Leto LH. številka 276.
V mailnni, v nedeljo 5. decembra 1926.
Ceno Din Z'
■shaja vsak das popoldne, iiviemii nedelje in pravnike. — inaeratl: do 30 petit ä 2 D, do 100 vrst 2D 50 p, večji mserati petit vrsta 4 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici beseda 2 D. — Popust po dogovoru. — inseratni davek posebej. — „ S lovenaki Narod11 velja letno v Jugoslaviji 240 D, za inozemstvo 420 D
i
— UpravnUtvo: &natlova ulica štev. 5, pritličje. — Telelon štev. 304. =•     Uredništvo: KnaUova ulica št. 5, i. nadstropje. — Telefon štev. 34
■V      Poštnina plačana ti gotovini.
Jugoslavija in Rusija
_Italijansko-albanska pogodba je povzročila v naši kraljevini vznemirjenje, ki obeta roditi tudi pozitivne posledice V naši vnanji politiki.
Doslej smo imeli dobro prijateljsko razmerje s Francijo, ki pa vendarle ni rv formalnem ožini doseglo one stopnje, ki bi odgovarjala resničnim odno-šajem med obema narodoma. V mednarodnem svetu se je izobličilo nazira-nje, da spadata Balkan in srednje Po-donavje v interesno sfero italijanske politike. V tem področju naj se uveljavlja Italija kot vodilna velesila in naj se priznava kot nekak razsodnik ali celo Protektor nad malimi in srednjimi drŽavami.
Taka vloga Italije nam ne more biti niti simpatična, niti koristna. Simpatična nam ni, ker nasprotuje našim Čustvom, kakor so že manfestirala pri tolikih prilikah, koristna nam ni, ker nam ne preprečuje, marveč celo nakopava poraze, kakor priča tiranska pogodba. Naša diplomacija je imela že parkrat priliko, zaključiti tudi formalne ugodne pogodbe s Francijo; tudi v Parizu so Jih želeli in so b-li pripravljeni skleniti jih z nami, ali ozir na Italijo jih je preprečeval. Vodstvo naše vnanje politike je smatralo za koristneje, vzdrževati kljub drugačnemu razpoloženju prebivalstva boljše odnošaje z bližnjo velesilo Italijo in na ta račun zanemarjati bolj oddaljeno Francijo, ki nam je Čuv-stveno bližja, in to zato, ker seveda v Rimu francoske orijentacije niso želeli. S tiransko pogodbo nas je Italija v polni meri tudi diplom a tično rešila te obzirnosti in nas in direktno napotila na francosko orijentacijo. Ako bo hotel dr. NinČič tudi sedaj še vztrajati na svojih tezah, jih bo danes nedvomno mnogo teže zagovarjal pred kritiko javnega mnenja.
Druga naša obzirnost nas je ovira* la, da nismo obnovili stikov s sovjetsko Rusijo, to se pravi, da nismo storili prvega koraka, ki je za to potreben, to ie, priznali nismo oficijelno sovjetske vlade. Najbolj merodajen zato ie bil očividno ozir na Rumunijo. V zadnji dobi pa se Rumunija vedno bolj podre-juje italijanskemu vodstvu in na to obzirnost bi mogli mi odgovoriti na sličen način, to je s priznanjem sovjetske Rusije. Seveda ta stvar ni tako enostavna, zakaj poglavitni nasprotnik sovjetske oblasti je danes Anglija in s prevelikim naglašanjem sovjetskega zavezništva — ako bi seveda do tega prišlo — bi Italiji, ki uživa v izredno veliki meri angleško protekcijo, še olajšali položaj. Po drugi strani pa ne smemo prezreti, da se v sovjetski Rusiji neutajljivo vrši postopen razvoj na desno in da ne leži več v predaljni bodočnosti čas, ko se sovjetska oblast preuredi na demokratični osnovi. Sovjetski oblasti so sicer neslovanske kot slovanske države danes enako dobrodošle in prav tako enako nesimpatične,, saj jih taksira po drugačnih vidikih. Toda v slučaju demokratizacije se more stvar nenadoma spremeniti. Rusiji pa bi bilo nase zavezništvo nedvomno dobrodošlo, tako sedaj kot pozneje, zakaj naša kraljevina je soseda direktnim in indirektnim ruskim mejašem, s katerimi so še odprti razni računi. Obnova ruskega vpliva na Balkanu in v Podonavju pa bi ustvarila resnega nasprotnika italijanskim hegemonističnira pretenzijam.
Nismo fantasti in nikakor ne mislimo, da se da vse to doseči tako lahko in da je treba samo našega pristanka, pa je vse dobljeno. Ali zavedajmo se, da je predpogoj — priznanje sovjetske Rusije, in ostalo je stvar razvoja, stvar bodočnosti. Napraviti ta uvodni korak, za to je sedaj res prilika in zadnji čas.
Vrhovni svet obnovljen?
_ Pariz,   4. decembra.   Razgovori med
£hambenaiuora, Briandom, Poincarejem in VjMKierveldom tekom včerajšnjega dne in današnjega dopoldneva so potekli ugodno. Sodi »e^ da je bilo doseženo med zunanjimi ministri Francije, Anglije in Belgije popolno soglasje. Politični krogi menijo, da bo v najkrajšem Č-a&u vzpostavljena institucija »vrhovnega sveta«, ki je obstojala v prvih letih po rvetovni vojni, samo s to izjemo, da bo sedaj pritegnjena v vrhovni svet tudi Nemčija. Naloga te nove institucije bo vplivati v miroljubnem smislu na razvoj političnih razmer v Evropi.
ODSTOP DANSKE VLADE
— Kodanj, 4. decembra. Državnozbor-ake volitve, ki so se vršile 2. decembra na Danskem, so presenetile politične kroge. Dosedanja vladna koalicija je ostala za dva mandata v manjšini. Radi tega je podal danes socijalistični kabinet ministrskega predsednika Stauninga ostavko, ki jo je kralj sprejeL,
Proč kandidatne liste
Pri deželnem sodišču v Ljubljani so bile danes vložene prve kandidatne liste za oblastne volitve — Za Ljubljano samo liste
Se ni vložila nobena stranka«
Ljubljana, 4. decembra- Z današnjim dnem pričenja zakoniti rok za vlaganje kandidatnih list za volitve v oblastne skupščine. Kandidatne liste se vlagajo za vsak srez posebej pri pristojnem okrožnem oz. deželnem sodišču in dobe zaporedne številke, kakor so bile pač vložene.
Pri deželnem sodišču v Ljubljani so bile, kolikor smo mogli izvedeti, danes vložene naslednje liste:
Ljubljanska okolica: lista SLS z nosilcem Josipom Gostinčarjem, gostilničarjem v Vižmarjih, in lista SKS z g. Pipanom kot nosilcem-
Kamnik: lista SDS z nosilcem dr. Karbo, županom v Kamniku; lista ima št 1.
Kranj: lista SDS z nosilcem dr. Kramerjem iz Ljubljane (št. 1) in lista SLS.
Litija: lista SLS z nosilcem županom H. Lebingenem iz Litije ter lista SKS.
Logatec: Lista SDS z nosilcem Valentinom Poljanškom iz 2irov.
Radovljica: Listi SKS in SLS.
Za mesto Ljubljano danes še ni bila vložena nobena kandidatna Usta.
Vlado bo poslala parlament na počitnice
Uzunovičeve ponovne avdijence na dvoru in obiski pri Pašiču. — Narodna skupščina naj odide že prihodnji teden na božične
počitnice.
— Beograd, 4- decembra. Danes dopoldne je ministrski predsednik Uzu-novič nadaljeval zadnje dni sprva pritajeno, nato pa čimdalje očitnejšo akcijo, da učvrsti položaj svoje vlade. Položaj vlade se razvija v pravcu likvidacije poslov anketnega odbora. Tekom včerajšnjega popoldneva je bil predsednik vlade na dvoru in pozneje pri Nikoli Pašiču. Danes dopoldne je bil ponovno sprejet od kralja v tričetrtur-ni avdijenci, na kar se je zopet napotil k Nikoii Pašiču, kateremu je poročal o poteku avdijence.
Pri Nikoli Pašiču je bil tudi predsednik Narodne skupščine Marko Trifko-vi6 Sestanek je veljal vprašanju anketnega odbora- Iz dobro poučenih krogov se doznava, da bo vlada o d godila seje Narodne skupščine takoj po prvem
sestanku dne 7. decembra do 28. januarja 1927, to je do končanih oblastnih volitev. Vlada bo utemeljila ta predlog s potrebo, da se poslanci posvetijo agitaciji in delu za oblastne volitve.
Sicer ni bilo danes dopoldne nobenih drugih važnejših dogodkov- Ste-pan Radič je še enkrat napadel Nikolo Pašiča koj po prihodu v Zagreb. V svoji izjavi se peča Stepan Radič z anketnim odborom, glede katerega napoveduje, da bodo v kratkem dotiskani novi senzacijonalni dokumenti iz arhivov Slavenske banke. Stepan Radič izjavlja, da je proti vsaki kombinac-ji z Nikolo Pašičem in da stoje na tem stališču vsi odločujoči činitelji. Glavne ovire so Pašičeva starost, gradrvo anketnega odbora in Pašičeva sistematična rušitev parlamentarizma.
ur,
v
Udeležba iz vseh pokrajin države. — Skrajna odločnost delegatov* — Kongres zboruje v sabornici.
_ Zagreb, 4. decembra. Danec ob 11.15
je bil svečano otvorjen VI. kongres Saveza cmovniških organizacij v Zagrebu. Kongres zboruje v dvorani bivšega hrvatskega za bor a na Markovem trgu. Tekom današnjega dopoldneva je prispelo nad 100 delegatov raznih uradniških organizacij iz vseh pokrajin države. Kongres je otvoril predsednik zagrebške organizacije dr. BenkoviČ, ki je nagla-Šal, da čakajo ta kongres velike naloge. Na dnevnem redu so važna gmotna in socijalna vpraasnja uraniškega stanu, ki jih mora kongres rešiti.
Po otvoritvi je prvi govoril delegat beo-gradskih organizacij Jovanovic, ki se je čudil, da se do danes še noben kongres ni vršil v Zagrebu. Zahvaljuje se mestu in brat-
skemu hrvatskemu živi ju za sprejem, ki so ga bili deležni delegati na postaji. Na njegov predlog je bila odposlana kralju udano-stna brzojavka, ki je bila sprejeta z soglasno aklamacijo. Za tem se je oglasil k besedi delegat iz Slovenije g. Liileg. Njegov govor je bil- opetovano predmet viharnih ovacij in pritrjevanj vseh delegatov. Govornik je opozoril delegate, da mora kongres dovršiti svoje delo ter doseči uspehe, ker je bolje, da se delegati uradniških organizacij sploh več ne sestane j o, ako bi kongres tudi to pot ne rodil potrebnih sadov. V organizaciji je moč!
Kongres se bo nadaljeval popoldne z izvolitvijo komisije in sekcij, ki bodo podrobno obravnavale posamezne točke dnevnega reda.
Posli kolesarja Srečka
Borza s kolesnimi svetilkami.
Ni še minulo teden dni, da je policija prijela nevarnega kolesarskega tatu v osebi 31 letnega Lojzeta Tepine, in že ji je uspelo te dni aretirati drugega «kolesarja», ki je tekom par dni izvršil celo serijo drznih kolesarskih tatvin Je to jedva 20 leml brezposelni mehanik Feliks Sever, doma iz Male vasi pri Jezici. Svojo karijero je Srečko začel takole:
Dne 29. novembra je pred gostilno Starke v Stožicah opazil lepo moško kolo, na katero je neženirano sedel, se peljal v Ljubljano ter se ustavil v restavraciji Mi-klič. Tu se je dobro zalojil s klobasami, katere je krepko žalil, nato pa je izročil kolo natakarici v varstvo Potem ga Je zaneslo proti »Unionu«, kjer je v kavarni malo kvartal in potem še v bar »Odeon«. Kajti Sever je eleganten dečko; oblečen je ves v širni, rad dvori deklicam in živi sploh zelo razkošno. Iz bara, kjer se je zabaval v družbi veselih deklic, je krenil v kavarno »Leon«.
30. novembra dopoldne je pohajkoval po mestu in ugibal, kam bi krenil ta kje bi se dalo zaslužiti malo cvenka. Zaneslo ga Je proti kolodvoru in pojavil se je v kurilnici. Tu je pobral vse pisarniške ključe, kar jih ie dobil, v veži pa je opazil žensko kolo, sedel nanj ie se odpeljal proti »Unionu«. V shrambi poleg vestibula je opazil prav lepo, skoraj novo žensko kolo. Ne bodi len, je Sever svoje kolo, s katerim se je pripeljal, zamenjal za boljše.
Nato je odjadral dalje. Tam v veži hotela Lloyda. je zagledal lepo dirkalno kolo. Odvil
je žnjega svetilko in jo pričvrstil na svoje kolo. Hip nato pa jo je Že prodal nekemu znancu za 80 Din. Začelo pa se je mračiti in Severju se je zopet zahotelo svetilke. Zavil je po Sv. Petra cesti nazaj čez Marijin trg in se ustavil pred trgovino Pauschin. Tu ga je zbodlo moško kolo, ki je stalo pred trgovino. Naglo je snel svetilko, jo pričvrstil na svoje kolo in se odpeljal naprej.
Naslednji hip je drvel po Prešernovi ulici, nato pa se je prešerno vozil po promenadi in Šelenburgovi ulici. Pred trgovi* no Bonač je z nekega kolesa snel še eno svetiljko in se nato odpeljal v kavarno Leon. Po napornem poslu se je dobro za* ložil. Pojedel je kavo, malinovec in tri tor* te in ker ni imel s Čem plačati, je rekel nam takarju: «Pustim vam kolo v zastavo! Nato je odšel k Mikliču, kjer je imel shranjeno Še moško kolo. Začel je kolo prodajati na* vzočim gostom za 400 Din. Na mladeniča so postali gosti pozorni in skrivoma obve* stili policijo. Še predno se je Sever zavedel, ga je stražnik prijazno potrepljal po rame* nih ter ga povabil na policijo.
Sever ie priznal vse svoje avanture. Ko ga je nadzornik Močnik vprašal, kaj je na« meraval s pisarniškimi ključi, je cinično odvrnil: «E, pride vse prav!» Imel pa je tudi Še dva druga ključa, enega od gostilne pri Urbančku, enega pa od trafike na Je— žicvi. Rekel je, da si je moral pač zasigu* rati cigarete, ključ od UrbanČka pa di je vodil k neki «fejst punci*. Nameraval je iti malo vasovat.
Podjetnega Srečka so izročili sodišču. — Lastniki koles in svetiljk naj se javijo na
policiji,
Italijanska ofenziva na Balkanu
Protektorat nad Albanijo v fašistovski luči. - Ozadje sklenjene pogodbe. — Italija kot čuvarica miru na Balkanu!
— Milan, 4. decembra. Fašistovski >Secolo« objavlja iz Rima sledeče informacije o pomenu pravkar sklenjenega pakta med Italijo in Albanijo:
Pakt, ki Je bil podpisan 27. novembra v Tirani, ie nujna posledica sklepa poslaniške konference z dne 9. novembra 1921. Ta sklep poslaniške konference se nanaša na neodvisnost, na meje in sistematizacijo mednarodnega položaja Albanije. Velika Britanija, Francija, Japonska in Italija so priznale v predgovoru k tretjemu »sklepu«, da bi kršitev albanskih mej ali albanske neodvisnosti predstavljala lahko pogibelj za strateško varnost Italije. V členu 2. tega dokumenta so se vlade navedenih sil sporazumele, da bodo priporočale Svetu Društva narodov, naj poveri zaščito albanskih meja Italiji za slučaj, da bi Albanija ne mogla braniti svojih meja in bi prosila pomoči od Društva narodov. V drugem členu je bilo nadalje sklenjeno, da bodo gori navedene vlade v slučaju potrebe tudi same pozvale svet Društva narodov, nai se poveri Italiji naloga, da ohrani v Albaniji status quo.
S sklepi 9. novembra 1921 so bili po-
trjeni pogoji strateške varnosti Italije na
Jadranu in je bila vspostavljena neodvisnost Albanije v mejah iz leta 1923. Vsaka izprememba ali ogrožanje neodvisnosti in teritorija Albanije pomeni pogibelj za Italijo. Iz tega sledi pravo Italije, da se zavaruje pred vsako nevarnostjo s te strani in da garantira za kompakinost albanskega teritorija. Sedan.li pakt prijateljstva in varnosti izpopolnjuje potemtakem sklepe poslaniške konierence z dne 9. novembra 1921.
Na vsak način je v interesu miru na Balkanu in v celi Evropi, da more Italija v soglasju z Albanijo pri vsaki priliki Intervenirati na drugi strani Jadrana ter uvesti tamkaj red in spoštovanje mednarodnih sklepov. S tem sporazumom Je ugašeno vulkanično žarišče nemirov na Balkanu. Obenem je dokaz miroljubne politike Mus-solinija. Sporazum bo naposled prepričal Albance, da nemiri niso več na mestu In da je treba složno delovati za napredek države. Ta napredek bo Italija podpirala z obnovljenim, prisrčnim in pozornim prijateljstvom.
aiio-iiK! zvezi
Vse stranke bodo zahtevale od zunanjega ministra pojasnil. —i Dolga seja ožje opozicije. — Opozicija bo porabila Ninčicev
neuspeh za nov naval na vlado.
— Beograd, 4. decembra. Dogodki v Albaniji so izzvali veliko nezadovoljstvo v vseh parlamentarnih krogih, ki so prepričani, da je bila vstaja v Albaniji delo emisarjev italijanske vlade in da je naše ministrstvo zunanjih poslov grešilo, ker ni dovolj budno in trezno ocenilo posledic teh dogodkov. Smatra se, da je postopala italijanska vlada nelojalno, ko je sklenila tako važno politično pogodbo z Albanijo, ne da bi o tem obvestila poprej našo vlado. Skoro vsi parlamentarni klubi bodo vložili o tej zadevi v Narodni skupščini na vlado interpelacije, ki bodo proglašene za nujne in bodo prišle na dnevni red prve prihodnje seje Narodne skupščine.
Današnja >Politika< se peča s paktom med Albanijo in Italijo ter podčrtava, da pomeni ta pakt politično prodiranje Italije na Balkan, ker se je Italija očividno prepričala, da? ji ne zadošča gospodarsko prodiranje.
— Beograd, 4. decembra. Šefi ožje opozicije so imeli danes v klubu Davidovi-čeve demokratske stranke sejo, na kateri je bila sestavljena interpelacija na zunanjega ministra dr. Ninčiča radi albansko-ftalijanskega pakta in italijanskega protek-torata nad Albanijo. Interpelacija zaftteva od zunanjega ministra, da ji prizna prvenstvo in da odgovori na njo na prvi seji Narodne skupščine dne 7. decembra. Interpelacija bo izročena Narodni skupščini v ponedeljek. Šefi opozicije pričakujejo, da bodo do tedaj znani novi momenti, ki bodo omogočili zunanjemu ministru takojšen odgovor.
Po seji so se šefi ožje opozicije razgo-varjali z novinarji. Na seji se je razpravljalo tudi o splošnem zunanjepolitičnem položaju In stanju države v notranjosti. Šeti opozicije so ugotovili, da doživlja naša vlada na vseh krajih in koncih neuspehe, ki so posledica nemarnosti in popolne nedelavnosti sedanje vlade. Tudi notranje stanje države ie žalostno, kar ie zopet v tesni zvezi z brezbrižnostjo in nedelavnostjo vlade. Parlament se peča z malenkostmi, vlada počiva. Vse se vrti okoli nesrečnih in nevzdržnih razmer, ki vladajo med obema vladnima skupinama. Parlament je izgubil avtoriteto, gospodarska kriza je na vrhuncu. Šefi opozicije so sklenili, da bodo p&dvzeli kar najbolj energično akcijo, da se zoperstavijo propadanju naših interesov v zunanji politiki in nevarnosti, ki preti notranjosti države vsled sedanje popolnoma nesposobne vlade. Treba bo spremeniti
ves sistem državne uprave.
