VSEBINA 4. ŠTEVILKE DELEGATSKEGA VESTNIKA
—	predsedniki zborov Skupščine občine M. Sobota sklicujejo seje zborov za dne 14. julij 1988
—	ocena gospodarskih gibanj, skupne in splošne porabe v I. polletju 1988 ter uresničevanja resolucije občine M. Sobota v letu 1988
PREDSEDNIKI ZBOROV SKUPŠČINE OBČINE MURSKA SOBOTA
sklicujejo
25.	sejo Zbora združenega dela
25.	sejo Zbora krajevnih skupnosti
25.	sejo Družbenopolitičnega zbora.
Seje bodo
v četrtek, dne 14. julija 1988, ob 8. uri
v veliki sejni dvorani Skupščine občine M. Sobota.
Predsedniki Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti predlagata naslednji dnevni red:
1.	izvolitev in poročila verifikacijskih komisij,
2.	potrditev zapisa skupnega zasedanja zborov občinske skupščine, z dne 16. junija 1988,
3.	a) poročilo o gospodarskih gibanjih v I. polletju 1988 (ocena stanja) v SR Sloveniji
b) ocena gospodarskih gibanj, skupne in splošne porabe v I. polletju 1988 ter uresničevanja resolucije občine M. Sobota v letu 1988,
4.	a) uresničevanje planskih ciljev na področju kmetijstva v SR Sloveniji
b) informacija o uresničevanju stališč, priporočil in sklepov o uresničevanju razvojnih usmeritev kmetijstva v občini M. Sobota,
5.	a) osnutek sprememb in dopolnitev dolgoročnega plana SR Slovenije za obdobje 1986—2000
b) osnutek sprememb in dopolnitev družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1986—1990,
6.	osnutek odloka o začasnem združevanju sredstev za financiranje programa Samoupravne stanovanjske skupnosti občine M. Sobota (SKRAJŠANI POSTOPEK)
7.	osnutek odloka o zaključnem računu davkov in prispevkov občanov občine M. Sobota za leto 1987 (SKRAJŠANI POSTOPEK)
8.	osnutek odloka o spremembi odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov od plačil za storitve v občini M. Sobota (SKRAJŠANI POSTOPEK)
9.	sklep o valorizaciji stroškov za pripravo in opremo stavbnega zemljišča za usmerjeno stanovanjsko gradnjo (blokovno) in gradnjo objektov družbenega standarda na območjih, določenih z zazidalnimi načrti v mestu M. Sobota
10.	Sklep o valorizaciji meril za določitev stroškov za pripravo in opremo stavbnih zemljišč za neusmerjeno gradnjo (plombe) v mestu M. Sobota
11.	delegatska vprašanja in odgovori na vprašanja,
12.	predlogi, sklepi, mnenja in obvestila.
DELEGATI DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA bodo obravnavali 2., 3. a) in b), 4. a) in b), 5. a) in b), 11. in 12. točko zgoraj podlaganega dnevnega reda.
Gradivo za obravnavo 3. a) točke dnevnega reda je objavljeno v Poročevalcu št. 19, z dne 21. junija 1988. Gradivo za obravnavo 4. a) točke je objavljeno v Poročevalcu št. 18, z dne 15. junija 1988.
Gradivo za obravnavo 5. a) in b) točke je objavljeno v Poročeval-'cu št. 17, z dne 9. junija 1988.
Gradivo za obravnavo 2., 3. b), 4. b), 6., 7., 8., 9. in 10. točke dnevnega reda bo posredovano vodjem delegacij, vodjem konferenc delegacij, delovnim skupnostim, ki vršijo funkcijo delegacije ter delegatom Družbenopolitičnega zbora.
Informacija kil. točki bo podana na seji.
