LETO 1938
6. APRILA	STE V. 14
—" ■'■TBBMBanaBBBBMMMM——iBBn^
Voluhar
Sta to dva roparja, ki strežeta po življenju mlademu sadnemu drevju vseh plemen, zlasti pa jablanam. Eden prav krvoločno »kolje« nežna bitja na skrivnem, kar pod zemljo, drugi vleče kožo z njih nad zemljo. Enega ščiti priroda sama, ker ga je vzela v varstvo zemlja, kjer mu ni lahko priti do živega. Drugega je oborožila z urnimi kraki; toda zdi se, da prirodna zaščita ni zadostna, ker ga je vzel v najstrožje varstvo le /.akom. Ali je potem kaj čudno, ako sadjarji obupavajo in zgubljajo veselje do zasajanja mladih nasadov. Brez dvoma bi bil napredek v sadjarstvu vse lažji in hitrejši, ko hi ne bilo teh dveh zakletih sovražnikov sadnega naraščaja. Vendar pa se ne da tajiti, d« je škoda, ki jo dela voluhar, dasi je velika, v splošnem vendarle neprimerno manjša nego škoda, ki jo leto za letom prizadeva dolgopetec.
Tu pa ne pomaga ne jadikovanje ne obupa vari je. Mlado 6adno drevje, ki se ga posadi vsako leto par a to tisoč samo v naši banovini, bomo rešili samo na ta način, da bomo na vso moč zatirali voluharja, zajcu pa zanesljivo zabranili pot do debel, obenem ee pa z vso odločnostjo borili za pravično spremembo sedanjega lovskega zakona, ki ščiti najhujšega zajedavca sadnega drevja.
Voluhar miruje in se preživlja z zalogo, ki si jo je nanesel jeseni, prav za prav le v trdi zimi, zlasti če je zemlja količkaj na globoko zmrznjena. Takoj na pomlad pa se začne njegovo roparsko življenje in takrat prizadene največ Zla mlademu sadnemu drevju. Tudi pozneje na poletje se ne smemo preveč zanašati, da bi pustil v miru naše ljubljence, vendar takrat mu gre v elaet tudi drugo koreninje in gomolje po travnikih in njivah.
Po najnovejših izkušnjah zatiramo voluharja najuspešnejše na dva načina, in sicer: z lovom in z zastrupljanjem.
Lov na zaledinjenem zemljišču (po travnikih, sadovnjakih) se najbolje »ponaša spomladi takoj ko ee zemlja nekoliko osuši, tja do maja, ko trava toliko poraste, da ni vež mogoče iskati rovov. Na obdelanih zem-
m za'ec
ljiščih, kakor so njive in zelenjadni vrtovi, pa ga s pridom lovimo tudi čez vse leto.
Za lov se izmed vseh neštetih priprav najbolje obnašajo navadne železne pasti v obliki povsod znanih »klešče, ki jih v najboljši kakovosti izdelujejo v Z i -reh. Za ta lov je treba nekoliko vaje (tehnike), ki si jo pa vsakdo lahko pridobi, če ima dobro voljo in vsaj trohico prirodne nadarjenosti, zlasti glede opazovanja pri-rode in pojavov v njej. Za uspešen lov v večjem obsegu je treba imeti večjo množino pasli. Znani lovec voluharjev Grošelj is Jarčjega dola pri Zireh, jih pri-nese na lovišče po 50 in še več.
Najprej je treba najti voluharjev rov. Kjer je količkaj več te golazni, to m težko. S % m dolgo železno palčico, debelo kot svinčnik, prebadamo zemljo. Kjer palčica pri najmanjšem pritisku kar šine v zemljo, je rov. Seveda, v vsakem rovu ni voluharja. Kjer so stene rova sveže in uglajene, ne bo treba dolgo čakati nanj. Podsuti in s koreninami preraščeni rovi so stari in zapuščeni.
Ko torej najdemo »obljuden« rov, ga odkrijemo kakih 25—30 cm na dolgo in vložimo vanj vedno p o d v e pasti, vsako obrnjeno s kleščami v drugo stran. Pred vsem pa moramo past pravilno in narahlo nastaviti, preden jo potisnemo v rov. Obroček, ki drži klešče narazen, potisnemo le 2—3 cm od kraja (od klešč). Stoji naj precej poševno, da se past sproži pri naj-rahlejšem pritisku na obroček. Obe pasti potisnemo v rov tako, da stoje klešče ob straneh rova, ne pa zgoraj in spodaj. Potisniti jih je treba na obe strani rova precej globoko in seveda skrajno previdno, da 6e ne sprožita. Izurjen in izkušen lovec pri tem delu ne potrebuje nikakih rokavic; ker brodimo z rokami neprestano po zemlji, izpuhti iz njih vsak duh po človeku. Grošelj ujame na dan po 20, SO, včasih še po več voluharjev, pa ni imel na rokah še nikdar nikakih rokavic Kdor bo z rokavieami delal, ne bo veliko ujel.
Ko torej obe pa«ti potisnemo v rov, jamo zasujemo z rahlo prstjo, da zapremo

svetlobo. Prostor, kjer emo nastavili pasti, zaznamujemo s kako šibico, ki jo vtaknemo v zemljo. Tako gremo dalje po zemljišču, da nastavimo vse pasti. Ako nastavljamo popoldne ali pod noč, gremo gledat koliko ee je ujelo, šele drugo jutro. Cez dan nastavljene pa6ti pa pregledamo po vrsti kakor smo nastavljali, že lahko čez eno ali dve uri.
