MOZIRJE v V fitLJ» REČICA OB SAVINJI Sarfysf*- Leto XXII Številka 12 December 1990 Cena 10 din LJUBNO GORNJI GRAD 23. decembra se bomo m plebiscitu odločili za samostojno Slovenijo Samostojno Slovenijo smo dolžni uresničiti ne zaradi priložnosti, temveč zaradi potrebe. Storiti moramo vse, da bo naš plebiscit razumljen le kot eden izmed legitimnih, najprepričljivejših načinov izražanja in potijevanja volje Slovencev oz. državljanov države Slovenije. Uveljaviti hočemo svojo suverenost in samostojnost na demokratičen način, zavedajoč se vseh posledic resne odločitve. Pred-no oddamo svoj glas ZA si odgovorimo na naslednja tri vprašanja: 1. Kaj bo z našim gospodarstvom?! 2. Ali nas bodo priznale druge države? in 3. Kako po uspešno opravljenem plebiscitu? Na vsa tri vprašanja ni težko pozitivno odgovoriti. Slovensko gospodarstvo je ne glede na to, za kaj se bo Republika Slovenija odločila — za osamosvojitev ali za vztrajanje v federaciji —v globoki krizi. Iz krize pa se lahko izvleče le, če mu bo omogočeno: — hitrejša vzpostavitev normalnega gospodarskega sistema, — samostojna, slovenskemu gospodarstvu ustrezna gospodarska politika, — normalni kapitalski tokovi s svetom, — boljša izraba geografskega položaja, — učinkovitejše izkoriščanje razvojnih možnosti, — pospešeno prilagajanje evropskim gospodarskim razmeram, — prenehanje vzdrževanja drage zvezne države, — samostojno odločanje o sebi. Prednosti osamosvojitve so odvisne od sposobnosti slovenske družbe, kako jih bo izkoristila in od njene pripravljenosti na nekajletno odrekanje. Vseh posledic osamosvajanja ni mogoče predvideti, vendar ne gre zanemariti ustvarjalnosti ljudi, ki jih bo sprožilo osamosvajanje. Nobene od naštetih in še drugih prednosti v Jugoslaviji ni možno izkoristiti. Se več, verjetnost gospodarskega razsula je zelo velika. Eden od bistvenih elementov mednarodnega priznanja je tudi pozitivni izid plebiscita, čeprav bo priznanje samostojnosti slovenske države odvisno predvsem od tega, koliko bo nadzorstvo slovenskega ozemlja dejansko v rokah slovenskih oblasti. Čeprav že imamo zagotovila posameznih držav, da so pripravljene priznati samostojno slovensko državo, bo polno in vsestransko priznanje daljši proces, ne pa sprememba čez noč. Državne meje z Avstrijo, Italijo in Madžarsko so določene z mednarodnimi pogodbami in nanje osamosvojitev . Republike ne vpliva. Ob upoštevanju načela nedotakljivosti obstoječih meja v Evropi je treba oz. je. mogoče kot takšno obravnavati tudi federalno mejo med Slovenijo in Hrvatsko. Vse mednarodne pogodbe, kijih je sklenila Jugoslavija in se nanašajo na ozemlje Republike Slovenije, bo država Slovenija izpolnjevala naprej. Prav tako bo država Slovenija spoštovala vse mednarodne pogodbe in sporazume o človekovih pravicah, o državljanskih svoboščinah, o demokratičnih procesih in drugih pridobitvah sodobnega demokratičnega sveta vključno s pridobljenimi pravicami narodnostnih manjših. Sprejeti bomo morali tudi novo ustavo, iz katere bo razvidna demokratična usmerjenost države Slovenije. In ko bodo ustvarjeni vsi ti pogoji — potem bodo priznanja obstoječih demokratičnih držav še samo vprašanja časa. Po pozitivno izraženi volji slovenskega naroda bo treba brez odlašanja opraviti vrsto dejanj, ki bodo zaokrožila oz. dokončno konstituirala Republiko Slovenijo kot samostojno suvereno in neodvisno državo. V ta namen je zato treba: — sprejeti dodatni ustavni amandma k ustavi Republike Slovenije, s katerim se iz ustave izločijo vse določbe, ki govore o vezanosti Slovenije na federacijo, — sprejeti ustavni zakon za izvedbo tega ustavnega amandmaja, — začeti s takojšnjimi pogajanji z jugoslovanskimi oblastmi in institucijami ter z drugimi republikami v Jugoslaviji, — v prehodnem obdobju zagotoviti minimalno delovanje federacije, kije potrebno do določenega razpleta jugoslovanske krize, — čim prej je treba sprejeti novo ustavo Republike Slovenije in ustavni zakon za njeno izvedbo. — postopno vzpostavljanje lastnega gospodarskega sistema (lastninjenje, lastni davčni sistem, lastni bančni in devizni sistem, lastni sistem ekonomskih odnosov s tujino), — postopno uvajanje lastne gospodarske politike (sanacija bančnega sistema na republiški ravni, sanacija gospodarstva s prenosom dolgov v javni dolg, podpora izvozu), — sprotno prilagajanje gospodarske strukture, — vzpostavitev neodvisnega celotnega davčnega sistema, — vzpostavitev neodvisnega plačilnega sistema, — prevzem sistema zunanje trgovinske zaščite in deviznega poslovanja, — vzpostavitev centralne banke Slovenije in prevzem nadzora nad bančnim sistemom, — bistveno zmanjšanje stroškov na vseh ravneh, — pogajanja z mednarodnimi organizacijami, kot so Svetovna banka, Mednarodni denarni sklad, Evropska skupnost, EFTA, GATT, — pogajanja o razdelitvi premoženja in dolgov z drugimi republikami oz. Jugoslavijo, — zagotovitev tujih vlaganj v nekaj kjučnih projektov. Na podlagi odgovorov na prej postavljenih vprašanjih in predvidenih nalogah lahko vsak ugotovi, daje to možno le v popolnoma neodvisni in suvereni državi, zato dragi občani mozirske občine ne zamudimo edinstvene priložnosti in v nedeljo, 23. decembra 1990, pojdimo vsi na volišča in s svojim ZA pomagajmo do svoje samostojne, države SLOVENIJE. Predsednik Izvršnega sveta SO Mozirje ALFRED BOŽIČ, mgr. oec. RAZGLAS DRŽAVLJANOM REPUBLIKE SLOVENIJE VSEM VOLILCEM V REPUBLIKI SLOVENIJI Udeležite se glasovanja na plebiscitu v nedeljo, 23. decembra 1990 Glasovali bomo o vprašanju: ALI NAJ REPUBLIKA SLOVENIJA POSTANE SAMOSTOJNA IN NEODVISNA DRŽAVA? DA NE Odločitev za samostojno in neodvisno državo Republiko Slovenijo bo sprejeta, če bo zanjo glasovala večina vseh volilcev. Odločitev za samostojno in neodvisno državo Republiko Slovenijo ima naslednji pomen: 1. Republika Slovenija kot samostojna in neodvisna država ne bo več združena v zvezno državo — Socialistično federativno republiko Jugoslavijo. 2. Postopna uresničitev statusa Republike Slovenije kot samostojne in neodvisne države se uredi z ustavnim aktom za izvedbo odločitve, sprejete na plebiscitu, z novo ustavo Republike Slovenije in ustavnim zakonom za izvedbo ustave. 3. Republika Slovenija kot samostojna in neodvisna država bo lahko sklepala meddržavne pogodbe, vključno s konfederalno pogodbo z državami drugih jugoslovanskih narodov. Na plebiscitu sprejeta odločitev za samostojno in neodvisno državo Republiko Slovenijo bo zavezovala skupščino Republike Slovenije, da v šestih mesecih sprejme ustavne in druge akte ter ukrepe, ki so potrebni, da Republika Slovenija prevzame izvrševanje suverenih pravic, ki jih je prenesla na organe SFRJ. Hkrati začne pogajanja z drugimi republikami v SFRJ o pravnem nasledstvu SFRJ in o bodoči ureditvi medsebojnih odnosov po načelih mednarodnega prava, vključno s ponudbo konfederalne pogodbe. Smo za samostojno in neodvisno državo republiko Slovenijo. Postanimo državljani samostojne države Spoštovane občanke, spoštovani občani občine Mozirje, pred nami je čas pomembne odločitve. Na četrto adventno nedeljo, zadnjo pred Božičem, bomo vsi državljani Slovenije šli na volišče in se odločali o samostojni in neodvisni državi Republiki Sloveniji. To bo zadnji in prav gotovo najpomembnejši zgodovinski dogodek za slovenski narod v letu 1990, v letu, ki se izteka in ki je in bo prineslo korenite spremembe v naše državotvorno življenje. Pred letom dni, ko smo si voščili srečno novo leto 1990, je malokdo pričakoval, da bomo v letu dni na pragu samostojnosti. Spomnimo se, kako smo trepetali, kaj bo prinesel januarski 14. kongres jugoslovanske zveze komunistov. Prinesel je razpad te, ene zadnjih trdnjav komunizma v Evropi. Pričakali smo prve večstrankarske, demokratične volitve, ki so na miren in dostojanstven način vpeljale v slovenski politični prostor konkurenco tudi na parlamentarnem in vladnem področju. Res je, daje nova oblast v Sloveniji naredila nekaj začetnih napak ali nerodnosti, da je predvsem na ekonomskem področju najbolj zatajila, vendar tu moramo upoštevati dediščino, ki jo je podedovala. Upoštevati moramo, da smo še močno vpeti v jugoslovansko stvarnost s politiko zvezne vlade in prevladujoče srbsko usmerjenim jugoslovanskim predsedstvom na čelu. Številne grožnje najvišjih predstavnikov zveznega predsedstva, vlade in jugoslovanske armade so slovenskemu predsedstvu, vladi in parlamentu narekovale delo v izredno napetih razmerah in zaradi tega je bilo treba pogosto hitro ukrepati in zavarovati težko priborjene pridobitve v zadnjem letu. Narod, ki mora petino svojega družbenega proizvoda namenjati za sebi sovražno državo, ki mora svoje mlade fante pošiljati v druga kulturna in civilizacijska okolja v vojsko, ko ta ista vojska grozi temu narodu z zasedbo in mu pobira lastno orožje, ta narod sigurno ni samostojen in neodvisen. Država, kije v isti zvezni državi žrtev gospodarskega bojkota po pozivu realsocialistične politike proti demokratični usmeritvi, ne more pričakovati neodvisnega gospodarskega razvoja. Vse to in še marsikaj drugega nam dokazuje upravičenost sporazumne odločitve političnih strank in poslanskih skupin skupščine Republike Slovenije in soglasne odločitve poslancev našega parlamenta o skupnem nastopu na PLEBISCITU za samostojno in neodvisno DRŽAVO REPUBLIKO SLOVENIJO. S tem, ko se je slovenski parlament odločil, da je za uspešen izid plebiscita potrebna absolutna večina vseh volilno upravičenih državljanov, prebivalcev Slovenije, je pokazal, da nam zaupa. To zaupanje vrnimo našemu, na demokratičnih volitvah izvoljenemu parlamentu z množično udeležbo na voliščih in z odločitvijo ZA samostojno in neodvisno državo Slovenijo. Z našim ZA ne bomo omogočili le sebi in svoji generaciji lepše, mirnejše prihodnosti, takšno prihodnost bomo zagotovili svojim otrokom, vnukom. Z našim ZA bomo uresničili stoletne želje in hrepenenja slovenskega naroda, da bi živel v lastni državi. Spoštovani, postanimo torej državljani samostojne države Republike Slovenije, pričakajmo letošnje božične in novoletne praznike s toplino v srcu. S toplino v srcu vam želim, da bi božične praznike preživeli s svojimi najdražjimi, z obilo notranjega miru. Voščim vam veselo in brezskrbno novo leto. V novem letu 1991 ^am želim sreče, zdravja in uspehov. ’ Predsednik SO Mozirje ANDREJ PRESEČNIK Beseda urednika To je zadnja številka Savinjskih novic, katero ste dobili v hišo brezplačno. Ko smo napisali brezplačno, seveda nismo mislili, da za časopis niste nič prispevali Za vsakega izmed nas je en izvod plačala deloma organizacija, kjer smo zaposleni, za kmete pa sta plačevala Kmetijska zadruga in Gozdno gospodarstvo. Od januarja dalje pa bodo časopis dobivali le tisti, kateri se bodo nanj naročili. Seveda pa ga boste lahko kupili tudi v kioskih. Kakšna bo cena, bo seveda odvisno od števila prodanih izvodov. V tej številki zopet objavljamo naročilnico, s katero lahko postanete naročnik Savinjskih novic. Sicer pa so Savinjske novice dobile novega ustanovitelja, to je sedaj Skupščina občine Mozirje, kije imenovala tudi nov programski svet. Tega sestavljajo Vekoslava Klemenak, Zdravka Hriber-šek-Ladinek, Anton Vene k — predsednik, Ivan Glušičst., Štefan Matjaž, Albert Lončar, Franc Steiner, Edi Mavrič in Rajko Pintar. Pred njimi je izredno težavna naloga, saj resnično ne bo enostavno iz sedanjega načina financiranja preiti na popolnoma tržno poslovanje. Prav gotovo pa je prav, da se ob tem prelomnem trenutku zahvalimo članom dosedanjega Izdajateljskega sveta, ki je Šavinjske novice varno pripeljal preko vseh čeri inflacije in težav nasploh, s katerimi se srečujejo časopisi v današnjih časih. Predsedoval mu je Jože Tlaker, člani pa so še bili: Tomaž Križnik, Slavko Roseinstein, Stanko Kotnik, Jože Rakun, Vida Skok, Jože Kumer, Peter Širko, Marija Cigala, Anka Rakun, Jože Prušek, Anka Sivec, Stanko Prepadnik in Jože Punčuh. Kot urednik se jim iskreno zahvaljujem za veliko pomoč in podporo pri delu. Pa še to! V zadnjem času je prišla na uredništvo kopica pisem, ki opozarjajo na nepravilnosti pri delitvi pomoči. Vsa so anonimna in temeljijo na nepreverjenih govoricah. V Savinjskih novicah smo že velikokrat opozarjali, da anonimnih pisem ne objavljamo. Objavili pa bomo vsa pisma, ki bodo podpisana, na željo avtorja pa imena avtorja ne bomo objavili in ga bomo varno shranili v uredništvu. Jasno pa je, da vsak avtor odgovarja za napisane trditve. Torej le pogumno... RAJKO PINTAR gl. in odg. urednik Podajmo se pot slovenske državnosti! Smo pred plebiscitom. Smo pred usodno odločitvijo. Toda temeljna izkušnja vseh plebiscitov v zgodovini človeštva je, da se ljudje po pravilu odločajo o pomembnih rečeh izrazito racionalno, manj pa se ravnajo po emocijah, po nacionalnih in podobnih vzgibih. Plebiscit za samostojno in neodvisno Slovenjo je seveda politično dejanje, ki oa nosi v sebi globoko racionalno listvo in tudi ekonomsko smotrnost. Nikakor ne gre zgolj za »ures-ncitev stoletnih sanj« slovenskega naroda o lastni državnosti, pač pa je udi po globljem premisleku jasno, kr gre za radikalen poseg v naza-lržno siromašenje slovenske družne, za poseg v silovito naraščanje brezposelnosti, socialnih