— ocena gospodarskih gibanj, skupne in splošne porabe v I. polletju 1988 ter uresničevanja resolucije občine M. Sobota v letu 1988
UVOD
Ocena je izdelana na podlagi ankete, ki so jo izpolnile organizacije združenega dela s področja gospodarstva, podatkov samoupravnih interesnih skupnosti, proračuna občine, Narodne banke Slovenije ter statističnih podatkov občine in republike. S predloženim gradivom želimo oceniti gospodarska gibanja v L polletju letos, prikazati uresničevanje usmeritev predvidenih z resolucijo za leto 1988 ter vzpodbuditi razpravo na vseh tistih področjih, kjer ugotavljamo odstopanja od zastavljenih ciljev. Večina v oceni zajetih podatkov so
predvidevanja za prvih šest mesecev, zato obstaja možnost, da bodo dejansko dosežena gospodarska gibanja ob polletnih obračunih nekoliko odstopala od ocenjenih.
L OCENA GOSPODARSKIH GIBANJ V OBČINI ZA PRVO POLLETJE 1988
Na podlagi podatkov organizacij združenega dela s področja gospodarstva se ocenjuje, da bodo v prvem polletju 1988 v primerjavi z enakim obdobjem lani doseženi naslednji poslovni rezultati:
Delegatsko glasilo občine Murska Sobota Številka 4 Leto Vlil 30. junija 1988
2 - DELEGATSKI VESTNIK
	— v 000 din		
	l-V11987	Ocena l-VI 88	Indeks
Celotni prihodek	193.936.085	469.325.326	242
Porabljene sredstva	153.348.780	357.302.657	233
— amortizacija	6.057.280	14.537.472	240
Dohodek	40.601.092	112.022.669	276
Čisti dohodek	29.169.301	84.299.280	289
Del ČD za 00	23.683.400	69.866.030	295
Poslovni sklad	3.279.454	6.690.086	204
Izgube	1.423.799	400.000	28
Število zaposlenih	15.438	15.670	101,5
V prvem polletju letos bodo v gospodarstvu občine finančni rezultati predvidoma na višjem nivoju kot v preteklih obdobjih. Relativno hitro bosta porasla dohodek in čisti dohodek, kot neugodno pa se ocenjuje dokaj počasna rast sredstev izločenih v poslovni sklad.
Kljub izkazanem 195 % porastu sredstev za osebne dohodke ugotavljamo, da so se OZD pri delitvi čistega dohodka za osebne dohodke obnašale v skladu z družbenimi usmeritvami in zakonom o začasnem omejevanju sredstev za OD. V kolikor korigiramo podatek razporejena sredstva BOD I—VI 1987 na nov obračunski sistem ter prištejemo izplačila za skupno porabo delavcev v prvem polletju lani, ocenjujemo, da se bodo sredstva za BOD v šestih mesecih letos povečala — do z zakonom dovoljene 139 % rasti.
Po prvih ocenah bo znašala izguba v občini okrog 400 milijonov din in bo glede na šest mesecev leta 1987 nižja za 72 %. Izkazala jo bo DO Agromerkur. Izgubo pričakujejo tudi v KG TOZD Prašičereja, vendar jo bodo v okviru celotne DO uspeli pokriti. Pri obeh organizacijah je osnovni vzrok izgube v velikih disparitetah cen. V ostalih štirih organizacijah, ki so izkazovale izgubo v prvih treh mesecih letos, so se pogoji poslovanja nekoliko izboljšali in izgub ne pričakujejo.
Značilnost letošnjih gospodarskih gibanj je tudi vztrajno in pospešeno upadanje fizičnega obsega industrijske proizvodnje. Štirimesečni obseg industrijske proizvodnje je za 7 % nižji kot v primerljivem lanskem obdobju. Padanje industrijske proizvodnje se je beležilo tudi v lanskem prvem polletju, medtem ko se je v II. polletju 1987 industrijska proizvodnja dvignila. Glede na relativno višjo osnovo lanskega leta padanje domačega končnega povpraševanja ter počasno liberalizacijo cen lahko pričakujemo, da bo padec industrijske proizvodnje prisoten tudi ob koncu leta 1988.