_ Beograd, *4. decembra. Zastopniki tujih držav so v stalnem stiku z našim zunanjim ministrom, ker je opažati razburjenje in ogorčenje nad zahrbtnostjo italijanske politike. Albanija in Italija sta pripravljali pakt v popolni tajnosti, dasi se to protivi konvencijam, ki obstojajo med našo državo in Italijo. Ni še znano, ali bo prišlo radi tega do kakih diplomatičnih zapletljajev med Italijo in Jugoslavijo.
Danes zvečer prispe v Beograd naš poslanik v Tirani B. Jeftie, ki bo izročil zunanjemu ministrstvu vse potrebne dokumente in podatke.
DAVroOVIČEVSKI KONGRES ODGODEN
— Beograd, 4. decembra. Glavni odbor Davidovičeve stranke je imel sejo, na kateri je razpravljal o kongresu stranke. Po seji je bilo izdano sledeče sporočilo: Glavni odbor je sklenil, da se kongres preloži na 29. in 80. december, ker bodo strankini organi dne 11. in 12. decembra zaposleni z postavljanjem kandidatnih list za oblastne volitve. Kongres se vrši nepreklicno 29. in 30. decembra.
SREBRN RUDNIK V JUŽNI SRBIJI
— Beograd, 4. decembra. V Openici pri Ohridu so našli v bližini rimskega rudnika bogat rudnik srebra in svinca. Ruda vsebuje 80% čistega svinca in pol odstotka 1.5 kg čistega srebra. Eksploatacija rudnika je v polnem teku. Dnevno se izkoplje 2 do 3 vagone rude. Neka inozemska tvrdka je že stavila ponudbo, da odkupi rudnik.
SOCIJALISTICNA VLADA NA FINSKEM
— Heisingtors, 4. decembra. Predsednik finske republike je poveril voditelju socija-listične frakcije v parlamentu Tanerju sestavo nove vlade.
TURČIJA UVAJA LATINICO
— Beograd, 4. decembra. Glasom avtentičnih vesti, ki prihajajo isz Carigrada, Je turška vlada sklenila, da uvede v Turčiji latinico mesto dosedanje arabske pisave. Tozadevni zakonski načrt bo y najkrajšem čas« predložen parlamentu,
Novi upori v Maroku
Pariz, 2. decembra (be.) Rifovsko pleme Beni Ider se je uprlo Spancem in je zavze« lo mesto Tazerut. Šejk plemena Džebet Csar, ki se je bil pred meseci podvrgel, s* je pridružil upornikom.
Poljski protest v Berlinu
Varšava, 2. decembra, d. Listi so včeraj objavili noto nemški vladi. Nota ugotav* lja, da pomenja izjava poslanca Emminger* ja v berlinski zbornici o volitvah v Gor* nji Šleziji, ki jo je podal dne 23. novem* bra v imenu vladnih strank, vmešavanje v notranje zadeve Poljske. To da je v protislovju z mednarodnimi običaji in utegne škodovati obojestranskim dobrim odnosa* jem.
Borzna poročila
Liubtlanska borza danes ni poslovala. Zagrebška borza danes ni poslovala.
V prostem prometu so notiraii: Curin 10.9450, Pariz 228, London 275.20, Newyork 56.65, Milan 247, Praga 168.20, Berlin 13.485, Dunaj 800.
INOZEMSKE BORZE.
Curih: Beograd 9.14, London 25.135, Newyork 518.50, Milan 2235, Praga 1536, Dunaj 73.10.
~~        CENIKE ~
in vsakovrstne druge tiskovine izdeluje v eni ali več barvah ceno
Narodna tiskarno v Ljubljani
116764
93
3551
Komunalno politika naših mest
Vseobči napredek in modernizcija. — Naraščajoči proračuni. Stanovanjska beda povzroča povsod velike skrbi. — Savez jugoslovenskih mest in njega naloge.
nika za podporo brezposelnih v tem smislu, da se zviša podpore za moške na 15, ženske 10 in rodbinske člene na 5 Din dnevno. Kulturni sosvet je stavil predlog, da se iz. voli v svrho sklepanj o osebnih spremeni* bah pri Narodnem gledališču poseben od* bor, h kateremu se pritegnejo tudi trije de« legati Novinarskega udruženja Otroški vr. tec se bo prihodnje leto povečal. Pomožna Sola, ki obsega sedaj že pet razredov, nujno potrebuje primerni prostor. Občina je pri# pravljens prispevati primeren delež, ako j prevzame država zgradbo potrebnega po» I slopja. Z ozirom na interpelacijo socijali* stov glede avtomobilskega prometa v M a* !
riboru in okolici je župan pojasnil, da bo promet v najkrajšem času otvorjen, ker so avtobusi že ns potu iz Pariza
Med drugim je občinski svet dovolil podporo v znesku 10.000 Din pocnladku Rdečega križa, ki pa se obvezuje, da bo vssko leto pošiljal tudi mariborske otroke na morje. Novinarskemu udruženju je do* voljena podpora 1000 Din za penzijski fond, društvu za podporo revnih otrok pa poleg že dovoljenih 40.000 še 10.000 Din zs božičnico.
Ob 9. jc župan zaključil javno sejcs na* kar se je vršila še tajna seja.
Zanimivosti *z n
9
Uboga šivilja v Novem Sadu zadela v državni loteriji četrt milijona dinarjev. — Boj proti mlekaricam v Zagrebu.
Naša mesta, ki so še do nedavna nosila obeležje neznatnih provincrjalnih središč, ki niso igrala v lavnem življenju posebne vloge, se od preobrata sem nenavadno nagla razvijajo in beležijo tekom zacinjin let presenetljiv napredek. Tujec, ki je pred vojno potoval po naših krajih, in ki ga zanese pot sedaj med nas. to seveda mnogo bolj zapazi, kakor mi sami. in se čudijo velikim spremembam. Saj nam že Ljublana dovolj dokazuje, s kako naglimi koraki stope razvoj v komunalnem in splošno gospodarskem ozim. Ulice In trgi se modernizirajo, nastali so čisto novi, moderni deti mesta In na vseh koncih In krajin je opaziti napredek. Regulacije in olepšave so skoraj povsod na dnevnem redu.
Proračtmi naših mest. ki se baš te dni setavljajo in pretresajo, najboljše dokazujejo kako težke in velike so naloge naših mestnih uprav. Kljub splošni gospodarski krizi In velikim davčnim bremenom ie opažati skoraj v vseh jugoslovenskih mestih težnjo za napredkom, modernizacijo in Izboljšanjem komunalne uprave in podjetij. Posebno pa se v tem pogledu odlikujejo naša glavna mesta. Beograd, Zagreb hi Ljubljana dajejo ostalim mestom dober vzgled. Nova beogradska uprava je Izdelala velikopotezen program, ki predvideva poleg spošne regulacije mesta še celo vrsto novih naprav. Posebno pažnjo posveča nova uprava ureditvi mestoma res škandaloznih cest, ki naši prestolici ne delajo posebne časti. Priznati je sicer treba, da je tekom kratkih osem let zrasel na povojnih razvalinah skoraj docela nov Beograd, kar se tiče poslopij, zelo pomanjkljiva pa ie še kanalizacija, vodovod, razsvetljava in cestna železraca. Uprava namerava za izvedbo teh načrtov najeti večje inozemsko posojilo. Zgraditi namerava popolnoma novo, vsem zahtevam odgovarjajočo električno centralo, uvesti povsod električno razsvet-!avo ter razširiti cestno železnico tako, da bo tvorila ugodno zvezo med mestom in bližnjo okolico. Sporedno s tem se bo izvedla kanalizacija po novo izdelanih načrtih. Vodovod, ki dela sedaj mnogo preglavic, bo popolnoma na novo urejen. Poleg tega hoče zgraditi mestna uprava novo plinarno. Vse to bo moralo biti zgraieno v velikem stilu, ker je pač treba računati s tem, da bo Beograd tekom prihodnjih desetletij še stalno naraščal.
Skoraj iste težave tarejo zagrebško mestno upravo. Nekdanji purgarski Zagreb se razvija v najmodernejše mesto v naši državi. Danes ie Zagreb skoraj še enkrat tako velik, kakor je bil pred vojno, kar pač najbolje dokazuje, da je hrvatski separatizem povsem neumesten. Kraljevski Zagreb zavzema v našem gospodarskem življenju eno najvažnejših vlog in je že zato razumljivo, da čakajo mestno upravo še velike naloge, ki jih bo mogoče izvršiti le s smotreniim delom in velikimi žrtvami. Zagrebški komunalni program je velikopotezen. Za prihodnje leto je med drugimi modermzaciiami na dnevnem redu zlasti vprašanje električne centrale in nove plinarne. Nagli razvoj mesta je imel za posledico, da sedanje naprave že dolgo več ne morejo zadostiti vsem potrebam mesta. Zgraditev nove električne centrale in ostalih potrebnih naprav pa je dandanes združena z velikimi finančnimi težkočami. O zgraditve električne centrale na Krškem polju se ie že mnogo razpravrjalo. Z gzi-rom na ponudbo falske elektrarne pa je stopil električni problem v popolnoma nov stadil. Zato je bil izvoljen poseben odbor, ki bo to vprašanje proučil. Samo za povečanje električnega omrežja v svrho razsvetljave predmestij rabj zagrebška občina prihodnje leto ogromne vsote. Proračun električne centrale znaša 67,541.000 Din. Tudi mestna plinarna je potrebna raziih modernrzac'j.da zamore kriti vso potrebo plina, ki stalno narašča in znaša že sedaj letno 4 milijone kub. metrov. Vodovod je bil še le pred par leti na novo urejen. Proračun za prihodnje leto znaša 2 milina Din. Tako dosezato izdatki samo za elek-
G. Gnjedič:
Ljubezen v pustinji
— Ste-li vneti za zakon? Skomignil je z rameni. — Cemu ne,
*— pri domačem zakonskem ognjišču je vedno na razpolago več aH manj dobra domača miza.
Nervozno se je obrnila na stolu. Mož ji je šel na živce. Govoril je povsem drugače, kakor je hotela ona. — 2e zopet ste zlezli na svojega ciničnega konjička.
—Nu, ne, staremu samcu, kakor sem jaz, je domača miza pol življenja.
Naslonila se je na komolce in ga radovedno pogledala.
— Zakaj ste pa star samec? Zakaj se niste oženili?
Vzel je cev iz ust, pogledal zamišljeno v strop in odgovoril:
— Kar tako, nikoli me ni mikalo.
— Ne, tako se mi ne izmuznete: povejte, zakaj niste oženjeni?
— Zato. ker nočem, da bi se moja žena dolgočasila, kakor se vi zdaj. — Naenkrat se je razvnel in zamahal s svoj mi mesnatimi ročicami kakor da lovi muhe po zraku. — Zato, ker sem samoliuben, sebičen in vrag vedi kaj še, Ako bi se oženil, bi zahteval, da bi me žena oboževala, ker ni boljšega človeka na svetu kot sem jaz. Ker pa ni take šeme, ki bi to verjela, sedim pač sam tu in si zažigam kadilo. To je torej pravi vzrok, da nisem poročen.
trarno, pinarno in vodovod v prraodnjam letu ogromno vsoto 58.910.000 Dtn, Celotni proračun znaša nad 100 milijonov. Pri tem pa še niso vračunane razne Investicije, kakor zgradba stanovanjskih hiš, uaorava novi cest, kanalizacij itd.
Poleg lastnih potreb pa mora skrbeti mestna občina še za razne zgradbe in pc-slopja, v kateri so nameščeni dr/avnj uradi, vojaštvo, oblasti in kult.ir.ie in cr,ge ustanove. Posebno pereče je vprašanje šolskih poslopij. Posamezne Šole so tako prenapolnjene, da se niti ne more vršiti redni pouk. Sedaj so nameščene v mka-terih šolskih poslopjih vseučilisie klin'ke. Baš te dni so se vršila pogijairja med mestno občino in državno upravo v svrho rešitve tega vprašanja. Občina ?e predlagala državni upravi, da ta poslopja odkupu občina pa bi za svoje potrebe gradila Lova poslopja.
Nenavaden razvoj beleži tudi Split. Split je naše glavno pomorsko mesto .n ima pred sabo veliko bodočnost. Zato si nesena uprava pri-zadeva, da z vsemi silami pospeši razvoj in modernizacijo mesta. Mačehovska nenaklonjenost stare Avstrije se čuti še danes, izdatki občine za ureditev mesta so naravnost ogromni. V prihodnjem letu je predvidenih samo za regulacijo, tlakovanje in asfaltiranje cest nad 0 milijonov dinarjev. Za pogozdovanje okolice žrtvuje mestna občina vsako leto velike vsote in je tudi v proračunu za prihodnje leto predvideno v to svrho četrt milijona. Za rešitev stanovanjske krize je Split že mnogo žrtvoval. Tudt v tem proračunu le za zgradbo stanovanj določenih 5 milijonov Za razširjenje vodovoda, cestne razsvetljave itd. znašajo izdatki skoraj 2 milijona, za sna žen je cest pa izda občina vsako leto nad pol milijona. Poleg tega splitska občina mnogo žrtvuje v kulturne svrhe. zlasti za zgodovinska društva, muzeje, umetnostne galerije in gledališče Izdatki v te svrhe segajo v miliione.
Izven rednega proračuna, ki znaša krog 50 milijonov je izdelal občinski svet še poseben investiebski proračun za modernizacijo mesta, ki znaša 100 milijonov Din. V to svrho namerava občina najeti inozemsko posojilo ter se že vrše pogajanja z neko ameriško finančno družbo Med drugim namerava občina s tem posojilom zgraditi 300 malih sramovanj in par modernih hotelov za letoviščarje.
V istem razmerju se giblje tudi polittka vseh ostalih naših mest. Povsod je videti napredek in težnjo za izbolisamem obstoječih razmer. Splošna gospodarska kriza seveda silno ovira izvedbo velikopoteznfh načrtov. Zato so se vsa večia mesta Jugoslavije združila v Savez. ki naj na zunaj zastopa skupne interese in ki bo v naikral-£em času formalno osnovan. Prva in glavna naloga Saveza bo najetie večiega Inozemskega posojila z garancijo države. Posojilo se bo po potrebi razdelilo na vsa v poštev prihajajoča mesta. S tem bo delo občinskih uprav znatno olajšano ob enem pa zas^uran neoviran razvoj
Mariborski občinski svet
V četrtek se je vršila redna seja mari« borskega občinskega sveta Na dnevnem redu so bile tekoče zadeve, ker se bo še rekom tega meseca vršila posebna prora« čunska seja Zupan ie uvodoma poročal o tekočh poslih ter prečital predlog demo* kratskih in narodno» soci lalističnih občin* skih svetnikov glede omiljenja stanovanj* ske bede v Mariboru Sprejet je bil predlog, da se za prvo silo adaptirajo barake v Dajnkovi ulici, kjer se bo utrdilo 16 eno> sobnih stanovanj. Stroški znašajo 150.000 dinarjev Dr Lipoid je obenem predlagal, naj se centralizira kontrola dohodkov In naj občina nadaljuje z zgradbo stanovanj« skih hiš. Pri vojaški upravi naj se posredu» je, da da na razpolago meljsko vojašnico, ki se bo lahko preuredila za stanovanja Socijalisti so predlagali spremembo pravil«
Gospodinjo bi Še imel v hiši — in še njo samo zato, da bi mi ceneje kupovala ribe — toda nakopati si tako-le kot ste vi — hvala lepa!
Težko je zasopel, utrujen m jezen nase, da se je tako trudil z izgovarjanjem nepotrebnih besedi in ceMh stavkov.
— Fu, kakšni ste danes — je dejala in ga jezno pogledala.
—Malo sem vas videl, preklicane babnice. seveda! — ie godrnjal. — Saj so tudi mene nagovarjale, ko sem bil še mlad: «Ah, kako sem nesrečna, kako malo me moški razumejo!*
— No. in kai ste odgovorili?
— Tolažil sem jih. kakor sem pač znal. — Pri živalih tega ni — namreč tolažbe. To je samo pri naši pasmi v navad':. Potom višjega možganskega procesa pridemo do zaključka, da je treba storiti podlost. Sicer pa kdove — je—li to podlost. Vse je odvisno od na-ziranja.
— Nu. a vaše naziranje? — je vprašala in grizla rob svojega robca.
— Kaj bi tajil, tudi moški smo velike svinje. Pogledaš takole od strani može in pomisliš: prav ti je, živinče — orkester na pihala, tuš na čast takta, da si žival.
— Danes ste pa res nataknieni!
— Vedno sem tak.
Nekaj časa sta oba molčala.
— Ali veste, da živi tu v aulfh s Kabardinci mnogo naših dam iz boljše družbe?
— Vem.   Leöil sem jih. — Kaj pa
Novi Sad govor: danes samo o sreči ubožne šivilje Mariške, stanujoče v | Nemški ulici. Nameščena je v nekem modnem salonu v Novem Sadu ter si prisluži jedva tolko, da se s svojo materjo skromno preživetja- Obe stanujeta v majhnem stanovanju, a še to bosta v kratkem izgubili, ker jima je hišni gospodar že pred meseci odpovedal in br bili že sedaj na cesti, da se jih nI usmilil in jim dovolil odlog, dokler ne najdeta kje drugod zavetišča. Baš zadnje dni, ko se je bližal 1. in je bilo treba vnovič prositi za podaljšanje roka za izšel5te»v, je imela uboga šivilja, 30 letna bk>ndrnka, velike skrbi. Njena stara mati že dalje časa boleha.
V tej svoji tugi in skrbeh je že čisto pozabila, da je pred par meseci kupila četrtinsko srečko državne razredne loterije- Malokdaj se je zmislila na to in še takrat ji je bilo skoraj vedno žal za denar, ki ga je po nepotrebnem izdala. Toda: vsak je svoje sreče kovač. Kakor blisk pa se je razširila v četrtek dopoldne po Novem Sadu vest, da je zadel nek Novosadčan glavni dobitek. Vse je drvelo v prodajalnlco srečk, da se informira, kdo je oni srečnež, ki se mu tako smehlja usoda. Banka se je takoj telefonično obrnila v Beograd za potrdilo te vesti. Glavni dob-tek še sicer ni bil izžreban, pač Pa Je zadela srečka, ki je bila prodana, 1 milijon dnarjev. Ena četrtinka je bila prodana v Novemsadu in sicer jo je kupila šivilja Mariška N Banka je tako i poslala svoiega uradnika po njo. Uradnik ie odbrzel z avtomobilom, da jI č*m prej sporoči veselo vest Šivilja je bila nemalo presenečena, ko je zvedela, da dobi Četrt milijona. Še bolj vesela pa je bila njena stara mati, ki sedaj vsakomur pripoveduje, da je konec njenega pomanjkanja in trpljenja Mariška je odšla takoj v banko, kjer se je med tem zbrala že ceh gruča radovednežev, da vidijo, kako se bo vedla bodoča po-sestnica   milijona.   Toda   Mariška je
Fašistovska milica in vojaštvo
Iz Trsta nam poročajo: V nedeljo 28. novembra se je odigTal dokaj značilen incident na Opčinah pri Trstu. Tam je namreč že delj časa absoluten gospodar neki Federici. Bil je prvotno železniški zaviraČ. S fašizmom pa se je vsilil v prve vrste Vse fašistovsko. ali kar je istovetno vse protislovansko gibanje na Opčinah, vsa preganjanja in šikaniranja domaČega prebivalstva je tesno spojeno z imenom Federici. Radi svojega naravnost best i ja I nega postopanja je bil svoječasno v veliko zadoščenje vsega prebivalstva preme äfcen z OpČin. Toda posrečilo se mu je priti zopet nazaj na Opcine, kjer sedaj zavzema mesto nekakšnega poduradnika pri železnici, obenem pa je poročnik milice. Kot tak ie seveda glavni vodja vsega fašizma na Opčinah.