Kakor rečeno, je za ta lov treba nekoliko vaje in spretnosti in pa mnogo pasti. Podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva v Radečah jih je naročila za svoje člane več sto. Izurili so se v lovu tako, da so ujeli tekom enega leta tudi več sto voluharjev. Podružnice ali občine, ki bi hotele temeljito pomesti z voluharjem, naj
povabijo prej imenovanega lovca za kak dan »na lov«. Za to priliko naj se zbere več mladih fantov, ki imajo veselje za to delo in naj pazljivo spremljajo ter opazujejo »lovca« pri njegovem poslu. On je pripravljen, da prinese s seboj tudi po nekaj sto pasti, ki jih naj »učenci« ali pa podružnica od njega odkupijo. Cena za eno tako stro-kovnjaško izdelano past je okoli 3 din. Stroški, ki bi jih imela podružnica s takim tečajem, ee bodo obilo povrnili.
Sedaj je za lov voluharja najugodnejši čas. Pohitite torej, da ee čimprej iznebite sovražnika.
Kako se voluhar zatira z zastrupljanjem, pa drugič.	H.
Krmljenje
Za valjenje ste si preskrbele gospodinje jajec od najboljših kokoši, ki so znesle zadnje leto vsaj 140 do 170 jajec. Jajca vam je izvalila naravna ali pa umetna valilnica (kokoš ali pa stroj). Nastopi vprašanje: Kako si zredim iz teh piščancev prvovrstnih kokoši-jajčaric? Sledeči nasveti veljajo sicer tudi za piske, ki jih vodi koklja, še v večji meri pa za tista gospodarstva, kjer imajo večje število (vsaj 50 ali 100 ali več sto) piščancev in jih hočejo vzrediti z umetno kokljo. — Največjega pomena za uspe-vanje in krepko rast mladih piskov je dovolj topla, na vse strani zavarovana in zračna kurnica, zraven pa pravilno krmljenje. V krmi morajo biti vse tiste snovi, ki so potrebne za stavbo piškovega telesa in za razvoj njegovih organov. Ogrodje telesa tvorijo kosti, ki sestoje v glavnem iz ogljikovo- in foefornokislega apna; glavna sestavina mišičevja pa je beljakovina, torej dušik, tolšča pa se tvori iz ogljika, ki je v hrani. Roženi del, kakor kljun, kremplji, potem luske na nogah, koža, kakor tudi perje vsebujejo posebno dušik v obliki kle-ja, pa tudi apno, kremenčevo kislino itd. V telesu ee pa nahaja tudi še več drugih rudninskih snovi, med katerimi je najvažnejše železo, ki daje krvi rdeŠo barvo. Kakor vse druge živali tako potrebuje tudi piščanec za proizvajane telesne (krvne) topline oglji-kaste hrane, kakršna je n. pr. škrob, sladkor, razne tolšče. Ce piščančeva hrana ne vsebuje vseh teh snovi v dovoljni množini in pravilni obliki, t. j. taki, da vsled prebave lahko prehajajo v kri, potem živalce pešajo in se jih lotevajo vsakovrstne bolez-
piščancev
nini. — Vzreja piščancev je umetnost, ki se je je treba naučiti. Uspeha pa ne odločuje samo delo, ravnanje z živalmi od prvega dne, ko zagledajo svet pa do starosti pet secev, ampak igrajo svojo vlogo tudi drugi činitelji. Napake pri valjenju (naravnem ali umetnem) z ozirom na toplino, vlago in snago utegnejo še dolgo časa ovirati pravilni razvoj piščancev. Podcenjevati pa ne smemo tudi notranje vrednosti valilnih jajec, to je lastnosti podedovanih od 6tarišev, od kokoši in petelina. Uspeha se smeš veseliti le, če si vzel valilna jajca od zdrave in rodovitne plemenske družine in če odgovarjata kokošnjak (kurnica) ter krmljenje vsem opravičenim zahtevam. Seveda bi bilo tudi napačno, ako bi vsak neuspeh pri vzreji pripisovali, recimo valilnemu aparatu ali pa slabim valilnim jajcem. — Načinov (metod) za krmljenje kokoši in piščancev je cela vrsta. Večina sistemov je spojina iz praktičnih izkušenj na eni ter iz utrjenih načel, ki smo jih prevzeli od dru-godi, na drugi stranii — Če pa gremo stvari do dna, uvidimo, da je ozir prehrane le neko manjše število vodilnih znanstvenih načel. Če se teh držimo, potem mora biti krmljenje, pa naj bo tako ali tako, uspešno. Če pa zanemariš temeljna pravila, potem moraš imeti smolo. — Prava gospodinja se bo zanimala za načine, po katerih krmijo drugodi; saj utegne iz njih posneti marsikaj koristnega zase. — Prvo vprašanje bi bilo: Kdaj pa začnemo krmiti piščance? V tem oziru si danes v naprednih deželah nasprotujeta dve dejstvi: prvo je koklja, ki vodi piške, drugo pa valilna podjetja, ki