Na prikazan padec industrijske proizvodnje v občini M. Sobota vpliva kosovno zmanjšanje proizvodnje zgotovljenih tekstilnih izdelkov ter proizvodnje kmetijskih in gradbenih strojev, kar kaže na nedodelanost veljavne metodologije izračuna fizičnega obsega industrijske proizvodnje, ki ne upošteva sprememb proizvodnih programov ter izdelovanje zahtevnejših in kvalitetnejših proizvodov. Kljub ugotovljenim pomanjkljivostim ocenjujemo, da je industrijska proizvodnja manjša zaradi padanja kupne moči prebivalstva, slabše oskrbljenosti z repromateriali, investicijske nesposobnosti gospodarstva, ukrepov na področju cen ter pomanjkanja likvidnih sredstev za redno in nemoteno financiranje proizvodnje in poslovanja.
Izvoz blaga in storitev tudi v začetku letošnjega leta močneje narašča. Po podatkih Narodne banke je izvoz v štirih mesecih letos višji za .22 %. Ob hitrejši rasti uvoza blaga (61,5 %) predvsem iz konvertibilnega področja se je zmanjšala pokritost uvoza z izvozom blaga. Še vedno izvažata okoli 90 % vsega blaga in storitev v občini DO Mesna industrija in DO Mura, število ostalih organizacij, ki se vključujejo v izvoz pa se zmanjšuje. Ob napovedani sprostitvi cen, uvoza ter trga deviz, bi se moralo v naslednjih mesecih v mednarodno menjavo vključiti večje število organizacij, vendar sprejeti ukrepi s tega področja do sedaj niso dali pričakovanih pozitivnih učinkov.
Program spomladanske setve ni bil v celoti uresničen, manj je bilo posejanih predvsem površin s sladkorno peso. Na 80% izpolnitev plana pri setvi sladkorne pese so v družbenem sektorju vplivale neugodne vremenske razmere, v zasebnem sektorju pa nezainteresiranost kmetov zaradi nestimulativnih cen. Skupno je bilo v občini zasejano 9.327 ha površin s koruzo, 10.909 ha s pšenico, 1.004 ha s sladkorno peso in 2.490 ha površin s krompirjem. Na zasebne kmetijske proizvajalce odpade 82 % površin pod koruzo, 90 % pod pšenico, 75 % sladkorne pese in celotne površine s krompirjem. S povrtninami je zasejanih 54 ha površin, vendar sta sklepanje pogodb z zasebnimi proizvajalci in setev še v teku.
Preskrba z reprodukcijskim materialom je bila kljub občasnim težavam pri oskrbi z gorivom zadovoljiva.
Ugoden razvoj nasadov v sadjarstvu v začetku leta je prekinila ohladitev, ki je povzročila spomladansko pozebo. Po prvih ocenah znaša poškodovanost družbenih nasadov jablan okoli 50 % (lanska toča in pozeba), v ekstenzivnih nasadih sadja in vinogradih pa se ocenjuje izpad od 30—50 %.
V	letošnjem letu se je po ocenah ekonomski položaj kmetijstva in živinoreje še nadalje poslabševal, kar pa se zaenkrat ni odrazilo na fizični obseg proizvodnje. Statistični podatki o odkupu živine v petih
mesecih leta 1988 kažejo na 2% porast odkupa v družbenem in neznaten padec odkupa v zasebnem sektorju. Zmanjšal se je predvsem odkup mlade govedi za pitanje ter povečal odkup prašičev, medtem ko je odkup mleka ostal na ravni petih mesecev lani.
Po sprejemu začasnih interventnih ukrepov kot delu ekonomske politike dogovorjene z Mednarodnim monetarnim skladom se v poslovanju OZD še bolj stopnjujejo problemi in težave, ki neugodno vplivajo na poslovne rezultate. Z ukrepi želi zvezna vlada uokviriti domače povpraševanje v razpoložljivi družbeni proizvod, zmanjšati rast inflacije, preusmeriti del sredstev končne porabe v akumulacijo ter ohraniti obseg proizvodnje in povečati proizvodnjo za izvoz. Ker so bili do tega trenutka uveljavljeni samo ukrepi za omejevanje domačega povpraševanja ne da bi bili dani tudi pogoji za hitrejšo rast proizvodnje preko izvoza in možnosti za prestrukturiranje po tržnih kriterijih, država še vedno ureja relativna razmerja cen z administrativnimi ukrepi. Tako se je večina OZD srečevala s problemi pri nabavi re-promaterialov, nelikvidnostjo, neurejenimi pogoji poslovanja s tujim tržiščem ter administrativnim urejanjem cen na nekaterih področjih ter izredno hitro rastjo cen na drugih.