V nedeljo popoldne torej je na poti proti postaji srečal nekega poročnika redne vojske, ki ee je na cesti igral z malim psičkom. Osorno ga je nahrulil, češ da je to nedostojno za častnika. Oficir je naravno reagiral. Nastal je prepir in kmalu eta ležala oba v pr.-ihu se valjajoča na tleh. Poklicali so kara binjerje, ki so se postavili seveda na stran vsemogočnega Federicija. Ko je to videl častnik, je v jezi sunil z nogo v trebuh kara-
nameravate? Pa vendar ne mislite tudi vi pobegniti v aul? Oblila jo je rdečica.
— Ne. Hotela sem se samo napotiti tja — na praznik. In zato bi rada vprašala vas, kaj mi svetujete. AH naj grem?
— Z drugimi besedami, — je spregovoril in jo radovedno pogledal, — vi bi radi, da zamoIČim vašemu možu ta izlet?
N-ti najmanj ni mislila na to.. Toda zdravnik jo je opozoril na daljno, nje sami nejasno, pritajeno misel.
— Nikoli še ni^em ničesar šklepetal, — je nadaljeval ČuVsov. — Sicer se pa ni bati da bi kdo izvede!. Zakaj bi oznanjali kam in čemu odpotujete.
— Andrej Andrejevič, — je dejala strogo in vstala, — vajeni ste govoriti tu z damami na letovišču — toda jaz takih pogovorov nisem vajena. Vaša namigavanja so predrzna, slišite, predrzna. To je vse, kar vam morem odgovoriti. S tem sva končala.
Cbisov je pa zopet iztegnil roko proti nji.
— Dajte še enkrat vašo žilo. Obrnila se je in odšla naglo iz sobe.
Sla je po sljaino razsvetljenem, z rdečo preprogo pogrnjenem stopnišču v svojo sobo in n»t! sledu gneva ni ostalo na njenem obrazu. V sobi, pred ogledalom, se je ustavila in pogledala. Rdečica je še vedno zalivala njena lica, oč: so se svetile bolj kot običajno. Izpod orenburške rute so se videle okrogle bele roke z rdečkastimi, uglajeni-
ostala precej hladna. Na vprašanja je I odgovarjala m'rno in trezno. Najprej bo poskrbela za svojo mater, ki jo pošlje na letovišče, med tem pa bo kupila kako hišico, ki si jo bo po svojem okusu uredila. Ostane pa še nadalje v službi, ker ni vajena postopanja. Ko j: ie bančni ravnatelj izročil hranilno knjižico, glasečo se na 250.000 Din, se je mirno poslovila in odšla, kot da se je pripetilo nekaj čisto vsakdanjega- Ljudje so se čudili njeni hladnokrvnosti, ob enem pa z zadovoljstvom ugotavljali, da Je bila tokrat fortuna pravična, ker je poklonita podporo potrebnim ljudem in osrečila dvoje src.
Zagrebško tržno nadzorstvo je na* povedalo hud boj raznim mlekaricam, «putrarcam» in drugim takim prodajah cem, ki si radi pomagajo na ta način, da povečajo količine svojega blaga z vodo in drugo primesjo. V vseh drža* vah se smatra potvarjanje živil za naj* večji zločin in se tudi zelo strogo ka* znuje. Zato je že marsikateri mlekari* ci, ki je ponovno prinesla na trg vode* no mleko, odklenkalo. Zagrebško tržno nadzorstvo namreč v zadnjem času vsakodnevno kontrolira vsa živila. — Vsak prestopek se najstrožje kaznuje, krivci pa se morajo vrhu tega zagovar* jati še pred sodiščem. Samo v minulem mesecu je bilo prijavljenih 167 takih slučajev. V 78 slučajih je šlo za vode* no mleko, v 16 slučajih za pokvarjeno smetano in v 3 slučajih za pokvarjeno maslo. Opažati pa je, da ti slučaji v zadnjih treh mesecih stalno na?adu*> jejo; to je predvsem pripisovati strogi kontroli in občutnim globam ter zapor* nim kaznim, ki jih izrekajo sodišča. Bilo bi umestno, da bi vzgledu Zagre* ba sledila tudi vsa ostala mesta. Tudi pri nas obstoja v vseh večjih mestih tržno nadzorstvo, toda poslovanje je običajno pomanjkljivo in ne ustreza zahtevam in potrebam.
binjerja, da se je zgrudil na tla. Pristopili so še drugi karabinjerji iu s silo odvedli častnika. Držali so ga tesno Hzvezanega in le na njegov ljuti protest, da ga kot Častnika morajo pustiti prostega, je smel med njimi prosto korakati skozi vso vas do karabinjerske postaje.
Radovedni smo, ali bo tudi sedaj ostala fašistovska oblast mirna, ko se ruši tako celo ugled armade. Ugled drugih oblasti je danes spričo vseh dogodkov praktično itak enak ničli.
UNION
ČOKOLADA : KAKAO BONBONI
mi nohti. Frizura se je nekoliko zmr-Šila, vendar ji je pa tudi ta nedostatek pristojal. Vedela je. da je baš ta hip lepa in da je lahko moškim všeč. Čutila je, da njena lepota ni piščanska nežnost mlade deklice, marveč polni, bujni razcvit ženske, ki je že pet let omo-žena in ima deco. In z zavestjo svoje lepote je odšla samozavestno skozi steklena vrata v svojo spalnico.
Tik pred vratmi je srečala Koljo. Srce se ji ie skrčilo. Začutila je, da bo to srečanje usodno, da bo morala takoj oditi in napeti vse sile, da nkoli več ne sreča tega Kabardinca. Vsa njegova postava je bila polna strasti. O tistt pasji, ponižni ljubezni, ki jo je poznala v njem doslej — ni blo duha ne sluha. Stal je pred njo pogumno in samozavestno. To ni bil oni mevžasti Viktor, ki jo je pred petim! leti zasnubil, kakor d azvršuje svojo službeno dolžnost. Pred njo je stal mož. prost vseh predsodkov njihovega mestnega konvenci-jonalnega življenja, mož, ki je poznal samo en cilj — strast. Ves zmisel njegovega življenja se je osredotoči na vprašanju, kako priti do te ženske, od katere ni mogel odvrniti pogleda. Ako bi naletel njen mož na zapreko, bi se ji izognil s spretnostjo Evropca ali bi pa sploh ne reflektiral na to, kar je združeno s težkočami. Ta Kabardinec Pa pojde z glavo skoz* zid. Ubije, sam umre, če bo treba, ne bo mu žal življenja, potrebnega ministrstvu tako, kakor je Viktorjevo življenje.
Te misli so ji rojile po glavi, ko je stala Dred njim. Zavijala se je v ruto
žBetežmca
KOLEDAR
Danes: Sobota, 4. decembra 1926; katoličani: Barbara; pravoslavni: 21 novembra; Gligorije; muslimani: 28. džumad»el»ula 1345; iidje; 28. ki>leva 56?>7
Jutri: Nedelja, 5 decembra 1926; kato» ličani: Sava; pravoslavni: 22 novembra, Fi» limon; muslimani: 29. džumad»el*ula 1343: židje: 29. kislcva 5687
DANAŠNJE PRIREDITVE.
Gledališča: Drama: «Jon'» Ob 16. —• Opera: «2)dinja»
Kinematografi: Matica: «Pri belem ko-njicku»; Dvor: «Mihajlo Stroqof», 11. del: Ideal: «Marko drzno stavi»
Predavanja: Društvo Soča: Ob 20.30 v restavraciji Dvora: inšpektor Josip Wester o Gradnikovih poezijah «De Profundis». — Ob 20. v gostiln! Soklie, Pred Konjušnfco: prof. Dolžan «O stališču človeka v naravl»
— Ob 19 v Akademskem kolegiju: Preda* va Cerkovnik «O kurzu it alkoholnega vprašanja«.
Miklavžev \-ečer «Edinosti« ob 30. v areni Narodnega doma
NEDELJSKE PRIREDITVE.
Gledališča: Drama: oSkopuh». — Ope* ra: «Grofica Marie*» ob 15
Kinematografi: Matica: «Pri belem Wo» njicku»; Dvor: «Mihajlo Srrogov»; Ideal; «Marko drzno stavi».
Film o potovanju švedskega princ* y Kongo ob 9.15 In 10 30 v Kinu Matici.
Miklavževi večeri: Sokol i na Taboru ob 16. in 20 Ljubljanski Sokol ob 15 in 20. (Narodni dom). — Sokol II oh 16 (Šentjakobski gledališki oder); ob 20. v gostilni Lozar. — Aten a ob 19.30 v Narodnem do* mu. — Gospodarsko društvo za dvorski okraj ob 16. v Kazini. — Gospodarsko dru# štvo za Krakovo in Trnovo ob 18. v gostil* ni Soklič. — Sokolsko društvo Vič ob pol IS in 20. v Sokolskem domu. — Kolizejski oder ob 20. «Pri Levu» — Ob 18 v gostilni Kolezija, — Ob 17. v gostilni pri Draščeku. Ob 18. na Strelišču pod Rožni Kom.
DE2URNE LEKARNE. Danes in futri: Piccoli, Dunajska cesta; Bakarčič, Karlovška cesta.
Solnce zaide danes ob 16.19, vzide jutri ob 722 in zaide ob 16.19.
Mesec zaide danes ob 16.03, vzide jutri ob 7.18 in zaide ob 16.40.
Miklavž darilu že kupuje, da pridno deco obdaruje; da tudi Vam prinese kaj, naročil naš je *Budhha* čaj!
Krampuse bojkotirajo
Slovaški klerikalci so dosegli rekord v verskem fanatizmu in nestrpnosti-Njihovo glasilo «Slovak» priobčil je v čerajšnji številki članek, v katerem po* živa katoličane na bojkot proti krarru pusom, ki so jih razstavili trgovci za Miklavža. List piše med drugim:
«Naš materijalistični svet mora imeti zelo slabo vestt kajti po izložbah vidimo same rdeče hudiče. Mnoge iz* ložbe so podobne pravemu peklu. Mi* klavži so zelo redki, kajti oni pomenijo katolicizem, plemenitost in nedolžnost, ki jo je sv. Nikolaj s svojimi darovi ščitil. To, kar se dogaja po krščan* skem svetu zdaj, je popolna laizacija krščanskih običajev in očividna t en* denca hudobnega duha, da spravi vse v naročje prostozidarskih lož. Toda motijo se tisti, ki mislijo, da mi teh nakan ne poznamo. Svarimo in pozi* varno vse katolike, naj ne kupujejo krampusov. Katoliško prebivalstvo se mora zavedati, da je prodaja krampu* sov akcija proti katoliški veri. Zato mora že letos bojkotirati vse trgovine, kjer se prodajajo krampusi. Vsa kato* liška društva naj sprejmejo v svoj pro* gram ta pravični bojkot. Svojega ver* skega prepričanja ne pustimo zasra* movati. Saj imamo že itak dovolj ele* menov s hudičevim duhom in znača* jem. Hudiči po izložbah so odveč. Tr* govci naj si to dobro zapomnijo. Pre* pričani smo, da prihodnje leto ne bo v izložbah nobenega krampusa.»
in vsa drhtela. Čakala je. da spregovori. In spregovoril je.
— Obljubili ste, da mi nocoj odgovorite: a!i greste z menoj v ari. Vedeti moram ynaprej Konjem je treba dati ovsa — pot je dolgo.
— Kje neki je moia Saša? — je vprašala sobarico. Pokličite Sašo; potrebujem jo.
— Saša je odšla k šivilji, — je odgovorila sobarica, — dejala le, da ste jo sam! poslali.
— Res, poslala jo je k šivilji z naročilom, naj zašije raztrgano amazon-ko. Sama usoda se je zarotila proti nji.
— Prižg te v moji sobi luč. Evo, tu je ključ.
Ostala je na hodniku in čakala, da sobarica pr žgala sveče Kolja je stal pred njo ves bled in jo požiral z očmi.
— Prosim. — je dejala sobarica, — luč je prižgana.
Drhte je odšla v sobo. Ni za povabila za seboj. Toda slišala je, da je tudi on vstopil. Slišala je, kako se je ključ za njo dvakrat obrnil. Hotela je zakrčati, pa ni mogla. Pomladna, ma-meča, mlada opojnost jo ie objela. Ustavila se je sredi sobe.
— Vprašujete me, da-Ii oojdem z vami v aul? — je vprašala čuteč, kako težko ji gredo besede z jezika. — Ne. ne poj dem.
— Ne pojdete. ne? — je vprašal raztreseno. In zopet se je razlilo po njegovem obrazu nekaj otožnega. Toda to je bila samo slu^aua slabost. Njegove obrvi so se namrs'le. zobje stisnili
Kakšno bo leto 192?
Prerokovanja astrologov, prerokov in zgodovinarjev. - Prihodnje leto bo v znamenju vremenskih in političnih katastrof.
♦S    Joce se novo        3e zoPet napotilo razne \Temenske in druge preroke, da objavljajo svoje   prognoze za prihodnje leto. Po vseh državah in kontinentih se pojavljajo ljudje, ki vedo z vso sigurnostjo povedati, kaj nam prinese prihodnje leto dobrega in slabega, Prijetnega in neprijetnega.   Povsod so se že pojavila različna prorokovanja, te Pri nas, hvala bogu,   še nimamo te sorte ljudi. Gotovo ima tudi to svojo dobro stran. Pri nas še niti z lanskim letom nismo na čistem, kaj nam je prineslo in kaj odneslo, pa bi si že lomili glave, kaj bo v prihodnjem letu. Konč% no pa človek tudi niti ne ve, komu naj veruje: ali francoskim prorokovalcem ™ ameriškim astrologom ali pa nemškim nistoriomanom, ki na podlagi preteklosti preračunavajo bodočnost.
Ne bilo bi se tako težko odločiti, komu naj človek veruje, ko bi se vsaj ena skupina strinjala v svojih proroko-vanjih. Tako pa se francoski pieroki in ameriški astrologi prav tako prepirajo med sabo, kakor nemški historiomani, kdo ima prav in kaj se bo najprej izpolnilo. Najbolj pa se bavijo skoraj vsi tnoderni preroki s političnimi proroko-vanji, ki pa se tudi najbolj razlikujejo, kar je tem bolj razumljivo, ker jih vsak prikroji po svojem lastnem prepričanju, Boljševik prorokuje revolucijo, fašist diktaturo in gotovo bi pri nas g. Radič prorokoval samostojno, zedinje-no, vseslovansko, federativno, člove-Čansko republiko, če bi se ne bal zamere radikalov in konfliktov s paragrafi.   Pa kljub temu, da so se vsa "taka
Erorokovanja v zadnjih   letih izkazala ot popolnoma nezanesljiva, se ljudje Še vedno živahno zanimajo za nje.
Za prihodnje leto proroki vseh struj in narodnosti ne pro roku jejo nič dobrega. Skoraj vsi predvidevajo katastrofalne prirodne dogodke. Potresi, poplave, orkani in vulkani bodo vznemirjali leta 1927 prebivalstvo matere zemlje. Kateri kraji bodo najbolj prizadeti, o tem Pa si preroki niso edini. Francoski astrolog Andoux napoveduje katastrofalni potres v Južni Ameriki. Pasqual Fortuny pa trdi, da bo katastrofa, slična oni na Miami, zadela vso severno Ameriko. Nemški astrolog Ra-dezky je v zvezdah spoznal, da bodo prihodnje leto pustošile v Franciji, Angliji in Nemčiji velikanske poplave in druge elementarne katastrofe, ki bodo povpročile neizmerno škodo. Njegov kolega Grimm je ravno tak pesimist in
prorokuje povrh še potrese in .epidemije ter velikanske požare, ki bodo uničili cela mesta in pokrajine. Nič manj mračno ni prorokovanje gospe Jorda-nove v Berlinu. Ona vidi oživljen je prastarih ognjenikov, ki bodo začeli blju-vati ogenj in žveplo ter bodo uničili mnogo selišč in ljudi. Ne pove pa, kje in kdaj se bo pripetila taka katastrofa* Pravi le, da bo leta 1927 nastala v nekem nemškem rudniku strahovita eksplozija. Malo bolj natančen je Američan Withcomb, ki je najavil za prihodnje leto propast Holandske. Holandska se bo po njegovem prorokovanju krat-komalo pogreznila v morje ter izginila brez sledu.
Še bolj zamotana so prorokovanja o političnih dogodkih po svetu. Tudi na tem polju ni nikakih jasnejših kontur. Edino glede horoskopa Rusije so si edini i ameriški i francoski i angleški astrologi. Prorokujejb namreč nagli (propad boljševizma. Boljševiškemn režimu pa ne bo sledil še red, marveč napovedujejo težke notranje boje, ki bodo imeli dalekosežne posledice tudi v vsej ostali Evropi. Nemški astrolog Ra-dezky navaja celo nekatere podrobnosti. Po padcu boljševizma bodo ruske Čete preplavile vse sosedne države, a revolucija, ki bo sledila, se bo izvršila v znamenju panslavizma. Nekateri astrologi napovedujejo v Rusiji zopet-no vzpostavitev carizma, a glede osebe bodočega carja ne povedo ničesar-
Bolj ugodno je prorokovanje za Francijo. Caritta Borderiuax napoveduje velikanski razvoj in napredek francoskega gospodarstva, zlasti industrije in trgovine. Do jeseni bo dosegel frank predvojno pariteto. Dalje napoveduje veliko ofenzivo proti Poincareju, v kateri pa bo ostal on zmagovalec. Odno-šaji med Francijo in Nemčijo se bodo zelo poglobili in učvrstili ter bo prišlo do tesne zveze med obema državama.
Nemčiji prorokujejo monarhistični puč. Hindenburgu prinaša horoskop smrtno nevarnost. Gospodarske razmere se bodo v splošnem izboljšale in Nemčija bo dosegla svoj predvojni ugled in veljavo v mednarodnem svetu.
In Jugoslavija? Dozdevno za preroke sploh ne obstoja. Doslej se je niso še nikoli spomnili in osrečili s kakimi prerokovanji. To delo bi spričo naših zamotanih razmer ne bilo lahko, sicer pa ga itak tu pa tam opravi g. Radič...
Pros ve ta
Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani.
DRAMA.
Sobota, 4.: Ob 16. <rjy>. Dijaška predstava
pri znižanih cenah. I z v. Nedelja, 5.: Ob 20. «Skopuh». Ljudska pred*
stava pri znižanih cenah. Ponedeljek, 6.: «Kovarstvo in ljubezen*. B.
OPERA Sobota, 4.: «2idinja». D.
Nedelja, 5.: Ob 15. «Grofica Marica*. Na korist Udruženja gledaliških igralcev. Izv. Ponedeljek, 6.: Zaprto.
Gledališki pregled
Med najnovejša ruaka odrska dela spada Igra >Zojkin kvartir«, ki jo je spisal Mihail Bulgakov, znan po svoji igri >Dom Turbi-liih«, ki so ga moskovski hudožestveniki nedavno igrali in ga sovjetski kritiki zelo ostro napadali. Sedanji sZojkin kvartir< igra z velikim uspehom; slika nam zvodni-Sko hišo, v kateri se shajajo in uživajo življenje z veliko žlico bivši aristokrati, rdeči magnati in zločinski Kinezi. Vsi služijo de-narce in jih hranijo, samo da bi mogli lepega dne preko meje. Kritika očita Bulgako-vemu, da je hotel 6tare razmere poveličati in sedanje ponižati, vendar pa priznava, da pomeni uprizoritev te igre odločen odrski napredek, čeprav ne več kot že samo s tea-fcrskega stališča.