razpošiljajo enodnevne piščance. Stara koklja napravlja s svojimi pišč^ki, ld so se dobro osušili, kmalu manjše izlete in jim dovoljuje kaveati hrano. Velikanska vališča na Nemškem, posebno pa v Ameriki imajo na zemljevidu zaznamovane kraje, ki se dado doseči (z vlakom, avtom) v 72 urah. Ta podjetja predpostavljajo, da piščanci, ko ee izvale, do starosti 72 ur ne potrebujejo hrane ali da jih celo ne smemo krmiti. Vrečica z rumenjakom, tako pravijo, tvori za ta čas dovoljno zalogo hrane. — Vprašam: kdo dela napako, koklja ali človek, ali pa sta oba načina krmljenja pravilna? Dejstvo je, da more piščanec prenesti post celih 72 prvih ur življenja; s tem pa nikakor še ni rečeno, da mora stradati toliko časa. To so do danes tudi dokazali nešteti poizkusi. Ruraenjakova vrečica v trebušni votlini piška se polagoma izgublja in sicer je prav vseeno, ali je v tem času (prva 2 ali 3 dni) živalca dobivala hrano ali pa ne. Po-
izkusi gredo celo dalje in trdijo skoraj soglasno, da je manj izgub pri piških, ki smo jih začeli zgodaj hraniti. — Ta rezultat tudi ne bo presenetil nobenega kurjerejca, ki je že dostikrat opazoval, kako željno kavsajo piški razne tvarine, slamo, blato, steljo, ako so morali čakati dva dni ali celo več na redno hrano. Zato mnogi priporočajo, da naj bodo živalce, predno začno jesti, v zatemnjenem prostoru. Dane« so take skrbi odveč, kajti s krmljenjem pričenjamo, ko to stare živalce 12 do 18 ur. Za praktično ravnanje bi se reklo takole: Ko je večina piščancev prišla iz lupine in se je dobro osušila, lahko vzameš živali iz valilnika — naravna koklja oskrbi to sama prav dobro — in jih preneseš v rejsko stajo, v kateri je prva krma in voda za pitje že pripravljena. Če se je vršilo valjenje popolnoma normalno (redno), potem bi bila ta prva južnica takole sredi 22. dne po nasadu jajc. oofr
Delo mt hmeiiji v aprilu
Letos imamo izredno lepo zgodnjo pomlad. Zato so se na kmetiji že marsikatera dela lahko izvršila, tako posebno setev ovsa in jarega ječmena. Da bomo imeli kmalu tečno zeleno krmo za živino, je treba čimprej vsejati mešanico ovsa in grahorice, zlasti na onih kmetijah, ki nimajo povoljnega in primernega zemljišča za detelje. Ce pa detelje v onih zemljiščih, kjer smo posejali oves in ječmen, dobro uspevajo, vsejemo v te posevke še deteljno seme, ko ti posevki dosežejo 4 do 6 cm visoko rast. V ovsišču deteljno seme pobranamo, v jeomenišču pa povaljamo.
Bliža se tudi čas za saditev krompirja. Sadijo ga pač različno: ponekod že v začetku aprila, v drugih krajih pozneje, kakor pač dopušča lega in vremenske razmere. Krompir sadimo v jarke ali pod brazdo. Vrsta od vrste naj ima 50 do 60 cm razdalje, v vrstah pa nametajmo krompir po 40 do 50 cm narazen. Glede globočine saditve je treba upoštevati kakovost zemlje; v težkih zemljah naj pride komaj 5 do 6 cm globoko, v srednje težkih 7 do 8 em, v lahkih pa kar 10 em globoko. Važno je, da se uporablja za saditev izključno samo zdrav krompir. Če je prejšnje leto napadel na nekaterih njivah krompir palež (perono-spora), ali če se je listje zavijalo, kodralo in venelo, ne smemo semena jemati s te njive, ker vsebujejo gomolji bolezenske kali
in ne morejo roditi zadovoljivega pridelka. Ko režete krompir za seme, pazite: če pri prerezu opazite na mesu pod kožo črnikast kolobar, je to znamenje, da je gomolj bolan in je nevarno, da je večina zaloge okužena po bolezenskih klicah. Taka zaloga ni za seme. Prav tako ni za seme krompir, ki odganja tanke, šibke klice. Preskrbite si na vsak način zdravo seme, če ga Sami nimate, ker je od semena mnogo odvisno. Upoštevajte navodila, ki jih je glede tega izdala baneka uprava na posebnih letakih, ter se v svojo lastno korist točno po njih ravnajte. Letake zahtevajte pri kmetijskih organizacijah, ki so jih dobile (n. pr. Kmečka zveza), V teku zime smo kmečke ljudi ponovno opozorili, da je tudi koruzno seme treba skrbno odbrati. Upamo, da ste naše nasvete upoštevali. Tako odbrano in pripravljeno seme bomo posejali v drugi polovici aprila, kakor hitro ni pričakovati po ozelenitvi koruze močnih spomladanskih slan. Izkušnje so pokazale, da zgodnja setev koruze da več pridelka, kakor pozna. Koruzo sadimo oziroma sejemo v vrstah po 60 cm narazen, rastlino od rastline pa 30 do 50 cm vsaksebi. Ta razdalja se ravna po vrsti koruze. Zrna pridejo v zemljo 5 cm globoko, debelozmata koruza se lahko seje zlasti. v lahki zemlji še nekaj globlje, vendar jo treba paziti, da se daje v zemljo enakomerno globoko, da hkrati ozeleni. Koruzo
eejemo na njive, ki smo jih jeseni globoko preorali, spomladi nanje navozili gnoja in ga plitvo podorala. Kjer pa imamo lahko zemljo in je kraj suh, je boljše, da koruzi že jeseni pognojimo, spomladi pa nič ne orjemo. ampak samo pobranamo, da s tem preprečimo preveliko izhlapevanje zimske v'age, ki jo koruza za svojo rast, posebno v prvih tednih, nujno potrebuje.
