje ljudje, ■■samo zverine. Delavstvo v i molči, preveč je krvavelo, da M bilo zmotno do odpora, njega voditelji so večinoma
(torek do sedanje .oje	-
v tfO-
povzpel iz nižjega stanja. To sencami an pa ironne po
rade ponašajo z visoko svojo kul-	T~ . ^
turo, civilizacijo in prosvitlje- prebivalstvo ¥ JlgOSlavlJI nostjo.
JBogme, svet res napr^luje. V
inkvizicije, bilo mogoč
(Oeps) — ^»dnja titistika 8. H. S. od leta 1001 *
Business je imeniten. Delnice v Wal! streetu gredo kakor "ton-kifeljei". Denarja je dosti £ špekulante. Obeta se sijajna le-ina dividend. Amerika pleše o-lOli Zlatega teleta. Pleši, Ameri-ka, pleši! ( f ,
JUm to »utaji.
Turčija je odpravila cenzuro oblelup. Turkinje se lahko nosijo kakor fcogejo. Rimski papež je pa uvedel novo cenzuro ženske obleke.
ooo
globoko dol v temne srednjeveška Inkvizicije. Kako bi neki sicer bilo mogoča, kaj stičnega, kakor je daytonski proces, v tretjem desetletju dvajsetega stoletja? Ia to ne morda v centralni Afriki ali na malajskem otočju, ampak baš v deželi, ki tako visoko dviga prapor Svobode in duha? Naši tam preloS toli prezirani evropski možgani day tonskega ne morejo pojmiti. Pomislite,
itd. Izdelujejo pa trni krtače in **Y/r*m
nju s prejšnjimi ftfcftietjkfaui.
.. M , ...Najzanimivejše pa so bržkone "J^J?" I številke, ki povedo izgube raznih pokrajin v svetovni vojni Tako na primer Srbija od leta 1910 pokazuje izgubo 816.271 prebivalstva, Bosna in Hercegovina 41,872, Dalmacija 4,042 poleg tega je izgubila Bsder in Lastovo z okoli 15,000 stanovalki. Hrvaška in Slavonija sta iz-gubili med zadnjjm 4es^etjem 5,59, Slovenija 7808, Vojvodih

vse mogoče: kandidat
atla sa 27,*qp. Ce se
slamnice. Naj ve« J i. reveži pa so ostali slepci. Pretežna večina njih živi na deželi v največji bedi in kmetske občine se skoro popolnoms nič ne brigajo sanje. Ti so brez dvoma največji neve-ši na svetu in zadnji čas j* da ae jim pre»krbi s pomočjo javne dobrodelnosti primeren dom, kjer bodo dobivali vestno oskrbo in ljutfomilo negovanje.
To dalo in ta skrb je žalibog prepuščena skoro izključno privatni inicijativi in privatnim zbirkam. Jaano pa je, da mi v Sloveniji ne zmoremo vaega sa* mi in zato se obrača Glaebena Matica v Ljubljani do slov. pevskih zborov v Ameriki z vljudno prošnjo, da priskočijo s svojim plemenitim delom na pomoč slovenskim slepcem.0—
Kot odziv na to okrožnico, so slov. pevska društva v Chicagu, Ul., sklenila, da v jeseni — 6. septembra 1.1. — prirede skupni koncert, katerega prebitek je namenjen skladu za zgradbo doma slepih v Ljubljani. Prireditev bo vseskozi zanimiva; ns programu bodo razne točke mej) temi tudi skupni nastop pevskih društev, tako da se bo udeležencem nudilo dovolj duševnega vžitka in razvedrila, poleg tega bodo pa še imeli sladko zavesi ds so z svojo udeležbo pripomogli za dobrobit slepih revežev v stari domovini. O tej prireditvi bomo od čass do časa poročali v listih in kasneje bo objavljen ves program.
Apeliramo na vse, da ae polnoštevilno udeležite prireditve in zaključujemo z besedami o-krožnice: ^Bratje, ne odredte pomoči onim rojakom, ki so bres lastne krivde največji reveži na svetu. Bodite uverjepli, da bo par sto nesrečnih src blagrovalo van šc delo. Hvaležni bodo ti reveži f| ln hvaležnost vam bodo ohranili tudi oni tisoči, ki sočustvujejo." — Pripravljalni odbor za prireditev skupnega koncerta pev* skih zborov "8ava" in "Ura", Chicago, Ul., ter pevaklh društev "Slovan", Pullman, IU. in "Triglav", So. Chicago, Ul.
1straš-^JT^JSK ~j2iftUo velike ao bile človefce izgube
ustvaril svet doslovno v ^^ I posameznih pokrsjin Jugoslavi-
*neh>	tr} ^nTT svetovni vojni. Ns podlagi
Živel v ribjem želodcu in se je pri iinAAt,at. tUrAšAsniR ki ie bilo tam prav dobro počui^da
vesoljni potop natančno nmd L^	na leto, bf moralo
4000 leti, kakor tudi, da je Um t^fflrfftJK T leta 1910
v ladjo vzel samo tiste živali, ki jih sveto pismo izrecno, omenja, drugih pa ne. Kje so se vzele razne kače, mrčes in druga golazen, ki jih nk Noetovi ladji še ni bilo, tega gospod Bryan ne vprsia. Ga tudi ne zanima. Pte-
Obtožb« >rcz dokaza, ^tev. Tnmk zopet pravi, da "dogodek Št. Ue močno diši po uredništvu v Chjcagu.w Torej jej izmišljen. "Kplonar hoče vplivaj ti in je OstrojEni vrh na Krasu prenesel v Mullaa, ga naJ
G. Trupk, če sem
drugi "
▼ to kp
dokažete, da ta ali kateri ebil objavljen tedAl še tisti dan z delotn pri Prosveti več ne napišem niti e-t* javnost. Tu je dovolj prilika, da me lahko ubtjetč
z enim mahom. Ali imate dokaz?