V milanski Scali je imela nedavno velik uspeh opera »Zločinji in kazen«, ki jo je komponiral Petrollo. Seveda je besedilo mnogo utrpelo na Dostojevskega globini, vendar je muzika, ki se giblje med Pucci-
na jem in Straussom, delu pripomogla do odličnega uspeha.
Marija Jeritza je nedavno pela v new-vorški Metropolitan-Operi naslovno vlogo >Turandot<. Gledališka blagajna dokazuje 20.000 dolarjev inkasa, posamezne lože so stale 200 dolarjev. Pri tem pa ni vštetih 7000 dolarjev, ki jih ustanoviteljem in rednim posestnikom lož ni treba plačevati.
Jan Kiepura je pel pred kratkim »Faustan v Budimpešti z neriavadnim uspehom. Nekatera mesta je moral ponavljati, kar je v Budimpešti nekaj nenavadnega.
Solnograške slavnostne igre bo odslej financirala država, ker bi jim bil pri dosedanjem deficitu 116.115 šilingov na daljni razvoj nemogoč. Projicirajo jih za .drugo leto uprizarjati v Grazu, Celovcu, Innsbruck« in Bregenzu.
M. Reinhardt prevzame vodstvo državnega igralskega seminarja na državni akademiji na Dunaju. Sicer je hotel ta znameniti režiser ustanoviti lastno igralsko in režijsko šolo, zdaj pa mu je država ponudila to važno mesto, ki ga hoče Reinhardt prevzeti brez plačno in se bo zadovoljil samo 8 kolegijskimi prispevki. Država mu bo dala za skušnje na razpolago oder >Schönbrunner-Schloss-theatra«.
Reinhardtove novitete so: komedija »Olla Patrida< (spisal A. Lernret-Holenia) in Maughamova >Victoria<, ki jo je pravkar uprizoril kot >govoredo opereto« z dramskimi igralci. Pred odrom igra klavir, na odru pa igralci zdaj govore, zdaj plešejo in zdaj zopet prehajajo v melodram. Delo, ki so ga zavrgli že zdavnaj vsi režiserji, je imelo v tej obliki odločen uspeh svoje vrste.
Dunajski »Kammerspiele« bodo igrali novega Galsworthija »Družinski oče«.
Cherubinijeva nova opera > Trikrat poročeni« je imela v Dresdenu velik uspeh.
Na Dunaju imajo zopet gledališki proces. Znano operno pevko Madžarico M. Nemeth toži budim pest anski muzika 1 ni orkester Markus za honorar 31 milijonov madž. kron, češ da jo je izučil v petju in »odkril«. Razprava, ki je zelo zamotana, je preložena.
Znani odlični igralec Schönherrjevih in Anzengruberjevih tipov, dr. Tyrolt, ki je gostoval njega dni tudi v Ljubljani, se poslavlja od Tali je in igra v > Volksthea tru« naslovno vlogo v igri »Četrta božja zapoved«.
K. Ca pek je napisal novo komedijo stvaritelj Adam«, ki jo že iz originala prestavljajo v svetovne jezike.
Beogradski repertoar je: opera >Demon«, >Lohengrin«, >Narodni poslanec«, Galswor-thijev »Geatlemen«, Manon, »Zona Zamfiro-va«, >Pegica« in »Zvonar Notre Dame«.
V Os-ijeku gostuje I. Raič, prvak zagrebške drame, v Ibsenovih >Strahovih« in >Soli za kokote«.
V Zagrebu so imeli noviteto, in sicer Shakespearjev >Vihar«« v režiji novega režiserja Alf. Verlija. Delo, v katerem igrata odlični vlogi Nučič in Podgrajska, je imelo lep uspeh. — Sicer pa je zagrebški repertoar: »Samson in Dalila«, Andrejevi »Dnevi našega življenja«, »Sumljivo lice«, šafrane-kova opera »Hasaniginica«, >Aida« z Vero Schwarz in >Mala Biraghi« z L j. Bobičevo iz Beograda kot gostom.
Zagrebška filharmonija priredi dne 5. t. m. II. matinejo: Beethovnova »IV. nimf, v B-duru«, Širolina suita in J. Sukov »Scherzo fantastique« pod taktirko O. Smodka.
Maribor igra med drugimi opereto »Lepo Heleno««.
Ptuj pripravlja Remčevo »Magdo« z Ga-brijelčičevo, Bratino in Eauklerjem v naslovnih vlogah.
Ljubljanska drama uprizori Wildeja »Pahljačo lady Windermeerove« z Avg. Danilovo v naslovni vlogi.
Skušnje za Goljevo »Triglavsko bajko« gredo že h koncu. Uprizoritev bo že prihodnji teden. Režijo vodi avtor sam, v naslovnih vlogah pa nastopajo Nabocka, Medvedova, Saričeva, Levar, Rogoz, Cesar, v drugih pa skoro ves dramski ansambL Po skušnjah sodeč, bo imela s to igro naša mladina mnogo veselja, naš dramski ansambl z avtorjem vred pa gotov uspeh.
Simfonični koncert. Orkestralno društvo Glasbene Matice v Ljubljani, ki je s tako lepim uspehom sodelovalo na zadnjem novinarskem koncertu, priredi v ponedeljek, 13. t. m. v Unionski dvorani svo prvi red.ii koncert v letošnji sezoni. Na sporedu tega koncerta so znamenita orkestralna dela skladateljev Borodina, Honeggerja in Stravin-skega. Natančni spored javimo v prihodnjih dneh. Vstopnice bodo od torka dalje v pred-prodaji v Matični knjigarni po običajnih koncertnih cenah.
Ia gledaliSke pi«arne. Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani opozarja vse gledališke posetnike, da je danes, v soboto zvečer v operi predstava »Židinje« za red D in ne »Figarova svatba« odnosno »Nižava«. — Jutri popohidne se poje v ljubljanski operi Kalmanova »Grofica Marica« na korist Udruženja gledaliških igralcev. Zasedba posameznih vlog običajna, le naš dobri Penižek bo natovorjen s celim Miklavževim košem novih in aktualnih šaljivk. Prepričani smo, da se bo tudi to pot občinstvo izvrstno zabavalo s staro porcelansko tetko vred. Udruženje gledaliških igralcev pripravlja za vse posetnike te nedeljske popoldanske predstave malo presenečenje s tem, da dobi vsak posetnik v dar sliko »Grofice Marice«. — Molierjevo komedijo >Skopuh« vprizori drama v nedljo zvečer ob 20. kot ljudsko predstavo pri znižanih cenah.
Jugoslovenski roman nemškega misleca. Filozof in pesnik Rudolf Pannwitz, ki živi z malo kolonijo svojih duševnih tovarišev v Koločepu pri Dubrovniku, izda v kratkem
pri monakovaki založbi Carl filozofski vzgojni roman «Novo življenje*, v katerem je opisal usodo in razvoj nemških ljudi v neki jugoslovenski pokrajini (bržčas v Dalmaciji). Novo delo univerzalnega književnika se pričakuje z velikim interesom.
Srbohrvatsko - češki slovar, ki sta ga sestavila Dušan Dajičic, jugoslovanski vice-konzul v Pragi, in Fr. Sobra, gimn. profesor v Benešovu, je izdalo pred kratkim založništvo J. Otto v Pragi II. Srbohrvatski del je tiskan v cirilici z označbo naglasov in dolgih zlogov tudi pri novejših besedah, ki jih v prejšnjih, tudi velikih slovarjih, ni najti ali ki so v njih natisnjene brez naglasni-kov. Četudi je Darjičicev besednjak obširen — ima 922 strani —, se vendar o njegovem bogastvu ne moremo natančno izraziti, ker je od njegovega izdanja preminulo še premalo Časa, da bi ga mogli vsestransko in temeljito preštudirati. Knjiga ima žepni format, razločen tisk in stane nevezana 100 Kč.
Sokol
Jugoslovenski Sokolski koledar za leto 1927 je pravkar izšel. Obsega tri dele: koledarski, sokolski in statistiko. Na prvem mestu v sokolskem delu je vzvišena sokolska pesnitev »Naprej!« od staroste JSS brata G a n g 1 a. Na drugem mestu je krasen sestavek »Dižimo našu duševnost!« od istega brata. V njem obravnava v štirih kratkih odstakih bratstvo, enakost, slobodo,
Sokolstvo. Temu sledi članek: Narašta j_
naša lepša bodučnost. Brat Verij Š v a j g e r, ki je uredil koledar, nam podaje v »G o d i n a 1926« pregled o delu JSS v tem letu. V tem delu je tudi več slik: o prvem in drugem prednjaškem tečaju JSS, o zletu v Pragi, slika brata Petra Šumija, zmagovalca v Lyonu, lyonska vrsta, slika umrlega brata Jaše Nenadoviča, staroste župe Niš, tekmovalna vrsta z mečem, sokolski dom na Taboru. — V statistiki je podrobnejši pregled JSS in najvažnejši podatki o COS, o poljskem, ruskem zagraničnem, lužičko-srb-skem Sokolstvu. — Koledar stane 10 Din in se naroča pri Jugoslovenskem Sokolskem Sa-vezu v Ljubljani (Narodni dom).
Jugoslovenski Sokolski Savez je štel na podlagi malega statističnega pregleda z dne 1. oktobra 1926: žup 23, društev 443, članstva vštevši deco in naraščaj 56.150, so-kolskih domov 55. V župi Ljubljana je včlanjenih 89 društev s 7671 članstva, na drugem mestu je po številu članstva župa Novi Sad 5781 s 27 društvi, na tretjem mestu župa Mostar 30 društev, 5160 članstva. Med najpridnejšimi in gmotno najbolje situiranimi župa mi je župa Novi Sad.
Fun
Pri nas in drugod
Ta teden smo imeli v Ljubljani mešan program ameriških, nemških in francoskin fihnov. Matica je predvajala film »Beg na trojki« z Gajdarovom v glavni vlogi, Ideal operetno sentimentalnost »Dva s promenade« in tragedijo »Katastrofa«, oba filma nemške produkcije, Dvor pa dvodelni francoski füm Mihajlo Strogov. Matica je še predvajala ameriški film »Zorrov sin« z glasovitim Fairbanksom v glavni vlogi, sedaj pa vrti »Pri belem konjičku«.
V Mariboru so igrali »Tragedija«, »Brata Schellenberg«, »Polet na severni tečaj«, »Halo Hollywood«; »Zakon v troje«, »Tajinstvena trojica«; »Ničevo«, »Ljubavna kletka«.
V Zagrebu so igrali: »Nezvesta kri«, »Ben Hur«, »Grof Monte Cristo«, »Rdeča miš«, »Alarm«, »Ločena žena«, »Galantni oficir«, »Ustvarjena za ljubav«, »Nedolžni Jožef«, »Katastrofa« itd.
V. Beogradu so igrali: »Junaško srce«, »Zagonetna hiša«, »Kraljica od Sabe«, »Šejkov sin«, Barijera«, »Ne sili za drugo ženo,« »Zakon z osiguramjem« itd.
Na Dunaju so igrali:    »Divja Suzana«;
»Ben Hur«, »Potopljeno brodovje«, »Poslednje taborenje«. »Peketajoča kopitac
V Parizu so igrali: »Vesela vdova«, »Carmen«, »Zadnji dnevi Pompejev«, »Velika parada«, »Grofica Orlov«, »Gdč. Jo-sette, moja žena« Itd.__
Nove knjige in revije
ZBRANI SPISI IVANA CANKARJA. IV. Zvezek. >Knjiga za lahkomiselne ljudi«. >Tujci«. Uvod in opombe napisal Izidor Cankar. Str. XX — 352. Založila Nova založba v Ljubljani. Cena broš. 68 Din, v polplatno vez. S4 Din, v polusnje vez. 110 Din. Četrti zvezek Zbranih spisov Ivana Cankarja, ki nam redno prihajajo po dvakrat na leto kot darilo za božič in veliko noč, obsega dve knjigi, katerih prva je izšla ob koncu leta 1901. in druga v začetku leta 1902. »Knjiga za lahkomiselne ljudi« je najbolj revolucijonama knjiga Ivana Cankarja, a hkrati se v nji tudi oglašajo že prvi glasovi tihe resignacije in domotožja po davnih, zapravljenih idealih. Umetniški roman »Tujci«, ki tvori drugi del četrtega zvezka Zbranih spisov, je prav za prav avtobiografski roman. V nobeni drugi knjigi ni Ivan Cankar tako natančno razkosal svojih življenjskih bojev, nikjer ni tako zvesto opisal iastnih gmotnih težav, ljubezenskih doživljajev ter umetniških dvomov in pre-* var, kakor v tem romanu; v njem gre »vse precej po resnici«, kakor ga je pesnik sam označil. Izidor Cankar je tudi temu zvezku napisal uvod in pripombe.
RADI OREHA. Katoliška knjigarna je izdala preprosto trodejanko Dragotina Vo-dopivca »Radi oreha c. Prav dobrodošla za kmečke odre. Dobiva se v knjigarnah v Ljubljani, Mariboru, Celju, Kranju, Ptuju, Novem mestu. Cena 8 Din.
»LJUBLJANSKI ZVON« prinaša v svoji 11., koncem novembra nam došli Številki sledečo vsebino: Fran Albrecht: Verzi iz dnevnika. — F. Albrecht: Književni jubilej. — V. Levstik: Hilarij Pernat (nadaljevanje). — J- Lavrin: Ibsen kot umetnik. — Cvetko Go-lar: 2enin Matija. — Dr. F. Bradač: Menan-drova komedija — višek antične drame in pravzor moderne veseloigre. — J. Zoreč: Ban Vuk Strani ja. — Dr. I. Lah: Jiri Wolker. — Dr. N. Preobrazenski: Nova Rusija. — Slavko Grum: Aloisius Ignatius Singbein. — Književno poročilo. — Kronika. — To našo najodlične.jšo literarno revijo, ki jo izdaja Tiskovna zadruga, vsem inteligentom toplo priporočamo. Ob enem prosimo vse sedanje naročnike, da »Ljubljanski Zvon« povsod priporočajo in mu pridobivajo čim več novih naročnikov in prijateljev.
PROSVETNI GLASNIK, glasilo Zveze kulturnih društev za mariborsko in ljubljansko oblast, prinaša v svoji 3. številki, ki je izšla te dni, zopet zelo pestro vsebino. Uvodii članek je posvečea narodnemu prazniku 1. decembra, dr. Fellacher pa piše o šesti obletnici koroškega plebiscita. Slede poročila o občnem zboru Z KD v Mariboru ter o društvenem gibanju. Topel članek je posvečen Tiskovni zadrugi v Ljubljani, ki je te dni obhajala svojo lOletnico plodonosnega kulturnega dela. Glasbena rubrika prinaša navodila za tamburaške zbore. Prosvetni I glasnik toplo priporočamo, zlasti pa bi bilo želeti, da ga pod pro petični krogi, da se tako oddolže našim kulturnim delavcem in jim olajšajo njihovo naporno in nesebično delo.
ŠALE ZA MALE. Naša znana mladinska pisateljica Marija Grošljeva je obogatila našo otroško literaturo za novo delo. Slikanica »Šale za male« je ne samo po svoji zunanji izvedbi, po pestrih in živobarvnih slikah, I ampak tudi po svoji vsebini prvovrstno delo, ki se lahko meri z vsakim inozemskim produktom. >Šale za male« so najprimernejše darilo našim malčkom za Miklavža in za Božič. Tiskovna zadruga, ki je v zadnjem času založila več takih del, je s tem izvršila važno nalogo in izpolnila občutno vrzel. Odslej pač ni več nikake potrebe, da bi segali po inozemski, tujejezični otroški knjigi. Starišem pa priporočamo, da pridno segajo po teh knjigah, ki so tako v zabavnem kakor v vzgojnem pomenu velike važnosti in baš radi tega najprimernejše darilo, »šale za male« se dobe v vseh knjigarnah ali pa direktno pri »Tiskovni zadrugi« v Ljubljani, Prešernova ulica 54.
Enotna žarnica splošno razsvetljavo Pri nakupu pazite
na za vitek
ZOsram-zarnicami k boljši svetlobi.
Primorsko pismo
Neverificirani praznik ujedinjenja. — Črne pike, — Učiteiistvo in Liktorsko posojilo: hočeš, nočeš, moraš!
V Primorju, 2. decembra. Včeraj ste tam na oni strani meje praznovali veliki narodni praznik ujedinjenja. Kako ste ga praznovali, mi na tej strani meje najrž ne bomo izvedeli, ker so postali vaši Usti tu doli pri nas res prave bele vrane. Le tupatam se zaleti kaka bela vrana k nam, ali tedaj nosi seveda na sebi prosluli pečat »verificato«, po naše »overovljeno«, ki ga pritiska na vse zunanje liste cenzura na pošti, če ne najde v njih nič državi, to se pravi, fašistovskerrru režimu nevarnega. Pred kratkim je stala pod tem »verificato« tudi še označba tistega, ki vrši to cenzuro, namreč »Milizia postale — Trieste«, torn »Poštna milica — Trst«, v zadnjem času pa je ta označba popolnoma izginila in je ostal samo oni »verificato«. Ljudje, ki dobivajo v roke tako »overovljene« liste, si tolmačijo stvar na ta način, da so pristojne oblasti imele svoj pomislek proti temu, da bi se javno priznavalo dejstvo, da opravlja posle te v mirnem času gotovo   rkrajoo   absurdna is
za ves zunanji svet naravnost žaljive cenzure fašistovska milica, torej vojaški organiziran zbor, ne pa varnostna, oziroma politična oblast, kakor je običajno v vseh civiliziranih državah. Menda jih ie vendar nekoliko sram, da bi priznavali javno, da se Italija pod fašistovskim režimom nahaja v nekakakem dejanskem vojnem stanju napram vsemu ostalemu svetu, ko je uvedla vojaško cenzuro za zunanje javno mnenje!
Naj je tako ali pa tudi ne, končno je učinek vendarle isti: od zunaj se izve edino le tisto, kar se miličnikom na pošti zdi neškodljivo za jetra in obisti čitajočega občinstva. In ker bi poročila o slovesnem praznovanju praznika ujedinjenja tam zunaj pri vas znala na tej stvari povzročiti kako iredentistično zlatenico, kakor si pač mislijo cenzorji črnosrajčniki, najbrž ne bo noben vaš list toliko higijenlčen, da bi zaslužil oni »verificato«.
Tržaška jugoslovenska »kolonija« je praznovala včeraj praznik ujedinjenja s svečanim blagodarenjem v srbsko-pravo-slavni cerkvi in plesom »Ženskega podpornega društva jugoslovenske * kolonije v Trstu« v Dreherjevi dvorani, čigar Čisti dobiček je namenjen za. božičnico ubožnian otrokom jugoslovenske kololnije v Trstu.
Kakor pripovedujejo očividci, je blago-darenju prisostvovalo izredno veliko število članov jugoslovenske »kolonije« in meščanstva obeh narodnosti, a med tem meščanstvom obeh narodnosti toliko detektivov in agentov tajne policije, da je bil menda vsak drugi »meščan« član te častivredne družbe. Po blagodarenju so se potem v uradu tajne policije, kjer se nahajajo oni znameniti »registri«, delile — črne pike!