napetosti, zar poseg v naraščanje mednacionalnih konfliktov ... Naša stranka je bila pobudnica :a razpis plebiscita in za to pobudo rdno stojimo tudi danes. Kajti plebiscit je instrument odločanja o namembnih stvareh mednarodnega značaja inje zanj bistveno, daje egitimen. Legitimnost plebiscita pa £e bila nedvomno potrjena v slovenskem parlamentu in tudi dogovoru vseh slovenskih političnih drank, ki plebiscit podpirajo. Jasno je tudi, da moramo plebiscit izvesti pred sprejemom ustave, da bomo vedeli, za kakšno državo so pišemo. Po plebiscitu moramo izpeljati dovolj natančne in časovno oprede-jene poti za doseganje slovenske suverenosti (popolne oblasti) nad: V RAJKO PINTAR — obrambo (umik JLA iz Slovenije) — finančno-monetami zakon (v roku denimo pol leta) — lastno zakonodajo (prenehanje veljave zvezne zakonodaje v trenutku, ko je sprejeta nova slovenska ustava). Če pogledamo to našo slovensko pot, jo vidimo marsikdaj gladko, še večkrat pa razdrapano in marsikdaj prekleto zaovinkano. Potrebno pa jo je gledati naprej. Kakršnokoli smo jo sprejeli od svojih staršev in dedov, prehoditi jo moramo v jutrišnji dan, to našo pot slovenske državnosti. Da bomo kot gospodar zavriskali v jutrišnji dan. To je naša pot. Pot jutrišnjega dne. Pot slovenske državnosti. RAJKO PINTAR Socialistična stranka Plebiscit — da ali ne? TONE Z UNTER t V življenju vsakega posameznika in vsakega naroda nekoč natopi trenutek, ko se mora odločili o življenjsko pomembnih stvareh. Takšen trenutek je za slehernega od nas in za naš narod nastopil sedaj. Odločiti bomo morali o lastni prihodnosti in o prihodnosti svojih vnukov. V naše roke je zgodovina položila priložnost, da zaključimo večstoletni boj za slovenstvo, ali pa ta boj za vedno izgubimo. To ni le ooj za lepše in bogatejše življenje, o je boj za narodovo preživetje, ki seje pričel že s Trubarjem in se preko Prešerna, Maistra in Kaju- ha nadaljeval v današnji čas. Ta čas pa zahteva od nas, da premagamo strah pred negotovo prihodnostjo in lastno »majhnostjo«. Danes Slovencem nista potrebna niti strah, niti pogum, pač pa mirna in trmasta neustrašnost — takšna z odločnim in odkritim pogledom, ki vse prenese. Nekateri med nami vidijo ovire na poti v slovensko samostojnost tako velike, številne in nepremagljive, da se jim neodvisna slovenska država zdi utopija. Utopije pa imajo že od nekdaj to čudno lastnost, da se ponavadi uresničijo. Zato se naj takšni omahljivci, ki strašijo sebe in druge z vprašanjem, kako bomo živeli po plebiscitu, ozrejo po slovenski deželi, po cerkvah in mogočnih kmetijah, ki so jih lahko ustvarili le pogumni in odločni možje silnih rok in velike pameti. Takšnih mož ni zmogla uničiti niti srednjeveška gospoda, niti nenaklonjena novejša zgodovina. Kot da v njihovih žilah dremlje prastara moč kralja Matjaža. In vliva upanje. Izjava o dobrih namenih O razpisu plebiscita, ki naj na temelju trajne in neodtujljive pravice slovenskega naroda do samoodločbe in v skladu z določbami mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah ugotovi ljudsko voljo, ali naj Republika Slovenija postane samostojna in neodvisna država z vsemi pravicami in dolžnostmi, ki iz tega izhajajo, želi skupščina Republike Slovenije izraziti svoje dobre namene: 1. S plebiscitom izraženo voljo slovenskega naroda, italijanske in madžarske narodnosti ter vseh drugih volilcev v Republiki Sloveniji naj Slovenija končno in dejansko postane suverena, demokratična, pravna in socialna država. Temeljila bo na človekovih pravicah, na delu in podjetništvu, na socialni pravičnosti in varnosti za vse, na ekološki odgovornosti ter na najboljših slovenskih in evropskih tradicijah. V tem smislu bo razvijala politično parlamentarno demokracijo in na ravni sodobnih spoznanj varovala državljanske pravice, ustvarjala lasten gospodarski sistem, vodila svojo ekonomsko politiko in samostojno razpolagala z ustvarjenim dohodkom. To bo pomagalo k boljšemu in učinkovitejšemu reševanju nakopičenih problemov ter doseganju nove blaginje. Slovenska država zagotavlja italijanski in madžarski narodnosti tudi v samostojni Republiki Sloveniji vse pravice, kakor so določene z ustavo in zakoni ter medsebojnimi akti, ki jih je sklenila in jih priznava SFRJ. Prav tako zagotavlja vsem pripadnikom drugih narodov in narodnosti pravico do vsestranskega kulturnega in jezikovnega razvoja, vsem s stalnim bivališčem v Sloveniji pa, da lahko pridobijo državljanstvo Slovenije, če to želijo. Republika Slovenija bo na osnovi mednarodnih listin in svoje naravne pravice še naprej skrbela in se zavzemala za Slovence v zamejstvu in v tujini. 2. Vzpostavitev samostojne slovenske države na osnovi pravice do samoodločbe ni usmerjena zoper nikogar v Jugoslaviji niti zunaj nje. Enako pravico priznava Slovenija tudi drugim narodom v SFRJ. S plebiscitom izražena volja za osamosvojitev Slovenije naj da Republiki Sloveniji možnost, da ponudi vsem narodom Jugoslavije demokratične osnove za ureditev medsebojnih odnosov v morebitni jugoslovanski konfederativni ali gospodarski skupnosti ali kakšni drugi ustrezni povezavi. S tem sprejema Republika Slovenija svoj delež odgovornosti za demokratizacijo na celotnem področju sedanje Jugoslavije, tudi pred mednarodno javnostjo. Republika Slovenija bo predlagala vsem republikam sprejetje sporazuma o pravnem nasledstvu, to je o razdelitvi pravic in obveznosti SFRJ. 3. Slovenska država bo v primeru, da se glasovalci izjavijo za neodvisno in samostojno Slovenijo, storila vse potrebno, da bo nova država Republika Slovenija dejansko izvrševala oblast na celotnem ozemlju Republike Slovenije. Prav tako bo spoštovala vsa načela mednarodnega prava in v smislu pravnega nasledstva določbe vseh mednarodnih pogodb, ki jih je sklenila SFRJ. Prizadevala si bo čimprej postati članica OZN in drugih mednarodnih organizacij. Zaprosila bo za polnopravno članstvo v Svetu Evrope in OECD ter za ustrezno povezavo z Evropsko skupnostjo in za sklenitev sporazuma z EFTO. Slovenija se bo zavzemala za nenasilno reševanje konfliktov v svetu. Vključila se bo v evropski sistem kolektivne varnosti in sodelovanja ter v procesu razoroževanja ob ustreznih mednarodnih garancijah. Kot samostojna država želi prispevati svoj delež k ustvarjanju nove Evrope in se tako neposredno vključiti v uresničevanje Pariške listine. Plebiscit o neodvisnosti in samostojnosti države Slovenije je torej zavezan vsem najboljšim izročilom humanizma in civilizacije, slovenske in evropske zgodovine ter prijazni prihodnosti Slovencev in drugih prebivalcev Republike Slovenije. Biti ali ne biti, to je sedaj odločitev? Vstopimo v prihodnost z lastno ustvarjalnostjo Na vprašanje, kaj mislimo v stranki o predlaganem plebiscitu, je težko odgovoriti preprosto, čeprav je odgovor po svoji In prav zaradi upanja, ki se že 1 toliko stoletij prenaša iz roda v rod in zaradi svojih otrok, za ka- tere velja vse storiti, se bomo na m , plebiscitu odločili ZA! 1 Dr. TONČ ŽUNTER m Slovenska demokratična zveza MARKO PURNA T Da bo zemlja resnično naša last Pred nami je plebiscit, prelomno, zgodovinsko dejanje, izrekanje državljanov Republike Slovenije o samostojni in neodvisni Jržavi. To je hkrati dejanje, ki bo jokazalo tudi našo enotnost. In kaj pomeni to za nas kmete? Ce se hočemo približati Evropi, na katere vrata že trkamo, mori mo to storiti sami. Ne smemo se z našati, da bomo prišli v Evropo F eko Jugoslavije, ki po naše ko-r ka prepočasi in že preveč zamu-j.. Ne delajmo si nobenih utvar, >o z našo samostojnostjo in nostjo konec naših težav, n smo prepričani, da hotnimi močmi na svoji 'žave kmalu premagali 'tovili boljši jutri zase FRANC BEZOVŠEK in za prihodnje rodove. Nihče ne zanika, da ni bilo v bližnji preteklosti za razvoj na kmetijskem področju narejenega nič dobrega. Vendar je bilo to obdobje prekratko. Možnosti za posodabljanje kmetijstva v letih 1970 — 1985 so bile dane nam vsem. Izkoristili so jih samo tisti, ki niso omahovali. Vendar z doseženim ne moremo in tudi ne smemo biti zadovoljni, želimo si še več in tudi hitreje. Zato se ne bojmo sprememb, kijih bo prinesel plebiscit, pojdimo na volišča 23. decembra in oddajmo svoj glas »ZA SAMOSTOJNOST IN NEODVISNOST!« FRANC BEZOVŠEK SKZ — Ljudska stranka IVAN KREFT Slovenski narod je bil v pretekli in pol pretekli zgodovini že večkrat pred usodnimi trenutki. Odločitve pa nikoli niso bile izražene in realizirane kot konsenz celotnega slovenskega naroda. Pred takšno, morda tudi zadnjo odločitvijo stojimo ponovno 23. 12.1990. Torej na samem pragu prehoda v 21. stoletje, na dan plebiscita 23. 12. 1990 se bomo, spoštovane Slovenke, Slovenci ter ostali prebivalci Republike Slovenije, odločili, da stopimo v tretje tisočletje kot državljani suverene, samostojne države Slovenije. Prepričan sem, da stanje, v katerem se trenutno slovenski narod nahaja, narekuje to, da se na plebiscitu odločimo za samostojno državo Slovenijo. Gospodarska in politična kriza je slovenski narod pripeljala do točke, kjer bi nadaljnje vztrajanje v federaci- ji Slovence,pripeljaio v popolno bedo in lakoto. Živ primer tega je sovjetska federacija, kjer že sedaj gladuje na milijone ljudi. V Jugoslaviji »je namreč toliko različnih interesov«, da jih na škodo drugih sploh ni mogoče uskladiti. Če pogledamo samo gospodarsko področje, vidimo, da nas je federalna politika pripeljala do gospodarskega razsula ali pa že do razpada. Zato za rešitev slovenskega gospodarstva potrebujemo sveži, zdravi ter tržno usmerjeni kapital iz tujine, in sicer v obliki kreditov in pa tujih vlaganj. Ta kapital bomo dobili le, če postanemo samostojna država. Jugoslovanskega tržišča praktično ni več, zato je strah federalistov v Sloveniji, da bomo s samostojno Slovenijo izgubili 20% jugoslovanskega tržišča, sprenevedanje ali pa nepoznavanje tržnih zakonitosti. Prepričan sem, daje slovenski narod postal dovolj zrel, da takšnim in podobnim provokacijam ter zastraševanjem pred plebiscitom ne bo nasedel. Zavedati se moramo, da le kot državljani samostojne države Slovenije lahko stopimo v Evropo kot enakopravni partnerji. Več momentov kaže tudi na to, da nas bo po osamosvojitvi takoj priznalo več držav. Poslanci vseh strank v skupščini Republike Slovenije smo se v vseh točkah zakona o plebiscitu sporazumeli. Tako, da je bil zakon sprejet z večino — z aklamacijo. Plebiscit torej ni politika, pač pa nuja in volja naroda. Zato je usoda nas, ter naših otrok v nas samih. IVAN KREFL, dipl. ing. Liberalna stranka vsebini takšen. Preveč besed je bilo namreč v zadnjem času izrečenih in napisanih o potrebi po takšnem dejanju, tako da imam občutek, da ni kaj novega dodati. Sporazum, ki je bil dosežen med političnimi strankami, je ohrabrajoč, vendar ga v svoji zunanji podobi marsikaj ne dela istovetnega s tistim, kar ljudi resnično zanima. Daje tako, je verjetno vzroke iskati v dejstvih, da pač vsi ljudje niso vključeni v politično dogajanje, da stranke ne izpolnjujejo dosledno volilnih obljub in da se s takšnim neposrednim vprašanjem mi še nikoli nismo srečali. Mlada slovenska demokracija je pogosto zaletava, ker ni izkušenosti, niti dovolj, modrosti. Zgolj veselje opravljati neko delo, pa je mnogo premalo za kvaliteto. Tudi napovedovanje prihodnosti je hudo tvegan posel, ljudje so to včasih pogosto imenovali coprnijo. Čeprav je odločanje na plebiscitu po svoji naravi politično dejanje, ga poskušajmo razumeti drugače. Gre za vprašanje naše volje in hotenja, za kar pa ni dovolj le zavzemanje za nekaj, ampak predvsem je potrebna energija in pogum. Vsak posameznik se mora vprašati, ali je to njegova potreba, ali v takšnem dejanju vidi smisel svojega hotenja, ali je to tisto, kar v resnici želimo. Če se bomo odločali tako, bo naša vest mirna. Potrebna nam je resnica v nas samih. Volja posameznika bo postala večinska volja naroda, hkrati pa bo to tudi narodni dogodek. Vendar ne pristajajmo le na dogodek, zahtevajmo, da se naša velika pričakovanja uresničijo, ne pristajajmo, da bomo obogateli le s samo politično gesto. Dober gospodar si vedno želi, da ne bi bila motena njegova posest. Tako si gotovo želi tudi slovenski narod, ki se počasi, a vztrajno otresa tradicionalne provincio-nalnosti in majhnosti. Končno to ni najpomembnejše vprašanje, pač pa so zato odločujoče družbene razmere, ki dopuščajo posamezniku, da živi lastno ustvaijalno življenje. Slovenija že dolgo ni več mrtvi stranski rokav svetovnega veletoka in če bomo uveljavili ponujeno se možnost, da bomo o naravnih pravicah naroda odločali sami, se majhnosti in provincionalnosti tudi ni treba bati. Plebiscit bo torej priložnost, da na tej poti storimo pomemben in morda odločujoči korak. Vstopimo v prihodnost z lastno ustvarjalnostjo, za kar bi morali imeti dovolj energije in poguma. MARKO PURNAT Stranka demokratične prenove Za mojo državo Ko začne narod razmišljati, ga je nemogoče ustaviti VOLTAIRE To seje zgodilo pri nas. Začeli smo razmišljati, kako naprej. Stojimo na križpotju in se sprašujemo, na katero pot se bomo podali, kje bo bolje? Mladi smo, želimo si lepo prihodnost, toda kako, kdaj, kje? Ali v samostojni državi, ali v državi, kakršno imamo sedaj? Ali se bomo podali na pot nečemu neznanemu nasproti, vendar vsaj z možnostjo boljšega, lepšega, ali pa bomo ostali na poti, po kateri stopamo sedaj in ki vodi strmo navzdol? Stojimo na cesti, pa ne vemo. Na eni strani vidimo propadanje gospodarstva, nezadovoljne obraze izčrpanih ljudi in verjetno ni več daleč čas, da bomo v obstoječi državi začeli razmišljati, kje bomo dobili košček vsakdanjega kruha; na drugi strani pa se nam odpira pot, ki vodi navzgor, saj bomo v svoji državi poskušali ustvariti človeka vredno življenje, ki si ga zaslužimo, mar ne? Kolikokrat se vprašam, zakaj pa mi ne moremo živeti kot ljudje v Avstriji, pa tako blizu smo? Ob tem pa se zavedamo, da je prav tukaj odgovor. Smo ZA samostojno, svobodno Slovenijo. Želimo, da ko se boste ustavljali na postajah pričakovanj in ko se boste nekega dne zazrli svojemu življenju v ZDRAVKA HRIBERSEK-LADI-NEK obraz, boste v sebi začutili neznansko moč, ki vam z vso silo kliče: »Postoj življenje, rad bi se naužil tega trenutka do sitega!