s » v"*71
pričan pa je sveto, da Je zemlja ravna ploskev, ker bibli ja nikjer ne omenja zemeljske I gu^Tmell S*rblja. Južna Srbija,
Mll/M prebivalcev biti eta Ml Um™ ljudi. :Pri vsem tem pa šo pri zadnjem popisu pronašli, da je bilo samo 2,-594,000 ljudi- To pomeni, da je Srbija rAdl Vojne Izgubila 812,-170, ker pomeni eno četrtino njenega prebivalstva. Potemtakem'ie največjo iz-
krogle A vse to bi še bilo; toda Jrna gorg> Bosna Hercegovi-gospodom iz prosvitljene Ame- r imaJ0 največjo izgubo, med-rike je lastne borniranosti še pre- tem ^ p^acija Slovenija malo; oni bi hoteli, da bi ves na-
malo; oni bi hoteli, da bi vee na-\> Hrvaška s Slavonijo imele le rod v Žedlnjenih državah taval |malo izgubo. Najmanjšo izgubo
je imela Vojvodina.
v temi, zakaj, že vedo. Obljublja jo, da bodo odslej ne samo v dr-
Jugoslavija spada po. gostoti
tnica civili-in Mali
Franci^^e^tafetni zacije v severni Afriki u ■ Aziji, meni modrec Brisbane. Kdo pa ščiti civilizacijo v Fran-ciji?
•	O o ♦
Na Balkanu ^e	.
Vojna nevarnost med Grčijo in Bolgarijo je nitro minila. Grki nimajo denarja.
pisovafta ^e v kvd»p|kem ti brezyers^S
žaVi Tennessee nego v celi Uniji Lvojega prebivalBtva med sUbo dovoljene le tiste učne knjige, naseijene države. Naj gostejše ki so v popolnem skladu t do- gU n^ljeni Hrvaška in Slavo-slMmo razlago sv. pisma. Učenci UUpJJitem pa Slovenija in Voj-bodo seve zadovoljni, ae jim vsaj vodina Najslabše so naseljene ne to treba več toliko učiti. Ko- Srbija, Črna gora ijn Bosna. Ta-mn bo to v korist? Do tega vpra- ko pogtoje v Srbiji štirje, v Črni Janja se neevolucijonlrani mož- Lori j^t, v Bosni pa eden gre?, gani daytonakih sodnikov še niso Uje,. je prebivalstvo naseljeno povzpeli.
Amerika je pljunila sebi v ob- ^ raz. Daytonski škandal bo ostal Slavonija imata samo dva sreza, ne izbrisljiv madež na človeštvu Iger stanuje na kvadratni kilo-
etl Neka do-ktatkim pisala 4 "Le počakaj, mm drugič ti bom pa is rokava iztresl^!" In res je iztresla — ampak ne iz rokava. Ti, Zarkoniet, se lahko o vsem tem prepričaš, če posvetiš v c. kr. klobučarno. — $e nekaj: Iz kleti omenjene dopisovalke ie danes odmeva latinsko mijavka-nje. — Brikjard bulevard, Col-linwood, O. '
o o
dvajsetega stoletja.

Iz iriav« vidi«
Vzlic protestom delavskega i ■ ——----——
rasreda po celem avstu, vkljub U® dvakrat več prebivalstva, če izjavam sočustvovanja vseh bi bH bol ši promet. Ce bi se kot plemenitih ljudi, kljub prote- Povprečni odstotek za vso drfa-atom članov angleškega parla- vo vzek) število prirsatka kot je menta, delegacije ang&kilTde- No v Srbiji do leta 1M0, kar Je lavcev na bolgarakem poslani- U-* odstotka, bi bil letni nara-štvu v Londonu, kljub vaem de- »tek jugoslovanske države 350,-lavskim protestnim zborova- 000 prebivalcev Potemtakem bi njem, ugovorom ruakih poslani- »®to 19^ moralo Izkazati šest-štev po mnogih dežeUh, divjata miljonov prebivalcev.
meter le po 15 do 25 ljudi. Naj alabše ao naseljeni kraji, kjer je najmanj razvito železniško omrežje, kakor na primer Črna gora, Sandžak itd.
■VJugoalaviji bi lahko živelo
Senator!um Warrcnsvllle, O. Bratom ln aestrsm želim ne* koliko omeniti o naši HovenSld narodni podporni jednoti. da je ena najboljših ppdtomlh jed-net. V tukajšnjem mestnem zavodu se nahaja član JCranjakd slovenske katMlŠke jednote. Pravil ml je. da je bolan še tri leta in asesment mora plačevati, ali še dve leti ln pol sta pretektC kar ne dobiva podpore.
Vsakomur se lahko pripeti, da ga doleti dolgotrajna bolezen, zato je ss vsakogar tudi umestno, da ss tako sa varuje. <la je zavarovan proti bedi, kl bi ae pri-
lulija je »akopun« v dolgih, d.'j. joj" Davki *>	»^.^iKl.^t
naloženi na vse, kar ho iznajdljivi možgani fašistov odkrili, da se da še obdavčiti. Obdavčen bo kmalu tudi zrak in kdor ne bo plačal tega davka, ne bo smel dihati v Italiji.