Zvečer pri plesu je bila stvar nekoliko drugačna. Ker je bil ples prirejen samo za povabljence in menda tajna policija ni bila vabljena, je bilo zanjo mesta samo ob vhodu in morda med strežniškim osebjem. Kontrola je bila gotovo točna, ali vendar ne tako stroga, ker je bilo povabljeno občinstvo zelo mešano in je bil poleg inozemskih konzulov navzoč tudi konzul fašistov-ske milice. Zaradi udeležbe pri tej prireditvi se najbrž niso delile »črne pike«, kakor za udeležbo pri blagodarenju, kar bi se moglo sklepati zlasti tudi H dejstva, da o dopoldanskem blagodarenju nI niti besedice v nobenem italijanskem listu, do-črm se o večerni prireditvi poroča prav lepo in prijazno.
Sicer pa imajo listi sedaj pomo posla s priganjam* enm k podpisovanju liktorskcga
posojila. Ker je to podpisovanje seveda »popolnoma prostovoljno«, brez vsakega pritiska, je razumljivo, da listi objavljajo raznovrstna vabila ln priporočila za podpisovanje, od katerih mi posebno ugaja priporočilo šolskega proveditorja (nadzornika), namenjeno učiteljstvu. Gospod nadzornik namreč navaja brzojavno okrožnico finančnega ministra, v kateri se pravi, da se državnim nameščencem olajšuje podpisovanje lektorskega posojila na ta način, da se jim podpisani znesek odtegne od plače v 14mesečnih obrokih, pa pravi: »Načelnik vlade zahteva danes od Italijanov drug dokaz vdanosti, izpolnitev druge dolžnosti: podpis Iiktorskega posojila!... Računam brez dvomov in negotovosti na učiteljstvo vseh vrst in činov. Ne samo to, temveč računam tudi na učinkovito propagando s strani učiteljstva v vseh krajih pokrajine. Zlasti v malih krajih se ljudskošol-ski učitelj nahaja v tako vplivnem in uglednem položaju, da ga prav dobro more Izkoristiti za stvar... Znesek, ki naj se podpiše, je tako neznaten in bo, če se razdeli na 14 obrokov, tako malo obremenjeval proračun podpisovalcev, da mHl ne mislim, da bi mogel biti kdo, ki bi ne podpisal vsaj nanjižjega zneska, dvesto lir. Ali za-
me mora biti najnižji znesek samo izjema; vsak, kdor more, mora čutiti dolžnost, da stori več. Ponosen bom, da bora mogel javiti dokaz, da šola, morda uboga v sredstvih, al> velüka po duhu, izkaže zvestobo domovini in režimu«.
Sedaj pa recite, ali ni res lepo to prostovoljno podpisovanje Iiktorskega posojila?! Kaj mislite, kaj bi se zgodilo z učiteljem ali učiteljico, če bi ne podpisala onih 200 lir, kar pa je samo izjema, kajti »kdor more, mora več«?! In kaj šele, če bi bila tisti učitelj ali učiteljica — Slovenca?! Zdi se mi, da bi premestitev v Kalabrfjo ne zadostovala, temveč bi bilo treba s trebuhom za kruhom Čez mejo, pa še prav kmalu, a črnosrajčniki bi najbrž s svojimi »pomagali« skušati pospešiti slovo.
Pa bodo podpisovan učitelji in učiteljice, ne po 200, temveč po 300. 500, 700 lir (14 obrokov po 50 Ur), jedli repo hx krompir m navüali kmete, naj podpisujejo, samo da si ohranijo naklonjenost gospoda proveditorla m sluznico. Hočeš, nočeš, moraš!
Vse prostovoljno, vse v vdanosti napram domovini, režrora, Njegovi Ekscelen-ci, Načelniku Vlade!
(Dnevne vesti.
V LfUtHjatü, dne 4. decembra 1926
— Iz državne siuibe. Za nižjega strokovnega referenca pri direkciji državnih železnic v VareŠu je imenovan inžener Fric Pogačnik. — Tajnik inšpekcije parnih kotlov v Ljubljani Friderik Hafner Je pomaknjen v 6. skupino 1. kategorije. — Za vladnega tajnika v 7. skupini je imenovan okrajni komisar Vladimir Suša pri velikem Županu v Mariboru. — Za sre-zkega komisarja v Dofciii Lendavi ie imenovan pripravnik Jakob Počgaj. — Trajno je vpokojen višji davčni upravitelj Anton Zvan v Višnji gori.
— Promocija. Za doktorja vsega zdravilstva ie proraoviral na univerzi v Inomostu g. Nado Pečan iz Ljubljane. Čestitamo!
— Izvrševanje inženjerske prakse je dovoljeno Inženjerju Miiorad S t e b i j u iz Ljubljane in inž. Josipu Skobernetu iz Bitoija
— Himen. V Trstu sta se danes poročila gdč. Slavica Košuta in prof. dr. Ivo M. Per-tot, urednik > Edinosti*. Iskrene čestitke!
— Kretanje v državljanskem statusu.
V naše državljanstvo je bil sprejet dosedanji ruski državljan Sergije Kelderman, kontraktuakii uradnik direkcije šum v Ljubljani. Izstop iz našega državljanstva je go-voljen Francu G o r i č a n «* radi sprejema avstrijskega državljanstva.
— Iz Litije nam pišejo: Eme 14. novembra je priredil Rdeči križ v Litiji s sodelovanjem raznih društev zabavni večer z igro v prid gorenjskim poplavljencem. Čisti dobiček v znesku 3.483 Din se ie poslal Velikemu županu v Ljubljano. Udeležencem In darovalcem, gospodičnam in go-spem, kakor tudi vsem drugim, ki so pripomogli do sijajnega uspeha — naiskrenej-ša zahvala. Upamo in želimo, da nas bodo tudi drugi kraji posnemali.
— Slovensko planinsko društvo v Ljubljani opozarja vse turiste, ki posečajo planine v obmejni coni, posebno pa ob laski meji, da morajo zanesljivo pri sebi nositi legitimacije SPD, da se izognejo neprilikam s strani naših obmejnih čet. Te čete poznajo nase legritLmacije.
— Oblasti v Srbiji iu Vojvodini. Beograd sko upravno sodišče je določilo število poslancev, ki jih volijo v oblastne skupščine posamezni srezi njegovega področja. Po tem izkazu bodo štele oblastne skupščine poslancev: backa oblast 59, beogradska 76, valjev-ska 13, vranjska 10, kruševačka 16, kosovska 17, moravska 19, niška 41, podunavska 38, raška 13, timoska 25, užička 11, šumadij-aka 26 dubrovniška 12, zeteka pa 33.
—t. Zopet nesreča z električnim tokom.
V četrtek, ravno ob času. ko je predaval mestni frzikat g. dr. Rus v Mestnem domu o nesrečah, povzročenih po električnem toku, se je pripetila v Šiški na Kavškjvi cesti v rodbini g. Verhovca, magistratnega uradnika v pokoju, nova nesreča, kl W kmalu zahtevala človeško žrtev. Sedemletna hčerka g. Verhovca je stopila na ne-zakurjeni štedilnik hi prijela za na dolgi žici viseči okov električne žarnice. V tem hipu je začutila močan sunek, ki jo je vrgel s štedilnika. Pri padcu je sicer izpustila okov, toda slučajno se ga je zopet dotaknila z obrazom m tako za trenutek ostala v električnem toku. Vsa prestrašena mati jo je skušala rešiti. Prijela je otroka za roko, pri tem pa je sama začutila električni sunek. Še le, ko jo ie prijela za obleko, se ji je posrečilo rešiti nezavestno deklico. Otrok je dobil na roki močne opekline, a tudi na obrazu lažje poškodbe. Ta slučaj zopet kaže. da je treba električnim svetilj-kam posvečati vso pažnjo. Ce se kje občuti le majen stresljaj na luči ali pri stikalu, je treba takoj poklicati izvežba.iega monterja, da izvrši popravilo, ker lahko najmanjša neprevidnost in nepoznavanje električnih naprav povzroči težke nesreče.
— Smrtna kosa. S noč i ie umrla v Ljubljani ga. Marija Trdina, rojena Urbane. Bila je vse življenje poštena, marljiva in značajna žena. Pogreb bo v ponedeljek ob 2. popoldne s Stare poti št. 2. — Nenadna smrt je ugrabila danes edčno. Ivano Kobilca, znano v Ljubljani po svojem simpatičnem in plemenitem značaju. Pokojna je bila teta dr. Ivana Pinta rja. Pokopljejc jo v ponedeljek ob pol štirih. — Blag jim spomin! Žalujočim naše iskreno sožalje!
— Gospodinjski koledar Jugoslovenske Matice za leto 1927 je že izšel ter je na prodaj pri vseh podružnicah Jugoslovenske Matice v Sloveniji in v vseh knjigarnah. Naroča se tudi pri Jugoslovenski Matici v Ljubljani, Selenburgova ulica 7. II. Cena Din 20—, za Člane Jugoslovenske Matice Din 15.— Poleg običajnih koledarskih podatkov obsega koledar mnogo poučnih člankov, kuhinjskih receptov ter praktičnih nasvetov za domaČe gospodinjstvo. (Kako porabiti ostanke jedil, bolniška hrana, kmečka kuha, omara za perilo itd.) — Drugi del koledarja tvori praktično urejen in za domaČe gospodinjstvo neobhodno potreben stroškovnik za vse dni v letu in s posebnimi rubrikami za mesečne proračune in obračune. Kot Miklavževo darilo našim gospodinjam je koledar zelo priporočljiv in priljubljen.
— Ako hočete ozdravetl od revmatiz-ma, rshiasa, in drugih sličnih bolezni, pre-čitajte poučno razpravo o njih vzrokih in zdravljenju. Brošuro dobite na želio brezplačno in franko od firme Avgust Märzke, Berlin—Wilmersdorf, Bruchsalerstrasse Nr. 5. Opozarjamo na prospekt, ki je priložen današnji številki.
— Zlatnike v »Gazela« milu so našli: g. Franjo Kralj, Breznik pri Škocjanu. g. M. Belciian, Litija, k. Neža Breščak, Polzela, g Jana Gjurin, Gravešina pri Zagrebu, g.
Ana Slave Berčice pri Metliki, g. Reberšek, Cerknica, g. Suzana Černe, Be^ena pri Rušah, z. Marija Vari (Mihova), Kropa. g. Dragutin Špiranec, Karlovac, g. Marija Kožic, Murska . Sobota št. 248, g. MarHa Škrjanc. Brzovlk St. 41, g. Elisabeta Brlek. Slivnica, g. Marija Bohinc, žtrpnfSče Brezovica, g. Magda Šautek. selo RudeŠ, občina VrapČe, g. MarHa Majerič, Sv. Miklavž i pri Ormožu, g. Milica Letna ič, Banja Luka. i
g. Antonija Gros, Dobi et ma, g. Cecilija Do-baj, Duplica pri Kamniku, g. Frančiška Za krajšek, Novavas pri Rakeku, g. Bara Si monič. Vinji vrh, g. Antonija Kordiš, Ret je št 14 pri Orteneku.
ITO zobna pasta najboljša
Prej, ko ti drsalke naJermenVt, ali v hrib se smučali nameniš, športnik: «BUDDHA» čaj m natoči, ki užitek dvojni ti povzročil
Iz Ljubljane
—lj Mestna hiša na A hacljevi cesti bo,
ako bo šlo po sreči do 1. avgusta, vsekakor pa do 1. novembra dogotovijena za vselitev. Nad 80 rodbin bo dobilo v njej stanovanja, ki bodo obsegala po 1—2 sobi 8 pri t i kli nam i. Stanovanja baje še niso oddana, pač pa že marsikomu >zagotovljeoa<. Mestni in drugi javni nameščenci pričakujejo in zahtevajo, da pridejo v prvi vrsti v pošte v oni, potem še le druge stranke. Stavba bo veljala okrog 7 milijonov dinarjev. Kupljenega stavbišča bo zazidano komaj polovica, tako da ostane še dovolj prostorov za projektirano šolo,
—lj Zdravstveno stanje mesta Ljubljane, Zdravstveni izkaz mesta Ljubljane od 22. do 30. novembra izkazuje tole statistiko: umrlo je 24 oseb, 10 moških in 14 žensk (tujcev 12). Smrtni vzroki: trebušni legar 1, nalezljive bolezni 1, jetika na sopilrh 1, rak 1, bolezen na srcu 5, pljučnica 3, starost 1, smrt vsled nezgode 4. samomor 1, druge bolezni 6. Med tem časom se je rodilo 32 otrok, 23 dečkov (1 mrtvorojen) in 9 deklic. Naznanjene nove nalezljive bolezni: tifus 2, ošpice 1, davica 2 in dušljivi kašelj 1 slučaj.
—lj Izredni občni zbor Naprednega obrtnega društva w Ljubljani V torek. 30. novembra se je vršil v salonu »Pri Mraku« izredni občni zbor društva, ki je sklenil Iz-premembo društvenih pravil v glavnem v tem, da se je Izpremenil naslov društva b se isto nazivlje odslej »Obrtniško društvo v Ljubljani«. Društvo se je ob tej priliki spominjalo velikih zaslug, ki si jih je pridobil za obrtništvo sploh, zlasti pa tudi za društvo gen. tajnik zbornice za trgovino, obrt in industrijo g. dr. Fran Windischer in ga je v velikim navdušenjem izvolilo za častnega člana. Društvo bo skoro praznovalo 20 letnico svojega obstoja; njega ustanovitelj je bil ravno g. dr. Fran Windischer. V zadoščenje ie bilo društvu, da mu je moglo izkazati svoje priznanje za njegove velike zasluge in trdno je overjeno, da bo g. dr. Windischer tudi v bodoče krepko posegal v težavno življenje obrtnika in ga podpiral pri stremljenju za napredkom.
—lj »Grofica Marica« ta priljubljena opereta se vrši v nedeljo ob 3. uri pop. že triindvajsetič. »Udruženje gledaliških igralcev« mestni odbor Ljubljana, vabi tem potom vse prijatelje in znance kakor tudi ljubitelje gledališča na to predstavo. Ob tej priliki izdano sliko ge. PoliČeve dobi vsak polemik brezplačno pri blagajničarki.
—lj Sankališče na Strelišču pod Rožnikom je olepševalno in tujsko prometno društvo v Rožni dolini zelo udobno uredilo in sicer iz vrha Rožnika (od Križa) mimo Strelišča do Večne poti. Ker je to sankališče zelo blizu mesta in se bo rudi skrbelo za nočno razsvetljavo bo našim športnikom zelo ustreženo. Takoj po prvem snegu se sankališče rzročl javnosti v vporabo.
—ij Zadruga krolačev, krojačfc In sorodnih obrtov v Ljubljani poziva vse zadružnike in zadružnice, da se polnoštevilno udeleže protestnega shoda proti ŠuŠmar-stvu. ki se vrši dne 8. t.-m. ob 9. dopoldne v Mestnem domu. Krojaška stroka največ trpi radi ŠuŠmarstva, zato je naša dolžnost, da s častno udeležbo zahtevamo zaščito svojih obrtnih pravic. 1089-n
—lj II. Merkurjev Jour Ha se vrši v torek 7. decembra (pred praznikom) ob 8. uri zvečer v restavraciji Zvezda. Odbor.
1086-n
—lj V nedeljo priredi godb eno društvo »Gradaščlca« v gostilni »Amerika« Miklavžev večer s plesom. 1085-n
—I j Običajni Miklavžev večer je pri »Draščeku«, Bohoričeva ul. 9. 5. decembra. Amerikanska godba, ples. Začetek ob 17. uri. 1080-n
—lj Sokolsko društvo Ljubljana II priredi v nedeljo 5- t. m. 9voj Miklavsev večer in el cer za deco in naraščaj od 16. do 18. are as Šentjakobskem gledališkem odre v Floriian ?ki ulici, za članstvo pa od 20. are dalje v salonu gostilne pri >Loiarju< v Rožni a lici. K obilni udeležbi vabimo vse stariše naše mladine kakor tudi vse ostalo, Sokolstvu naklonjeno občinstvo.    Dobitki se oddajo isti dan dopoldne od 10. do 12. ure na odru Sent jakobskega  naprednega društva  proti pristojbini 1 Din od paketa. Zdravo t
—I) Miklavžev večer SK. Ilirija. SK. Ilirija priredi v torek 7. t m. v areni Narodnega doma Miklavžev večer za svoje članstve in po njem vpeljane goste-prijate-ije Ilirije. Prireditev je združena s plesom, ki bo trajal do 3. zjutraj. Poskrbljeno bo tu-df za okrepčila. Darila se sprejemajo isti dan. to le v torek od 14. do 19. v areni Narodnega doma. 1081n
— Božična darila v veliki Izberi orožja in potrebščin za lovce, najceneje pri DuškarhJ F. K KAISER. Ljubljana. Seien-burgova ulica št 6.
— Došli krasni otročki plaMki. oblek** in najnovejše blase Kristofie-BnSar. Start trs. LjnhIjana.
—M V društvu »Soča« predava danes v soboto 4. dec 1936 v restavraciji »Ljubljanski dvor« gospod inšpektor Jotlp Wa» ster o dr Gradnlkovih poezijah »Dt Pro» fundis«. K temu zelo lepemu 19 zanimivemu predavanju vatvmo vse Sočane fn prijatelie. Začetek ob pol 9. zvečer. Vstop vsem prost.
a— »Ljubljanski Sokol« ponovno vabi na svoj Miklavžev večer, ki bo v nedeljo 5. L m. in sicer za deco ob 3. popoldne, za odrasle ob 8. zvečer v društveni telovadnici v Narodnem domu. Opozarja se, da dospe letos Miklavž z izredno mnogobroinlm in sijajnim spremstvom najprej v Narodni dom in sicer točno ob 3. popoldne, ker Kna potem še nebroj obljubljenih obiskov; vsled tega prosimo točne udeležbe. — Vstopnina za odrasle Din 5.—, za deco Dia 3.—; pred-prodaja vstopnic v sejni dvorani danes od 4 do 7. popoldne in v nedeljo od 9. do 12. dopoldne; istočasno se sprejemajo tudi darila. Popoldne in zvečer sodeluje voiaška godba. 1067-n
—ij Plesna vaja plesnega krožka »Ta. bor« v nedeljo dne 5. decembra odpade. Prihodnja redrna vaja v nedeljo dne 12. decembra.
—b FIlm o potovanju švedskega princa Viljema v Kongo se predvaja jutri ob 9.15 in 10.30 v kinu Matica. Vstopni :e Po 4 Din za vsak sedež je dobiti pri blagajni Kina Marice Opozarjamo občinstvo, da je za obe predstavi še po nekaj vstopnic »a razpolago. Vsakdo, kdor si koča ta velezauhnivi fUm gledati, naj si zasigrra vstop.iice Č.m-preje. ker bo naval k prcds.avi z '»from na zanimiv film velik.
—lj Praktična psihologija je predmet predavanja, ki ga priredi »ženski Pokret« jutri v nedeljo, ob 10. dopoldne v zbornični dvorani univerze. Predavateljica ga Mira Vodvafka-Kočonda iz Zagreba je študirala eksperimentalno psihologijo v Berlinu. Govorila bo o tem. kako se spozna sposobnost sa razne poklice na podlagi preizkušnje Inteligence in zmožnosti obrok.
—lj »Aleksandrovo v Ljubljani« Društvo »Skrb za mladino« priredi pod gorenjim naslovom zabaven sestanek vsen prijateljev naših primorskih kopališč S prireditvijo hoče društvo med aleksandrovskimi obiskovalci poživeti družabni stik, na drugi strani pa občinstvo zainteresirati za svoje delovanje. Kakor znano, gradi društvo v Aleksandrovem na otoku Krku dečji dom za slovensko deco. Poleg zabavnega ima torej ta večer tudi idealen namen, zato se bodo te prrredltve gotovo udeležili vsi prijatelji društva hi našega lepega morja. Večer se vrši v soboto 11. t. m- ob 8. v veliki dvorani Kazine. Vstop ie brezplačen. Večje družbe si lahko pravočasno rezervirajo omizja pri društvenem tajniku g. Albinu Türk, Prešernova ulica.