V	letošnjem letu so se pričele kopičiti težave predvsem v živilsko-predelovalni industriji. Močno se je dvignilo povpraševanje po osnovnih kmetijsko živilskih proizvodih ob zmanjševanju ponudbe osnovne surovine.
V	Mesni industriji, ki je morala del cen svojih proizvodov vrniti celo na stanje 15. oktobra 1987 povzroča težave v poslovanju nadaljnje administrativno poseganje države na področje oblikovanja prodajnih cen.
V	Agromerkurju se je zaradi družbene kontrole cen mesa ter velikega naraščanja stroškov poslovanja (surovin in materiala, energije, obresti) vse bolj povečeval razkorak med proizvodno in prodajno ceno piščančjega mesa, ki se odraža že z negativno razliko 250 din pri kg mesa.
V Tovarni mlečnega prahu je opazen padec prodaje mlečnih proizvodov, ki bo s samostojnim oblikovanjem cen repromaterialov, surovin, energije ter interventnega uvoza še bolj motena. Pred ukrepi ekonomske politike so bile cene mlečnih proizvodov za 25 % višje kot pri uvoženem blagu. S predlogom ZlS-a, da se pri interventnem uvozu mlečni proizvodi oprostijo vseh uvoznih dajatev bo ta razlika še večja, kar bo dodatno negativno vplivalo na poslovanje organizacije.
V kovinsko predelovalni industriji predvsem v Panoniji močan porast cen vhodnih surovin ob istočasnem omejevanju rasti izhodnih cen vpliva na slabšanje akumulativnosti in donosnosti poslovanja.
V	tekstilni industriji je prisoten likvidnostni problem, DO Mura pa izpostavlja še visoko neplačano realizacijo, neugoden tečaj tujih valut ter relativno velik izpad pri izvoznih stimulacijah.
V	SGP Pomurje se nadaljujejo težave iz predhodnih let zaradi sezonskega značaja dela, vedno težjega pridobivanja del, težjega izpolnjevanja pogodbenih rokov ter pomanjkanja strokovnega visokoizo-braženega kadra.
V	DO za PTT promet so vedno manjše možnosti za vključevanje novih telefonskih naročnikov in gradnjo ustreznih telekomunikacijskih zmogljivosti, zaradi pomanjkanja investicijskih sredstev ter nakopičenih disparitet v PTT prometu.
Grafično papirna industrija v občini se srečuje s problemom pomanjkanja repromaterialov predvsem iz uvoza, naglo rastjo cen osnovnih materialov in s tem s cenovnimi neskladji, z upadanjem izvoza ter povečano konkurenco na domačem trgu.
Kljub občasno velikemu povpraševanju potrošnikov po blagu, ki se je pojavilo v mesecu aprilu in maju kot odraz pričakovanega povečanja cen, v DO Potrošnik zaradi vsakodnevnega porasta cen težko finančno pokrivajo zaloge trgovskega blaga.
Po podatkih statistike je v prvih treh mesecih letošnjega leta v občini združevalo delo 19.909 delavcev, od tega v gospodarstvu 16.255 in v negospodarstvu 3.654 delavcev. Skupno število zaposlenih se je v obravnavanem obdobju povečalo za 257 delavcev oz. 1,3 "o (v SRS padlo za 0,1 %), višja je bila rast v negospodarstvu in sicer 2 % (SRS 1,9%) ter gospodarstvu, kjer je število delavcev poraslo za 1,1 %, medtem ko je v SRS padlo za 0,5 %. Glede na december 1987 seje v treh mesecih letos število zaposlenih zmanjšalo v gospodarstvu za 0,5 %, v negospodarstvu pa se je povečalo za 0,1 %.