Kveto leto tudi nekaj pomaga vzdržati faiiaem. Letos pride na tisoče ljudi gledat rimskega očeta in ti prine-
v Bolgariji umor in nož dalje, Caakovov režim atrahuje s vislicami slejkoprej.
Vsaki dan prihajajo nove strašne vesti. Samo radi svojega mišljenja je človek zaprt in v ječi ali pri tranaportaciji ubit Naj le naiedl opazko glede Can-kovove komedije na sodišču, je nasprotnik, kriv ali nekriv obe-i mu Ivana Ferluge na Opčinah ke
IZ PRUMRM
V okolici TeMna §e je razširila krvava griža med otroci in odraslimi. Bolezen je zahtevala že več žrtev.
Nesreša a mine. V kamnolo-
Šen. Drugače tako zaničevano ci gansko pleme je sedaj spoštova-
je pripetila velika nesreča. H5-letni kamnosek Rudolf Kralj is
110 v Bolgariji, reži se poštene- Treblč in 84-letni delavec Ivan mu in miroljubnemu ljudstvu in Tomec sta pripravljala mino, da grozi, ker tisoč levov je nsgrada bi razstrelila veliko skalo. Ko je za rablja z vrvjo. Obejanje ve- Kralj dajal dinamlt v luknjo, iz-činoma vršijo cigani, kl tudi po- vrUkno v u n^^ v %k§li, se je ma irajo ovaiatl ljudstvo, samo
da Uko služIjo in da Je Canko- |rma rri iriI1 nui |n
V°v	krv*v- ^PfMTomec dobila številne poškodbe
,\>ik>	t	ob- na raznih delih telesa. Ponesre-
niste člani Slovenske natodne imdporne jednote, pomnite, da so tu v teh osirih izmed vaeh naših podpornih organizacij najboljši pogoji. Ne zamudite. vpiAltn se k nji, dokler ste mladi in adravl, v
Kaj
sejo UHočakea saU>, da jih pusU v trgovinah, g«iUlnahin] hotelih fažiatov ali pa na kakšen drug način podpro fa-'^ {^o	^^
šlstične bianismane
Ampak čas bo prišel, ko posojila, umetni davki in eveta leU ne bodo mogla več ohraniti fašismtf pri živijo-nju. Poginil ho, kot ao val taki pojavi, kl nasilju in aamodržtvu.
In pel dobivam podporo, bl drugače počel, ko imam ■ In štiri male otroke?
Iskreno ae zahvaljujem čla-
MO Klonili no nom & članicam .iruštva "Ta-so sloneli na b«*" £ tM za plačani
i-F.itmii
so nove
množice obtožene revolucljonar-stva. Teror v Bolgariji zavzema še večji razmah, pobijajo se najboljši sinovi bolgarskega naroda, borci sa svobodo bolgarskega ljudstva.
rfciavstvo v Moskvi je imelo veliko zborovanje radi Bolgarije in aa svojem sestanku je postavilo olfcšalce in meščanske stranke ter oportunietične izdajalce v isto vrsto: v očeh bolgarskega ljudstva ia delavstva vaega sveta nosijo odgovornost vsi aa averake umore tiac^ev pridnih moi. žena in mladine. Poela-11 ao posdrav tisočem, ki Ječe po Csnkovqvih ječ#h, go-
no bolnico, kjer se bosta morala zdrsviti najmanj dva tedna.
Vratolomen padec tesarja. Pri delu na novi palači, ki jo grade v Trstu pred razvalinami Narodnega doma, se je nevarno ponesrečil 48-letni tesar Anton Jerman. Mož je v višini tretjega nadstropja razkladal težke bukova tramiče. ki so jih drugi delavci dvigali potom škripca do njega. Pri tem delu ae je Jerman preveč nagnil, izgubil ravnotežje ter padel na kom^f j tlak. kjer je obl< >al Teear ai Je zlomil več reber ter dobil tudi številne notranje poškodbe. Nje-gfivo stanje je zelq rasno.
Župnik Trunk veliko več piše kot pa misli o tam. kar piše. Same besede ga so in Črke pa pike. Na primer: *Ce Je prasnov večna... je človek vačen... je »vet večen... je vse večno... Iz mrtve snovi— živa ftanica..
Tako pisanje je apeliranje na najplitvejšo pamet, da mu naj ploska. Ce pravi moderna fizika, da je mStarUs v svojem prunor-dijalnem stanju, to je v elektronih, neuničljiva, neizgubljiva in v večnem gibanju, mar m lahko tudi večna? Kje je dokaz, ds ni, reeen v bibliji, v kateri je le Bog Večen in vse drugo je bilo ustvarjeno iz — nič (tu Je črta na mestu).