V začetku aprila, ko 6e je zemlja že dovolj segrela in je tudi zrak že primerno topel, posejemo jari lan, ki uspeva najbolje na v jeseni globoko preoranih deteljisčih in traviščih. Dober predeadež za lan so tudi okopavine: krompir, fižol in koruza. — V aprilu bo treba posejati sončnico, sojo in druge stročnice ter posaditi fižol. Glede fi-žolovega eemena smo tudi že svoj čas opozarjali. Poglejte v naše priloge, ki so izšle pozimi, poiščite nasvete in se po njih ravnajte. Dobro vam hočejo!
Pri živini se bo konec aprila že polagoma pričel prehod na zeleno krmo. Ker so spomladanske trave, M rastejo bolj pod vplivom vlage, manj pa sonca, zelo vodene, je skrbno paziti, da se prehod na zeleno
krmo izvrši počasi in naj traja nekaj tednov. Spomladanska zelena krma sicer zelo rada povzroča grižo, ki jo s počasnim prehodom omejimo kar največ mogoče. Živino spuščaj-mo veliko ven, hleve pa očistimo in uredimo. Prav isto velja za svinjake. Oboje prebelimo z apnenim beležem.
Naše gospodinje bodo imele meseca aprila veliko posla s piščanci. Ko ee prično valiti, jih je treba takoj prenesti na toplo mesto, da more koklja v miru nadaljevati valenje. Onim piščkom, ki sami ne morejo iz lupine, nikar nič ne pomagajmo: če sami ne morejo ven, je to znak, da ne bo nič z njimi! Ena koklji lahko damo 20 piščancev, da jih vodi. Izvaljenih piščancev ne krmimo' 1 do 2 dni; nato jim pa damo peska in čiste vode, potem pa suhih krušnih drobtin, kaše, pšena, pšenice, sesekljanih kopriv, špinače itd. Hrano dajajmo večkrat po malem, da jim ne ostaja in se ne kvari. Nikoli ne pozabimo na čisto, svežo vodo! Po kakih 8 do 14 dneh — če je vreme ugodno — spustimo piščance na prosto, da pridejo na sonce in zrak in da si s kokljo sami iščejo hrane. Paziti je pa, da jih ne zaloti dež ali mrzel veter, ker bi ee prehladili in poginili.
V kraljestvu gospodinje
Čmerike
So ljudje, ki so vedno zagrenjeni. Nene-homa tožijo o težkem življenju in o trpljenju, ki jim je menda usojeno že od rojstva, o neprilikah, ki ee jiim stavljajo na pot pri vsakem koraku. Nikoli se ne smejejo, vedno godrnjajo, vsaka malenkost jih užalosti, vse njih življenje je en sam mračen, deževen dan. V nadlego so sanri sebi in okolici, življenje grene sebi in drugim, ki so obsojeni v to, da morajo z njimi živeti.
Nekaterim ljudem je ta žalost že nekako prirojena; imajo žalosten ali melanholičen značaj. Veliko pa je teh nesrečnežev, ki jim je le napačna vzgoja zakrivila, da jim je zdaj življenje breme, ki se ga iznebiti ne morejo.
Otrok je kaj občutljiv za to, kako ravnajo odrasli z njim. Ljubezen ali sovraštvo, ki jih obdaja, občutijo otroci veliko globlje kot mi odrasli, ki nas je življenje že izučilo iti nam dokazalo, da se za prijazno besedo skriva dostikrat sovraštvo, zasmeh ali škodoželjnost. Otrok, ki življenjske skušnje še nima, sprejme vse za čisto zlato. Huda be-
seda, ki si jo izustil nad njim morda v hipni jezi ali nepotrpežljivoeti, ga ram prav tako, kot bi ga zares ošteval. In nasprotno vpliva prijazna beseda, ki mu jo mimogrede privošči znanec ali sorodnik, nanj, kot bi bila izrečena v resnični ljubezni. Zato vidimo, da se toliko otrok naveže na razne znance in sorodnike, ki se od časa do časa poigrajo ljubeznivo z njimi. Zato ee otroci tudi veliko bolj vesele prihoda očetovega, ki se vrne po dnevnem delu domov in se morda prijazno pogovori z njiimi, kot pa se vesele vedne navzočnosti materine, ki res da ves božji dan skrbi zanje, jih oblači in jim reže vsakdanji kruh, ki pa ob podrobnem gospodinjskem delu zgubi morda le prečesto potrpežljivost in daje otroku le kratke, rezke odgovore na nenehna vprašanja, ki jih etavlja nanjo otroška zvedavost.
Otrok, ki je obsojen, da mora vedno živeti v pusti, čmerikavi okolici, bo končno postal tudi sam pust in čmerikav. Kjer nikoli ne sliši smeha, ga bo končno že sam pozabil. Taki mladi čmerikavi otroci na-pravljajo kaj neprijeten vtis na odraslega, ki gre najraje zaničljivo mimo njih, mesto
da bi jih pomfloval, ker morajo revffki pre življati pomlad življenja v samem dežju in gro't .>Bju, nimajo pa sonra, ki bi jim sijalo in jim ogrevalo bedno mladost.
Po drugi plati pa postanejo godrnjači in zagrenjeni tudi otroci, kii so bili v mladosti preveč razneženi. Vsaka želja jim je bila izpolnjen«, ničemur se niso nikoli odrekli, ničesar jim ni bilo treba pogrešati. Vsaka njihova želja je bila za njih starše povelje, ki so ga elepo ubogali. Tak otrok pa, ki se v mladosti ni naučil samopremagovanja, bo kaj malo sposoben, da se prebije skozi življenjski boj. Ko bo odrasel, bo videl, da je resnično življenje vse drugače od onega, ki ga je živel on v svoji mladosti, in postal bo malodušen. Nikoli se ni znal premagovati; kako naj bi se zdaj vživel v to, da se za njegove potrebe in želje nihče ne zmeni. Starši so v njem morda prehudo gojili čustvenost in občutljivost, in zdaj v življenju, kjer prevladuje le razum, nimajo z njo kaj početi. Kaj čuda. če jim življenje postane breme, pa so pusti in sitni in povsod prodajajo svojo emeriko.