OZD gospodarstva ocenjujejo, da bo število zaposlenih ob polletju višje za 1,5 glede na lansko prvo polletje.
Povprečni mesečni čisti osebni dohodek delavcev v občini je v obdobju januar—april znašal 431.066 din (SRS 486.702), gospodarstvu 419.564 din (SRS 472.446) in v negospodarstvu 481.769 din (v SRS 560.115). Glede na enako obdobje lani so OD v gospodarstvu občine porasli za 156,1 % (v SRS 149,4%) ter v negospodarstvu za 150,5 % oz. počasneje kot v SRS (rast 158 %).
Po ocenah organizacij združenega dela gospodarstva je bilo v šestih mesecih letos namenjenih za investicije okoli 9 milijard din. Vlaganja se vršijo pretežno v melioracije, namakanje in nakup zemlje, širitev trgovske mreže, adaptacije proizvodnih in poslovnih prostorov ter posodabljanje opreme in tehnologije.
V	letošnjem letu se v občini izvajajo naslednje večje investicije: — pričela seje gradnja blagovno transportnega centra v M. Soboti;
DELEGATSKI VESTNIK - 3
—	Gozdno in lesno gospodarstvo dokončuje rekonstrukcijo žage v Mačkovcih;
—	- Agromerkur je zgradil nov objekt za vzrejo brojlerjev v kooperaciji ;
—	v okviru SOZD ABC Pomurka se gradi prizidek za Center za razvoj SOZD-a;
—	v Moravskih toplicah se intenzivno izvaja gradnja terapije.
Nekatere načrtovane investicije se zaradi pomanjkanja finančnih sredstev prenaša v naslednja obdobja.
V cestni dejavnosti so bili asfaltirani odseki cest Poznanovci— Bodonci—Šalamenci v dolžini 5,45 km, Noršinci—M. Sobota 1,5 km iz Bogojina—Gančani 2,1 km. V teku so dela na regionalni cesti v Moravcih, zgrajen pa je bil tudi nadomestni most v Martjancih.
Komunalna skupnost je sofinancirala gradnjo vodovodov v petih krajevnih skupnostih in pripravo dokumentacije za odlagališče komunalnih odpadkov v Puconcih.
Na področju gradnje družbene infrastrukture potekajo le investicije iz referendumskega programa. Dokončana je bila gradnja večnamenske dvorane v M. Soboti, pripravlja pa se tudi dokumentacija za gradnjo prizidka s telovadnico pri OŠ Bakovci.
Zaradi dotrajanosti in iztrošenosti električne inštalacije in opreme je od meseca februarja letos zaprta gledališka dvorana v gradu v M. Soboti, s čemer je v mestu M. Sobota onemogočeno izvajanje gle-dališko-Ijubiteljske dejavnosti. Izdelan je bil idejni načrt za obnovo celega gradu, v okviru katerega se bo prioritetno sanirala grajska dvorana. Do konca letošnjega leta se bo verjetno pristopilo k izdelavi idejnih projektov, kajti k sami adaptaciji, zaradi pomanjkanja finančnih sredstev, še ne bo možno pristopiti.
2.	SKUPNA PORABA
a)	SIS družbenih dejavnosti
V samoupravnih interesnih skupnostih s področja družbenih dejavnosti so v prvih petih mesecih letos znašali skupni prihodki 18,518.627.000 din, kar je za 170 % več glede na enako obdobje lani in 81 % več kot so znašali povprečni prihodki leta 1987. Na osnovi prispevnih stopenj se je združilo 15,058.539.000 din ali za 158 % več, iz solidarnosti 2,904.374.000 din oz. 220 % več in iz raznih drugih virov 555,714.000 din sredstev oz. štirikrat več sredstev kot v prvih petih mesecih lani. V začetku letošnjega leta so kot osnova za združevanje sredstev za financiranje skupne porabe v občini veljale povprečne prispevne stopnje iz leta 1987. Že v prvih treh mesecih seje zaradi Zveznega interventnega zakona, ki omejuje rast sredstev za skupno porabo močno večal razkorak med razpoložljivimi in dovoljenimi sredstvi tako, daje bilo v tem času precej sredstev na računih SIS pri SDK blokirano. Zato je prišlo s 1/5-1988 do znižanja prispevnih stopenj iz osebnih dohodkov v globalu za 1,66%.