« In da bo ta trenutek — trenutek odločitve ZA našo državo Slovenijo, da nam poznejši rodovi ne bodo šepetali, govorili, vpili Voltairove misli: ČAS KOT DANAŠNJI BO VEDNO UPORABEN - KOT SVARILO. ZDRAVKA H. LADINEK Liberalno demokratska stranka Slovenija — moja dežela Samo ena je dežela na sončni strani Alp, katere skalnati vrhovi se kot troglavi zmaj dvigujejo k soncu, kakor da varujejo dete ob svojem vznožju. In res je ta mali kos zemlje, tako pravi legenda v začetku časov, On še posebej blagoslovil rekoč: »Tod bodo živeli veseli ljudje!« Res imamo vse: morje, ravnine, griče, hribe, gore, ribe, potoke, jezera, rože, ... in nekaj, svoj jezik in svojo kulturo. Skozi stoletja so naši očetje in matere varovali to dediščino kot svetinjo (Trubar, Prešeren, Slomšek, Cankar, ...) in s tem ohranjali Slovence kot narod. Vedno je potekal boj za obstanek, zakaj takšno je pač življenje na planetu, ki ga imenujemo zemlja. In vendar, vsak tek je le enkrat dokončan, prav tako vsak boj enkrat izbojevan. Glejte dete eno uro pred porodom. Življenje v oklepu maternice se je izteklo. Oklep je neznosen, postaja smrtonosen. Ostaneta dve izbiri: novo rojstvo in s tem prejem vsega, kar življenje nudi (košček raja, košček pekla), ali pa neizbežna smrt. V tem trenutku se Slovenija, raj pod Triglavom, z vsemi svojimi prebivalci nahaja v podobni situaciji kot pravkar omenjeno dete. Čas je nepovraten in poti nazaj ni! V nedeljo, 23. decembra 1990, se bo vsak izmed nas moral odločiti (ne le za sebe, predvsem za svoje otroke, za svoje vnuke, za bodoče rodove), kaj bo izbral: WÜi STEFAN MATJAŽ rojstvo nove samostojne države Slovenije ali pa oklep, zadušitev življenja in s tem neizbežno smrt. (■ . f( : Slovenski krščanski demokrati (SKD)' se opredeljujemo ZA življenje, s tem dajemo vso podporo plebiscitu, ZA samostojno državo Slovenijo in bomo na plebiscitu glasovali ZA! ZA SAMOSTOJNO SLOVENIJO!'! ŠTEFAN MATJAŽ Slovenski krščanski demokrati na želimo vsem poslovnim partnerjem veliko sreče in zadovoljstva ter obilo poslovnih uspehov Kolektiv Gorenja MGA in danes Pomemben jubilej GORENJA Mali gospodinjski aparati — dve desetletji uspešnega dela Dvajset let dela morda niti ni visok jubilej. V okolju, kjer pa ni bogate industrijske tradicije, pa je dve desetletji uspešnega dela tovarne pomemben dosežek. V Gorenju Mali gospodinjski aparati je prvi izdelek, stenska tehtnica, našel pod med številne kupce najprej doma, kmalu pa tudi v tujini, 7. decembra leta 1970. Danes si gospodinjstva brez vsaj enega njihovega izdelka skoraj ne moremo več predstavljati. Za Zgornjo Savinjsko dolino je bil to vsekakor pomemben dogodek, saj se je številnim ljudem, zlasti ženskam, odprla možnost zaposlitve bliže domu. Proizvodnja je stekla s 34 delavci, od katerih jih danes, po dvajsetih letih, dela še 26. Pridružili so se jim številni drugi, tako da jih je zdaj zaposlenih že več kot 600. Prvih 15 tisoč izdelkov, bile so to stenske tehtnice, je danes preraslo v skoraj 17 milijonov malih gospodinjskih aparatov. Vsa ta leta so sami in v sodelovanju z nemško firmo BSHG razvijali vedno nove aparate in izboljševali in dopolnjevali tiste, ki sojih že proizvajali. Skoraj ni bilo leta v vsej njihovi dolgoletni proizvodnji, da s tekočih trakov ne bi prišel nov izdelek. Prvim tehtnicam so se tako že v drugem letu proizvodnje pridružili kavni mlinčki, sušilne havbe za lase, mešalniki, rezalni strojčki, kasneje še ventilatorji, stenske ure, različni priključki za rezanje in sekljanje, varilniki folij, budilke, podstavki za mešalnike, kovinski rezalni strojčki, aparat za izdelavo sladoleda, kuhalnik jajc, nazadnje še sekljalnik. Nekateri so v njihovem proizvodnem programu ostali od vsega začetka, druge so zamenjali novi; domačim kupcem uspešno ponujajo tudi dokupni program: friteze, kavne avtomate, avtomate za kuhanje čaja in kave, mini sesalnik. Tako kot so širili proizvodni program in povečevali število letno izdelanih aparatov, seje nenehno večalo tudi število zaposlenih. Konec decembra pred dvajsetimi leti so zaposlovali že 64 delavcev, po desetih letih jih je bilo že več kot 300, ko so v enem letu izdelali 863 tisoč malih gospodinjskih aparatov. Desetmili-jonti aparat, ročni mešalnik, ki so jih v teh dvajsetih letih tudi največ izdelali, skoraj 5 milijonov 800 tisoč, je s tekočega traku vse sodobnejše tovarne prišel februaija 1986. Takrat so vodilni delavci zatrdili, da na naslednjih deset milijonov aparatov gotovo ne bomo čakali tako dolgo. Njihova napoved se vse bolj uresničuje, saj bodo do konca letošnjega leta izdelali že skoraj 17 milijonov izdelkov. Letos bo tovarno, ki od julija 1986 posluje kot samostojna delovna organizacija, od letos organizirana kot družba, že četrto leto zapored zapustilo več kot milijon izdelkov. Za letos so načrtovali izdelati več kot milijon 900 tisoč aparatov. Vsekakor se bodo potrudili, da kljub novembrski poplavi, ki jim je prekrižala marsikateri načrt, zastavljene naloge uresničijo čim hitreje. Vsa leta so si prizadevali tudi za čim humanejše delovno okolje zaposlenih. Za glavno nalogo, ob seveda vedno večji proizvodnji z vedno večimi različnimi aparati, so si zadali predvsem proizvodnjo najkakovostnejših izdelkov. Samo tako si lahko obetajo nadaljnjo prodajo na zahtevne zahodne trge, kamor že zdaj prodajo več kot tri četrtine svojih izdelkov. In čeprav jim je letošnja poplava naredila veliko škode, si prizadevajo, da bi jih to pri nadaljnjem delu čimmanj oviralo. Kot doslej dajejo prednost kakovosti in ne količini aparatov. Ob spremenjenem delovnem ritmu in še povečanem obsegu dela, delajo vse dni, ne glede na praznike in nedelje. Najpomembnejše se jim namreč zdi, da ujamejo utečeni delovni ritem, ki je bil pred tem dobro zastavljen. V Gorenju Mali gospodinjski aparati je tako po čudnem spletu letošnjih poznojesenskih okoliščin proizvodnja ponovno stekla na novo. Jubilej so zato proslavili le delovno, za praznovanje bo čas tudi še kasneje. Da bo spet vse teklo kot pred nesrečo, sta gotovo porok tudi dve pomembni nagradi, ki so ju delavci prejeli za svoj nenehni prispevek k humanemu in čistemu delovnemu okolju ter lepemu zunanjemu izgledu: lani podeljeni Turistični nagelj Televizije Ljubljana za slednje ter leta 1988 priznanje V službi človeka — v službi človeka Zlato sonce, ki ga za dosežke varstva pri delu podeljujeta časopisno podjetje Zaštita rada in Zveza sindikatov Jugoslavije. Gorenje Mali gospodinjski aparati pred desetimi leti.. Kmetje so si pomagali Ob katastrofalni povodnji v dolini je bilo tako ali drugače prizadetih preko 450 kmetij. Sprva je marsikje izgledalo brezupno in nič ni čudno, da je povsod tam, kjer je voda opravila svoje razdiralno delo, vladalo malodušje in obup. Toda lažje je nesrečo prenašati, če veš, da ti stojijo ljudje ob strani in pomagajo, kar je v njihovi moči. Kmetje v Sloveniji so se množično odzivali na klic k pomoči. Pošiljali so razne oblike pomoči, bodisi neposredno prizadetim ali preko Rdečega križa, ali preko mozirske kmetijske zadruge. V razgovoru in inž. Lojzetom Plaznikom iz ZKZ Mozirje smo izvedeli, daje doslej preko 17 podružnic Slovenske kmečke zveze poslalo gmotno in pomoč v obliki kmečkih potrebščin. Tako se je do 7. decembra iz teh virov nabralo preko 2,285.000 din, ta denarje v glavnem razdeljen na prizadete na Ljubnem in v Lučah. Vsa pomoč v hrani in krmi je potekala neposredno preko ZKZ Mozirje. To so prispevali: 13. podružnic SKZ, 8 kmetijskih zadrug in dva kombinata, (Šmaije pri Jelšah in Ptuj). Nabralo seje okoli 80 ton koruze, 22 ton krmnih žit, 55 ton krompirja, 5 ton krmne pese, 500 kg zelenjave in tona sadja. Republiški zavod za rezerve: pa je prispeval 23 ton pesnih rezancev. ZKZ je seveda imela dokaj velike težave s prevzemom že zaradi pomanjkanja ustreznih skladišč. Ob tem je prišlo včasih do negodovanja zaradi razdeljevanja pomoči. V takšnih razmerah se seveda dogajajo tudi nepravilnosti, saj nekateri stanje izkoriščajo, nekateri pa se dobesedno ne znajdejo. Mnogi so pretiravali z oceno škode in tako povzročili neprijetnosti in ugovore. V zadrugi menijo, da bo marsikaj mogoče še urediti, saj je sprva manjkalo zanesljivih podatkov. Sicer pa je dejstvo, da vsem ustreči ni bilo nikoli mogoče. Dolina je po mnenju strokov- njakov na zadrugi dobila iz teh virov dejansko veliko pomoči, vsekakor pa toliko, da je bilo mogoče poskrbeti za najnujnejše primere. Tako sedaj še preusmerjajo nekatere oblike pomoči, ki še prihaja, na druga poplavna območja v Sloveniji. Vse to skupaj z Rdečim križem. ZKZ Mozirje se v imenu prizadetih kmetov v dolini zahvaljuje vsem, ki so v teh težkih trenutkih priskočili na pomoč in nesebično prispevali k blaženju zla, ki ga je prizadejala vodna ujma našim ljudem. Prav tako se zahvaljujejo sredstvom javnega obveščanja, ki so izdatno poročala o hudih razmerah in tako pripomogla k hitri pomoči. Tudi domači fotoamaterji so storili svoje, tako pa tudi radioamaterji in mozirsko kinološko društvo. Vsem hvala za storjeno! A. Videčnik Predstavniki Gorenja so krepko priskočili na pomoč svojim prizadetim delavcem Pomoč Gorenja Med tiste, ki nudijo pomoč poplavljenim, se je vključil tudi Tudi šola Mozirje je dobila pomoč V začetku novembra seje nad našo dolino razbesnela narava. Razjarjena voda je najhuje ogrozila predele Ljubnega in Luč, kjer so ljudje ostali brez vsega. Vendar je vodna stihija tudi pri nas pustila za seboj strahovito razdejanje. V nesreči pa nismo ostali sami. Mnogi so začutili našo stisko in nam nesebično priskočili na pomoč. Med prvimi so bili krajani Železne Kaple iz Avstrije. Denarno pomoč v vrednosti 17.500 ACH je SO Mozirje namenila učencem OS Mozirje. Razdelili smo jo med štiri družine, ki jim je voda preplavila domove in poškodovala bivalne prostore. To so bile družine naših učencev: Pečovnik Sabine in Bernarda, Grofelnik Leonide iz Mozirja, Lesjak Davida iz Nazarij in Ločan Romane iz Rečice. Denarje prizadetim izročil predsednik občine Andrej Presečnik. Rabljena oblačila, odeje, brisače in šolske potrebščine, ki so nam jih tudi poslali, smo razdelili učencem iz Mozirja, Rečice in Nazarij, ki so za pomoč prosili. Dobljena pomoč je presegala potrebe, zato smo oskrbeli tudi učence iz socialno ogroženih družin, ostanek pa smo odstopili občinski organizaciji RK. Pomoč smo dobili tudi iz: OŠ Pino Tomažič, Koper, OŠ Ivan Cankar Vrhnika, OŠ Marija Broz Bistrica ob Sotli, OŠ Franjo Vrunč Celje. Nakazana sredstva bomo porabili za plačilo malic vsem prizadetim v poplavi v mesecu januarju in febru-aiju. Minilo bo veliko časa, preden bomo odstranili sledove velike nesreče. Grenki spomin na podivjane vode pa vsem prizadetim blaži zavest, da v nesreči niso ostali sami. Zato vsem hvala. Šolska psihologinja Andreja Hramec Na Ljubnem jih skrbi... koncern Gorenje. V njihovem koncernu je bilo prizadetih približno 250 delavcev, ki so jim takoj po ujmi priskočili na pomoč sodelavci in podjetja. V dogovoru s krajevnimi skupnostmi Ljubno in Luče pa so najbolj oškodovanim delavcem razdelili tudi denarna sredstva. Tako so Danici Poljanšek iz Podveže pri Lučah kot prispevek za novogradnjo stanovanjske hiše in gospodarskega poslopja dali denar, ki so ga zbrala Gorenjeva podjetja. Za Franca Zagožna z Ljubnega je denarna sredstva za novo hišo prispevalo podjetje Gorenje Handels Ges. m. b. H. z Dunaja. Janezu Trbovšku, prav tako zaposlenemu v Gorenju, je podjetje Thonke Stahlhandel A. G. Dunaj prispevalo sredstva za nakup opreme in gospodinjskih strojev za kuhinjo. V akcijo zbiranja pomoči so se vključila tudi druga Gorenjeva podjetja in tuji partnerji, strokovne službe v podjetju bodo delavcem pomagale pri iskanju lokacij, načrtov za gradnjo in drugih strokovnih opravilih, da bi si delavci čimprej zagotovili streho nad glavo. U. K. Zgodnja Savinjska dolina je turistično slovela po lepotah krajine in prijaznih ljudeh. Zadnje poplave so marsikaj tega uničile ali izničile. Tu so prizadeta tudi prizadevanja turističnih ljubiteljev za tradicionalne prireditve, kot je, denimo, Flosarski bal. Turistično društvo Ljubno je med najbolj dejavnimi v dolini, njihov bal pa že daleč poznan. Zato so tudi hudo