—lj Policijska kronika. Radi nedostojnega vedenja je bil aretiran J. ž>.; radi poškodbe ograje dri. železnice pa se bo zagovarjal Ciril D. — Včeraj so prispele na policijo, sledeče ovadbe; radi tatvine 1, kaljen ja nočnega miru 1, telesne poškodbe 1, pasjega kontumaca 5, nadlegovanja pasanlov 2, prekoračenja policijske ure 5, hoje po železniški progi 2 in prestopka cestnopolicijskega reda 7.
i O S P O D O M *~
SUKNJE in RAGLANE
dtbite nedvomno najtlengantnejše in na ceneje pri rvrdki Fran Lukič. Pied škofijo 19 Drž uradnikom olajšana plačila.
Iz Celja
—c Nočno lekarniško službo opravlja ta teden lekarna »Pri Križu« na Cankarjevi cesti. ^.
—c Strankin  dan SDS v  Celju bo v
torek, dne 7. t. m. zvečer v mali dvorani Celjskega doma. Gospod prof. Kovačič iz Maribora bo predaval o Strossmayerju, po predavanju bo družabna zabava. Vabljeni so člani rn somišljeniki SDS in njih družine.
—c Ljudsko vseučilišče. V ponedeljek nadaljuje g. vladni svetnik Lilek svoje predavanje o Fordu.
—c Radikalna tiskovna zadruga. V trgovski register se je vpisala Gospodarska tiskovna zadruga r. z. z o. z. v Celju. Gre za podjetje tukajšnjih radikalov, ki nameravajo izdajati svoj list.
—c Nova točilnica. V ulici Matije Gub-ca je o tvoril a ga. Paj.nanova »Ljutomerski btrfet«.
—c Uradni dan zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani za Celje in Okolico se vrši v torek 7. decembra od 8. do 12. ure v prostorih javnega skladišča in prevozne družbe.
—c Limrli v novembru. Tekom novembra je umrlo v Celju 16 oseb: 2 v mestu in 16 v Javni bolnici.
—c Drnžabn? koncert v prid Olepševalnega in tu'skoprometnega društva v Celju se bo vrSil v torek 7. t. m. v dvorani hotela Skoberne. Začetek ob 8. uri zvečer. Po koncertu bo zabav s plesom.
Iz Maribora
—m Tlakovanje Einspielerjeve ulice se
bo pričelo tekom prihodnje pomladi. Po dolgotrajnih licitacijah je prevzela izvršitev tlakovanja končno mestna občina. Stroški so preračunani nad 1 milijon dinarjev. S tem bo končno odpravljeno blato, ki je doslej prevladovalo na tel izredno prometni ulici.
—m Zavetišče za brezposeln«, Mariborski socljalistt so v zadnji občinski seji stavili predlog, naj bi občina zgradila za brezposelne, ki so zlasti na rimo v najhujši stiski, posebno zavetišče, kier bi našli vsaj prenočišča in zavetje pred mrazom. Z oziTom na finančni * užaj občine temu predlo*« tremrtno m n. ^oce v polnem obsegu Ugoditi, pač pa bo občHia pri dnevnem dečjem zavetišča uredila posebne prostore, ki bodo začasno služili v ta namen. Prihodnje leto pa se bo zgradil poseben dom za brezposelne, kjer bodo dobrviH to* hrano. S tem bo mesna občma izvrSila veliko soc!jahto nalogo.
—m Občina odklonfla koncesijo za nov kino. Kakor smo že poročali, je nameraval g. Veljak preurediti restavracijo   »Union« I
zopet v kino, ki se je že prej nahajal v teh prostorih. Občinski svet pa je v svoji zadnji seji prošnjo za podelitev koncesije odklonil, ker obstojata v Mariboru itak že dva kina, poleg tega pa imajo še v Studencih svoj kmo.
—m Nove doklade za gradbeni iond. V zadnji občinski seji je bil sprejet predlog, da se uvedejo nove doklade na najemnino in sicer v iznosu 5 odstotkov čiste najemnine. Te doklade, ki bodo vrgle letr.o krog 800.000 Din., se bodo stekale v občinski gradbeni fond, ki služi izključno za zgradbo stanovanjskih hiš. Ta predlog je svoj čas stavilo društvo najemnikov, ki pa je predlagalo progresivno obdavčenje po stanovanjskih prostorih in dohodkih najemnikov. Dasi so taki davki v splošnem nesim-patični, je javnost to novo d okla do brez odpora sprejela, ker pač vsakdo uvideva, da je treba za omiljenje neznosne stanovanjske bede končno nekaj storiti.
Sv. Miklavž
nunan a otrobom in rdrasütn. da
b^de de i v nedel zvečer • u 11 dv Ha v restavr^ci i pod «Skalco
Mesm  trg II. oania se sprejemato.
Od 20 ure naprej salonski koncert. Vstopu na *rosfa.
Sport
Najvažnejši lahkoatletski svetovni rekordi
Neki Švicarski lest je nedavno objavil listo vseh svetovnih lahkoatletskih rekordov. Najvažnejši so:
A. Teki: 100 m: 10.4 Paddock (Amerika), poa*avljen leta 1921; 220 m : 20.8 Pad-dock, leta 1921; 400 m : 47.6, Liddell (Anglija) 1924; 500 m : 1 : 03, 6, dr. Peltzer (Nemčija). 1926 ; 800 m : 1 : 51, 9, Mere-dlth (Amer.), 1912; 1000 m : 2 : 26.8, Martin (Francija) 1926; 1500 m : 3.51 dr. Pel-tzer, 1926 ; 3000 m : 8 : 20.4 Nurmi (Finska) 1926 : 5000 m : 14 : 28.2, Nurmi, 1924; 10 km : 30 : 06.4 Nurmi, 1924; 25 km : 1 : 25.19 Kolehmainen (Finska) 1922 ; 30 km 1 : 46.11.6 Steenross (Finska) 1924; 42.2 km (Maratonska tek) : 2 : 32.35.S Kolehmainen (Finska) ; 110 m lese : 14 : 8, Thomson (Kanada) 1924 ; 2000 m lese : Brookins (Amer.) 1924; 400 m lese : 52.6 Taylor (Amerika) 1924: Štafeta 4krat 100 m : 41 sek. (Amerika) 1924; Štafeta 4krat 400 m 3 : 16 (Amer.), 1924. Sledi nebroj rekordov na yarde, milje in ure. Ti teki se pa pri nas ne tečejo, iatotako ne na olimpijadah. V desetoboju je dosegel dosedaj največ točk Finec Yrjölö, in sicer 7831 m v letu 1926.
B. Skoki. Skok v višino : 2.038 m, Os-borae (Amerika) 1924; skok v višino brez zaleta 1 : 67.5 m. Goe^ring (Amerika) 1913. Skok ob palici: 4.252 m. Hoff (Norveška) 1925. Skok v dalj.: 7396 m Hubbard (Amerika) 1925. Skok v dalavo brez zaleta: 3.476 m, Ewry (Amerika) 1904. Troskok: 15.525 m Winter (Avstralija) 1924.
C. Meti. Met krogle: 15,544 m. Rosse (Am.), 1923; met diska: 47.89 m, Harttranft (Amerika) 1925; met diska obojeroeno: 90.13 m. Niklnnder 'Finska) 1920; met kopja: 66.62 m, Lindström (Švedska) 1924; med kladiva: 57.75 m, Ryan  (Amerika) 1913.
Zanimivosti iz športnega sveta
V deželo dolarja odjadrata v najkrajšem času Tandler in Hierländer, sijajna igralca dunajskih Amaterjev, čijih nogometno virtuoznost smo imeli priliko občudovati tudi v Ljubljani. Oba imata pogodbo newyorskega kluba Giants že v rokah. Zagotovljeno imata vsak po 60 dolarjev tedenske plače, v naši valuti okoli 3300 Din. Z njunim odhodom bodo pač Amateuri (sedaj Avstrija) precej prizadeti.
Švedska reprezentanca je na svoji turneji po Nemčiji utrpela tretji poraz. Izgubila je proti berlinskemu timu v razmerju 0 : 1.
Dunajska Hakoah namerava v kratkem
prirediti svojo drugo turnejo v Ameriko. Očividno jo zadnja turneja še ni izpame-tovala. čeprav je veljala njene najboljše igrače, ki so podlegli čaru doi.mb
Newyorsxi nogometni si>dn k so stopili v stavko. Zahtevajo za toi«n»« vsake tekme po 15 dolariev. doslej p<j *o dobivali 10 dolarjev (56<) Din). Klubi baje na njihove zahteve ne bodo pristali.
George Carpe>nüer. nekdanji francoski boksarski mojster, je nedavno sestavil listo najboljših boksarjev na svetu. Po njegovem naziranju je razporeditev sledeča: 1. Gene Tuney, 2. Jack Dempsey, 3. Jack Delanev, -1. Jack i-harkey, 5. Tommy Longhan, 6. Jimmy Delaney. 7. Paul Berlen-bach, 8. Young Stribbling. — Carpemicr se je boril skoraj proti vsem imenovanim in utemeljuje svojo kvalifikacijo tako - le: Tunneyu mora naravno po zmagi nad Dempseyem pripasti prvo mesto, dasi on (Carpentier) še vedno smatra Dempseva za boljšega. Jack Iclaneay ie izvrsten bok-i sač, manjša njegova telesna teža pa je j vzrok, da ne pride v ospredje. Istotako ! smatra Carpentier Sharkeya za velikega I boksača, ki je tehnično najbolj izpopolnjen,
i razpolaga pa tudi s silnim udarcem.
i —
— Medmestna kazenska tekma Liub* ljana — Zagreb cdpovedanu/ Radi slabega in   mrzlega   vremena   ie   L HP odpovedal
I medmestno hazensko tekmo, ki bi se imela vršiti jutri ob 14. med reprezentancama Ljubljane in Zagreba.
— ŽSK Hermes je razveljavil doseda* nje prijavnice in izkaznice Nove se dobe pri blagajniku. Odborove seje 6. t. m naj se radi važnosti udeleže zanesljivo vsi od» b omiki.
L na Talon
P O 8 O t I
Miklavž
v nedeljo popoldne ob 4. uri ter bo s svojim veličastnim spremstvom obdaroval mladino. Odrasle pa obdari ob 8. uri zvečer. —
Izpred sodišča
Delavka Tona iz Ljubljane je srečala svojo tovarišico Franco in jo ustavila: cArkuS, Franca, take volje sem, da bi ga pol litra kar v dušku. Veš, tega sleparja Tomaža sem danes srečala na Rožniku s tieto piška-vo Agato, ki se drži kot bi same drnole grizla. Mesto da bi mrha skrbel za otroka, ki ga ima z menoj, se potepa z drugimi can-drami okoli. Takoj dam za en Iiter.» In Tona se je odpravila s Franco v gostilno k mlademu Dalmatincu Mateju, ki toči dobro vino, črno kakor njegove ciganske oči. Ko sta se malo okrepčali, sta si privoščili še par sardin, ki so hitro 6plavale v laeue želodee. Potem sta si ga pa spet prrvoSčili dobro merico in ga zateknili s koscem sira. Ko jo že vse pred njima plesalo, sta zaplesali tudi Tona in Franca. Ves?Ijakinji 6ta se sicer branili tega plesa, pa ni nič pomagalo. Noge so se eame suknle in telo je kar koleba^o. Tedaj je pristopil mladi Mate in dejal, da je sicer ta dan prvejra septembra, a on da je suh in da mu bo treba plačati jedačo in pijačo. Tona je vpralala, koliko sla zaslužili in ko je Mate dejal, da 52 Din, je za-vTišcala, da to ni mogoče, saj nista toliko zapravili. Mate se ni hotel ž njima kregati, stopil je pred hišo in poklical 6tražnika, ki je obe veseljački zapisal. Ko je stražnik c-dšel, se je Tona obrnila milostno k Dalmatincu in mu dejala: rNä, fant, 40 Din imn5 dovolj, če ne, pa še teh ne bo!» Mate pa ui hotel o tem nič slišati. — Tona in Franca sta bili pred sodnijo oproščeni; ženski sta se namreč drugi dan streznjeni jeli bali, kako bo, in Tona je s težkim srcem odnesla P2 Din trdosrčnemu Mateju.
Srečke državne razredne loterije
1. razreda trinajstega kola.  Žrebanje se vrst 11. »anuarja 1927.  Država je povišala dobitke od
39 na 82 mrliionov dinarjev
tei pomnožila število srečk na 250.000.   Dobitkov je 125.000. tako
do mora vsaka druga srzčka zadeli.
Največji dobitek 4,200.000 Din
Zato  naj vsakdo izkoristi  priliko  in  naj   naroči   takoj   po priloženi
. dopisnici srečke
za sebe, za ieno, za otroke.
Posebno ugodnost ter hiter in točen pregled žrebanja »orno nudih vsem onim. kateri bodo srečke naročili pri našem zavodu, ker
bomo v   Jutru11 redno priobčevali številke izžreaanih, pri
nas kupljenih srečk.
T o ne j,  nobenega povpraševanja,  iskanja  »n   lotov, lise
boste zvedeli iz Jutra*'.
Pri zadntein žrebanju le bilo Izžrebanih 239 pri nas Kupljenih srečk. Dobitke, med njimi prava bogastva, smo izplačali brez vsakega odbitka.
Poskusite torej tudi Vi svojo srečo,  ker vsak  je sam  svo;e sreče kovač sei
naročite srečke, predno bodo razprodane.
Iz prijaznosti prodala srečke za Ljubljano oglasni
oddelek   ,Jutra'*
Zadružna hranilnica Ljubljana
Sv. Petra cesta 19.
---Moda - -
Suknene obleke s koža novinasfimi obrobki
ivožuhovina je igrala že v poletni modi veliko vlogo, zato je umljivo, da igra v mrzli sezoni še večjo. Jeseni so bile zelo moderne s kožuhovino obrob*
Ijene in garnirane obleke, ki so se letos ohranile  tudi  pod zimskimi  plašči in
Se bodo gotovo pojavile tudi v zgodnji pomladi. Porablja se kožuhovina vseh barv, vrst in kvalitet. Najčešči barvi sta rjava in siva, ki tudi najlepše har»
monirata z dominirajočimi modnimi barvami.
Okraski bluz
V* modi sta dve vrsti bluz — bluza k športnemu in promenadnemu kostu» mu. Športna bluza je ohranila enostav* ni. skromni kroj. Dela se z dolgimi in kratkimi rokavi iz navadnega ali svile* nega blaga. Zelo praktična je surova svila, ki se da lepo prati in je tudi na potovanju dobrodošla. Bluza k prome* nadnemu kostumu je bolj eksotična, osobito kar se tiče okraskov. Te blu* ze se delajo največkrat iz krepdešina ali krepžoržeta. Bluza tvori s krilom nekako kombinirano obleko iz dveh materijalov. Cesto je narejena bluza tako, da tvori v pasu prehod v barvi in blagu h krilu.
Rokavi pri bluzah so tesni in dolgi, z različnimi manšetami na koncu. Zgo* raj se konča bluza večinoma v obliki ovratnika, ki se zapenja ali pa tudi ne. Okraski iz ažura se delajo posebno na telovnikih bluz iz bele japonske svile ali krepdešina. Ažur je tudi okrog ovratnika in manšet.
Lepe so dalje razne garniture man* šet in ovratnikov. Ovratnik se spoji s telovnikom, oboje iz enakega blaga. Cesto so ovratniki in manšete našiti na bluzah ali pa se nosi ovratnik, ki ima na koncu podaljšek, tako da tvori ne« kak telovnik. Ob straneh se konča blu* za s pasom, ki pa je večinoma samo naznačen. Ovratniki imajo na koncu trakove raznih barv in oblik. Nosijo se enobarvni, poslikani, na roko tkani in pleteni trakovi iz svile ali volne. Ta«
ki trakovi oži ve vso obleko in če so iz drugačnega blaga kot obleka, je efekt
še posebno učinkovit.
Iz pariškega družabnega življenja
Zmagoviti kratki lasje. — Tudi princese z bubifrizuro. — Študentke kot kabaretne plesalke.
Povsod, kjer govore Parižani o umetnosti, eleganci in lepoti, se raz* pravlja tudi o frizurah. To vprašanje je postalo posebno aktualno pred zim* sko sezono. Elegantni pariški svet se zelo zanima, kakšno bodo nove frizure. Skoraj soglasni odgovor na to vpraša* nje se glasi, da ostanejo v modi kratki lasje. Zagovorniki bubi*frizure se skli* cujejo na znano dejstvo, da so se dale ostrici tudi kronane glave. Pred odho* dom v Ameriko se je rumunska kra= ljica Marija s svojo bubi?frizuro poka* zala tudi Parižankam. Ona je prva kraljica, ki si je dala ostrici lase. Na kraljevskih dvorih so ji sledile mnoge princese, švedska princesa Astrid, ki se je nedavno poročila z belgijskim prestolonaslednikom Leopoldom, nosi kratke lase. Bubifrizuro imata tudi nje* ni sestri iMargerita in Marta. — Modo krakih las propagirajo dalje na dvorih švedska princesa Ingrid, belgijska prin» cesa Marija Jose, grška princesa Jelena in mati mladega rumunskega prestolo* naslednika, princesa Helena.
S
Tnilyonov kokosovih palm
daje vsako leto svoje orehe za izdelovanje čiste, zelo higijenske rastlinske masti za jelo
100% čista mast iz kokosovih orehov.
Polagoma bo prodrl duh časa tudi v dvorne in druge visoke aristokratske kroge, ki se vsaki novotariji najbolj upirajo. Ženska z dolgimi lasmi bo kmalu redek pojav, ki se mu bo ele* gantni svet čudil. Tradicije so izgubile vso veljavo, svet se modernizira in tudi ženske so prišle do prepričanja, da razni predsodki ne spadajo v prak* tično življenje.
V gledališču Michel nastopa gola plesalka Paullete Andris. Cim je kon* čana predstava, se izpremeni ta lepa plesalka v skromno študentko, slušate* ljico filozofske fakultete. V gledališču Port Saint Martin igra gdč. Velguine. Tudi ona je študentka, in sicer sluša« teljica juridične fakulete. Po končanih juridičnih študijah se namerava posve* titi še filozofiji. In takih praktičnih žensk je v Parizu mnogo. Gledališka kari t er a jim je samo sredstvo za do*
sego cilja na intelektualnem polju.
Letos bodo imeli pariški ljubitelji dramske umetnosti dolgočasno zimo. Drama izgubi v zimski sezoni tri naj* boljše igralke, in sicer Cecil Sorel. Yon* ne Printemps in Vero Sergine, ki od* potujejo ali so že odpotovale na daljša gostovanja v Ameriko. .
O vratne verižice«
so letos zopet moderne kakor že leta in leta ne. Zelo pestre in raznovrstne so, iz raznega materijala, v raznih bar* vah in raznih oblik, seveda tudi v raznin cenah.
Modne bolezni
So gotove bolezni, ki bi jih lahko imenovali modne. Nekoč ie bila v modi migrena. Vsak. kogar je Ie malo bolela glava, ie imel migreno ali nevralgijo. Ljudje so pač tako ustvarjeni, da radi bolezni radi pretiravajo. Glavobol še igrajo vlogo mučenikov in zato tudi pri ni bolezen, pač pa je bolezen migrena Druga taka bolezen je angina. Vsako praskanje v grlu se imenuje angina.
Posebno v šoli je angina zelo priljubljena. Učenke se rade sklicujejo na to bolezen, da lahko izostanejo iz šole. kadar jim knjige ne diše ali kadar jih vleče mladost kam drugam. Mladina je glede bolezni sploh zelo iznajdljiva. Angina je izrazito šolska bolezen.