K ereči in hvala Bogu moramo reči, da je na svetu le malo takih čemernih puste-Žev. Ljudje v splošnem bolj ljubijo sonce ko dež, bolj jasen, zvonek smeh ko pusto čmerikavo godrnjanje. In to je dobro za vsakega posameznega pa tudi za vso človeško družbo.	H—r.
PrtpravUame zdmve hrane
Mesna jedila.
Obilna mesna hrana sčasoma škoduje človeškemu zdravju. Meso tudi ne daje moči, zato je zmotno mnenje, češ, da je meso prvovrstna krepčilna hrana. Mesna hrana ne more oslabelega telesnega ustroja okrepiti, nobene bolezni ozdraviti, more pa vsak ustroj sčasoma izpod kopati in povzročiti marsikatro bolezen.
Živalstvo se živi od solnčne sile, ki je nakopičena v rastlinah in pri tem uporablja tudi dopolnilne snovi ali vitamine. Zato ima meso ubitih živali prav malo redilnih sil in malo dopolnilnih snovi. Vse mesovje tudi ribe in kuretina je slab vir za življenjske sile. Slavni zdravnik dr. Bircher-Benner trdi, da je brezmesna hrana za človeka mnogo bolj prikladna in zdrava nego mesna. Zato ie tudi kmečka navada da pride meso na vrsto komaj enkrat na leden, do-
bra in pravilna. Brez škode ga uživamo tudi po dvakrat na teden. Slabo pa je, koder ga jedo kar po dvakrat na dan.
Tudi meso je treba znati pripravljati. To živilo kuhamo, dušimo, parimo, pečemo in pražimo. Naj ga delamo na katerikoli izmed naštetih načinov, mora postati meso vedno lepo mehko in sočno.
Kadar meso kuhamo, g« denerno v vrelo, slano vodo. V vreli, slani vodi beljakovina mesa na površju zakrkne zapre vse luknjice in sok ne more iz mesa, ki ostane sočnato. Seveda ne dobimo s tem močne juhe. Če nam je več do dobre juhe kakor do mesa, ga denemo kuhat v mrzlo vodo. Meso se v mrzli vodi izluži, zato dobimo suho, neokusno meso, a dobro, močno juho. Kadar pa hočemo imeti juho še močnejšo, meso celo zrežemo na majhne koščke ali ga sesekljamo, da pride čim več snovi iz njega v vodo. Splošno jemljemo za kuhanje največ nekoliko mastno, lepo voloveko meso.
Pri parjenju meso najprej v vroči masti od vseh strani opečemo. Ko je meso še svetlo, prilijemo toliko vroče vode, da ravno pokrije meso, malo posolimo in pustimo, da se zmehča; omako zagostimo r moko. Za dušeno meso pa ga najprej rumeno opečemo od vseh strani, nato zalije-mo v toliko, da je meso do polovice v tekočini. Pri golažiu in obari pa so manjši koščki mesa lahko čisto pokriti. — Pri pečenju moramo ločiti med mastnim in pustim mesom. Mastno meso, n. pr. svinjino, nasolimo, denemo v pekač in polijemo s toliko vroče vode, da je dno posode pičlo pokrito z njo. S pomočjo vroče vode se nekaj maščobe stopi in izstopi. Razen tega zakrkne beljakovina na površju iti meso ostane sočnato. Pustemu mesu brez maščobe je za pečenje treba dodati mast in sicer s tem, da ga pretaknemo s slanino in polijemo z vročo mastjo. Pečenko med pečenjem pogosto polivamo. Vodo za omako prilijemo šele ko je meso že ziarumenelo. Pečemo v pečici, da vroč zrak vpliva od vseh strani na meso.
Pražimo pa tenke kose mesa in sicer v ponvi ali na ražnju. S tem opečemo meso hitro na obeh straneh. Kot dodatek k mesu se prav dobro poda razno sadje, kar je pri nas še zelo malo znano. V Ameriki upoštevajo kot prilogo k mesu dušene suhe slive, jabolčne sveže in suhe krhlj« ter razno tuje sadje kakor banane in ananas. Mi ravno tako lahko poskusimo s sadjem kot prilogo k mesu in videli bomo. da bodo vsi zadovoljni s posrečenim obedom.
H. Š.
KUHINJA
Por kot prikuha. Pore razdelim na posamezne listke, jih operem in zrežem na 3 cm dolge kose. Te kose pristavim na vrelo vodo in jih kuham četrt ure. Por nato odcedim in osvežim v mrzli vodi. Potem ga v kožici zalijem z juho, da ga pokriva, primešam žlico v masti zarumenelih drobtin, malo okisam in pustim dobro prevreli. Nazadnje mu pridenem še žlico kisle smetane.
Por kot špinača. Ctenažen in razrezan por skuham v slani vodi. Ko je por kuhan, ga odcedim, osvežim z vodo, zopet odcedim in na drobno sesekljam. V kožici napravim bledorumeno prežganje iz masti ali iz surovega masla. Na prežganje etresem sesekljan por in ga toliko zalijem z juho ali krompirjevko, da ga pokriva. Nazadnje pridenem še kisle smetane in en surov rumenjak ter ga okisam z nekaj kapljicami limoninega soka. Porova jedila so zelo priporočljiva, ker vsebujejo sok, ki blažitno vpliva na prebavo.