prizadeti, ker jim je voda uničila prireditveni prostor Vrbje. Odneslo je nekaj zgradb, uničilo plesišče, razrilo zelene površine, skratka, uničenje je popolno! Domačini so sicer segli v roke in pričeli s pomočjo skavtov iz Ljubljane pospravljati razdejanje, vendar kaj več od tega niso mogli storiti, ker je pred durmi zima. Tako ostaja upanje, da bo po- mlad naklonjena, vsaj kar se vremena tiče. Veliko vprašanje pa je seveda okoli denarja, saj so marljivi turistični delavci desetletja skrbno urejali Vrbje, voda pa gaje v eni sami noči spremenila v pustoš. Že danes je jasno, da brez širše« ga sodelovanja škode ne bo mo-* goče odpraviti. Turistično druš,-tvo Ljubno zato že sedaj naproša druga društva, da bodo pomagal; pri delu, ko se bo to spomladi začelo. Obvestili bodo vsa društva na območju CTZ o pričetku de. in računajo, da bodo priskočili n? pomoč ljudje iz območij, ki nisq, bila po vodni ujmi prizadeta, n Ljubno je leta dolgo razvese ljevalo množice s svojimi flosar-skimi prireditvami in želeli bi, da, bi bilo tako tudi v bodoče. A. Videčnik' Nič kolikokrat smo že slišali, da nas radi berete in da komaj čakate, da Savinjske novice pridejo v vašo hišo, kaju dejstvo je, da toliko novic iz naše doline ne boste našli v nobenem' drugem časopisu. Z naročnino za Savinjske novice boste to same še enkrat dokazali. In kaj vam lahko mi obljubimo? Na vsak na čin še večjo odprtost, pa resen pristop do obravnavanja tem, ki st jih bomo lotili in nenazadnje redno izhajanje. Prepričani smo, da vam ne bi bilo vseeno, če bi Savinjske novice prenehale izhajati saj so postale že skorajda zaščitni znak naše doline. Zato vas va bimo, da postanete naročniki Savinjskih novic. Po novem letu bodo Savinjske novice prejemali samo naročniki. Zato že danes izrežite naročilnico in jo v kuverti ali nalepljeno na dopisnico pošljite na naslov Savinjske novice, Mozirje 63330. Naročam časopis EfgflglNIIVIRF Savinjske novice Ime in priimek .................................... Naslov ............................................. Poštna številka, kraj .............................. Podpis ............................................ Naročilnico izrežite in jo v ovojnici ali nalepljeno na dopisnico pošljite n-naslov Savinjske novice, 63330 Mozirje. gorenje« Lesna industrija, d.o.o. 63331 Nazarje 32, YU Telefon: (063)831-321,831-931 Telefax: (063) 831-705 Telex: 33624 YU GLIN Vesele prihajajoče praznike in srečno novo leto 1991 želi kolektiv lesne industrije expoz. Žalec, ag. Mozirje snmvAiusKO kmhimua muka uviuasa d.». Ijubljana ■ kraigherjev trg 1 vošči vsem varčevalcem in poslovnim sodelavcem srečno novo leto 1991 in vas istočasno obvešča, daje prevzela vse posle K&H banke. Vabimo vas, da svoje bančne posle urejate v naši agenciji, kjer se lahko seznanite z našo razširjeno ponudbo. Vse informacije lahko dobite osebno ali na telefonski številki 831-074. SREČNO 1991 DELOVNA ORGANIZACIJA P.O. RTC GOLTE 63330 MOZIRJE, Žekovec Telefon: 831-867, 831-111 uprava 831-383 hotel Golte Varno smučanje in veliko užitkov na belih poljanah v letu 1991 GE MERCATOR — ZGORNJESA VINJSKA KMETIJSKA ZADRUGA MOZIRJE s svojimi delovni enotami: DE Kmetijstvo DE Trgovina in gostinstvo DE Lastna proizvodnja in storitve DE Obrtna kooperacija POSPEŠUJE: — tržno prirejo mleka, pitane živine, jajc in brojleijev — kmečki turizem PRIDELUJE: — hmelj, ribez, mleko OSKRBUJE: — občane z reprodukcijskim blagom, kmetijskimi stroji in opremo ter blagom široke potrošnje ODKUPUJE: — vse vrste kmetijskih pridelkov in gozdnih sadežev — žagan les SODELUJE: — z obrtniki lesne, kovinarske, kemične in drugih strok >— z vrtnaiji pri proizvodnji in prodaji njihovih proizvodov OPRAVLJA: — avtomehanične in prevozne storitve VSEM SVOJIM ČLANOM IN POSLOVNIM PARNERJEM ŽELIMO VESELE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO! NAJBOLJŠE HLAČE Ribiška katastrofa • • • Prvi november 1990. bo zapisan v analih zgornjesavinjske doline kot spomin na najhujšo vodno katastrofo ne le stoletja, temveč tudi več stoletij, katero so doživljali prebivalci posameznih območij mozirske občine, med njimi tudi ribištvo, o katerem še vse do danes niso mediji objavljali nobenih vesti niti o škodah niti o tem, kako smo se ribiči bojevali za vsako ribo, katero je vodna stihija odplavila na obrežje naših voda. Kdor ni sam videl tega razdejanja, ne more verjeti, daje kaj takega sploh možno doživeti ob tej vodni ujmi. O prebivalstvu, ki je utrpelo ogromno škodo, kot tudi o industriji in drugih zasebnih obrtnikov, je bilo v medijih pisano zelo veliko in obširno, dočim o katastrofi, ki stajo doživeli ribiški družini Moziije in Ljubno ob Savinji, pa doslej še ni bilo nobenega glasu niti niso o tem pisali mediji. Zato želim v kratkem opisati škodo, katero je vodna ujma povzročila tudi ribištvu, kije konec koncev tudi del kmetijstva in narave kot take in se kot tako obravnava tudi na vseh nivojih. Sedaj, koje minilo že več kot en mesec od vodne katastrofe, je vse bolj vidno, kakšno škodo smo doživeli tudi v ribištvu, vključno vsi vodni objekti na porečju reke Savinje, vključno z Dreto in njih pritokih. Kar zadeva objekte, želim seznaniti najprej širšo javnost o stanju vodnogospodarskih objektov po stanju krajem leta 1941., katere podatke smo v ribiški družini zbrali v letih 1960—1975. Po teh podatkih je bilo v starih časih pa še vše do 1941./45. leta na našem območju naslednje število vodno-gospodarskih objektov: Na reki Savinji nizvodno Solčave pa do Letuša je bilo 35 jezov, na Dreti 36, in na ostalih potokih pa skupno 108 jezov (tu so upoštevani veliki, srednji in manjši jezovi — eni jim pravijo tudi pragovi). Ob teh jezovih pa je bilo na vsem mozirskem območju v obratovanju 190 žag venicijank, 107 mlinov, 10 kovačij, 9 elektrarn in 2 posebna objekta za spravilo hlodovine. Vse te objekte, vključno jezove, so nekoč gradili in vzdrževali vodno-gospo-darski upravitelji (žagarji, mlinarji, večji podjetniki, končno tudi splavarji), t.j. koristniki, in država pri tem ni imela nobenih stroškov. Po osvoboditvi leta 1945. pa smo se šli socializacijo vasi po sovjetskem tipu, prepovedali uporabo žag in mlinov, s tem pa zadali veliki udarec ostalim objektom na vodi, za katere skrb je prevzela država kot taka preko raznih institucij. Kakšna je bila ta skrb, priča dejstvo, da od vsega, kar sem omenil, ni ostalo skoraj ničesar, razen par jezov in nekaj manjših elektrarn — te slednje so grajene v zadnjih letih, vse ostalo je bilo uničeno. Če gremo danes v inventuro teh negdanjih objektov, bomo zaznali veliko katastrofo, saj ni ostalo od vsega omenjenega ničesar ali zelo zelo malo. Prepričan sem, če bi vsi ti objekti stali in če ne bi hromili zasebno iniciativo po letu 1945., bi ta zadnja vodna katastrofa bila prav gotovo znatno manjša, ker koncu konec so jezovi-pragovi le zadrževalniki velikih valov, katere povzroči tako visoka voda, kot je bila zadnja prvega novembra. Tudi obnova nekaterih jezov je potekala povsem po drugačnih načrtih, kot sojih včasih načrtovali zasebni lastniki svojih obratov, ker so le ti poznali tok vode in se ravnali po njem, kar vse jih je sililo dejstvo, da so morali tok vode usmerjati naravnim danostim, kar jim je tudi omogočilo nemoteno splavarjenje, od katerega je živelo številno prebivalstvo naše Zgomje-savinjske in Zadrečke doline, vključno z lesno industrijo oz. lesno dejavnostjo. Današnji izvajalci del na teh vodnih objektih imajo svoje poglede v načrtovanju gradnje pa tudi obnove še obstoječih nekaj jezov, ne upoštevajo pa mnenja negdanjih splavarjev in drugih lastnikov bivših objektov, ki so te stvari urejali desetletja — tudi stoletja. Ribiči — predvsem mi smo leta in leta imeli svoje pripombe na vzdrževalna dela od strani vodarjev, vendar posluha od teh ni bilo. Zato menim, kar je Radioamaterji in vodna ujma Med nedavno katastrofo v naši dolini so člani Radiokluba Moziije opravili pomembno delo. S tem so le ponovno potrdili v svetu že zdavnaj uveljavljen humanitarni značaj radioamaterstva. Že med prvimi urami vodne ujme je oživela mreža radioamaterskih UKV postaj na področju naše občine. Zveze so delovale tudi med izpadom električnega toka. Javljali so se radioamaterji iz Nazarij, Rečice, Pobrežja, Ljubnega, Trbiža, Nove Štifte, Mozirja, Letuša, pa tudi iz drugih krajev v Savinjski in Šaleški dolini ter na Koroškem. Vsi so pošiljali poročila o dogajanju na njihovem področju. Žal pa prav v Lučah ni bilo aktivnega nobenega radioamaterja, prizadevanja radiokluba v preteklih letih tu žal niso bila uspešna. V Lučah in Podvolovljeku sta aktivni dve CB postaji. Katastrofa takšnega obsega je seveda prerasla tehnične možnosti občinskega centra za zveze, zato je bila takojšnja povezava z radioamaterji več kot nujna. Člani kluba so nato dneve in noči delali kot operaterji v tem centru, prav tako pa tudi v štabih v Ljubnem, v Lučah in v Podvolovljeku. Preko zanesljivo delujočih radioamaterskih UKV zvez so prenesli nešteto nadvse pomembnih sporočil, center za zveze pa je bil vse dni uspešno povezan z republiškim štabom. Ekipo radioamaterjev v Podvolovljeku so za nekaj dni zamenjali radioamaterji iz Kamnika. Člani kluba so si prizadevali pomagati prizadetim krajem tudi z dostavo električnih agregatov, goriva za motorje in drugih nujnih pripomočkov. Pri tem so bili deležni solidarne pomoči drugih radioklubov, predvsem velenjskega. Ob vsem tem pa moramo zapisati, da tudi radioamaterjem vodna ujma ni prizanesla. Nekaterim je vdrla voda v hiše, poplavljene so bile njihove delovne organizacije, pa tudi v klubske prostore v Mozirju je vdrla voda. Upravni odbor kluba je v svoji analizi ugotovil, da je v vseh akcijah tako ali drugače sodelovalo 30 operaterjev, nekateri med njimi so dali svoje postaje in drugo nujno opremo za razpolago ekipam na terenu. V klubu so prav tako ugotovili potrebe za še uspešnejše delo v bodočih akcijah, to pa so seveda tehnična sredstva, za katera žal ni denarja. Tudi v občinskem centru za zveze bo v bodoče delovala radioamaterska UKV postaja. Radioamaterji bodo opravili raziskave o možnostih vzpostavljanja zvez z najbolj oddaljenimi kraji in zaselki v naši občini. Znano namreč je, daje ob takšni konfiguraciji terena to mnogokrat zelo težko, posebno še, če so frekvence oddajnih postaj neustrezne. Prav to so morali ugotoviti nekateri tudi ob tej ujmi. Razveseljiva je novica, da so radioamaterji avstrijske Koroške na letnem občnem zboru v Celovcu zbrali denar za 45-vatno UKV postajo za sekcijo mozirskega kluba v Lučah kot solidarnostni prispevek za humanitarne namene. Prva radioamaterska operaterja v Lučah pa bosta v kratkem postala predsednik in tajnik krajevne skupnosti. Želeti pa je, da bi njunemu zgledu sledili še drugi, predvsem iz mladinskih vrst! Radioklub Moziije bi — tako kot v preteklosti, tudi v bodoče potreboval za uspešen razvoj in delovanje ustrezno družbeno podporo. Prav v tem oziru pa je bodočnost kluba v sedanjih kriznih časih ter ob različnih pogledih na to dejavnost negotova. Upati pa je, da bodo vsi, ki lahko karkoli prispevajo k uspešnemu delu kluba, to dejavnost v naši občini ustrezno podprli. Znanje radioamaterjev ter njihov entuziazem nam bosta tako pri tehničnem izobraževanju mladih kot v okviru civilne zaščite tudi v bodoče še kako potrebna! Ludvik Es nudi v svojih obratih: tel. št. 831- 022 832- 545 831-968 841-021 — TURIST MOZIRJE — SAVINJA NAZARJE — DREN REČICA/SAVINJI — PLANINKA LJUBNO poslovna kosila oz. večeije, družinska kosila in večeije ter malice — zelo ugodnih cenah in s posebnim popustom. Nudimo tudi možnost koriščenja prostorov za poslovne sestanke. pomagale z ribjim življem, moramo najprej zahtevati, da se uredijo korita tako reke Savinje in Drete, kot številni potoki in struge, ker je sicer vsako vlaganje v obstoječe stanje vodotoka nesmiselno, , K omenjenim zneskom o ribji škodi bi lahko podal obširno analizo tudi o vrstah rib in kategorijah rib, na katerih smo družine prizadete, vendar bi bila taka analiza preobširna in za neuke neuporabna, bazirajo pa cene pri ocenitvi na ceniku, Katerega vsake pol leta določa Zavod za ribištvo republike Slovenije in katerega Uporabljamo vse ribiške organizacije na slovenskem, pa tudi drugod v drugih republikah. Ribiči smo se trudili že takoj, koje bila dana možnost, da smo reševali ribe po poljih in vračali v korita, kjer je bilo to možno, vendar je maso rib pobila vodna stihija z maso kamenja in gramoza, ki seje valil po vodotoku, ogromna količina pa je odplavljena nizvodno proti reki Savi. Pri RD Mozirje smo imeli še to smolo, da nam je voda zalila tudi ribiški dom v Mozirju, izpraznila ribnik, slednjega smo 14 dni pred katastrofo napolnili z nakupom novih krapov iz ribogojstva Končanice na Hrvaškem, tako da imamo danes v ribniku le tiste ribe, ki smo jih vrnili z reševanjem po poljih in travnikih. Menimo, da je najprej treba obnoviti ločko in mozirsko strugo, da bomo lahko usposobili ponovno ribnik, s tem pa tudi omogočilli pristop k obnovi našega Savinjskega gaja, ki je skupno z ribnikom posebna turistična znamenitost, ki pripelje v dolino številne obiskovalce. Menimo, da bomo morali združno z občinskimi organi in vodarji