V PZC TOZD Splošna bolnica prihaja do velikih likvidnostnih težav. Z odprtjem nove kirurgije v mesecu aprilu so se občutno povečali stroški poslovanja, potrebe po nakupu določene medicinske opreme in povečanje zaposlovanja, predvsem srednjega in tehničnega kadra. V osnovnem zdravstvu ostajajo še naprej potrebe po zaposlitvi zdravnikov splošne prakse. Dodatni stroški iz lanskega leta niso priznani v dovoljeni porabi, zato je izhodiščna osnova za letošnje leto toliko nižja. Brez ustrezne rešitve bo nadaljnje poslovanje v zdravstvu skoraj onemogočeno. Neurejeno je tudi pokrivanje fiksnih stroškov v zdravstvu od ostalih pomurskih občin. Tako stanje v zdravstvu povzroča, da so za izplačila tekočih osebnih dohodkov morali najemati celo kreditna sredstva. Še vedno niso dokončno rešeni nekriti odhodki v zdravstveni skupnosti iz lanskega leta.
Zaradi neusklajenosti samoupravnega sporazuma o delitvi čistega dohodka in osebnih dohodkov z zakonskimi predpisi ter prisotnih drugih motenj v poslovanju je bil s 1. julijem 1988 sprejet ukrep družbenega varstva v TOZD Splošna bolnica, ki bo trajal eno leto. Težave, ki so se pojavljale na področju skupne porabe v I. polletju se bodo nadaljevale tudi v II. polletje, saj smejo SIS-i v obdobju januar—september razpolagati s sredstvi, ki so za 146 % večja kot so bila ustvarjena v enakem obdobju lani.
Do določenih finančnih težav prihaja tudi v Zavodu za časopisno in radijsko dejavnost, kjer z zbiranjem sredstev SIS družbenih dejavnosti ne pokrivamo dela finančnega programa za letos in bo po; trebno v čimkrajšem času zagotoviti dodatni vir sredstev.
Sredstva v posameznih skupnostih so se gibala v naslednji višini:
— v 000 din
	PRIHODKI	ODHODKI		
	l-V	Indeks	l-V	Indeks
	1988	88/87	1988	88/87
1. Skupn. otr. var.	3,007.408	286	2,985.993	319
2. Izobraževalna sk.	4,614.199	279	4,571.460	299
3. Kulturna skup.	316.349	237	257.438	218
4. Telesnokult. skup.	168.704	251	125.862	233
5. Skup, social, skrb.	835.212	271	824.447	293
6. Zdrav, skupnost	9 330.088	265	9,855.260	301
7. Skupn. za zaposl.	164.143	170	146.470	124
8. Raziskov. skupn.	82.524	404	72.802	499
SKUPAJ:	18,518.627	270	18,839.732	298
V vseh skupnostih je poraba sredstev manjša od obsega prihodkov razen v zdravstveni skupnosti, kjer odhodki za 525.172.000 din presegajo prihodke zaradi višje fakturirane realizacije.
b)	SIS materialne proizvodnje
V skupnostih s področja gospodarstva občine se je v prvih petih mesecih letos zbralo 8.734.754.000 din sredstev, kar je za 161 % več kot v enakem obdobju leta 1987.
V skupnostih kjer so osnova za združevanje sredstev prispevne stopnje, so se stekala sredstva z enako dinamiko kot so rastli osebni dohodki. V skladu s sprejetimi ukrepi racionalizacije na področju skupne porabe se predvideva znižanje prispevnih stopenj v II. polletju letošnjega leta v stanovanjski skupnosti in skupnosti za varstvo pred požarom.
V	skupnosti za PTT promet je priliv večji zaradi povečanja cene telefonskega impulza, večjega obsega uporabljenih impulzov in povečanega števila telefonskih naročnikov.