Špinača i* mešanih zelenjav. Mlade ko-privice, rdeča redkvica, nekaj listov troben-tic, malo radiča in malo prave špinače skuham skupaj v slani vodi. Kuhano zelenjavo odcedim, osvežim z mrzlo vodo in prav drobno sesekljam. Sesekljano denem na bledorumeno prežganje, ki sem ga napravila na masti ali na surovem maslu, malo opražim in zalijem z juho, krompirjevko ali z mlekom. Proti koncu kuhanja dodam kisle smetane in en surov rumenjak. Rumenjak lahko izostane. Prežganje napravim tudi tako, da dam v maščobo polovico moke in polovico drobtin.
Pečena in s slanino pretaknjena riba. Ribo osnažim, operem in nasolim. Ribi potegnem po eni strani kožo s telesa. Potem golo stran prav na gosto pretaknem s suho na rezance narezano slanino. Posodo, v kateri pečem ribo, obložim z vejicami zelenega peteršilja, s čebulo, e sesekljanim drobnjakom, s par zrni popra in z nekaj prav tankimi rezinami dobre šunke. Na te dišavnice položim ribo in jo poškropim s pol kozarca vina, ki sem mu prilila malo vode. Ribo pečem pokrito do mehkega. Med pečenjem jo pridno polivam a tekočino, v kateri se peče. Ko je riba pečena, jo položim na krožnik in omako precedim po njej. Ribo okrasim s koščki kuhane karfijole in z limoninimi od rezki.
Pečene krompirjeve rezine. Krompir olupim in zrežem na rezine. Dobro opra-
ženega streseni na razbeljeno surovo maslo ali na mast, v kateri se je pekla pečenka ali na navadno razbeljeno mast. Krompir posujem s kimljem, ga osolim in mu prili-jem nekaj žlic juhe ali vode. Posodo dobro pokrijem in krompir nato opražim oziroma spečem. Med pečenjem ga nekajkrat obrnem, da se na vseh straneh lepo opeče. Krompir dam kot prikuho k mesu ali k pečenki.
Oerrt krompir. Krompir olupim, ga zrežem na rezine, operem, nasolim in pustim nekaj časa, da se nasoli. Potem vsako rezino zase povaljam v moki in ocvretD na razbeljeni masti ali na maslu. Ocvrt krompir je dober za okrasek k mesu ali k pečenki.
domaČa lekarna
Mazilo žafranovo za prsni prisad in druge pekoče bolečine: Deni v lončeno posodo 2 dkg rumenega vo6ka in toliko laškega olja in 4 dkg 6tolčenega žafrana. Posodo postavi v večjo posodo, v kateri je krop. Mešaj 6novi; dokler se ne razpusti vosek, potem o. -tav; in ko se je ohladilo, primešaj še dva razte-pena beljaka. Preden mazilo uporabiš, ga moraš premešati. Boleča mesta namaži zjutraj in zvečer z gosjim peresom tn pckrij s suhim platnom. Ce ni mazilo dovolj mehko, prikani še olja.
Ena sama viržinska ima v sebi toliko strupa, da bi umoril človeka, če bi priše strup v kri.
RAZJVO
Domači vrt. Praktično navodilo, kako ga uredimo, obdelujemo in krasimo. Priredil M. Hirniek, II. predelana in pomnožena izdaja s 102 slikami med besedilom in 2 barvnima podobama, 234 strani. Cena nevezani knjigi je 42, v platno vezani 54 din; založila jugoslovanska knjigarna v Ljubljani, 1930. Danes, ko ima že skoraj vsaka hiša m al vrtiček za najpotrebnejšo zelenjavo in cvetlice, je prav, da opozorimo na knjigo vse posestnike domačih vrtov. V knjigi najde vsak vsa potrebna navodila, kako svoj vrt uredi, obdeluje in okrasi, kakšna naj bo zemlja, gnoj. orodje, katera dela se opravljajo spomladi, poleti in jeseni. Dalje opisuje vse vrste zelenjadi, _ ki jih morda gojimo, kakor: kapusnice, listnato zelenjavo, korenasito zelenjavo, stročnice, čebulnice, dišečo zelenjavo, paradižnike itd. Posebno poglavje pa tvorijo vrtne in sobne cvetlice. Priporočamo!
Naročajte »Domoljuba«!
GOSPODARSKE VESTI
ŽIVINA
g Na redni ponedeljski sejem v Kranj eo prignali dne 28. marca 47 volov (prodali 29), 27 krav (14), 9 telet (9), 3 bike (2), 73 prašičev (44). Cene na Čez so se gibale za vole 1200—3500, za krave 900—2000, teleta 250-480, bike 1200—2400, prašiče 190 (mladi pujski) do 1.800 din komad. Cene na vago: voli 1. 6, II. 5.50, III. 5; telice I. 6, II. 5.50, III. 5; krave I. 5.50, II. 4.50, III. 3.50; teleta I. 7.50, II. 6.50; prašiči špeharji 9.50, pršutarji 7—8.50 din za 1 kg žive teže. Mladi pujsiki v starosti 7—8 tednov so šli po 190—210 din glava. — Cene mesa so ostale nespremenjene: govedina se 6eka I. po 10 do 12, II. 9-11, III. 8-10, svinjina 14—16, suha slanina 20—26 po kakovosti, svinjska mast 19 din za 1 kg.