pristopiti k izdelavi sanacijskega programa, za obnovo jezov in vsega, kar je vezano na vodo, s tem pa tudi k takemu pristopu, ki bo v bodoče preprečeval poplave na škodo prebivalstva naše doline in izgled narave tega prelepega kosa naše slovenske domovine. Prav tako menimo ribiči, kot tudi drugi občani, da bo k sanaciji vsega treba pristopiti s hitrejšim tempom in k temu delu poklicati tudi druge izvajalce, vključno našo armado — slednja je že ponudila pomoč, vendar se je z njo potrebno konkretno pogovoriti, da bi v najkrajšem času (tudi nekaj let bo potrebno) vzpostavili tako stanje, da bo tudi turistična ponudba omogočena, kot je bila to nekoč, rešeni pa tudi veliki problemi našega prebivalstva in na koncu tudi z leti sanirati ribjo škodo. Ob zaključku priporočam občinskim organom naše občine, da čimprej imenujejo ustrezno komisijo, ki bi naj skupno z vsemi ustreznimi činitelji izdelali program, predvsem pa prioritetne naloge na izvedbi sanacije. Pogelšek franc RD Möziije CINKARNA METALURŠKO KEMIČNA INDUSTRIJA CELJE, p o. VESELE PRAZNIKE IN SREČNO NO VO LETO 1991 Poslovna enota KEMIJA MOZIRJE Ljubija 11, Moziije Prisrčno zahvalo izrekam dobrim sosedom, ki so mi priskočili na pomoč ob poplavi stanovanja, potem zavarovalnici in občini za denarno pomoč. Prav tako hvala Rdečemu križu. Jožefa Plesnik Rečica 27 mnenje ne le ribičev, temveč še nekaj živečih poznavalcev naše doline, da bi v bodoče morali vodarji prisluhniti tudi nam in tem ljudem, pa tudi nujno bo pristopiti h gradnji novih jezov — na starih lokacijah, in pri obnovi še tistih par obstoječih opraviti vzdrževanje, kot bodo predlagali omenjeni v tem članku. Prav gotovo so svojo pomembnost pri jezovih imeli nekoč t.zv. fludri, žal le-teh danes vodarji ne vgrajujejo več, kar ima za posledico zadrževanje prevelikih količin gramoza in drugega materiala v vodi, in tudi erozija obrežnih zemljišč se brez teh fludrov širi, širi pa s tem tudi širše korito Savinje in drugih voda naše doline. Dolga leta smo opozarjali vodarje tako ribiči kot drugi občani na obnovo porušenih ali odplavljenih jezov, vendar nikoli ni bilo dovolj denarja na razpolago v te namene. Niso temu krivi le naši celjski vodarji, več krivde leži na republiških institucijah, med njimi tudi Zvezi vodnih skupnosti Slovenije, ki je celjskemu območju od zbranih vodnih prispevkov odtujevala tudi do 50 in več % zbranih sredstev za potrebe drugih regij, predvsem pa zadnja leta za melioracijska dela in za gradnjo vodovoda primorskega območja. Ce bi temu ne bilo tako, bi se marsikaj dalo postoriti tudi v naši dolini, pa bi bila ta zadnja katastrofa prav gotovo bolj blaga z znatno manj škode, pa tudi prebivalstvo bi bilo manj oškodovano. Sedaj edino lahko pričakujemo, da bodo tisti, ki so naša sredstva odtujevali izven naše regije, to nam povrnili in nam pomagali sanirati škodo, ki je dejansko neocenljiva, kajti že objavljeni zneski škod so še daleč od dejanskih. Splošna ocena škode je znana vendar o škodi, ki jo je doživelo ribištvo, pa ni razpravljal še noben organ, zato lahko po oceni, ki smo jo opravili v ribiških družinah celjske regije, znaša ta škoda skupno ca 15,000.000 dinarjev ali 2,000.000 DM. Od tega odpade škoda na RD Mozirje 5,445.000 na RD Ljubno pa 3,300.000 dinarjev, ali skupno območje občine Mozirje 8,745.000 dinarjev ali ca 1,400.000 DM. V tej oceni ni zajeta naravna hrana za ribe, katere ocena bi bila ca 30% od gornje škode. Razliko do 15,000.000 din škode so utrpele še Ribiške družine Šempeter, Celje in Laško in nekaj malega RD Paka v Šoštanju. Škodo smo RD Mozirje in Ljubno pisno poslali tudi Skupščini občine Mozirje in drugim institucijam celjske regije in Ribiški zvezi Slovenije ter Zavodu za ribištvu RS. Sanacija škode po ribjem življu bo trajala desetletja, čeprav se že javljajo nekatere ribiške organizacije tako v naši republiki kot sosednih republikah, da bi nam Francu Zagožnu na Ljubnem pomagajo pri gradnji nove hiše številni sosedje in prijatelji L . <: Ubogi Evini otroci Novembrska povodenj v Zgomjesa-vinjski dolini je razburila duhove, ker so si nekateri ljudje prilaščali priplavljeno , tuje imetje. Je to mogoče? Le kako mo-. re nekdo v taki nesreči ostati brezsrčen in iskati samo svoje ugodje, toda če pomislimo, da smo vsi potomci Adama in Eve, nam postanejo ti izjemni primeri bolj razumljivi. Dediščina, k slabemu nagnjena človeška narava, nas vleče k slabim dejanjem, in človek, ki ni imel dobrih, zglednih staršev in ni prejel nravne vzgoje, še toliko bolj inklinira k slabemu. Zlepa se ne more premagati. Enostavno, ni si kos. Ni rečeno, da je pravi kleptoman (bolezenski kradljivec), toda nekaj ga žene, neka nerazumljiva notranja nuja, ne vedno revščina, da zmakne in si prisvoji tujo stvar, če le more. To se lahko zgodi tudi sicer dobremu in poštenemu človeku. Priložnost dela tatu. Ob povodnji, ob požaru, ali potresu, ko so ljudje zbegani, zastrašeni, šokirani in pozabijo celo zapreti hišna vrata, je enkratna priložnost za prisvajanje tuje lastnine. Nekdo seje baje kasneje takole opravičeval: Kaj me boste obsojali. Nikoli še nisem nikomur nič vzel. Niti iz tovarne (podjetja), kjer se mije večkrat nudila priložnost, nisem nič odnesel. Toda tokrat se res nisem mogel upreti skušnjavi. Veijemite mi! Tista stvarca je kar sama priplavala k meni, kakor da bi ji angelci kazali pot. Vidiš, k tisti hiši moraš. Na tistem dvo-'ftščfi se ustavi. Tisti človek te potrebuje. Samo pripognil sem se in že seje znašla v moji kleti. Človek je in ostaja skrivnostno bitje, do ga more popolnoma razumeti? tovek je sam sebi uganka, kaj šele durgim. A čeprav smo ljudje tako skrivnostni in zagonetni, da večkrat sami sebe sprašujemo. Ali sem res jaz to počel? Ali ni nekdo drug to naredil?, smo prav s tega vidika zanimivi in drug drugemu privlačni. Ne moremo drug brez drugega. In ker ne moremo drug brez drugega, si vedno znova segamo v roke in odpuščamo, kakor nam tudi dobri Bog odpušča. Koje Bog vprašal Evo, zakaj si jedla od drevesa sredi raja, je odgovorila: Kača me je zapeljala in sem jedla. Saj jaz nisem hotela grešiti. On, hudi duh je to storil. Slično se tudi mi izgovarjamo, ali pa končno le priznamo, moja krivda, moja velika krivda in skušamo popraviti, kar se popraviti da. Ni vedno lahko. Sodeč po priprovedovanju in opisovanju očividcev, se je večina prebivalcev ob povodnji izkazala. Nekateri proti pričakovanju izredno požrtvoval- no in junaško. Ljudje, sosedje, si še vedno med seboj pomagajo, skupno obnavljajo domove, čistijo poti, gradijo mostove in brvi, tudi drug do drugega, pomoč v vseh oblikah še vedno doteka, kar je dokaz, da prevladuje zdrav, human in evangeljski duh. Vsi za enega, eden za vse. Ne damo se, tudi te rane se bodo počasi zacelile. Samo da ohranimo dušno in telesno zdravje, vero, upanje in ljubezen. Daje tako, da so ljudje kljub vsemu mirni in z zaupanjem gledajo v bodočnost, ima precej zaslug tudi Cerkev, ki v vseh časih vrši svoje poslanstvo, uči in oznanja Kristusov evangelij, evangelij ljubezni in dobrote, bodi prilično ali neprilično in ne glede na to, ali bo seme božje besede obrodilo tride-seteren, šestdeseteren ali stoteren sad. Sedaj je njeno delo razširjeno tudi na karitativno področje. V letih vulgarnega ateizma, nasilja in krivic, me je neki možakar zgrabil za »kravateljc«, me stresel kakor mačka miša in siknil: Kdaj me boš nehal pozdravljati, ti norec? Nedolžno sem ga pogledal in vprašal: ali ne smem pozdraviti? To je vendar znamenje vljudnosti in dobrosrčnosti. Dobri in olikani ljudje se pozdravljajo. Že, že, toda ti me ne pozdravljaš iz vljudnosti, ti hočeš, da bi jaz tebe pozdravljal, ampak tisti časi,, ko smo »faije« pozdravljali, so minili. Zapomni si to, če ne ... in me je sunil proč, kakor nesnago. Krasno! Nesnago je treba pomesti, tudi pred svojim pragom. Od takrat se je vsaj na zunaj precej spremenilo, ne toliko v duši in srcu. Tu gre počasi, po kapljicah, po polževo. Smo pač ubogi Evini otroci. Toda tudi počasi se daleč pride. Najlepši kapniki, stalagniti, rastejo stoletja in tisočletja. V kolikor dandanes znova »pozdravljamo« škofe in duhovnike in bolj cenimo delo Cerkve, pomeni, da postajamo kulturen, evropski narod, da smo na pravi poti, vendar v nevarnosti, da znova skrenemo. Kdor meni, da stoji, naj gleda, da ne pade. Za splošen dvig morale in etičnega življenja Jbo treba še marsikaj drugega storiti. Se več žrtev doprinesti. Nismo še popolnoma suvereni, samostojni in neodvisni, še smo sužnji greha in strasti. Pred nami je še dolga in strma pot. A nas ni strah. Nismo sami. Z nami je moč ljubezni. Zvezde gledajo dol na nas, nebo nam je naklonjeno, vendar ne vsak dan in kadar bi se nam zahotelo. Potrpeti je treba. Janez Bračun Čas pogumnih mož! Kot nam je znano, se je republiški parlament odločil na podlagi predhodnih strankarskih usklajevanj razpisati referendum oziroma plebiscit, kje, s kom in predvsem kako hočemo živeti. Ker so Savinjske novice mesečnik, seje medtem že marsikaj bolj jasno začrtalo, pa kljub temu menim, da tole razmišljanje ni odveč. Vsi vemo, da je Jugoslavija nastala po skupni volji narodov in narodnosti, ki zaenkrat še živijo v njej. Tt), velja poudariti, da naroda oziroma ljudi ni nihče nič vprašat. Do tu vse lepo in prav in to dolga leta, tako dolgo pač, dokler je krona s severa države hranila jn podpirala nesposobni, predvsem pa z delom skregani del skupnosti narodov na jugu. Ko nas je zgrešena ekonomska politika pripeljala na beraško palico, pa seje začelo to, kar je vsem znano. Separatisti, šovinisti, nacionalisti, kaj še vse smo postali čez noč, da ne omenjam posebej raznih mitingovskih manevrov, s katerimi so hoteli vreči slovensko vodstvo. Piko na i je postavil Markovič s svojo znano politiko in pa vojska, ki vedno znova dokazuje svojo moč. Kako hlapčevsko ponižni smo, ko nam vozijo mlade fante v pocinkanih krstah, razmrcvarjene in večno neme po naših domovih. Mogoče par člankov pa konec. Družinske tragedije pa ostajajo močno zapisane v srcih ljudi. Zaradi naštetega in še zaradi kopice drugih stvari, ki pa jih zaradi prostora ne kaže naštevati, odločno trdim: Slo- venci zdaj in nikoli večje čas, da zapustimo to ladjo norcev in gremo s svojo zemljo seveda v samostojno življenje, kjer ne bo vedno znova nad glavami visel Damoklejev meč državljanske vojne. Iti pa je treba kot pokončen mož in ne kot hlapec, katerega gospodar spodi. Preveč je namreč žuljev in sredstev, ki se jim ne kaže odpovedati. V poštev ne more priti nikakršna konfederacija. Bomo sklepali takšno pogodbo s sovražnikom, ki bi nas rad utopil v žlici vode? Tudi skupnost s Hrvati in mogoče Bosanci je bolna iluzija, zakaj že jutri bodo Hrvati pokazali svoj pravi nacionalistični obraz in Bosna bo postala drugo Kosovo. Vse ostalo razen suverene, samostojne države Slovenije je in bo zgodovinska pomota, katero nam naši vnuki ne bodo nikoli odpustili. Evropa nas bo hočeš, nočeš morala sprejeti in priznati, čeprav seji še vedno govori o enotni Jugoslaviji. Plebiscit je torej pred vrati. Odločitev z vsemi nadaljnjimi posledicami je v rokah naroda. Kakor se bomo odločili, tako naj bo. In če se odločimo, da ostanemo hlapci, tudi prav. Samo pravico do solz in tarnanja smo s tem izigrali, ali kot je rekel Cankar:« Za hlapce rojeni, za hlapce stoijeni!