Nekaka modulacija angine je nahod. Ta bolezen ie prišJa v modo najprej kot španska, pozneje se ji je pa reklo samo nahod. Angina, nahod in oslovski kašelj je prav pa prav eno in isto, namreč pre-hlajenje. V Angliji je modna bolezen revma. Vsak prepih povzroči revmo, vsaka bula ali abces velja pri Angležih za «rheumatic», skratka, s tem se označujejo vse vidne ali nevidne bolezni. Cesto se pripeti, da Anglež ali Angležinja sploh ni bolan, a vendar ima «rheumatic».
Nihče ne dvomi, da so po vojni mnogi ljudje nervozni. Vendar pa ljudje kaj radi zvračajo svojo sitnost in vse druge slabosti na nervoznost. Tudi ner-voznost je modna bolezen, ki služi mnogim za izgovor, kadar se jim ne ljubi delati.
Radio
Radio v Rusiji
Na prvi mah se zdi človeku skoro neverjetno, da bi mogla biti radiopostaja v Rusiji res tako razvita, kot poročajo evroo-ski listi. Pomisliti treba, da so celo v južni in srednji Evropi države, ki so neprimerno bolj civilizirane in v boljšem iiospo-darskem položaju kot Rušita, pa vendar ne najdemo v njih niti približno tako razširjene propagande 5n zanimanja za radiofo-nijo kot v tej državi.
Odkar je leta 1917., v dobi revolucije. Rusija ostala v zvezi z zunanjim kulturnim svetom v glavnem le potom brezžičnega brzojava, ki ee je tedaj sijajno izkazal, od tedaj naprej izkazujejo vsi merodajni Čini-telji na Ruskem za radio nafveeje zanimanje in ga vsestransko podpirajo.
Danes oddaja na Ruskem 21 radiofon-skib postaj, med katerimi rvflfVuie posebno >Veliki Komintem<, ki je tudi v ostalih evropskih državah zelo priliublien. Ostale oddajne postaje se nahajajo največ v Ukrajini in sploh v južnih provincah, ki so najbolj gosto naseljene; v Sibiriji in na Daljnem vzhodu je radio doeednj se neznan, pač pa nekatera večja mesta azijsko Rusije že grade oddajne postaje. Posebno pozornost v tem oziru poseČajo krajem v smeri proti Indiji. Projektiranih je več* 10 kw in   celo ena 50 kw oddajna postaja.
Trust tovarn za telefonske in brzojavne naprave je projektiral za bodoče leto zgradbo 75 oddajnih postaj z energijo od 0.5 do 4 kw. To veliko število oddajnih postaj ;e utemeljeno s tem, da za Rusijo s svojimi Številnimi dialekti ne zadostuje ena sama oddajna postaja z veliko energijo, ki bi jo sicer v velikih razdaljah lahko sprejemali, programov pa po večini ue bi razumeli. Ja«sno pa je. da je zgradba Številnih malih postaj neprimerno dražja, kot ene same velike. Ta način je sicer jako v skladu z av-tonomističnirni težnjami na Ruskem, a ker
predstavlja radio neko jako, izdatno ve« med posameznimi narodnostmi, so se Rusi odločili, da /urade tudi 5e centralno oddajno postajo z doslej neobičajno veliko energijo 1000 k\v v anteni
Zgradbo so poverili svetovuoKiianemu ra-diolehničiiemu laboratoriju v Nižnji-Novgo-rodu, odkoder s*o se že zvedeli nekateri
natančnejši podatki o tej velikanski zgradbi. Celotni načrt bodo izpeljali v    2 letlbr,
postaja bo obstojala iz štirih posameznih oddajnih postaj, vsaka z energijo 250 kw. Oddajala   bo   luliko   vsaka   zas^e; laboratorij
pa je izdelal tudi poseben stik, ki bo vse štiri združil v eno in bo ena aamn antena
izza rjala 1000 kw.
Postajo zpradč v okolici 100 do 150 km od .Moskve. Kraj ni še definitivno določen; držati se bo treba vsekakor kakega premogovnega okrožja z večjo električno centralo, kajti poraba energije ne bo ravno malenkostna. Zato pa bodo ]*ostajo lahko sliSali v okrožju *2000 km z enostavnim detektorskim aparatom, torej v cel! evropski Rusiji.
Večina ruskega naroda je nepismena. Prometna sredstva so v pretežnem delu države 5ele v povojih tako, da je ljudstvo dobesedno odrezano od vseh virov kulture in
civilizacije; zalo je brezdvoma živa beseda, ki jo bodo električni valovi odnesli do naj-oddaljenejse ruske vasice, neprimerno večjega pomena kot  vsaka  knjiga  in vsak
časopis, ki je za tamkajšnje prebivalstvo
p;luh papir.
1000 k\v pa tudi Evropa ne bo mogla preslišati, pravijo Rusi, in ee nadejajo velikanskega uspeha v propagandi svojih idej v zapadnih evropskih državah. To je tudi glavni vzrok, da tehnično pravzaprav nerazvita Rusija gradi največje orjake najmodernejše tehnike.
Huraorisfičui kotiček
Zloba.
«Pomislite, izobrazba moje hčerke me je stala nad 20.000 Din.»
«Res? Neverjetno malo se danes dobi za denar!»
Je imela že boljše.
Mamica petletne Milice se je zopet omožila. Teta pride na obisk in vpraša punčko, kako ji ugaja novi papa. «IJ kaj,» pravi mala, «imela sem že mnog&
boljsih!»
Mala razlika.
Giza je hotela postati pianistinja. toda spoznala se je z bogatim trgovcem ter se poročila. Čez par let vpraša prijatelj trgovca: «Slisal sem, da tvoja žena mnogo trpi radi tega, ker je opustila svojo karijero.»
«Da, da, ona trpi,» pravi trgovec, «toda muČenik sem jaz!»
Mlad dobrodelni k«
«No, kam si dal onih 5 dinarjev, ki
sem ti jih dala zjutraj ?» <-Neki stari ženi.» «Kdo pa je bila tista Žena?* «Ves\ to je bila ona, ki v pritličju
prodaja — cokolado.»_
Darujte za dijaške kuhinje
Roberto Bracco.
Običajna zvijača
Frančesko Casini, napoljski odvetnik, je že davno sumil, da mu žena ni zvesta
Nekega dne je. prišedši iz svoje odvetniške pisarne domu, sporočil ženi, da mora zvečer odpotovati v Rim zavoljo važnega posla: pripravil je svojo ročno torbo, poljubil Hcemerno ženo. Pozvonil slugi, dal mu potno torbo in šel z njim. da ustavi prvi voz in se odpelje na postajo.
Bilo je pol sedmih in vlak je odhajal ob sedmih.
Prišla sta na postajo četrt ure pred odhodom vlaka: sluga ie vzel vozni listek za svojega gospodarja in mu ga izročil, potem mu je izročil Še torbo, pozdravil in se vrnil domu.
Ni pretekla še ura, ko je gospod Frančesko, vrnivši se s postaje, stal Pred svojo hišo in neodločno pritisnil na gumb električnega zvonca. Ali čim ie zazvonilo, se ie Že skesal, da je to storil. V glavo so mu šinile najbolj nasprotne si misli.
«Rec'mo» — m:slil te tako v množini, trudeč se, da postavi na ta način sebe v položaj nepristranskega sodnika — «reeimo, da ima moja žena v resnici ljubčka, kaj mi hasne. da pridem do tega strašnega spoznanja? Kaj bi storil, če bi zasačil v svoji hiši kakš-
nega neznanega ali znanega ali sumljivega moškega? Da ga ubijem, nimam ne poguma ne volje, da bi ga mogel namlatiti, je vprašanje* lahko ie močnejši od mene: če bi mu samo pljunil v lice. bi se samo ponižal pred njim. Kakšna sramota Da me Čaka šele, če se motim, če so moje sumnje neosno-vane. če brez vzroka žalim svojo Zeno?»
Vse to je švignilo z bliskovito naglico skoz njegovo slavo še pred no je prišla služkinja, da mu odpre vrata. Ko je začul njene korake, so mu zakle-cale noge in skoro bi se bil vrnil na postajo, a bilo ie prekasno: dekle je odprlo duri in pomolilo ven glavo, da vidi, k<fo je. Gospod Frančesko je ma-lodane izpusti! torbo iz rok, ko je zagledal široko odprte oči služkinje in nemo vprašanje v njih. Malo je manjkalo, da se ji ni prčel opravičevati zavoljo svojega postopanja
Potem ko ie služkinja prišla zopet k sebi od razburjenja, kakor da ie od-vetnikova gonia bila naperjena zoper njo, je prjela torbo iz gospodarjevih rok in stop:la v vežo. Čakajoč da vstopi za njo tudi gospod Frančesko. Odvetnik se ie potuhni! nreko veže, oprezno, kakor da je prišel v tujo hišo in pustivši sltrŽVnJo za seboj, se je jel počasi popenjati po stopnicah, kakor da jih hoče šteti.
Ni se mu hotelo v stanovanje, ker je vedel, da se bo moral opravičevati pred ženo.   Ali ni vedel,   kam naj se
obrne. V sprednji sobi je pustil plašč in vstopil na tihem v ženino sobo.
Gospa Nina, ležeča na divanu in čuvsi odpiranje vrat, ie nemarno okre-nila glavo, da vidi, kdo prihaja.
«Ti?!» je vzkliknila, videč svojega moža. «Kaj nisi odpotoval?*
Prevzet od misli o spopadu z ženo, vračajoč se s postaje, si ni bil pripravil odgovora na to povsem naravno vprašanje.
«Nisem ... zamudil sem vlak.»
«Kako! Kako! Zamudil si vlak! Kako je to mogoče?! Sluga mi je rekel, da sta prišla na postajo o pravem času, da ti je on kupil vozni listek in da te je videl, ko si vstopil v vlak. Kaj vse to pomeiii?»
Gospod Frančesko je molčal in postajal rdeč ko rak. ker je vse to bilo res. čim je sluga izginil, je stopil odvetnik iz vagona in se vrnil domu.
Gospa Nina je no mnogih znakih že davno slutila, da njen mož sumi nekaj. V spominu so se ji obudili razni prizori med njo in možem, na št ri oči ali vpričo drugih, očitajoči ali izprašujoči pogledi, pregledovanje njenih mišic, da-li bi našel na njih kakšne sledove, brskanje po njeni ročni torbici, da bi po tramvajskih kartah izvedel, po katerih progah se vozi. kam hodi..
Ko je tako pretresla v svoji glavi celo vrsto brezobzirnosti svojetra moža. se je gospa Nina. užaljena, obrnila z vsem svojim ogorčenjem Dro* gospod*
Frančesku. ki je stal pred njo liki ob-lita miška.
«Cemu ta laž? V Rim potuješ! Za boga, Frančesko, kaj si... kaj si... no, saj te nočem žaliti .. To prepuščam tebi..   Ti me sumničiš... sumničiš..
«Ne sumničim te. ne sumničim —» je za k lic a I on
« Torej si prepričan ...»
«Ne samo, da nisem prepričam ampak niti sumničim te ne, to sem hotel povedati.»
«In vendar sumiš, sumiš! Ta tvoj dozdevni odhod na pot mi je najjačji dokaz za to. Na sumu me imaš — na sumu... lepo.- dopustno je sumiti vse... Ali, veruj, žal mi je, da si tako naiven in si izbereš tako običajen način, da bi me premotil in — zasačil. Odkar stoji svet. so uporabljal' moški te Iažnjive odhode na pot da bi se prepričali o zvestobi ali nezvestobi svojih žen- Zares, Frančesko, pomiki Jem te, da nisi znal biti originalnejsi.»
«Kaj pa govoriš! Saj nisem imel namena, ki mi ga podtikaš.
«Mo^Čif Poznam te!»
Gospod Frančesko je obmolknil, a gospa Nina, izgovor'vsi poslednje besede, se je zatopila zopet v misli. Od misli, ki so ji privrele v glavo, je izbirala, kaj bi še možu rekla. Želela je, da bi mu vrgla v obraz vsa njegova grda sumničenja. Želela je. da bi ta sumni-čenja prevedla v najbrezobzirneiše izraze ali nekaj jo je vendar zadrževalo
od tega. Prav v tistem trenutku je razmišljala, ali na i da svojemu odporu plemenit ton ali naj moževa podtikanja izrazi z besedami, ki jih on popolnoma zasluži. Prepričana, da bo lažje premagala moža, če se bo z manj izbranimi besedami branila, se je brzo odločila.
«Summeenia! Sumničenja! —> se je zopet razburila gospa Nina- — «Ne vidiš, človeČe. kaj pomenijo ta tvoja sumničenja?! Kaj pa sumiš? Misliš mar, da imam ljubčka? In če to misliš, ali vidiš, ali uvidevaš, ali slutiš, kaj tvoja sumničenja pomenijo? Ce bi hotel človek vse to povedati v navadnem jeziku, bi se reklo, da sem v tvojih očeh, ne več ne manj nego navadna... Oh, moj Bog, zakaj ne morem, zakaj ti ne morem zabrusiti prave besede v obraz!»
«Saj nisem, saj nisem...»
*Molči, molči, molči! Uh. da bi vedel, kako sem te sovražila, ko sem ču la zvonenje..    vedela   sem. da si t No, lepo, prosim te; meniš,   da ima i ljubčka, ponižuješ me celo tako, da a morem sprejemati v svoji hiši. Vrn si se s postaje z namenom, da ga tuka zalotiš Ta hiša je kakor ustvarjena z: uresn;čenje tvoje namere: edini vhod v njo so stopnice, po katerih si prišel noter. Moi ljubček bi mogel smukniti mimo tebe in pobegniti. Ce je prišel, je tu... v sobah, v garderobi,  v ostalih prostorih. Išči!,.
Stran 6.
«SEOÄENSKI NAftT>D» dne 5. dečembr* 1926.
Stev 276
To in ono
Pol milijona za užaljeni ponos
Te dni sc je vršila pred pariškim sodiščem zanimiva razprava o odškod* nini užaljenima ameriškima plesalka« ma Dolly Sisters. Razprava je vzbudila med gledališkimi igralci splošno zani* manje, ker gre za načelno vprašanje, da4i sme igralec vlogo odkloniti, ako ni v skladu z njegovo repu taci j o.
Ravnatelj pariškega «Moulin Rou* £ea» je angažiral v Ameriki sloviti ple* salki Dolly Sisters kot «grande vedet* te» za veliko revijo sezone 1925/26. — Sklenjena je bila pogodba, po kateri bi morali sestri Dolly dobivati 3000 frankov dnevno. Njuno ime bi moralo biti natisnjeno na plakatih z največji* mi črkami. Predno je pa prišlo do uve= ljavljenja pogodbe, je Moulin Rouge an gažiral že popularno pariško pevko Mistinguette in ji poveril glavno vlogo pri reviji, ki je bila označena celo iz* rečno kot «Revue Mistinguette». Proti temu sta Dolly Sisters odločno protesti rali. Ker je bilo zaman vse njuno pri* zadevanje, da bi ravnateljstvo prizna* lo glavno vlogi njima, sta Američaki tik pred premijero izjavili, da v reviji ne bosta sodelovali, obenem pa sta za* htevali za užaljeni ponos 550.000 fran* kov odškodnine. Prišlo je do medse* bojne tožbe. Sodišče je ugodilo zahte* vi ameriških lepotic. Moulin Rouge ji* ma mora plačati 550.000 frankov od* škodnine. Seveda sestri po tem uspe* hu nista ostali brez angažmana. Kon* kurent «Moulin Rougea ju je takoj an* jgažiral zopet za 3000 frankov dnevno. 9 «Casinom de Paris» pa sta sklenili pogodbo   za   sodelovanje   pri veliki modni reviji, za kar dobita cel milijon frankov honorarja. Polmilijonsko od* škodnino za užaljeni ponos sta Arne* ričanki darovali udruženju francoskih igralcev, ki bo porabilo ta znesek za brezposelne in bolne člane. Tako sta zadovoljni sestri Dolly in pariški igral* ci, samo ravnateljstvo «Moulin Rouge» se jezi.
Nov planet
Pariška akademija znanosti poroča, da so zvezdoslovci odkrili v bližini solnca nov planet. Ta vest je vzbudila pravo znanstveno senzacijo, kajti vsi veliki zvezdoslovci so bili prepričani, da v bližini solnca ni nobenega plane* ta. Smatrali so, da je praznina med solncem in najbližnjimi planeti Merkur* jem, Venero, zemljo in Marsom že docela preiskana. Zvezdoslovci so bili trdno prepričani, da v tej praznini ni nobenega nebesnega telesa. Sedaj se je izkazalo, da je bilo njihovo nazira* nje napačno. V prostranstvu med orja* škirni nebesnimi telesi so odkrili zve* zdoslovci s pomočjo moderne fotogra* fije zadnja leta več sto novih nebesnih teles, tako zvanih asteroidov, ki kroži* jo večinoma med Marsom in Jupitrom, s— Takih asteroidov, med katerimi ima največji premer 700 kilometrov, pozna zvezdoslovje že nad tisoč. Gre torej samo za manjša nebesna telesa, ki so se najbrže odtrgala od večjih.
Znanstveni pomen pariške vesti je V tem, da novi planet ne spada med asteroide, marveč da se vrti okrog solnca in da beleži zvezdoslovje velik uspeh, kakršnega ni bilo od odkritja planeta Neptuna. Zanimivo je, da je znani francoski astronom Descarbo že davno opazil, da se giblje okrog soln* ca nebesno telo, katero je nazval radi strašne vročine, ki mora vlatlati na njem radi neposredne bližine solnca, [Vulkan. Pozneje so astronomi izjavili, da takega planeta sploh ni. Sedaj se je izkazalo, da je imel Descarbo prav.
Boj proti mrčesu
V ameriškem mestu Pasadena v Kaliforniji so se v neki novi hiši udrla tla pod težo klavirja in gospodične, ki je igrala. Gospodična je ostala nepo* škodovana. Hišna lastnica, ki je stano* vala v spodnjem nadstropju, se je tako ustrašila, da je omedlela. Oblasti so dale dotično hišo takoj izprazniti in začele iskati arhitekta, ki je tako slabo zgradil hišo, da so se stropi udirali. — Arhitekt je pobegnil iz mesta in go* tovo bi se bil ustavil šele kje v Chica* 'gu, da ni čital v listih poročila o drugi katastrofi v mestu Pasadena. Neki družinski oče je prišel zvečer domov in legel po večerji na divan. Komaj se je pa dobro pretegnil, je nekaj zado* nelo in divan je padel s prestrašenim možem skozi dva stropa naravnost v klet, od koder so ga potegnili gasilci. Mesto je bilo zopet na nogah in zopet so ljudje zahtevali, naj da oblast vse hiše pregledati. Kmalu je gradbena di* rekcija odredila komisijo, ki je pregle* dala dotično hišo in ugotovila, da so zakrivile nesrečo — mravlje.
Komisija je takoj brzojavila v Wa* shington in zahtevala, naj nemudoma pošljejo iz agrikulturnega oddelka stro* kovnjaka, ki bo poskrbel, da se pre*
Erečijo v mestu nadaljne katastrofe. >rugi dan je bilo prebivalstvo Pase* dene v velikem strahu. Listi so ozna* njali, da so bele mravlje že dosegle mesto in da so prodrle izolacijo, ki jo je napravil washintonski entomoloski urad okrog južnih krajev. Ta urad va* ruje državljane Zedinjenih držav pred mrčesom. Bori se proti milijonom ne* prijateljev, da obvaruje ljudi škode, ki doseže cesto več stotisoč dolarjev. -— Washintonski agrikulturni oddelek je podoben generalnemu štabu. Na ste* nah so obešeni zemljevidi, na katerih je polno zastavic najrazličnejših barv.