. Kaj pmYiJe. otepi znanstveniki? H. R. Vanderbyll pravi: 'Ne morem si misliti, da bi kaj eksi-stiralo izven, elektronov.' In a stronom fidgar Lucien Larkin pravi: "Aasen elaktronov ne ek-sistira ni^. Elaktrooi so čiata e-lektrika, oziroma središča električne energije. Elektroni ao po Moseleyevem zakonu matematično razvrščeni v atomih od i v vodikovem do ^2 v uranovem atomu. Kdo Jih Je šW i» razvrstil? Ako ao se sami, 10 elektroni ttfdi m- Potemtakem ne obstoji .nič kakor elektrika * um, in ugi ter elektrika sta eno. Vanderbyll pa dpdaja: "Baavr-stitev elektronov je absolutno naraven in avtomaHjse Proč«*
To zadostuje zs tri kolon«-Tmnkovaga šivanja, če se mu ljubi. Noben znanstvenik, ki količkaj da na avoje ime. pe veruje v ustvaritev materije iz nič Nekaj je bilo vedno in bo vedn" Ta nekaj ne more biti dru«««» kot elektroni, ki ao osnovna anov energije vsemu, kar eksistirs n vesoljstvu. Trunk pa nsj ne slepeče o mrtvi snovi. Ali je ksj absolutno mrtvega? Yes. posdine stenice, poedina bltjs.	1
svetovi ln osolnčja se rode in u-mirajo, oblike aa rszvijajo. tt-praminjajo in razpadajo, ampa^ bistvena snov ne umre. se n* tt-gubi. pač pa služi P fssdivo novo Življenje. Vesoljno trenje (izraz je lahko napao '*) < ciklu*, večni krog gibanja ^ prenavljanja, ki ne poiD^' ae smrti, začetka ne kof£ je moja ldsja. in ne aam«
Z
moja.
a. j.*
mm* ta LAWI*AH Igvrfevalnl odbor t
UPRAVNI ODSKKt
RE8NICNA^ŽBNITV*NA PO.
Ce je kater« vdova i enlpt ali dvema otrokoma voljna, sezna-niti ao i plemenitega irca vdovcem i par le odraslimi otrosl v •vrbo lenltvo, naj upoltyva to. Prednost Imajo one, kl ao odkritosrčne In naprednega tollljenja. Pisma brec slike ss ne upoštevajo. Tajnoat JamčenA, Terej le resne imnudbe je poelati na naslov: "JKDNAKOST", f. O. Bos 21, Oroensboro, Pa. (Green Co.)	(Adv.)
. i •^mmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmMmmrnammm
RAD 01 1ZVKDBI. ca mojega brata Frank Oma (krojač), kateri ee jO nahajal v Grand Junetion, Colorado, Igta 1088. Rojake proalm, le Mo ve aa njegov naalov, najini istega natnaai, ali naj se pa mm javi. Moj naslov je: John Ovsa, Ml
_CAdvJ
DA SKUHA8 DOBRO M-VO, PIŠI POMAtt ,
POLETNI CA8 JE NAJBOU&I.
Poletni Čas je čas izletov. Rolo so vse v cvetju in nafta mati semlja je »svita v najleptlh barvah, barvan, ki ras vedre naie o-ko in osveli naie življenje. Torej eadaj je čas aa potovanje. Prilika se vam mudi od vseh le-lesnllklh družb, da obilčete tuje kraje in obilčete avoje prijatelje. Vosnl strolki ao aelo anila-ni, da ae omogoča večjemu Itevilu do veselja na potovanju. Kaj boljlega tamorete imeti, kot si vzamete en dan sa o. gled in obisk prijateljev v meatu proč od vaioga doma, vendar pa tako blizo, da odidete ln ae Vrnete v enem dnevu. Tako priliko Vam nudi na primer Chloa-go in Northwestern železnica 16, avgusta, a avojlm posebnim vla-kom v MUwaukee. Celo ako nimate prijateljev tam, Je vseeno j vrodno, atane vas samo 92.00, ki se vam gotovo izplača. Videli bostO krasni Washiagton park s svojim čudovitim Booiogičnim vrtom in blllnja poletna objeser« aka lotovilčs. Potovanje vedno daje počitek in zadovoljstvo, ker v tem času nimate drugih efcrbi ln sedaj železnice vosi jo s po-ssbnimt vlaki po aelo sniiaaih cenah, sa polovično oeno. Kaj boljlega sploh hočete kot tako potovanje v družbi a prijatelji. -(Adv.)	" i
RASTOpDAJA VIOTROL
za polovična i
E. W. Hornung:
Morilčev dvojaik

KONEC
—	Ah, vi si domišljata, da sen »e potrudil k vam v vagon, da pridobim eno noč na času. ko bi vendar pridobil daleko več, če bi ne bil čakal na vaa?
Ozrl ae je postrsiH na revolver in ae mi je začel polagoma približevati.
—	In vf ai domišljate, da vaa bom pustil pri življenju, da mi pri prvi priliki vržete vrv okrog vratu ?
—	Ce me ubijete, mu odvrnem mirno in grenko mi, postane v srcu ob milili, da bi se bil že lahko redil iz obupne situacije, če bi bil imel več poguma, — če me ubijete, se sami vdru-gič obsodite!
' Zakaj se nisem že v začetku vrgel nanj? Ali me je res fasci-niral s svojimi žgočimi očmi, da ae nisem mogel ganiti z mesta? Zdaj bi seveds slehenii odpor le pospešil mojo smrt. Prestane mi edino le še, z govorjenjem zavle-
či svojo strašno usodo, če je že ne morem odvrniti.
—	Dvakrat me ne morejo o-besfti. odgovori Chandler. Sicer pa, to pot ne bo umor, zagotavljam vaa I Niste še mislili na samomor? Mar ae ta beseda ne čuje mnogo lepše? "Morilec Row-land Chandler je v škotskem ekspresu izvršil samomor!" Ha, ha!