« Sedaj je prilika, da demantiramo te sicer tako resnične besede našega pisatelja. EDI MAVRIČ, Gornji grad _______PISMA BRALCEV V Cas odločilnega pomena Čas, ki ga živimo, je odločilnega pomena za Slovenijo in naš narod. Upravičeno smo lahko veseli, ker smo dočakali dan slovenskega plebiscita. Mnogi predniki — naši dedje in pradedje so srčno želeli dočakati dan slovenske samostojnosti, pa ga niso dočakali. S plebiscitom je naša prihodnost položena vsakemu izmed nas v naročje. Zato se nihče ne more izogniti odgovornosti s tem enkratnim dejanjem za naše otroke in prihodnje rodove. Čeprav pravijo, da se zgodovina ponavlja, vendar to, kar je zamujeno, ali napačno stoijeno, se ne da popraviti nikoli več. To dokazuje zgodovina (koroški plebiscit). Plebiscitarna odločenost, da hočemo Slovenci, državljani in prebivalci Slovenije imeti svojo lastno državo je postala življenjska nujnost, če hočemo kot narod še obstajati in eksistirati v Evropskem prostoru, ali pa bomo izginili ne le z zemljevida, ampak tudi s tega koščka naše zemlje. (Spomnimo se Kertesa, ki nas je že podil v Gradec in Filadelfijo.) V političnem oziru je naša osamosvojitev nujnost, če nočemo, da bi nam vladala hegemonistično — centralistični, vojaško —policijski režim iz Beograda. Ne le na Kosovu, obstajajo poskusi in težnje vso Jugoslavijo centralistično upravljati. Enaka nujnost osamosvojitve je v ekonomskem oziru. Kakor je po eni strani res, da smo se v preteklih desetletjih nekoliko balkanizirali glede delovnih navad, je po drugi strani tudi res, da tolikšnega odliva denarnih sredstev v zvezno blagajno ne zmore in ne prenese nobena dežela in noben narod. Dve milijardi dolarjev ali 20% družbenega proizvoda, ki ga Slovenija letno odlije v Jugoslavijo, je le en podatek, ki pove, kdo koga potrebuje. Kdor zahteva, da mora slovenska vlada izboljšati življenjske pogoje in ustvariti blaginjo v okviru sedanje federacije, ta zahteva nemogoče, kakor je nemogoče postaviti streho brez stebrov in sten. Podoben je človeku, ki bi hotel živeti v zaporu, vendar popolnoma samostojno in prosto. Vzdrževanje zvezne države pomeni totalno uničenje slovenskega gospodarstva. Zato ni umestno vprašanje bojazni: kako bomo živeli v samostojni slovenski državi, ampak bi se bilo potrebno vprašati: kaj se bo zgodilo z nami, če ostanemo v federativni Jugoslaviji, kjer nimamo prav nikakršnih možnosti, da bi kot narod preživeli, kaj šele, da bi eksistirali. Potrebno je tudi vedeti, da ima Slovenija kot samostojna država, (če se na plebiscitu tako odločimo) vse možnosti, tako glede naravnih danosti in specifičnih prednosti (turizem), kot fizičnih in umskih sposobnosti njenih prebivalcev, da izpeljemo zavoženo gospodarstvo iz globoke krize in v doglednem času dosežemo neko povprečno evropsko kakovost življenja. Zaman pa je vstajati ponoči, garati ves dan, zaman je vse delo, vsi žulji, ves znoj in trpljenje, če na lastni zemlji ne bomo svoj gospodar. Če bi bila Slovenija Jugoslaviji v breme, nam nebi postavljali ovir za odklopitev, ker pa je obratno, pa ravnajo tako kot ravnajo. Bodimo enotni v tako pomembnem vprašanju za naš obstoj in napredek. Ne zapravimo domovinske pravice našim otrokom in zanamcem. Pojdimo veselega srca na plebiscit in glasujmo ZA, da se bo izpolnila 1000-letna želja naših rodov in bomo končno gospodar na svoji zemlji! (Predlagam, da bi dne 21. tega meseca zvečer v znak spodbude in veselja pa vsej Sloveniji zagoreli kresovi.) Ivan Glušič, Moziije Katastrofalne poplave... bani in izšolani za reševanje ljudi izpod ruševin. Bili pa so naslednji: Božo Aubreht — pes Kastor Jože Urtelj — pes Ako Märtin Berzelak — psička Inda Mislimo, daje prav, da se stvari postavijo na mesto, ki jim gredo, seveda pa gre vse priznanje krojažnim fantom in njihovim štirinožnim prijateljem za njihovo nadvse humano dejanje. Kinološko društvo Mozirje Tudi v Zadretju je bilo hudo Tudi Zadretje je bilo prizadeto V zadnji številki SN je bilo v sestavku pod tem imenom izpod peresa novinarke Urške Kolenc omenjeno, da so se v takrat odrezane Luče prvi prebili »geologi«. Resnici na ljubo je treba povedati, daje bilo to nekoliko drugače, in sicer takole: prvi reševalci, ki so se v takrat odrezane Luče res prebili in to 2. novembra okoli 4. ure zjutraj po skoraj osemurnem »maršu«, največ po brezpotju, v blatu in dežju, so bili člani reševalne skupine Kinološkega društva Mozirje s psi, kateri so izvež- Ko pregledujem Savinjske novice mnogi krajani mozirske občine mislijo, da so bili prizadeti le Zgornjesavinjčani. Na žalost smo tudi krajani Zadrečke doline doživeli hude dneve. Posebno tisti, ki so v bližini reke Drete in njenih pritokov. Poplavljene so bile mnoge hiše in gospodarska poslopja, tudi nam ni bilo prizaneseno. Pobesnela Dreta je odnašala vse, kar ji je bilo v napoti, mnogi so bili ob vso ozimnico, ker je bilo v kleteh že po 2 metra vode. Menda bi se kaj le rešilo, če bi se to pojavilo podnevi in ne s takšno silo, ki je prihajala. Prosimo občinsko skupnost, da posreduje pri vodni skupnosti, da bi naredila škarpe ob reki, ker so sedanje uničene ali zrahljane po ujmi. Potrebno bo dati tudi pomoč pri nabavi cementa in gramoza za vse tiste, ki si bodo obnavljali škarpe, da se bodo v nadaljnje obranili novih povodenj. JOŽE FASUN Gornji Grad Avto šola Boleks — Moziije Želimo srečno vožnjo, vesele božične praznike in srečno novo leto 1991 vsem starim, novim in bodočim voznikom motornih vozil. ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ OBČINE MOZIRJE VABI v petek, 21.12.1990 ob 18. uri v DELAVSKI DOM NAZARJE na ogled predstave CANKARJEVEGA DOMA »OB LETU OSOREJ«. Komedija je bila pri občinstvu zelo dobro sprejeta, vse ponovitve so po vsej Sloveniji takoj razprodane. Cankarjev dom predstavo podarja za obnovitev in popravilo Delavskega doma v Nazarjih, ki gaje novembrska ujma hudo prizadela. Igralca Polona Vetrih in Ivo Ban ter režiser Boris Kobal se odpovedujejo honorarju za gostovanje v isti namen. PRIDITE PO KULTURNI UŽITEK IN OBENEM POMAGAJTE KRAJANOM, DA SI OBNOVE SVOJ KULTURNI HRAM! HE OBRTNA KOOPERACIJA MOZIRJE Mercator — Zgomjesavinjska kmetijska zadruga Moziije V predprazničnih dneh vabimo vse občane k nakupu v naših trgovinah! NUDIMO VAM: — za gotovinski nakup pohištva in tehničnega blaga — 10 —20% POPUSTA — za ostalo blago KONKURENČNE CENE Postreženi boste s kavico in kmečkim koledarjem! Priporočamo se za poslovno zvestobo tudi v novem letu! Voščimo vam vesel BOŽIČ in SREČNO NOVO LETO 1991! Barbi Trgovina z mešanim blagom Pavlin Milena Sav. c. 22 Moziije Od danes naprej vam ni treba čakati na carinskih prehodih za Avstrijo in Italijo, da bi kupili sladkarije, alkoholne pijače, razne čaje, božične venčke in še marsikaj. Vse to lahko dobite pri nas. Po končanem nakupu pa lahko spijete kavo, čaj in čokoladni napitek. . Se priporočimo! SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO 1991 BRANKO PETEK KERAMIČARSTVO IN ZIDARSKA DELA GORNJI GRAD 76 Obveščam cenjene stranke, da po ugodnih cenah, hitro in kvalitetno — polagam stenske in talne ploščice — opravim manjša zidarska dela. V novem letu vam želim obilo sreče in zadovoljstva. Se priporočam! NOVO KPC LJUBIJA! Od 3. 1. 1991 dalje bo na oddelku »ELEKTRO« V KPC LJUBIJA i odprt ČEVLJARSKI SERVIS »PETA« I Priporočamo se za obisk! Novejšo enodružinsko hišo za bivanje ali vikend v Gornjem Gradu, 75 m2, 600 m2, prodam. Telefon: 061-575-538 ali 063-831-097. »Salon Manja« na Ljubnem obvešča cenjene stranke, da nudimo poleg frizerskih uslug v salonu tudi prodajo drogerijskega in galanterijskega blaga, kozmetike in bižuterije. Za obisk se priporoča »Salon Manja« Delovni čas: vsak dan od 9. — 12. ure in 16. — 20. ure sobota od 8. — 13. ure ponedeljek zaprto Marija Podpečan Ljubno 180 i I j f i i OBVESTILO POPLAVLJENCEM! i MERCATOR — ZKZ MOZIRJE nudi vsem upravičencem ugoden j nakup gradbenega materiala in stanovanjske opreme brez plačila prometnega davka. Pogoj za koriščenje te ugodnosti je od vaše krajevne skupnosti potrjen spisek potrebnega materiala. Ža večje nakupe blaga najbolj prizadetih dajemo še dodatni popust. HVALA ZA ZAUPANJE! /O ljubljanska banka Pravi naslov za denarne zadeve Splošna banka Velenje d.d. Velenje Krediti za poplavljence Ljubljanska banka Splošna banka Velenje d.d. obvešča vse tiste občane, ki so bili ogroženi ob nedavnih poplavah, da odobrava kredite za stanovanjsko gradnjo po 30- odsotni obrestni meri na 15-letno odplačilno dobo. Mnogim občanom je vodna ujma odnesla tudi ozimnico. Zato na banki odobravajo tudi kredite za nakup ozimnice, premoga in drv. Banka odobrava kredite na podlagi predračuna in ob predložitvi potrdila pristojne krajevne skupnosti. Srečno in uspešno leto 1991 vam želi Ljubljanska banka Splošna banka Velenje d.d. REPUBLIKA SLOVENIJA Skupščina občine Mozirje Odbor za spremljanje uresničevanja politike in odločitev ter dajanje mnenj in predlogov na področju stanovanjskega gospodarstva Na podlagi 28. člena Pravilnika o pogojih in merilih za dodeljevanje solidarnostnih stanovanj v SSS občine Mozirje, se razpisuje NATEČAJ ZA PRIDOBITEV SOLIDARNOSTNIH STANOVANJ V LETU 1991 OZIROMA DO UVELJAVITVE NOVE STANOVANJSKE ZAKONODAJE V letu 1991 oz. do uveljavitve nove zakonodaje na stanovanjskem področju se lahko prijavijo upravičenci za dodelitev novozgrajenih in sproščenih družbeno-najemnih solidarnostnih stanovanj, ki izpolnjujejo splošne in posebne pogoje zgoraj navedenega pravilnika. Prosilci, ki želijo pridobiti stanovanjsko pravico nad družbenim najemnim stanovanjem, morajo vložiti vloge s potrebnimi potrdili (dokazili) na SO Mozirje — Sekretariat za urejanje prostora in varstvo okolja — Odboru za spremljanje uresničevanja politike in odločitev ter dajanje mnenj in predlogov na področju stanovanjskega gospodarstva. Na natečaj njorajo interesenti predložiti: — vlogo z opisom bivalnih razmer, — potrdilo o osebnem dohodku vseh članov družine (skupnega gospodinjstva) za leto 1990, — potrdilo o premoženjskem stanju in številu družinskih članov, — potrdilo, od kdaj interesent živi na območju občine Moziije. Natečaj za pridobitev stanovanj traja do vključno 25. 1. 1991. Vloge za priglasitev na natečaj, ki bodo prispele po tem roku, ne bodo upoštevane. Vsa podrobnejša navodila o natečaju lahko interesenti dobijo v svojih delovnih organizacijah, krajevnih skupnostih ali v strokovni službi za stanovanjsko gospodarstvo v občini Moziije. OBVESTILO V naravni ujmi, ki nas je prizadela, so se pojavili tudi ljudje, ki so si prisvajali tuje stvari. Ker razmere na ogroženih območjih še niso normalizirane, opozarjamo občane, da se še vedno pojavljajo tatvine, predvsem gradbenega materiala, pa tudi drugih nezavarovanih predmetov. V zadnjem času pa so se pojavili tudi različni preprodajalci, ki občanom ponujajo ceneno in nekvalitetno blago oziroma jih skušajo na kakršen koli način oškodovati ali pa nudijo razne »usluge«. Zaradi preprečevanja teh pojavov opozarjamo na večjo budnost pri varovanju lastnega premoženja in na previdnost pri stikih z nepoznanimi osebami. O vseh negativnih pojavih čimprej obveščajte postajo milice. SEKRETARIAT ZA NOTRANJE ZADEVE MOZIRJE PODJETNIKI, OBRTNIKI, PODJETJA V DRUŽBENI LASTI... BREZPOSELNI OBVEŠČAMO VAS — DA RAZŠIRJAMO NAŠO DEJAVNOST Z ZBIRANJEM POTREB PO VSEH VRSTAH ZAČASNIH IN OBČASNIH DEL (honorarno, pogodbeno ipd.) — DA VAM V NAJKRAJŠEM ČASU ZAGOTOVIMO DELAVCE ZA TOVRSTNO DELO TUKAJ SMO ZATO, DA VAM POSREDUJEMO DELAVCE, DELAVCEM PA DELO. Če se boste obrnili na nas, boste najhitreje in najceneje (zastonj!) prišli do informacije, ki jo iščete. Sporočite nam vaše potrebe ali pa se osebno oglasite na Republiškem zavodu za zaposlovanje, enota Velenje, Šaleška 19 ali na izpostavi v vaši občini. Velenje: tel. (063) 855-421 Telefax: (063) 851-031 Moziije: (063) 831-976 MILENA LUKAČ Usnjena galanterija Ljubija 15 63330 MOZIRJE ZAPOSLIM delavko v obratovalnici z 1. 1. 1991. Informacije lahko dobite po telefonu 831-668. ZAVAROVALNICA TRIGLAV OBMOČNA SKUPNOST CELJE NIČ NI TAKO VARNO, DA NE BI POTREBOVALO ZAVAROVANJA Poplave, ki so 1. 11. 1990 prizadele širše celjsko območje, predvsem pa občine Celje, Laško, Mozirje in Žalec, so na zavarovanem premoženju povzročile precejšnjo škodo. Škode so krite z več zavarovalnimi vrstami. Zavarovanec je lahko uveljavljal odškodnino, če je imel sklenjeno eno ali več naslednjih zavarovanj: Stanovanjsko zavarovanje: pri tem zavarovanju so zavarovani stanovanjski in osebni predmeti (vsebina stanovanj). S stanovanjskim zavarovanjem so zavarovani tudi deli zgradbe (podne, stenske in stropne obloge, kot npr. parket, itison, lesne obloge itd., plesk in slikarija), če je bilo to posebej dogovorjeno v polici. Stanovanjski predmeti in deli zgradbe so na enak način zavarovani tudi v vikendih. Požarno zavarovanje: s tem zavarovanjem so krite škode zaradi poplave in zemeljskega plazu, če je bilo zavarovanje za ta riziko dogovorjeno v polici za požarno zavarovanje. Predmet tega zavarovanja so, odvisno od dogovora v polici, gradbeni objekti, oprema in zaloge. Zavarovanje živali: s tem zavarovanjem so krite škode na živalih, ki so navedene v polici. Polni avtomobilski kasko: s tem zavarovanjem so krite škode na zavarovanih vozilih. Za te škode ni odbitne franšize. Zavarovanje živil v zamrzovalnikih: s tem zavarovanjem so krite škode na živilih v zamrzovalnikih zaradi poplave in zemeljskega plazu, kakor tudi zaradi prekinitve električnega toka. Zavarovanci zasebnega sektorja so do 10.12.1990 prijavili Zavarovalnici Triglav 3.987 škod, in sicer 3.348 iz stanovanjskega zavarovanja, 240 iz požarnega zavarovanja, 393 iz zavarovanja avtomobilskega kaska ter po 6 škod iz zavarovanja živali in zavarovanja živil v zamrzovalnikih. Od tega je bilo že izplačanih 3.239 škod v skupnem znesku 97,8 milijonov din, okoli 700 škod pa bo izplačanih še do konca meseca decembra. Povprečno izplačana odškodnina znaša 30.210 din. V občini Mozirje je bilo v tem obdobju prijavljenih 635 škod in sicer 551 škod iz stanovanjskega zavarovanja, 38 škod iz požarnega zavarovanja, 40 škod iz zavarovanja avtomobilskega kaska in 6 škod iz zavarovanja živali. Od tegaje bilo že izplačanih 537 škod v skupnem znesku 19.870,532 din, okoli 100 škod pa bo izplačanih v mesecu decembru. Večina največjih škod na področju Mozirja, Nazarja, Ljubnega in Luč je bilo ocenjenih in izplačanih že do 15. novembra. Neizplačane so ostale večinoma manjše škode, ki so bile prijavljene kasneje. V opazovanem obdobju je povprečna izplačana odškodnina znašala 37.000,00 din. Večina požarnih zavarovanj ni imela vključene nevarnosti poplave, kije pri tem zavarovanju dodatna nevarnost, zato odškodnine v glavnem niso pokrile dejanske škode. Pri stanovanjskem zavarovanju pa so pri zavarovanjih, sklenjenih ali preurejenih v letu 1990, odškodnine v glavnem pokrile dejansko škodo. Različne oblike zavarovanja ne morejo preprečiti naravnih nesreč in raznih nepredvidljivih nesrečnih okoliščin, lahko pa omilijo posledice teh dogodkov. Če želite skleniti novo ali