Tudi v kmetijski zemljiški skupnosti se je zbralo že 65 % načrtovanih celoletnih sredstev in sicer največ na račun revalorizacije finančnega načrta in prihodkov po 15. členu ZKZ spremembe namembnosti zemljišč.
Pregled sredstev po skupnostih je naslednji:
PRIHODKI			ODHODKI	
	l-V 1988	Indeks 88/87	l-V 1988	Indeks 88/87
1. SIS za cestnq dej.	1,227.252	306	1,220.000	305
2. SIS za komun, dej.	1,351.114	270	1,042.176	330
3. Stanovanj, skup.	2,378.098	263	1,133.737	238
4. Območ. SIS za PTT. p.	74.526	217	3.459	—
5. Skupn. za posp. kmet.	363.954	175	193.142	156
6. Kmet, zemlj. skup.	151.736	257	60.473	652
7. Obrn. vod. skup. Mura	2,967.353	254	2,178.157	479
8. SIS za var. pred p.	209.418	302	209.000	312
9. SIS za gozdarstvo	11.303	221	1.633	—
SKUPAJ:	8,734.754	261	6,041.777'	322
Zbrana sredstva solidarnosti pri Stanovanjski skupnosti so bila porabljena za dokončanje gradnje 28 stanovanj v Razlagovi ulici, pričetek gradnje v Kocljevi ulici, nadzidavo dveh blokov na Cankarjevi ulici in okrog 122 milionov din za republiško solidarnost. Sredstva vzajemnosti, ki se združujejo pri LB se namenjajo za kreditiranje družbene in individualne stanovanjske gradnje ter za pričetek gradnje II. faze v Kocljevi ulici. V cestni in komunalni skupnosti se nadaljujejo načrtovana vlaganja in sicer dela na vodovodnem črpališču v Krogu ter pričetek del II. faze rekonstrukcije črpališča v Črnskih mejah.
V	PTT dejavnosti so investicije načrtovane za letos šele v fazi priprave.
Kmetijska zemljiška skupnost bo neporabljena sredstva namenila za odškodnine pri melioracijah, za dokončno izdelavo agrokarte, male melioracije — dodatna dela pri melioracijah idr. V skupnosti za pospeševanje kmetijstva so se načrtovane naloge izvajale v skladu s programom.
4 - DELEGATSKI VESTNIK
3.	SPLOŠNA PORABA
V proračunu občine je bilo zbrano 1,889.796.000 din sredstev ali 124% več kot v lanskih petih mesecih oz. za 41 % več od lanskega povprečja.
Iz posameznih virov je bil priliv sredstev naslednji:
		— v	000 din
	1 - V	1 - v	Indeks
	1987	1988	88/87
1. Davki iz OD in na doh.	485.154	1,054.419	217
2. Prometni davek, davek na premož. in na doh. od. premož.	204.837	394.653	193
3. Davek na prihod, od prem, in premož. pravic	28.674	79.034	276
4. Takse	63.950	130.117	203
5. Prih, po poseb. predp.	60.645	231.573	382
6. Preneš. prih, iz poseb. računa	—	—	—
SKUPAJ PRIHODKI	843.260	1,889.796	224
Skupni odhodki na področju splošne porabe v višini 1,771.945.000 din so glede na enako obdobje lani porasli za 124% oz. 36% glede na povprečje leta 1987.
Sredstva za delovanje skupnih upravnih organov so nižja zaradi prenosa financiranja temeljnih pravosodnih organov v republiški proračun.
Gibanje odhodkov za posamezne namene je bilo naslednje:
— v 000 din
	l-V	I - V	Indeks
	1987	1988	88/87
1. Delo upr. organov	411.100	1,061.700	258
2. Za poseb. namene	3.434	15.523	452
3. Negospod. invest.	2.504	11.061	442
4. L0 in DS	20.967	21.060	100
5. Investicije v gosp.	—	20	—
6. Delo skup. upr. org.	195.027	181.210	93
7. Družbene dejav.	4.201	13.386	319
8. Druge spl. družb, potrebe	76.596	183.000	239
9. Rezerve	257	1.095	426
10. Drugi odhodki	4	12	300
Skupaj omenjena sred, prorač.	714.090	1,488.067	208
11. Preneš. sred.	77.073	283.878	368
SKUPAJ ODHODKI	791.163.	1,771.945	224
Močneje so se povečali odhodki za delo upravnih organov zaradi usklajene rasti OD delavcev v skladu z družbenim dogovorom, odhodki za posebne namene zaradi višjih nagrad neprofesionalnim funkcionarjem, ter odhodki
družbene dejavnosti, kjer beležijo nadpovprečne rasti priznavalnine borcem in stroški za mrliške oglede.