g It Brežic poročajo, da je imela živina na sejmu v Žigarskem vrhu dne 21. marca sledeče cene: voli 3—3.50, junci 3—4, krave 2.50—3.50, telice 2—4 din za 1 kg žive teže. Ce primerjamo te cene z onimi v Kranju, 6e pokaže neverjetno velika razlika. Prebivalstvo brežiškega okraja in okolice naj bi poiskalo vzroke tej razliki in jih skušalo odpraviti.
g V Dravogradu so imeli 6ejem dne 21. marca. Poročajo, da so prignali na sejem mnogo živine, a sklenjenih je bilo le malo kupčij, ker ni bilo pravih kupcev. Cene 60 se gibale takole: klavna živina (rejena) 4 do 4.50, mlada plemenska živina 5, krave klobasarice 2.50—3 din za 1 kg žive teže.
g V Lembergu (okraj Šmarje pri Jelšah) je imela živina na semanji dan 28. marca t. 1, naslednje cene: voli I 5—5.50, II. 4-4.25, III. 3—3.50; telice I. 4.50—5, II. 4—450, III. 3—3.50; krave I. 3.50—4, II. 3—3.50, III. 2—2.50; teleta 4—6 din za 1 kg žive teže.
g Maribor, dne 20. marca. Na sejem so prignali skupno 358 komadov goveje živine, prodali pa 216 komadov. Sejem je bil živahen. Za inozemstvo ni bilo prodano nobene živine. Cene eo bile: voli I. 4.50—5.50, II. 3.90—4.50, plemenski 4.75—6; biki za klanje 3.50—4.30; krave debele 4—5, plemenske 4—5.10, klobasarice 2.50—3.25; mlada živina 4.40—5.50; teleta 5—7 din za 1 kg žive teže. — Cene mesa: govedina 10—12, II. 8-10, teletina I. 10-14, II. 8—10, svinjina sveža 10—14 din za 1 kg. — Na svin-ekem sejmu, ki je bil 24. marca v Mariboru,
se cene od zadnjič niso spremenile. Mladi prašički 5—6 tednov 85—110, 7—9 tednov 110—120, 3—4 mesece 145—190. 5—7 mesecev 240—380, 8—10 mesecev 410—480, 1 leto 710—820 din za glavo. Na vago so ee plačevala po 6.50—7.75 za 1 kg žive in po 8.50—11.25 din za 1 kg mrtve teže.
g Na rednem živinskem sejmu v Lendavi, dne 24. marca, so bile cene živini sledeče: voli (bilci) 3.75—5, telice 3.75—4.75, krave 2—3, teleta 4.50—5 din za 1 kg žive teže. Prignali so 259 komadov, prodali pa samo 72 repov.
LJUBLJANSKI TRG
Perutnina: piščanec 14—18 din komad, zaklan 24—25 din lkg; kokoš 20—26 din komad, zaklana 20—22 din 1 kg, petelin 18 do 24, zaklan 20—22 din lkg, raca 18—20, zaklana 20—22 din 1 kg, golob 4—5, domač zajec 6—20, pulardi 28—30, kapuni 30—40, divji zajec 28 din komad. — Ribe (sladkovodne): karp 16, pečiga 28, smudž 26, ščuka 18, postrv 40, klin 10—12 din 1 kg; žabji kraki 0.50 din komad. — Mleko in mlečni izdelki: mleko 1 liter 2—2.25, surovo maslo
24—28,	čajno maslo 28—32, kuhano maslo 28 -32, bohinjski ari 22—24, sirček 6, sir polenientaiec 24—26. sir trapist I. 22—°4,
II.	18—20 din za 1 kg. — Jajca: 0.50—0.60 din komad. — Pijače: belo vino novo 1 1 12—14, staro 12—14, črno vino novo 10—12, malinovec 1 kg 20—25, mineralna voda steklenica 6—8, rum 1 1 28—35, kuhano žganje
25—28	din. — Sadje: jabolka I. 8, II. 5—6,
III.	2.50—4, suhe češplje 8—12, suhe hruške 4—6, orehi 10, orehi luščeni 24—26, rožiči 4—7, fige 6—18, dateljni 18—40, mandeljni 46—64 din 1 kg. — špecerijsko blago (najvažnejše): kava 54—76, pražena kava 68—100, krietalni sladkor bel 14, kocke 15.50, kavna primes 17, riž I. 11, II. 8 din 1 kg, jedilno olje 15—18, fino namizno olje 18—24, vinski kis 3, navadni kis 2.50 11, morska sol 2.50, kamena sol 4, poper celi 38, sladka parika 30 din 1 kg, petrolej 7.50 din 11, testenine 7—17, pralni lug 4, pek-mez 12—14, rozine 12—16 din 1 kg.
Kmetje l Vaša stanovska organizacija je Kmečka zveza!
PRAVNI NASVETi
Kokošja nadloga. F. V. O. — Preko 30 kokoši se pase na vaešm sadovnjaku, tako da uničijo vso travo. Vprašate, če lahko zagra-dite sadovnjak, skozi katerega imajo trije sosedje 6tezo. — Lahko zagradite svoj sadovnjak, samo vrata morate napraviti, da bodo mogli upravičenci skozi. Lahko napra vite vrata tudi s ključem; v tem primeru morate vsakemu upravičencu izročiti tudi ključ.
Obolelost pri orožnih vajah. I. Š. - Po zakonu imate pravico do podpore v denarju, če ste se brez svoje krivde na orožnih vajah tako poškodovali, da ste postali zaradi zadobljenih ran, poškodb ali pokvar popolnoma nesposobni za kakršnokoli pridobitno delo. Nesposobnost ee mora ugotoviti s posebnim zdravniškim pregledom. Prošnjo za podporo je treba vložiti na ministra za vojsko in mornarico.