preurediti obstoječe zavarovanje, se obrnite na najbližjega zastopnika ali predstavništvo, lahko pa se zglasite tudi na sedežu Zavarovalnice Triglav območne skupnosti Celje v Celju, Mariborska 1. ZAVAROVALNICA TRIGLAV Ker življenje potrebuje varnost ELAN SKI SERVIS Nudimo: — montažo vezi na vse vrste smuči — nastavitev vezi — servis smuči. Vse usluge nudimo hitro in po tržnih cenah. Servis je odprt do novega leta vsak dan od 9. — 12. ure dopoldan in od 15. —19. ure popoldan. Po novem letu bo odprt samo v popoldanskem času. Informacije na tel. 831-874. Se priporočamo! SLO VENSKI KRŠČANSKI DEMOKRA TI Občinski odbor Mozirje 63330 Mozirje Slovenski krščanski demokrati, občinski odbor Mozirje, želi članom, prijateljem, volilcemin vsem, ki ste naklonjeni naši ideji blagoslovljene božične praznike ter srečno in uspešno novo leto 1991. Ostanimo povezani, bodimo prijatelji. Skupaj nosimo težo dneva, pomnožimo srečo. Potrkajte na naša vrata, kjer ste vedno dobrodošli v našem poslovnem prostoru v Mozirju. Uradne ure imamo ob ponedeljkih od 10. do 11. ure in ob sredah od 16. do 17. ure, telefon 831-143. Društvo invalidov Moziije Društvo invalidov občine Moziije obvešča svoje člane, da smo prvotno namenjena sredstva za novoletna darila in jubilejne nagrade prenesli na naslov denarne pomoči prizadetim članom ob poplavi. Obdarili bomo le člane v domovih za starejše občane v Velenju in na Polzeli ter v bolnicah in težje bolnike na domu. Pričakujemo, da bodo prizadeti vzeli to z razumevanjem na znanje. ZAHVALA ob mnogo prerani izgubi našega starega očeta, očeta, tasta, brata in moža Florjana Skomška z Brezij se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam pomagali v težkih trenutkih. Posebno dr. Butu za prizadevno zdravljenje in šofeiju re-šilca Vajdu za hitro pomoč. Hvaležni smo gospodu kaplanu za opravljeni žalni obred, za poslovilne besede Tončki Hribernik, učiteljicama in učencem 8. b razreda mozirske šole in vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti. Žalujoči domači POGREBNE STORITVE Hitro in solidno že dalj časa opravljamo kompletne storitve s področja ' pogrebne dejavnosti, in sicer: — dobava kompletne pogrebne opreme (krste, križi, žare) — postavitev mrtvaškega odra na domu — vse vrste prevozov, vključno prevozi na upepelitev v Ljubljano — dobava in montaža betonskih žarnih niš s prevleko za primer žarnega pokopa — ureditev kompletne dokumentacije v primeru smrti Vse vrste krst se nahajajo v mrliški vežici Moziije, kijih lahko izda Florjane Franc, cesta na Vrhe 28, Moziije, tel. 831-617. Delamo non-stop, če nas potrebujete, pokličite telefonsko številko 721-667 ali 721-395. STEBLOVNIK IVAN, Parižlje 11/c, 63314 BRASLOVČE Moziije, Trg 28 OBLIKOVALCI, ARANŽERJI, PROPAGANDISTI Nič več problemov z izvedbo vizualnih sporočil Računalniško oblikovanje in izrezovanje napisov vseh vrst iz samolepilne folije vam olajša ročna dela in vam omogoča, da se v celoti posvetite kreaciji in oblikovanju. Tako boste v očeh vaših šefov še uspešnejši. Nudimo napise iz samolepilne folije v poljubni barvi. Samolepilna folija je odporna proti soncu in dežju. Izbirate lahko med 15-imi različnimi pisavami. Samolepilni napisi se lahko uporabljajo v najrazličnejše propagandne namene: — opremljanje izložb trgovin — urejanje razstavnih prostorov na sejmiščih — za izdelovanje obcestnih in vseh drugih reklamnih panojev — napisi na službenih avtomobilih, avtobusih... — razni napisi na vratih službenih prostorov, vhodih Svojim poslovnim partnerjem želimo srečno in uspešno novo leto REPUBLIKA SLOVENIJA SKUPŠČINA OBČINE MOZIRJE IZVRŠNI SVET ■ Komisija za ocenjevanje škode v kmetijstvu OBVESTILO Obveščamo vse prizadete lastnike kmetijskih zemljišč, kateri so prijavili škodo na kmetijskih zemljiščih, da bomo pričeli s sanacijo le-tega. Postopek sanacije bo naslednji: — M-ZKZ bo preko pospeševalne službe in članov občinske komisije predhodno ocenila površino zemljišča in na njej nanos gramoza in podobno. — Na podlagi zbranih podatkov bo komisija izdelala seznam o prizadetih lastnikih kmetijskih zemljišč. V seznamu bo opredeljena površina poškodovanih kmetijskih zemljišč, količina nanosa in ostale poškodbe. — Lastniki kmetijskih zemljišč so dolžni sami sanirati poškodbe na kmetijskih zemljiščih. Za opravljeno delo pa bodo dobili odgovorjajoči delež finančne pomoči, glede na vrsto in velikost poškodbe. Ta sredstva bodo po seznamu namenjena za nabavo kmetijskega repromateriala. Glede na znane ugotovitve bomo lahko minimalno prispevali k odpravi posledic po vodni ujmi. KOMISIJA ZA OCENJEVANJE ŠKODE V KMETIJSTVU RADIOKLUB MOZIRJE vpisuje v operaterski tečaj C in E razreda do 15.januaija 1991. Prijave pošljite na naslov kluba. Vesele in srečne božične praznike ter zadovoljno in uspehov polno novo leto 1991 voščimo vsem našim potrošnikom in njihovim najbližjim, kakor tudi vsem občanom občine Mozirje. Zaposleni v Savinji Mozirje Želimo, da bi skupaj z nami gradili lepši jutri. »SA-MO«, nova prodajalna Na trgu v Mozirju Kot so naši bralci doslej lahko ugotavljali, si Savinja Mozirje prizadeva, predstaviti vodstvene ljudi iz njihovih vrst, da bi na ta način kupce redno seznanjali z dogajanji v njihovih trgovinah. V Mozirju (Na trgu) je od nekdaj bila zelo ugledna trgovina, ki jo namerava trgovsko podjetje Savinja zopet oživeti. Govorili smo z Mijo Pavlin, pošlo vodkinj o trgovine v nekdanji Melavčevi hiši, ki bo v bodoče nosila ime SA-MO. Pavlinova nam ježe v samem uvodu pojasnila, da se bodo trudili zapolniti vrzeli v sedanji ponudbi trgovskega blaga v dolini Poleg tega bodo redno skrbeli za najkakovostnejše izdelke in to najuglednejših proizvajalcev. Med drugimi bodo imeli celoten program, ki ga sedaj na trgu uveljavlja Primer iz Nove Gorice — SELEČO, tu gre za avdio-video program najsodobnejše izvedbe. Zlatama Celje bo z njihovimi izdelki v srebru in zlatu, ročnimi urami pa tudi stenskimi, poskrbela za vsestransko dober izbor. Predmet ponudbe bo tudi vrhunska kozmetika, razni unikati podjetja DOM iz Ljubljane, pa še steklarna iz Samobora bo prisotna z njenimi ročnimi izdelki Tako pač lahko pričakujemo, da bo ta trgovina pritegnila kmalu pozornost tudi najzahtevnejših kupcev. Mija Pavlin poudarja, da bodo skrbno spremljali zahteve in želje kupcev in sproti dopolnjevali ponudbo, pa morda prišli še s kakšnimi povsem novimi izdelki Na samem začetku bodo imeli deljen odpiralni čas, seveda pa bodo izkušnje potem narekovale prilagoditev dejanskim potrebam. Trgovina SA-MO bo lahko ponudila številne visoko kakovostne izdelke iz tujine pa seveda tudi od domačih proizvajalcev. Zato lahko upravičeno domnevamo, da bo trgo vsko podjetje Savinja Mozirje s to novo trgovino veliko pripomoglo k temu, da bodo kupci lahko našli iskane izdelke kar doma v dolini »Z ROKO V ROKI« eEI ^žcUd^na/ '(oe/pe 63000 Celje Telefon: 063/31-711 Krsnikova 19, p.o. 75 Telex: 33597 yu zc Telefax: 063/31-570 Dolgoletna tradicija predelave žlahtnih kovin Dedič starih celjskih zlatarskih mojstrov 17. stoletja Kakovostno in moderno oblikovanje, prilagojeno modnim gibanjem v svetu Sodobni tehnološki postopki z novimi možnostmi oblikovanja .. nakita Visokokavostni nakit ročne, individualne izdelave * sodobna tehnologija * jasna slika * čiste barve * stereo zvok * projekcija v prihodnost TELEVIZOR sMeco 1 m * je lahko življenjski cilj |H * nova televizijska stvarnost NAJDETE NAS POVSOD V SLOVENIJI IN TUDI V MOZIRJU INFORMACIJE: tel.(065)32-901 PROIZVODNO IN TRGOVSKO PODJETJE ZA DOMAČO IN UMETNO OBRT »D 0 M« NOTRANJA IN ZUNANJA TRGOVINA P.O. LJUBLJANA Prazniki so najlepši doma, 1 L z darili iz DOM-a pa so lahko še lepši OPTIKA Podgoršek IZDELAVA VSEH VRST KOREKCIJSKIH OČAL IZ NAJKVALITETNEJŠIH UVOŽENIH STEKEL EKSPRES IZDELAVA V NAJKRAJŠEM ČASU KOMPLETNA USLUGA V PRODAJALNI SA-MO, Na Trgu v Moziiju. Razmišljate, kje bi kupili vse, kar še potrebujete? Pridite k nam v Savinjo Mozirje! »SAVINJA MOJA TRGOVINA« vam nudi: — popuste za gotovinski nakup — ugodna potrošniška posojila — oprostitev plačila prometnega davka za poplavljene IN ŠE BOŽIČNO — NOVOLETNA PONUDBA od 15. so 31. decembra 1990 Ne razmišljajte več! Pridite! Božič... Spominjam se božičnih večerov iz otroštva. Kot balzam, kot kadilo so ti s oomini! Trdo smo živeli, česa vsega nismo imeli — pa je bilo vendar toliko veselja in blaženosti, toliko lepote ■n sreče. Kajti: je še druga sreča, kot se jo najde v materialnih dobrinah, je drugačno bogastvo, kot ga daje denar, obstajajo duhovne vrednote, ki daleč presegajo vse zemeljsko. Že v začetku adventa smo nabirali trtah in ga potem skrbno sušili. Koli- SESTRA KATARINA ko skrbi in veselja je bilo to za otroke it; družino kot celoto. Zbirali smo kamenje, štore, popravljali polomljene pastirčke, delali načrte za jaslice; ob teh pripravah je rastlo medsebojno razumevanje, družinska harmonija in toplina. Razumevali smo: če je Jezus prišel med nas v mraz betlehemskega hlevčka, mora v mojem srcu, v naši družini najti toplo bivališče. Zadnji teden pred božičem smo bili tako zaposleni''s postavljanjem jaslic, da nas druge stvari sploh niso motile, t *b veri in zaupanju staršev smo v k-m svetem času že otroci doumeli, da Bog bdi nad nami, nas varuje in vodi ter uravnava vse dogodke našega življenja. Ni besed, s katerimi bi mogli izrazit' lepoto in skrivnost svetega večera. Koje iz lin vaškega zvonika zadonel • čemi ave, je zadišalo po kadilu. Med zbrano molitvijo rožnega venca '/■ vsa družina v procesiji blagoslavlja-i.s in pokadila celo hišo in prostore okrog nje. Večer smo sklenili s pesmijo in premišljevanjem ob jaslicah. . Zapeli smo »Slava Bogu na višavah« • v z angeli želeli »mir ljudem na zem-i; i«! Kako seje širil ta mir! Polna gaje < 'la hiša, polno gaje bilo vse naokoli, dihal je iz vsakega kota, čutila so ga srca. Mir — ki ga prinaša samo Bog, ’ kije iz ljubezni do nas postal človek. Toliko skrivnostnega, božjega je bilo teh večerih: topla domačnost, od-vaščanje krivic, veselje v uboštvu, ■dovoljstvo v pomanjkanju,... Ali niso naše družine uboge prav Ato, ker v njih ni več ljubezni, ki se ■ daruje? Božič pa je prav družinski •; -aznik in ob njem bi se morali zamisli o družini kot osnovni celici člo-i ■ ške družbe. Ali ni naš narod ubog - rav zato, ker nimamo več dobrih družin? Ali niso naše družine razkl; zato, ker v njih ni prave ljubezni? Ali nam ne primanjkuje prave 1 bežni zato, ker ljubezni ne razume: več kot žrtev in daritev, ki bogat: osrečuje? Naučimo se prave ljubezni! Prave, globoke, nesebične ljube se namreč lahko naučimo samo učlovečenega Boga, ki nas uči ljub ni z zgledom, s svojo brezmejno ritvijo, s svojim izničenjem: z i stvom v revni Stal’d, s preganjanj v detinstvu, z neizmernim trpljenj in smrtjo na križu. Koliko lepote in sreče je bilo v naših nekdanjih družinah!? Ljubezen je vse prežarjala in po medsebojni ljubezni seje v ta družinska ognjišča naselil božji mir. Za koliko so prikrajšani ljudje, ki ne poznajo Boga, ki ne poznajo božiča! Lahko imajo vse dobrine tega sveta — in vendar ob vsem tem lahko ostajajo srca prazna, mrzla, razočarana. Saj sreče vendar ne dajejo materialne dobrine, sreča je v nas samih, v našem srcu. Sreča je v zavesti, v gotovosti, da smo ljubljeni. Ljubezen pa je v tem, daje Bog »nas vzljubil in poslal svojega Sina v spravo za naše grehe.« (1 Jn4, 10) Predstojnica sestra KATARINA AMBROŽ BOŽIČ 1990 V gneči, ki jo v spremenjenih razmerah ustvarjajo decembrski obiskovalci Miklavž z njegovim pisanim spremstvom, božiček z zimsko kučmo na glavi in dedek Mraz, ki so mu k nam odprle pot revolucionarne spremembe po vojni in ko smo vsaj v javnosti opravili z »misticizmom«, utegnejo človeka zmesti in spraviti v zadrego. Vsi hrepenimo po prazničnemu vzdušju, vsi želimo praznovati, kljub zavesti, da imamo dela čez glavo in da ga ne bo zmanjkalo. Se posebej otroci bi bili prikrajšani, če bi jim vse to vzeli in jih pahnili v enolično sivino. A kako se znajti, kako stvari urediti in razporediti, kako jih postaviti vsako na svoje mesto? Ceščenje Nikolaja (Miklavža) škofa iz Mire v Mali Aziji v 4. stol., se je po krščanskem svetu tako razširilo in »prijelo«, daje bil v 9. stol. med ljudstvom najbolj znan in najbolj češčen svetnik. Ob njem šo se spletale legende, ki so poveličevale njegovo dobroto in radodarnost, in tako seje v zavesti ljudi trd- Luč ali tema? Sestra Jozefina iz reda Fran-čiškank Brezmadežnega spočetja je ob adventnem vencu, ki ga je sama spletla, razmišljala takole: »Ena, dve, tri, štiri sveče, ki bodo gorele na naših adventnih vencih, nam bodo nemo oznanjale, da svetijo in grejejo in pri tem použi-vajo same sebe, izgorevajo. Vsako nedeljo bo gorela ena več. Stopnjevale bodo naše pričakovanje in veselje ter nam oznanjale, da luč sveti v temi, da se svetloba širi, da preganja temo in da gre človek za lučjo. Oznanjale nam bodo, da so naša podoba. Adventni koledar, ki so ga bili ve-roukarji tako veseli, nam lahko pri tem pomaga. Pomagal nam bo na zelo preprost način bogatiti našo notranjost. Tudi jaslice nam bodo pri tem pomagale, če jih ne bomo le skrbno postavili in občudovali, ampak se ob njih pogovarjali z Novorojenim, molili. Naj adventne skrbi prinesejo radost v otroška in naša srca!