Ta-le Rowland Chandler bog-
me res ni bil človek navadne sorte. Bilo mi je povsem jasno. Njegov revolver, njegova obleka, njegovo perilo, ki ga bodo našli pri meni — mar ne bodo tvorili docela jssen dokaz, da je morilec mrtev? On, pravi morilec, pa bo med tem svobodno odšel, kamor ga bo volja. Ali na neko točko je le pozabil, in opozoril sem ga nanjo.
—	Katero? vpraša z lokavim usmevom.
—	Izstopiti moram na postaji' Beatock Junction. Tam me pričakujejo znanci, ki sem jih obvestil o svojem prihodu: dogovorili smo se, da gremo jutri na izlet. Ko me pa ne bo, bodo brzo-
JlPtMV '	> ' T T*

faa' 4.'
javno vprašali, kaj ie z meaqj,
in izvedeli bodo, da aem izgin i. Mesto enega, bo polldja mora a iskati dva, in našla bo oba, prej
ali slej, živa ali mrtva. Ponavljam vam vnovič, da aa boste nič toa boljšem, če me ubijete.
Ce je tako, pa nikar ne odlašajte, zavpije Chandler in plane s kletvico proti meni.
— Le bliže 1 krilom. Misel mi je šinils v glsvo. — Ustreliti me morate prsv od blzu, če hočete, ds ne bo nihče dtornil v i momor.
Chandler zakolne vdrugič. Premeten kot je bil, je na to ml slil že od vsega počaka, ni pa pomislil, da bi utegni tudi jaz priti na to. Na njegovem besnem obrazu sem videli kolika jeza ga navdaja, ker sem mu pogledal v račune. Hotel me je o-strašiti in zadostiti obenem svoji krvoželjnosti. Na raflniran, krut način je nameraval doseči svoj namen in ni pomialil, da mu baš raffinement utegne pokvariti vse. Lahko bi me bil ustrelil v trenutku, ko še niaera bil pripravljen, zdaj pa je moral u-
MEDVLADJE
SOCIALEN ROMAN. Spisal Jože Pahor.
(Dalje.)
16.
ge isti večer je morsl Slak lz Gorice. Stari Kocjan je vse poskusil, da bi še enkrat govoril z zetom, pa ni bilo usmiljenja. Zavrnili so ga, da bo vsak čas eskortlran iz mesta, takoj ko jih vse zaslišijo. A vsaj videl bi bil rad nesrečnega možs, zato se je postavil pred glavni vhod velike, masivno zgrajene, rumeno prebarvsne vo-jašnice, še polne znamenj, ki so jih bile zarisale svinčenke, in čakal, kdaj odpeljeja nevarne "upornike". Ura je prešla za uro, a Slaka ni bi-lo. Starca je utrudilo, noge so mu opešale, moral je domov, počasi ln ob palici.
V pozni vri so gnali štiri vklenjene delavce, močno zastražene, po samotnih ulicah na postajo. S trudnimi, svinčeno težkimi koraki ao stopali, z mrkimi, v temo strmečlmi očmi.
—	Kam nas peljejo? — je vprašal eden izmed njih, a nihče mu ni odgovoril.
—	Kamorkoli —.je pomislil Slak, — nikjer nam ne bo dobro!
Grozeče se je stresel vlak ln počasi, kakor bl vlekel goro, lezel v noč. Mimo razdejanih polj, mimo okleščenega drevja, ob Soči ln ob robu hladne ravnine, ki je ždela pod toplim nebom kakor izmučena bolnica po dolgi težki bolezni.
—	AH nas namenoma peljejo ponoči ? — je vprašal Slakov drug.
— Kako pa I Zato, da ae ljudje ne razburjajo 1
Vlak se je Izognil Nabrežini ln Slak je bil na jasnem, da jih peljejo v Trst. Morje je počivalo pod skalami, simbol velike svobode, nad njim so so vozili vklenjeni ljudje. Dve, tri ne-razsvetljene postaje so zdrknile mimo in drobne, redke lučke v globini so kazale, da je tam mrtvo meato.
Izstopili ao ln se uvrstili, pot ni bila več dolga. Kmalu ao ae ulice.zožile in potemnele ln vodile strmo navzgor. Povsod kameni tlak ln zldovje, vedno hiše, da pač nikdar ne more doli eolnčni žarek. Velika železna vrata, straža pred njimi in za njimi In mrtvaški duh po plesnobl, po počasnem umiranju sredi okromnlh skladov umazanega, vlažnega kamenja. Temni hodniki, , nekdaj aamoatan, zdaj tiha hiša koaanja, pokore in vratolomnih načrtov, kako bi zopet prišli v veliki dan.
Po dolgem lakanju je dospel Slak s svojim drugom v malo, kamenito celico, teano, da bl se ne mogel prav Iztegniti, ko bi legel. Videl jo je o medlem svitu strainikove svetilke, ogledati si je ni mogel, ne časa ne svetlobe nI bilo dovolj.
Prebedel je do Jutra, a tudi ko se je zdanilo, ni videl mnogo več. Visoko nad njimi, tik pod obokom, se je svetilo drobno okence, pre-mreženo s debelimi Železnimi palicami. Obok je bil razsvetjen ln lepa svetloba — nikdar še ni bil videl Slak lepše — se je spuščala naravnost nsvzdol, v Ječo, ne da bi mogla do Jetnia^
V	belih kvadratihd ae jo upirala v zid in pisala tekom dneva čuden lok (io vlažni steni.