Oviranje odtekanja vode iz javne ceste. A. P. Lani s® položili betonske cevi skozi cesto in tako odteka voda na vaš vrt. Ob cesti ste izkopali jarek, da ne bi voda tekla proti vaši hiši. Sedaj vam cestar preti z ovadbo. Tudi ste blato, ki ga je cestar nametal na vaš travnik, zmetali nazaj na cesto. Vprašate, ali ste ravnali pravilno. — Vaše postopanje je vsekakor preveč samolastno. Lastniki ali posestniki zemljišč ob javnih cestah ne smejo samolastno ovirati odtekanja vode z javne ceste ali iz cestnih jarkov na zasebno zemljišče. Tudi kopanje jarkov ob takih cestah, ki jih oskrbuje cestar, ni umestno. Pogovorite se vendar z njim ali pa z načelnikom cestnega odbora. Nalašč vam gotovo ne bodo delali škode niti z vodo niti z blatom, ki ga pač ne smete metati nazaj na cesto. Vsa taka vprašanja se dajo zlepa urediti. Drugače vas lahko zadene kazen.
Prošnja za železničarja. I. R. Obrnite 6e na direkcijo državnih železnic.
Zaščita prevzemnika posestva. J. A. Vaš oče je leta 1930 najel pri posestniku posojilo. Posestvo je z dolgom vred iz-ročil vam. Upnik je tudi svoje posestvo izročil naslednikom, sam pa je pridržal terjatev. Sedaj zahteva od vais plačilo celega dolga in vam ne mara priznati zaščite, češ da je užitkar. Preti vam s tožbo. Vprašate, aH uživate zaščito, ker ste kmet. — Praviloma vam zaščita pripada, toda po uredbi o likvidaciji kmečkih dolgov dolžnik ne uživa zaščite, če je v boljšem gmotnem položaju od svojega upnika. Če vas bo upnik tožil, boste pač morali predlagati dokaze o tem, da niste v boljšem gmotnem položaju kakor on.
Upnik mora poslati dolžniku obračun in obveznico. O. A. Dolžni ste vsoto denarja in ste upniku poslali obveznico najprej osebno, nato po pošti, a tretjič potom občine Upnik ni maral spreieti obveznice. Vprašate,
ali morate vseeno plačevati obroke. — Čisto po nepotrebnem ste pošiljali upniku obveznico. Upnik mora poslati dolžniku obračun in obveznico na znižani znesek dolga in to potom občinske uprave, Dokler upnik tega ne stori, dolžnik ni dolžan plačevati obrokov Po opravljeni zameni listin, pa je dolžnik dolžan plačati vse zaostale obroke po uredbi.
Pot za domačo uporabo. O, Prodali ste svojo pot nekaterim posestnikom in ste se dogovorili, da jo bodo uporabljali za domačo uporabo, da pa ne smejo po njej voziti lesa za kupčijo. Ker se posestniki niso tega držali, je prišlo do pravde. Sedaj pa les vlačijo po občinski poti, konje pa gonijo nazaj v gozd po navedeni poti. Vprašate, ali jim tudi to lahko zabranite. — Kaj ste smatrali za »domačo uporabo« pota, boste najbolje vedeli sami, ki ste sklepali dogovor. Če je to le uporaba za redno obdelovanje polja, potem je jasno, da gonjenje konj za vlačenje lesa po tej poti prekoračuje »domačo uporabo«. Svetujemo vam, da vprašate kakšnega domačega gospodarskega izvedenca za svet, ki vam bo ga najlaže dal, ker pozna krajevne razmere.
Spor zaradi oken. M, K. Sosed zahteva, da morate zazidati okno, ki je obrnjeno proti njegovemu dvorišču. Vprašate, aili vas lahko k temu prisili in ali lahko nasprotuje zgraditvi delavnice in drvarnice, ali vain lahko postavi pod okno tako visoko steno, da vam vzame svetlobo, — Preden začnete kaj graditi, se obrnite na domačo občino za dovoljenje. Občina bo tudi skušala poravnati event. spore s sosedom. Sosed vas pač ne bo mogel prisiliti, da zazidate okno pri hiši, ki stoji že par let na sedanjem mestu in je dva metra oddaljena od meje. Če bi vam s kakšnim zidom ob meji vzel svetlobo, bi ga lahko tožili in bo v tem primeru odločilo sodišče.
Sprejem ceste za občinsko cesto. J. K.
Vprašate, kako bi dosegli, da bi se 6prejela za občinsko cesto pot, ki se mnogo rabi, pa je nihče ne mara popravljati. — Uvrščenje javnih cest med občinske ceste vrši občin-sk odbor z odbritvijo banovine. Zato se obrnite na občinski odbor.
Drevesca »b njivi. M. M. Sosed ima pravico, da na svojem travniku tik vaše njive zasadi drevesca. Če vas ta drevesca ovirajo pri oranju, ko ob koncu njive obračate plug in živino, imate pravico zahtevati od soseda, da ta drevesca odstrani, če ste namreč doslej sami ali pa s svojimi posestnimi predniki vred skozi 30 let nemoteno na sosedovem travniku ob koncu vaše njive pri oranju obračali živino. — Pomenita se najprej sama s sosedom. Če ne bi hotel upoštevati vaše pripoeeetvovane pravice, potem ga dajte povabiti k sodišču, da mu bo sodnik razložil, da nima prav. Če vse to ne bo pomagalo, potem šele preudarite, ali se splača tožba ali je boljše potrpeti.