« Janez Plesnik Sestra Jozefina v Nazarjah no prebijal skozi stoletja in je še danes popularen. Njegov god je 6. decembra (umrl 350). Božiček pa je pomanjševalnica besede Bog. Vsi vemo, da gre za Jezusa, ki gaje Marija rodila v neki pastirski staji v okolici Betlehema leta nič po našem štetju (saj z njim začenjamo naše štetje let). Tudi tu gre za zgodovinski dogodek, ki se ga spominjamo 25. decembra zato, ker so kristjani »pokristjanili« znani rimski praznik »dies solis invicti« — dan nepremaganega sonca ob zimskem solsticiju, ko je bilo že mogoče dokazati, da sonce ne bo umrlo, saj znova pridobiva na svoji moči (zimski solsticij, dan najkrajšega dne in najdaljše noči, je 21. decembra). No, dedek Mraz je le personifikacija naravnega pojava, nastal v domišljiji ljudi, svoj izvor pa ima v nordijskih deželah inje bil pri nas umetno zasajen in seje umetno ohranjal, zdi pa se, da mu tudi pri nas zdaj slaba prede, kajti malo verjetno je, da se Slovenci ne bi spet vrnili k svojim jaslicam, ki so res naše, ljudske, in nam imajo tudi toliko povedati v vseh časih, v vsakršnih razmerah, vsem in vsakomur posebej. Njih sporočilo je, daje »Bog svet tako ljubil, daje dal svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče ne pogubil, ampak da bi vsi imeli večno življenje«, kot zatrjuje evangelist Janez. Nekdaj, ko so ljudje še imeli čas, čas živeti in čas praznovati, so v samostanskih skupnostih dan pred božičem poetično napovedovali dan rojstva Odre-šenikovega: prastaro besedilo, oblečeno v starodavno melodijo: »Leta po ustvarjenju sveta, ko je bil Bog v začetku ustvaril nebo in zemljo, 5199-ega; po vesoljem potopu 2957-ega; po rojstvu Abrahama 2015-ega; po Mojzesu in izhodu izraelskega ljudstva iz Egipta 1510-ega; po maziljenju Davida za kralja 1032-ega; v 65. letnem tednu po prerokbi Danielovi; v 194. olimpijadi; v 752. letu po ustanovitvi mesta (Rima); v 42. letu vlade Okta-viana Avgusta, koje na vesoljnem svetu vladal mir, v šesti dobi sveta: je bil Jezus Kristus, večni Bog in večnega Očeta Sin, ki je hotel s svojim usmiljenim prihodom posvetiti svet, od spočetja po Svetem Duhu, po preteku devetih mesecev, v Betlehemu v Judeji iz Marije Device rojen kot človek.« Nekdaj je pač bila znanost na takšni stopnji znanja in vedenja. A letnice niso najvažnejše. Važno je vedeti, da sredi neizmernega svetovja nismo pozabljena igrača, ampak da nekdo za nas ve in z nami računa. Zato ne moremo ostati indiferentni, kajti »če bi bilo to Dete tisočkrat rojeno, če ni v meni, če ni v tebi — je vse izgubljeno« (A. Silesius). Slava Bogu — in na zemlji mir ljudem: vsem, vsem ljudem! PATER HIERONIM — ŽVEGLIČ Ignac Orožen o Ljubiji o. *9 V letu, ki se izteka, smo se pomnili 90. obletnice smrti sjodovinaija in kronista Ignaca Drožna (ki je bil rojen leta iil9). V temle kotičku že lep as izhajajo prevodi zgodovin .osameznih cerkva v Zgornji a vinjski dolini izpod njegovega peresa. Ker bo dobro in za-mivo poznati še zgodovino ätalih cerkva, se bo prevajanje ia objavljanje nadaljevalo, za-ikrat v mozirski župniji. Tokrat bo na vrsti zadnji del zgodovine cerkve v Ljubiji, kakor jt je Orožen zapisal leta 1877 v njigi Das Dekanat Oberburg dekanija Gornji Grad). Tako urejeno cerkev je 27. junija (861 posetil lavantinski knezoškof nton Martin Slomšek ob asistenci J duhovnikov, takoj nato pa je kne- zoškof v tej cerkvi podelil zakrament svete birme vsem ^poklicanim birmancem iz kuracije Šmihel. Prvo mašo je slovesno obhajal takratni bras-lovški dekan Mihael Stojan. Kronogram ECCe tabema CVLVM Del! (1) naj bi poznejšim rodovom oznanjal, v katerem je bila cerkev v glavnem dokončana in tudi posvečena. Za to cerkveno gradnjo, ki jo je.iz-peljal Luka Mikek, po domače Čo-kan, in za vso navedeno notranjo opremo je bilo izdano 4558 goldinarjev in 53 krajcarjev. Za plačilo tega zneska stroškov je bil uporabljen za to namenjeni gradbeni fond 1200 goldinarjev in volilo približno 100 goldinarjev Matija Goričaija, po domače Makseta. Vse ostalo pa je bilo zbrano s prispevki občine Ljubija in s prostovoljnimi prispevki župnije Mozirje in sosednjih župnij, pa tudi z drugimi velikodušnimi darovi. Tudi potrebni gradbeni les so dobili z zbi- ranjem, potrebne vožnje pa so bile opravljene zastonj. Nova cerkev, dolga 12 sežnjev (2), je sezidana v enostavnem gotskem slogu, v kakršnem je. izdelana tudi oprema. Vsa dela v zvezi s to cerkvijo. — z izjemo kipov svetnikov —so opravili domači delavci in umetniki (3). Cerkev stoji na Korenjakovem zemljišču. Anton Hlačun, lastnik Korenjakove kmetije, je dal zemljo, potrebno za gradnjo cerkve, pod pogojem, da se bo zanj in za njegovo sorodstvo tu vsako leto na stroške cerkve brala ena sveta maša. 1861 je bil pri cerkvi založen kapital v višini 100 goldinarjev, in to za eno večno mašo za Martina Vrhovnika, po domače Fideja, z Gneča. 1866 sta bila za znesek 560 goldinarjev postavljena nova stranska oltarja, na desni sv. Ožbalta in na levi sv. Ane. 1873 je bila za 150 goldinaijev v vasi Ljubija prodana parcela, velika približno 62 kvadratnih sežnjev (4). Tega leta je bil povišan zvonik, kije dobil novo pločevinasto streho in je bil zgrajen v ustreznem slogu, za kar je bilo porabljeno 1400 goldinaijev v gotovini. Trenutno ima cerkev poleg že omenjene mežnarije in njive vinograd v Kolovratu, ki je sestavljena iz dveh delov, katerih površina znaša skupaj 1173 kvadratnih sežnjev (5). OPOMBE: (1) Napis pomeni Glejte božje domovanje. Seštevek rimskih številk iz tega napisa je 1861. — (2) En seženj meri 1,90 metra. — (3) Stranska kipa pri glavnem olarju in kip sr. Miklavža v obcestni kapeli je izdelal kipar Ivan Zajec, kije naredil tudi Prešernov spomenik pri Tromostovju v Ljubljani, glavna kipa pri stranskih oltarjih pa A na Gschiel iz Gradca. — (4) Torej približno 223 kvadratnih metrov. — (5) 4217 kvadratnih metrov. Uvod, prevod in opombe Peter Weiss Sestre klarise v Nazarjah Skupine, ki prihajajo na duhovne vaje in druge tečaje v Nazarje, redno obiščejo tudi sestre klarise. Sestre so obiskov zelo vesele in rade predstavijo svoj način življenja in njegov pomen. Seveda se je z njimi mogoče pogovarjati samo skozi kovinsko ograjo. Iz svojega sveta namreč ne stopijo, razen iz najresnejših razlogov. Red klaris velja za enega zelo starih redov. Njegova ustanoviteljica — Klara je namreč živela konec 12. in v začetku 13. stoletja, svoje redovno življenje je pričela leta Veterinarsko dežurstvo 1212, papež pa je red priznal že leta 1218. Klarise so prišle v našo deželo okrog leta 1300, vsi njihovi samostani so bili leta 1782 pod ' vladavino Jožefa 2. ukinjeni, v Slovenijo, bolj konkretno v zarje pa so se vrnile 1978, kjer so si zgradile samostan. Na svetu je • trenutno 18.500 klaris v 820 samostanih, v Nazarjah jih je se- dem. Dve zelo zahtevni postavki zaznamujeta njihovo življenje: najstrožja klavzura (nepristopen prostor) v vse življenje isti skupnosti. in vsakonočno molitev. Janez Plesnik 17. 12. do 23. 12. Zagožen Drago, dipl. vet., Ljubno, tel. 841-769 24. 12. do 2. 1. Kralj Ciril, dipl. vet., Ljubno, tel. 841-410 3. 1. do 6. L Zagožen Drago, dipl. vet., Ljubno, tel. 841-769 7. 1. do 13. 1. Lešnik Marjan, dipl. vet., Ljubija, tel. 831-219 14. L do 20. 1. Kralj Ciril, dipl. vet., Ljubno, tel. 841-410 21. 1. do 27. 1. Zagožen Drago, dipl. vet., Ljubno, tel. 841-769 Dežurna služba Elektro Celje, nadzomištvo Nazarje, za mesec januar 1991 Od 31. 12. — 6. 1. 1991 Nadvežnik Srečo, Prihova, tel. 831-706 Od 7. 1. — 13. 1. Jeraj Franc, Prihova, tel. 831-910 Od 14. 1. — 20. 1. Levar Peter, Paška vas, tel. 884-150 Od 21. 1. — 27. 1. Marolt Marko, Mozirje, tel. 831-877 Od 28. 1. — 3. 2. Tratnik Franc, Pusto polje, tel. 831-263 V slučaju kakšnih sprememb pokličite Elektro Celje, tel. 25-841, kjer dobite vse potrebne informacije. Kino »Dom« Mozirje v januarju L, 2. ŠOGUNOVA SENCA — japonski film —■ avanturistični 3. KARATE KID III. — Hong Kong — karate 5., 6. KDO JE POTUNKAL ROGERJA ZAJCA — ameriški film —mladinski 10. MAŠČEVALEC — ameriški film — kriminalni 12., 13. SMRTONOSNO OROŽJE II. — ameriški film — akcijski 17. DRUŽINSKA STRAST — ameriški film — melodrama 19., 20. DRAGA, ZMANJŠAL SEM OTROKE — ameriški film —komedija 24. NEVARNE ŽVEZE — ameriški film — ljubezenska drama 26. 27. PRAŠIČKOVE DOGODIVŠČINE — ameriški film — komedija 31. SODNIKI IZVEN ZAKONA — ameriški film — kriminalni Kino »Jelka« Nazarje v januarju 2 GREŠNA ZAPELJIVKA, ameriški film — erotični 5 — 6 TEKSAŠKI GRANIČAR, ameriški film — akcijski 9 POLICIJSKA ZASEDA, ameriški film — kriminalka-komedija 12—13 VESOLJSKI VOJŠČAKI, ameriški film — fantastični 16 LJUBEZENSKA ŠOLA, ameriški film — erotični 19 — 20 BATMAN, ameriški film — pustolovski 23 DVOJČKI, ameriški film — akcijska komedija 26 — 27 ČLOVEK ZA REŠETKAMI, ameriški film — triler 30 MORILEC PLEŠE — ameriški film — zabavni Kino Ljubno v januarju 2. 1. 1991 BAD SPANSER V AKCIJI — avanturistični film 5. — 6. 1. 1991 PRINC ODKRIVA AMERIKO — ameriški film, komedija 12. — 13. 1. 1991 TEKILA SAN REIS — ameriški film, kriminalka 19. — 20. 1. 1991 IZGANJALEC DUHOV 2. ameriški film, kriminalka 26. — 27. 1. 1991 KIK BOKSER — ameriški akcijski film Matična kronika za oktober in november 1990 ROJSTVA: 15 deklic in 12 dečkov POROKE: Podkrižnik Iztok, star 25 let, iz Ljubnega ob Savinji 61 in Zupan Petra, stara 23 let, iz Moziija, Nove Trate 5; Reberšak Janez, star 23 let, iz Lepe Njive 44 in Fajdiga Štefka, stara 18 let, iz Lepe Njive 43; Korenjak Jože, star 26 let, iz Lepe Njive 48 in Kopušar Marija, stara 25 let, iz Šentjanža 58; Predovnik Alojz, star 27 let, iz Radegunde 10 in Merzelj Dragica, stara 30 let, iz Radegunde 10; Cizej Primož, star 23 let, iz Podvina pri Polzehin Hribernik Anka, stara 20 let, iz Polzele 152 a; Naraločnik Bojan, star 27 let, iz Šmihela nad Moziijem 12 in Zamernik Ana, stara 21 let, iz Podvolovljeka 26; Janežič Dušan, star 23 let, iz Rakovelj 53 in Ada-movič Jadranka, stara 22 let, iz Rakovelj 53; Radovanovič Dejan, star 26 let, iz Velenja, Tomšičeva 33 in Boršnak Simona, stara 24 let, iz Lačje vasi 30; Pahovnik Peter, star 28 let, iz Luč 91 in Voler Marija, stara 26 let, iz Raduhe 26; SMRTI: Klasnič Ivan, star 81 let, iz Rečice ob Savinji 11; Jeraj Angela, stara 82 let, iz Sp. Rečice 42; Zavološek Marija, stara 82 let, iz Homec Brda 17; Remic Franc, star 51 let, iz Sp. Rečice 54; Zabreznik Marija, stara 80 let, iz Nizke 9; Šmavc Helena, stara 89 let, iz Bočne 37; Mergole Vida, stara 79 let, iz Gornjega grada 80; Tajnšek Marija, stara 85 let, iz Gornjega grada 31; Terbovšek Frančišek, star 91 let, iz Gornjega grada 130; Lanišek Gregor, star 2 leti, iz Tiroseka 32; Skomšek Martina, stara 82 let, iz Moziija, Nove T rate 53; Skomšek Floijan, star 61 let, iz Brezja 23; Podsedenšek Ljudmila, stara 77 let, iz Moziija, Mlinska pot 6; Vodovnik Marija, stara 83 let, iz Lepe Njive 80; Podkrižnik Franc, star 62 let, iz Podveže 63; Vršnik Barbara, stara 97 let, iz Robanovega kota 34; Zamernik Marija, stara 52 let, iz Podvolovljeka 13; Juvan Antonija, stara 85 let, iz Ljubnega ob Savinji 126; Sem Marija, stara 68 let, iz Ljubnega ob Savinji 115; Slatinšek Maksimilijan, star 75 let, iz Radmirja 34; Mliner Frančišek, star 77 let, iz Primoža pri Ljubnem 58; Štraser Franc, star 46 let, iz Radmirja 44; Plešnik Boštjan, star 79 let, iz Savine 4; Hribernik Cecilija, stara 90 let, iz Ljubnega ob Savinji 157; Bačun Franc, star 97 let, iz Savine 20; Ošep Karl, star 76 let, iz Solčave 69; Nove knjige v občinski matični knjižnici I. MLADINSKA LITERATURA: Kuščer: Potovanje račke Dine, Kolmanič: Srebrno kolo, Blyton: Cigančica Jo-11. del Pet prijateljev, Znalček na cesti, Šomen: Hoja po vodi, Repa velikanka, Moderndorfer: Koroške ljudske pravljice in pripovedke, Miška pri čevljarju, Pleši, pleši črni kos, Bechlerowa: O žabicah v rdečih kapicah, Novak: Nebesno gledališče, Zbirka Kako so živeli: V prvih stoletjih islama, V času prvih civilizacij, V času velikih odkritij, Zbirka S prvo malo enciklopedijo: Narava, Nebo in zemlja, Življenje v vodi, Disney: Peter Pan, Disney: Plemenitačke, Disney: 101 dalmatinec, Disney: Bambi, Golob: Kako visoko je nebo, Gradišnik: Mehiški orel: II. LEPOSLOVJE: Redna zbirka Prešernove družbe: Koledar 1991, Milčinski: Leta za pet drugih, Janežič: Ta nori svet, Mikeln: Kako seje naša dolina privadila svobodi, Hofman: Ringo potepuh, Wraber: Sto znamenitih rastlin na Slovenskem, Javoršek: Spomini na Slovence II. del, Bukowski: Pesmi, Modra svetloba E3SE1 NOVICE »Savinjske novice« izhajajo mesečno — Ustanovitelj: SO Mozirje . — Glavni in odgovorni urednik Rajko Pintar — Tajnica urednika Jana Trantelj — Fotografska priprava Ciril Sem —Tehnični urednik Niko Kupec — Telefon (063) 831-850 — Žiro račun pri SDK ekspozitura Mozirje številka: 52810-678-54000 —Savinjske novice, glasilo SO Mozirje — Rokopise, objave in oglase za vsako številko sprejemamo do 10. v mesecu — Stavek, filmi in prelom GRAFIKA, Novo mesto — Tisk na rotaciji Ljudske pravice v Ljubljani — Po mnenju IS SRS, Sekretariata za informacije (št. 4211/72 z dne 9. maja 1973) je časopis oproščen davka na promet proizvodov.