2elJno ata jo opszovala oba mola, zakaj čudovito jima je govorila. In ničesar ae nista bolj bala ko trenutka, ko se jima bo spet skrila, ko bo po dolgem, dolgom dnevu prišla še daljša noč.
17.
Grudnovim nI ostsls več dolgo na letovišču. Mučilo jo jo, ker je Igo hiral in bolj, a težilo jo je tudi, ker nI bilo mota na obisk, kakor jo bil obljubil. Vroči avgustov! dnevi so žgall. v mestu je postalo neznosno, a Grudna le ni bilo na detolo. Zeni je postalo tesno in malenkosten dogodek Je odloČil njen odhod.
K mlademu Slaku Je bil prišel na obisk pri-jstelj. častnik na dopuatu In v družbi s dvema Železniškima uradnikoma so praznovali ta dogodek posebno sloveano. Nekaj dni ao veaelja-čill okrog ln ko se je Slak vrnil, vinjen In razdejan, nista mogla oče in mati drugače, kakor da ata mu kratko očitala. Pa je sadoAčalo. da je vzkipel. Renčal je. da ni potreben naukov, in G rud no v ka, kl je bila zraven, jo skušala mirt ti.
V	začetku jo odjenjal, a kmalu gs je ne všeč na beseda apet tako razgrela, da jo poeta! Ao su-rov. Gospo je bilo dovolj ln odšla js.
u)
Mladi Slak se je odmajal spat, a ko se je drugo iutro zbudil — solnce jc bilo zarisalo mogočen lok po nebu — je polagoma razbral iz svojih zmedenih misli, da je bil atoril sinoči nekaj, česar bi ne bil smel. Prosil je gospo opro-ščenja, pa je zvedel, da odide v Gorico. Pregovarjal jo je na vse načine, naj ostane, vaaj teden še, toda njena trdovratnoat je ostala železna. Odpravila se je In drugi dan odšla.
Gruden je sedel v uradu, ko je začul, kako je stopil nekdo v prednjo sobo. Posluhnil je in razločil glas svoje žene. Vstal je in razgrnil na mizo pred ae časnik. Mržnja, ki jo je tolikokrat čutil zadnje Čase, se je spet oglaaila v njem, a jo je potlačil. Indiferentnost je kazal, ko je žena vstopila, kakor bi se bila pred kratkim videla. Prezrla je mrzli sprejem in stopila k njemu.
• Si li dobil moje zadaje pismo?
Objela je moža, pa se ni otajal.
—	Sporočila sem ti, da pridem. O, ta današnja pošta!
Bila je fino napravljena, v belkasti obleki, zdrava in nekoliko zagorela. Gruden je opazil, njegova misel je hitela k Igu.
Oči je uprl v ženo, glas mu je bil nekoliko potisnjen. t
—	Kako je sinku? Ali mu je koristilo?
—	Nič ni boljši. Kakor po navadil
—	Tako?
Gruden je obstal, zabolelo ga je. Potem pa je pristavil zlobno:
—	Tebi je prijalo, vidi še t
žena se je premagovala, ob ustih ji je drgetalo. Ni pričakovala, da bo tako trdovraten, a čutila je svojo krivdo.
—	Prepričana sem bila, da bo Igo okreval, pa sem se varala!
—	Jaz sem vedel, da mu ne bo koristilo.
Očital je in kratko odlomil.
Gospe je udarila kri v glavo.
—	Kaj mi hočeš očitati?
—	Ničesar. Zdravnik bi bil otroku pomagal!
—	Zadržal bl bil morda bolezen. Da bi ga pa bil ozdravil... tajevala do skrajnosti. Toda mož je ostal mračen ln gospa je videla, da se je prepad med njima usodno razširil.
— Kdaj bo kosilo? — je vprašal Gruden povsem drugo in začel prekladati svoje spise in iskati po njih.
—	Ob eni 1 — je odgovorila kratko.
—	Prav!
Grudnovka se je obrnila in je ponosna odšla. Na fltopnicah je obfctala na počivalniku in ae srepo zagledala skozi okno v ozko, temno o-zldje, ki je tvorilo spodaj nekako dvorišče, komaj tolikšno, da bl stalo v njem pet oseb. Zazeblo jo je v srcu, sdvraštvo ae je dvignilo v njem. Kaj je zagrešila, da tako ravna ž njo? Je II to radi sina? Kaj more ona, če je bolezen težka, morda neozdravljiva?
Mislila jo in iskala s vso silo.
—	Kaj pa, če bi bila vmos spletka? Ce bi bil kdo možu kaj natvezel, morda anonimno? Ljudje so zlobni!
Odhitela Je po stopnicah in preden je prišla domov, Je imela napravljen načrt, kako bl as vozel razvozlal
Ko je bil Gruden sam, ga je vsega vznemirila tla slutnja. 2enine besede ao bile nejasne in ssskrbelo gs Je, kaj je a ainom. NI imel več ob-atanka v uradu, moral jo domov, da vidi. NI ga varala slutnja. Tgm je našel na dlvanu. Naslonjen vznak, pogrnjen po nogah t.ogrinjalom, je bolj ležal kakor sedel. Oče je bil pričakoval, da mu bo prihitel naproti, zdaj ao ga je ps naravnost ustrašil.
—	Papa, papa! — jo vzkliknil deček radostno. očeta pa jo sekalo kakor ostrina. Tudi glaa ni bil več tisti kakor pred tedni.
Gruden jo čutil, kako mu trepetajo kolena, a silo se je pognal naprej In ao aooodel ob dečkovi strsni.