4.	URESNIČEVANJE RESOLUCIJE
Z resolucijo o uresničevanju družbenega plana občine M. Sobota za obdobje 1986—1990 v letu 1988 je načrtovana rast družbenega proizvoda 1.4 . v tem v industriji 1,5 %, kmetijstvu 2.5 %, izvoz blaga in storitev bi se naj povečal za 5 %, zaposlovanje 1 % ter produktivnost dela za 0,4 %. Sredstva za zadovoljevanje skupnih in splošnih družbenih potreb morajo zaostajati za 8 odstotnih točk za rastjo dohodka.
Po podatkih Zavoda SRS za statistiko so se v petih mesecih letošnjega leta glede na enako obdobje lani povečale cene na drobno skupno za 161.5 . v tem cene industrijskih izdelkov 160 % ter cene kmetijskih proizvodov za 172.1 .... Življenjski stroški so bili višji za 167,1 %.
Na podlagi pričakovanih nominalnih gibanj v L polletju 1988 in z upoštevanjem prisotnih rasti cen ocenjujemo, da bomo večino rasolucijsko načrtovanih realnih gibanj dosegli. Načrtovana rast bo predvidoma dosežena pri družbenem proizvodu, zaposlenosti in proudktivnosti dela izračunanih na podlagi družbenega proizvoda. Ugodnejše od načrtovane rasti je gibanje izvoza v občini, medtem ko so najslabši rezultati doseženi pri industrijski proizvodnji, ki je \ stalnem upadanju. Relativno se slabša akumulativna in reprodukcijska sposobnost gospodarstva ter likvidnost na vseh področjih dejavnosti. Pričakovati je. da bo industrijska proizvodnja še naprej upadala. Zmanjševanje domačega povpraševanja se bo odražalo tudi na zmanjšanju možnosti prodaje blaga za široko porabo pa tudi osnovnih življenjskih potrebščin. Težave bodo prisotne tudi v gradbeništvu, kjer se bodo organizacije srečevale s slabo zasedenostjo kapacitet. Temeljni problem vseh organizacij bo še nadalje ustvarjanje dohodka ter ohranjanja akumulativnosti in likvidnosti. Za razreševanje teh osnovnih težav se bodo morale OZD čim bolje in hitro prilagodili tržnim razmeram doma in v svetu. Potrebna bo zlasti trajnejša usmeritev v izvoz.
V vseh sredinah bo nujno prilagodili število delavcev novim pogojem, ki zahtevajo racionalno poslovanje in produktivno delo. Zaradi ukrepov omejevanja lahko pričakujemo porast števila iskalcev zaposlitve. Težav e bodo zlasti pri vključevanju generacijskega priliva mladih, ki končajo šolanje. Število iskalcev zaposlitve prijavljenih na Skupnosti za zaposlovanje se v letošnjih petih mesecih ni spremenilo in znaša 1479.
Osebna in splošna poraba se gibljeta v okviru resolucijskih in zakonskih določil medtem, ko sredstva skupne porabe dosegajo rast dohodka v gospodarstvu občine.
Ukrepi omejevanja so najbolj posegli po vseh oblikah porabe. Njihovi učinki so neugodno vplivali že v prvem polletju, posledice restrikcij pa bodo še izrazitejše v drugi polovici leta. Na področju družbenih dejavnosti se bo potrebno čim hitreje prilagoditi novim pogojem ter sprejeti ukrepe, ki bodo zagotavljali vsaj minimalno raven materialnega, socialnega in zdravstvenega vastva občanov.