—	Kako U je? — jo vprašal mehko in se bal odgovora.
—' Zebe me! — vročina mu je paliia obraz. — Mama ml jo rekla, da bom tukaj ozdravel. I
Očeta je spoklo.
—	Zdravnika bomo poklicali. — je dejal la privil sina k sobi. Začutil jo njegove neine. ležete ode ln milo oo mu jo storilo, solze so mo zalile oči.
Grudnovka jo prišla v sobo in prinesla sklodko mleka. Mola jo raagnevilo, ko jo jv
v*
u
porabiti vao avojo premetenost in zvijačnost, če je hotel svoj cilj doseči — in jaz sem imel o-be roki svobodni za obrambo...
V ugodnem trenutku iztegnem urno kot misel roko in zgrabim revolver,, ki ga je Chandler idržal vos Čas nepremično naperjenega proti meni Se danes ne vem, kako da ae mi je to posrečilo, in ne vem, kdo je bil bolj presenečen, on ali jaz. Edino, Česar se Še spominjam, je bil občutek, ki mi ga je vzbudilo gladko jeklo ob dotiku; sprva me jo v roko zazeblo, kot da sem prijel za kos ledu, v naslednjem trenutku pa me je v prste zapeklo kakor od žareče žerjavice. Takrat šele sem zaznal, da je u-strelil dvakrat po vrati. Vnel ae je obupen boj, vlak pa je z nezmanjšano brzino drvel naprej.
Chandler je bil močnejši od mene. Potegnil me je seboj in zdrknil sem pod klop. S koleni mf je stopil na prsa ter me jel z roko tolči po obrazu. Zinil ni niti besedice. Ves čaa boja sem skrbno pazil edino na to, da mi ne pride z revolverjem preblizu. Na kaj drugega v niti nisem u-tegnil misliti. Naenkrat me spreleti hlad. Nisem opazil, da so se vrata, kupe ja odprla. Nadaljeval sem obupno borbo, v tom pa ae je nad nama pojavil velikan z o-kroglim melonastim klobukom in ograjen a suknenim površnikom.
—	On, ki ga iščete I zavpije bh čudoviti duhaprisotnosti zločinec in pokaže name. — On je morilec Chandler!
Dve močni roki ga položita na klop. Moj in njegov obraz ata se skoraj dotikala. Detektiv naju za hip ostro opazuje in ne po-mišlja dolgo.
—	Ne storite mu zlega! zavpijem ter obenem pobegnem z revolverjem v roki v nasprotni konec kupeja.
—	Da bi mu storil zlo? odvrne detektiv. — Ni povoda. Niti lasu na njegovi glavi mu ne bom skrivil.	7 .
Njegov glas je zvenel nežno, mehko, kakor glas naravoslovca, ki je baš ujel v svojo mrežo novega metuljčka. » •
Razprava me ni zanimala niti najmanj; toda dobil sem povabilo, naj prisostvujem zaslišanju kot priča. In ko sem avojo dolžnost opravil, sem ostal do konca, da čujem sodbo. Prihajal sem vsak dan k razpravi, dokler ni bil proces končan.
Obsodba je padla'nekega jesenskega večera. Priznati moram, da jo je Rowland Chandler hrabro poslušal, niti trenil ni _ očmi. Zagotavljal je vnovič svojo nedolžnost, napadal sodnike z nečuveno aroganco, potem pa je ponosno odkorakal iz sodne dvorane..
Publika je razsodbo sprejela z mešanimi občutki. Nekateri so si brisali oči.
Sodniki so se dvignili počasi s svojih sedežev. Dvorana se je je-la izpraznjevati.
Jaz aem bil med prvimi zunaj. Bil je »ep septemberski večer in ulice so bile skoraj tako razsvetljene kot sodna dvorana, iz katere se je vsipalo ljudstvo. Nameraval sem se peš vrniti domov, takrat pa sem zagledal damo, korakajočo a svojim možem, ki je odskočila stran, ko me je opazila in za vpila. • — Ah, pa ao ga vendar oprostili!
1 Pomignil sem prvemu kočija-Žu in planil v voz.
varja s .seboj ter skomizka z ramo: slučaj je kriv. Dvakrat ob lati večerni uri je prišla dama iz temne ulice na to svetlo nabrežje. Dva dni zapored, ko je privedla dolžnost njega prav tod mimo. Ze prvič ga je očarala, ta-korekoč bliskoma, njena pojava. Vitka rast, nožici s čudovitimi gležnji, tihi obraz, resni in mili. Drugič se mu jo zdelo kakor bi ji šinil fin, zatajevan, s prijszen smehljaj preko lic. Tepec tak! V zadregi kakor šolar je pustil, da je nežni čudež smuknil mimo. Dolgo, dolgo je stal tu . . . Da, stal je, Pa se ni upal za njo. Ah, vaja je vse! Ako pa človek že tako dolgo ni mislil več na srečo ...
Toda danes! Ako bi danes prišla zopet 10, gotovo pride! Tisti znani notranji glas mu pravi, da pride. Danes se bo upal.
Plašno mu je pa vendarle. Vest aakonska? Težko. Kdo pa misli na temeljito nezvestobo! Mar človek nima pravice uživati lepoto, dokler še sije solnce? Prav nič mu ni bilo tesno, ko je danes brez dolžnosti krenil semkaj. Šele nato je prišel spomin ... Petindvajset let! Ej, zlo-mek! Toda duh je, ki si dela telo! Mar nima mlade, sprejemljive, Ijubezia-polneduše? HSive
1*. AVGUSTA.

Svetlo dekelce je z gazelski«! koraki hitela dalje skoV^ in ožine prerivajočih 8e jalcev ter je dospela do ogl* iZ kimove ceste. V tem trenutku! je ondi ustavil voz cestne žeW niče. Hitro js uklonila koleaTI dvignila, skočila - in SjTbJ zgoraj ter je stopila v not * njost voza.	*
In že se pelje, ko
- -M. se VZDIH njen preganjalec na voz še rom dovolj prožno. In
zrn* obri
nitke v bradi? Ti ljubi bog! Žen ska zrelih čutnic in zrelih misli ceni učiščeno vino višje nego bedasti mošt
Vino? Kaj pa hoče? Saj ni bil nikoli nebrzdan pivec. Samo voiij vsopsti, vonj, ki ga prinese srečna-ura, samo tega si želi. To je pravsaprav več nego ono, kar lahko agrabijo okorne roke! Ce bo le .,.
Tiho! Tamkajle izpod svetilj-ke temne ceste prihaja! Pozna njeno postavo, kelih tulpe na vitkem steblti. Ona je!
Bežen, začuden pogled šine po možu, ki. stoji ob cesti nikakor ne kot smel osvojevalec, nego od temena do pet kot tih, pobožen svetniški kip.
In že je ona mimo. Svojih korakov ni niti za časoven molekul zadržala ali pospešila, svoje dra-žestne glavice ni niti za las nagnila.
■Toda on!... Ali je to vse?... Ne, ne to je celo za naj skromnejšega premalo . . . Cesa se je nadejal? Tega ne ve. Niti ne misli. A nehote se zgane in — gre za njo. O, o! Pred petindvajsetimi leti, takrat že ... Ali...
zom, ki se dela silno nedulfes stopi tudi on v. notranjost voJ A vsi sedeži so polni. Njem, je to ravno prav. Na gorenje.« konciC«k dveri, je sedla lij neznanka. Nič čudnega in ne« čisto v redu, da se postavi o, pred njena lepa kolena, da ge no, da se nasloni na zaprte duri Smehljajoč pogled mu zdrkni po nji ter jo ljubkuje. In ona se ne okrene nevoljna od njen Ne, ne. Ona dvigne svoje ofl navzgor knjemu — nato se ozn po napolodraslem dečku, ki ji * di nasproti, zmaje neznatno, i nekam nevoljno svojo glavo ia vstane.
Vstane in reče prijazno tuje mu gospodu.
"Prosim, gospod, sedite m moj prostor — jaz sem še ml* da!"
Ali želiš znati pravilno pisal in čitat angleško? Naroči si "Sk, vensko-angleško slovnico", kate ro jo izdala in Ima na prodal Književna matica S. N. P. J.
Severa'8
Skin Soap
Idealno, fino in čisto milo za toaleto, kopelj, šampu, britje. Izvrstno za kopanje otrok In malčkov.
Vsaki dan rabite
Severa'8 Antisepsol
grla io izpiranj« u«t; kzni v grlu, obrani Ur m zob« in utr4
in drŠ ustno votlino v zdrav«« Cans 86 in SO caSov.
W f SEVERA CO. IDAM It A I'I [> S, IOVVA
Herman Klenzl:
Prvli
V svoj kožuh zavit stoji kakor na straži na oglu nabrežja in ulice. Ne ravno kakor pribit. Par korakov aem, par korakov tja. kakor prava straža.
Smehljati se mora. Kako dolgo je. odkar jo poslednjič . . .? Deset let. dvajset . . .? Hm. hm, petindvajset! ... No da. posamezne bele niti preprezajo njegovo brada
To je bilo takrat. V domovini! On mlad prevrat, ona sladko dekelce. Ta ga je puščala čakati, oh! Včasih vao uro, celo dve. A Potem! ... Ah kako daleč je že vso!
Danes? Pravsaprav ni mogoče primerjati. Takrat je bilo vendar čisto drugače. Ljubila sta so. Včssih sts se pogovarjala celo o poroki — zjutraj med četr-In res sta se poročila. Mi« s Krištofom, on s Milko.
Kaj hoče vendar tu na oglu nabrežja in ceste? Sam se pogo-
ZASTAVE
AMERIŠKE, SLOV. HRV—! I SIGURNO 26% CENEJB REGALUE, PREKORAMNI-	KOD DRUGOD
CE, TOOBOJNICE, ZNAKE, | VICTOR NAVINSEK| KAPE, UNIFORME, ITD. I su Gr~v. St, c.«..ch. P*
Tiskarna S. N. P. J.
sprejema vsa v tiskarsko obrt spadajoča dela.
Tiska vabila sa veselice in shode, viritnice, časnike, knjige, koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, nemškem, angleškem jeziku In drugih.
vodstvo tiskarne apeliia
ia Članstvo s. m. p.
tiskovine naroča v tiskarni.
»0JI
ltt
CENE ZMERNE, UNU8K0 DELO PRVE VRSTE.
'i I f i i I l I i I i i i i l i l i f i i i i
I i l' i
i •
i i i i
i «
VSA POJASNILA DAJE VODSTVO TISKARNE. Pišite po informacije na naalov: 8. N.
P. J. Printerj. 2657-59 8ootfc Lawndale Aveni* Chicago, m.
TAM SE DOBE NA 2EU0 TUDI VSA UST-MENA POJASNILA.
i
i •
i 0 f I I I I e