Vsem delavcem in farmam pošilja ta oddelek brošuro, v kateri so nashkane in popisane vse vrste škodljivega mroe* sa. Farmarji primerjajo vsako goseni* co, metulja ali bubo s slikami v brošuri in čim ugotove, da imajo opraviti s škodljivim mrčesom, spravijo metulja ali gosenico v škatljico, na kateri ozna* čijo datum in kraj, ter jo pošljejo v Washington. Na ta način imajo ameri* ške oblasti škodljivi mrčes vedno v evidenci in lahko ugotove, katerim krajem preti nevarnost. Cesto se je že pripetilo, da je moral washingtonski urad odrediti takojšnji požig obširnih gozdov ali polj, da prepreči pohod I mrčesa. Včasi da prenesti v ogrožene kraje s to tisoče drugega mrčesa, kakor je  bilo  n. pr. z  dovozom avstralske muhe, ki je največji sovražnik tako* zvane japonske mušice. Washingtonski urad je organiziral na ta način vojno mrčesa proti mrčesu in uničil milijarde japonskih mušic.
Okrog ogroženih krajev odredi urad blokado, tako da ne sme ničesar iz njih, kar bi moglo prenašati mrčes. Na cestah stoje stražniki z motocikli in ustavijo vsak avtomobil ali voz. Noben voz, na katerem je naložena koruza, krompir ali čebula, ne sme iz ogrože* nega kraja. Stražniki prevrnejo voz polijejo poljske pridelke z bencinom ter jih zažgo.
V mestu Pasadeni so oblasti odre* dile takoj pregled vseh lesenih pošlo* pij. Ugotovile so, da so se mravlje za* redile že v mnogih ulicah. Mnoge hiše so bile že tako razjedene, da se je ču* diti. da sploh še stoje. Mesto je sedaj blokirano in ostane pod strogim nad* zorstvom organa washintonskega ura* da dotlej, dokler mravelj ne bodo po* polnoma iztrebili.
Velik požar v Brnu
V Četrtek zjutraj je izbruhnil v ka* transkem oddelku tovarne Schota in dr. požar, ki se je naglo razširil na vso tovarno. Gasilcem se je posrečilo re* Siti nekatera poslopja in Iokalizirati požar, tako da ni pogorela vsa tovarna. Požar je zahteval tudi človeško žrtev. Ogenj je nastal pri snažen ju kotla. De* lavec Križ je zakuril pod kotlom. Na* enkrat je kotel eksplodiral in goreči katran je oblil Kriza, ki je imel še toli* ko moči, da je prilezel do vrat. Tu se je onesvestil in obležal. Nesrečnež je zgorel, tako da r :> ostale saiao kosti. Po eksploziji je nastal požar, ki je vpe* pelil razen pisarne ves tovarniški ob* jekt. Gasilci so rešili samo nekaj sod* čkov katrana. Požar se je naglo širil, ker je večina poslopij lesena in krita z lepenko. Dva lahko poškodovana de* lavca so prepeljali z rešilnim vozom v bolnico.
Kriminalne razmere v Ghicagu
Mesto je v rokah banditov.
Kriminalne razmere so v Ameriki kljub najstrožjim represalijam, katere uporablja policija napram zločinski so-drgi naravnost obupne in število zločinov ter kriminalitete vobče, je zavzelo strašen obseg. Chicago pa je ono mesto, ki slovi kot rekordno, kar se tiče zločinov. Ko je nedavno v chicaškem ^podzemlju* izbruhnila pravcata vojna med banditi samimi, niso uporabljali samo noža in revolverja, marveč so metali celo bombe. Policijski šef Collins je izrazil bojazen, da bo borba z banditi zahtevala še težke žrtve. Meščanstvo je zahtevalo pomoč iz Washing-tona. V apelu, s katerim se meščanstvo obrača na vlado, da energično poseže vmes in da uniči zločinsko sodrgo, so tudi težke obtožbe proti chicaški policiji. Med drugim pravi spomenica:
Zdi se nam, da tako policija, kakor sodišče pri preiskovanju zločinskih slučajev ostajata cesto pasivna. Edina naša nada je vlada, ki naj napravi konec strahovladi in terorju banditov.»
Ta apel meščanstva je imel uspeh. Vlada se je odloČila za energične mere. V Chicagu so ustanovili zvezno razsodišče, ki brez obzira na ugled, osebnost in poklic dvigne proti vsakomur obtožbo, če preiskava temu daje povod. Nedavno je bilo obtoženih 153 uglednih oseb, proti katerim se bodo vršile javne razprave. Govori se, da je kompromi tiranih nad 1000 uglednih oseb, ki bodo do novega leta vse sedele na obtožni klopi. V prvi vrsti bo sedaj sodišče strogo nastopalo proti tihotapcem alkohola. Tihotapci se za svoj posel poslužujejo vseh sredstev in če jim je kdo na poti, ga mirno odstranijo s sveta. Razsodišče ima že mnogo dokazov, da so imeli tihotapci alkohola zveze, s policijskimi in sodnimi organi. Dogajali so se celo slučaji, da so bili na čelu tihotapskih tolp sami policijski ali pa sodni uradniku Glavna naloga razsodišča bo, da pride na sled tem uradnikom. Med dosedaj obtoženimi se nahajata tudi mestni sodnik Henry Walter in policijski komisar John Brender-gast.
V Chicagu se danes nihče ne čudi tem aretacijam. Nedavno je v nekem lokalu nastala bitka med dvema tolpama tihotajpcev. Med bitko je bil ustreljen tudi namestnik državnega pravdni-štva. Seveda so skušale oblasti zadevo javnosti prikriti in vso stvar potlačiti. Oblasti so slikale dogodek kot nesrečen slučaj, Češ da je državni pravdnik prišel v lokal, da zbere materija! proti tihotapcem. V Chicagu pa že vrabci na strehi čivkajo, da je bil državni pravdnik v zvezi z banditi in da je prišel v
lokal, da dobi plačilo za usluge, katere f je napravil tihotapcem.
Povodom racije v nekem predmestju Chicaga je zalotila policija v družb banditov tudi načelnika predmestne policije. Bil je izročen sodišču. Časopisje ostro napada oblasti. «Chicago Tribüne» pa je napadla celo guvernerja države Illinois, da je v zvezi z banditi in da sprejema od njih denar za razne politične in druge usluge. Vso ameriško javnost sedaj zanima, kakšen uspeh bodo imele intervencije in represalije vlade.
Plesalka pod udarci usode
Slovito rusko plesalko Izadoro Dun-can, okoli katere se je nedavno še sukal ves mondeni svet preganja zla usoda. Njen krasni «Tempelj plesa», katerega je daJa zgraditi pred vojno v Parizu in ki je slovel kot ena najlepših umetniških zgradb, je prišel na javno dražbo. Tempelj plesa je bU pred vojno predmet občudovanja. Slovita Rusinja je sama ustvarila načrte za zgradbo templja. V sredi Bois de Bologne je zraste} krasni tempelj z velSkim odrom in lepimi plesnimi dvoranami, razsvetljevala so jih ogromna okna. Zelenje je obdajalo plesno palačo, svetloba je mogočno padala v dvorano, tako, da je imel vsakdo občutek, da pleše v prosti naravi. Stavba je bila dograjena pred svetovno vojno L 1913 in svečano o tvor-jena. Slavnostni otvoritvi so prisostvovali med drugimi svetovni kipar Rodin, Qemenceau in D Annunzio, ki so kipeli navdušenja pri pogledu na umetniško zgradbo.
Toda Duncanovo je preganjala zla usoda. Prva nesreča jo je zadela leta 1914. Nekega jutra mesec maja se je prevrnil avtomobil, v katerem sta se vozila oba njena otroka, v reko Seino. Oba otroka sta bila mrtva. Prišla Je svetovna vojna in vlada je ruski dom umetnosti pretvorila v zavetišče za begunce- Sledila je zakonska tragedija Duncanovih. Plesalkin mož, pesnik Jesen in, kateremu so prorokovali sijajno bodočnost, se je ustrelil, star jedva 23 let.
Zla usoda pa ni mirovala. V Solno-gradu se je peljala plesalka s sanmi na sprehod in trčila v tramvaj. Pri karam-bolu je zletela raz sani in s hudo poškodbo so jo prepeljali v bolnico, Zlomila si je nogo. Posledice so bile se-vena katastrofalne. Njen ples ni bil več temperamenten in ai več ogreval mase. Zašla je v materijeine neprilike. Nedavno si je morala nekje izposoditi 40-000 frankov, za garancijo pa je dala svoj tempelj. Pred meseci so se pojavili upniki in «tempelj plesa* je prišel na javno dražbo. Duncanova, ki se na-ja sedaj v Ameriki, je hotela tempelj rešiti, toda ni ji uspelo, da zbere potrebno vsoto in prihodnje dni pride krasna palača na boben.
GR
OF NO K
Aleksander Dumas r
TE
ISTO
„Potdo gospodstva nad svetom* Popolnoma novol    Popolnoma novo'
Pride!   Pridal Prides ELITNI KINO MATICA
da boste sveži in zdravi prvovrsten pridatek h kavi ter ZAHTEVAJTE povsod
KOLINSKO CIKORIJO
ki daje kavi fin okus, barvo in izdatnost. Pri nakupu pazite, da dobite samo prave takšnele 12339, zavitke:
EEH3HH1DE1H
za podlago te publikacije, je baje bivši angleški poslanik v Rimu Rennel Rodd. V resnici pa ni znana niti identičnost dozdevnega avtorja, niti obstoj takega dnevnika. Kljub temu je založnik Lane izdal knjigo, za katero je bil označen kot «obskurni nesramnez», toda zaslu* Žil je težke tisočake in zato je tudi psovke mirno spravil v žep. Ko pa je dovolj zasluzil, se je prelevil zopet v «zenthnena», potegnil knjigo iz pro* meta in javno razglasil, da mu je žal, da je očividno nasedel pustolovcu, ki je hotel potegniti angleško javnost
Japonska vera
»Galerija šepeta"
London ima velik diplomati čno*dru* žabni in publicistični škandal. London* ski založnik John Lane je izdal te dni knjigo pod imenom «Galer i ja šepeta — Odlomki iz diplomatovega dnevni* ka». O knjigi pa nihče ne ve, kdo jo je spisal. Neznani pisec napada brez izjeme vse odlične činitelje angleškega javnega življenja od kralja in mini« strov do zadnjega generala in narodne« ga poslanca. Med drugim citira pogo* vor ministrskega predsednika Asquitha ter ministrov Greya in Lloyd Georgea v začetku 1. 1926. Omenjeni državniki so baje govorili o vojnih dogodkih in vojnem ministru lordu Kitchenerju ze* lo cinično in nedostojno. Pisec si je vse to izmislil ali pa pogovor med an« gleškimi državniki nalašč tako prikro* jil, da bi jih pred javnostjo osmešiL Verjetnejši se zdi citat pogovora an* gleškega kralja Edvarda VII. z nem* škim cesarjem Viljemom II. iz L 1907. Viljem je baje brez pomisleka pristal na razdelitev francoskih kolonij v Airi* ki in vsega mohamedanskega sveta med Anglijo in Nemčijo. S tem pred* logom je angleški kralj očividno bril iz Viljema II. norca. «Galerija šepeta* prinaša rudi poročilo o dozdevnem priznanju Edvarda VIL, da se ni raz* umel niti s svojo materjo, kraljico Viktoriqo, niti 8 svojim sinom, seda* njim angleškim kraljem.
Kdor pozna občutljivost angleškega javnega mnenja v teh vprašanjih, bo razumel, da je vzbudila Galerija šepeta v Angliji splošno ogročenje, pa tudi ve* liko zanimanje. Mnogi ministri in na* rodni poslanci so takoj izjavili, da je to delo nedostojna potvorba in uma« zana špekulacija z javnim mnenjem. Odpor proti knjigi je bü v londonski družbi tako velik, da so jo morali kma* lu vzeti iz prodaje. To pa je med širo* kimi sloji še bolj podžgalo zanimanje za knjigo in tako je bilo prodanih že prva dva dneva nad 20.000 izvodov. Založnik Lane je izjavil, da mu je iz-roäl zadevo neki ameriški agent Pear* son. Diplomat čigar dnevnik je služil
Najstarejša vera Japoncev se ime« nuje šinto. Japonci verujejo v prešel je* vanje duš. Po njihovem prepričanju duše umrlih ne žive v nebesih, vicah ali peklu, marveč na tem svetu v obli* ki različnih predmetov ali živali. Vsa imena mrtvih se zapišejo na posebno ploščo, ki ostane vedno v hiši. Kadar odhaja Japonec od doma, se poslovi od mrtvih. Kadar se vrne jih spoštljivo
£ozdravi. Mrtvim se zahvali vedno, adar ga doleti kaka sreča. Vsi Japon* ci postanejo po smrti bogovi — tako uči japonska vera. Gmotno življenje na zemlji je samo prehod v pravo, več* no življenje. Zato je razumljivo, da se Japonci smrti sploh ne boje.
Japonci imajo na tisoče bogov. — Vsak Japonec velja za bodočega boga. Japonska vera nima svetih knjig ali evangelijev, kakor druge vere. Bodo* čim bogovom ni treba knjig. Nikjer na svetu niso vraže tako razširjene, kakor med Japonci. — Med Japonci je tudi mnogo budistov in pristašev Konfuci* ja, ki se pa v resnici ne razlikujejo od drugih vernikov. Vsi Japonci brez iz* jeme verujejo, da so cesarji potomci bogov in da je vsaka nepokorščina na* pram njim obenem največji greh. Na Japonskem poznajo samo eno versko dogmo, ki nalaga spoštovanje in češče* nje pradedov. Carska rodbina izhaja po mnenju Japoncev ob boginje soln« ca, ki ima svoj hram v mestu Ieso.
Beli premog
Izraz «premog» izvira iz potvorjene jenečanske besede «pomega» (lat. pu-mex, puhlač, olovec). «Beli premog» pa nam znači v metafori vodno silo slapov in hudournikov. Udomačil se je tolikanj, da je dobil celo potomce: zeleni premog = energija rek, modri p. = morska sila, rdeči p. = osrednja toplota, brezbarvni p. = veter. Kedaj pa je nastal izraz «beli premog»? Marcel Mirande, prof. vseučilišča v Grenoblu, pripoveduje v svojem najnovejšem spisu (Houille Blanche): na razstavi 1. 1889., ko je Aristid Berges razlagal, kako v svoji papirnici uporablja vodopad, ki ga pojijo ledeniki. Ta podjetnik je pričel izkoriščati takšno gonilno moč L 1869 in sicer s potokom, ki buči z višine 200 m globoko. Poganjal mu je nekaj malinov in teril-nico konoplje. Po 20 letih je naprava dajala 2000 HP za papirnico in je mogla razsvetljevati ves Grenoble. Bergas je pojasnil svojo izbiro Izraza.: «V vsem tem belega premoga ni; očividno gre zgolj za preneseni pomen. A porabiti sem hotel to besedo, da bi učinkoval na domišljijo in živo označiL da utegnejo gorski leden:ki biti za svoj kraj in za državo toli dragoceno bogastvo kakor premog globin». Glede vprašanja, ni li morda Cavour prvi izrekel to metaforo, prihaja Mirande do zaključka, da je Berges gotovo ni poznal in jo samostojno ustvaril. Naj torej njemu ostane ta slava, da smo vsaj na trdnem. Tudi Francis Drake bo veljal za moža, ki nam je prinesel
krompir v Evropo, Čeprav nekateri Iz-podkopujejo to verzijo. «V posameznih primerih», je de^al fizik Comu, «je treba ostati v dvomJjivejn. ako hočemo biti točnejši.» Vsekakor pa je Berge-sova zasluga, da se le pojem tako močno udomačil. Upotrebljal pa je beli premog z motvo (turbunoj^ Ob fcej priliki bodi omenjeno, da bodo v prihodnji pomladi proslayljali iznajdbo prve industrijske turbine, namreč Fourneyronove. Za prenašanje sile pa sta si stekla zasluge Berges in Marcel Deprez. V tem poglavju je bila vloga francoske* znanosti znatna-
Novi dokumenti o zgodovini Rusije
Med publikacijami, katere so pod seda* njo vlado nedavno objavili v Rusiji, je treba omeniti köt glavni vir publikacijo pod imenom Rdeči arhiv (Krasnyj Arhiv). Izhaja od leta 1923. kot dvomesečnik v obsegu 350—400 strani v osmerki. V zadnji številki revije »Le Monnde Slavec (Parti» Alcan) poroča ljubljanski profesor francoščine Martel o tem in opozarja na važnost objavljenih listin. Po najstrožje izvršenih poizvedbah so spisi popolnoma avtentični in še niso bili nikjer izdani. Absolutna centralizacija arhivov, kolikor jih je na sovjetskem teritoriju, olajšuje iskanje in študij.
Dokumenti imajo v splošnem kot uvod zgodovinski predgovor, kateremu sledijo dragoceni podatki in alfabetski indeks, ki 6eznanja bralca z vsemi glavnimi osebami in dogodki, ki se omenjajo v teh listinah. Naznanilo zbirke arhiva ter knjižnice, vse to je podano z minucijozno natančnostjo in omogoča najstrožjo kontrolo.
Doslej je izšlo 15 knjig, o katerih je podal prof. Martel natančen izvleček, kar znači ogromno delo. >Le Monde Slave« pa je priobčil o tem njegovem delu nekak prvi resume. NI nam mogoče podati kake analize vsega materijala; zadovoljimo se 8 tem, da opozorimo zgodovinarja na to, kar je važnega v teh listinah.
Mednarodna politika zav/.ema prvo mesto v teh zvezkih. Najvažnejši, še nikdar objavljeni dokumenti se nanašajo na naslednja vprašanja: problem skrajnega Vzhoda v svojih odnošajih do Kitajske; vojna leta 1912; vojna 1914 in vprašanje medzavezni-ških finančnih konferenc med svetovno vojno; rusko-japonska vojna in pogajanja v Portsmouthu; vprašanje Carigrada in morskih ožin.
Notranja ruska politika nam iz objavljenih dokumentov vstaja v novi luči. Dva zvezka dokumentov sta pos večerna dogodkom leta 1905., zopet drugi oživljajo v nas spomine na dekabriste. Korespondenca rodbine Romanov se objavlja in izpopolnjuje; odnosa ji grofa Witte ja do carja Nikolaja II. so dragocen donos za zgodovinarja, ker je vse novo in neobjavljeno.
Ne manj zanimiv za arhivarja je popi a dogodkov 1916 — 1917 in ekspedicije admirala Kolčaka v Sibirijo. Poročila nekdanjega >Tretjega biroja* (Police Politique) do-našajo nova pojasnila o življenju onih, ki so bili nasprotniki nekdanjemu režimu.
Opozoriti je treba končno na neštevilne literar. kurijozitete, nanašajoče se na Dostojevskega, Čehova, Tolstega in v splošnem na vse velike ruske pisatelje tedanje tako zvane liberalne šole.
39
Včerajšnja premijera izvrstne veseloigre svetovnega slovesa.
Pri belem konjičku"
(Blumenthal*Kadelburg: Im weissen Rössel)
je dosegla sijajen uspeh. Originalna vsebina, izvan redna igra, krasni naravni po» snetki. — V glavnih vlogah dobro znane in priljubljene fürnske zvezde: LIANE HAID. UVIO PAVANELLI, MAKS HANSEN, HERMANN  PICHA, FRIDA
RICHARD itd.
«Pri belem konjicku» je najboljša veseloigra te sezije, polna smeha in komičnih zapletljajev. — Premijera istočasno v Berlinu, Dunaju in Ljubljani. — Pri vseh predstavah sodeluje naš priznano prvovrstni umetniški orkester.
Predstave se vrše ob 4., pol 6.. pol 8. in 9. Kot prihodnjo senzacijo prinašamo veleiilm: Grof Monte Cristo.
«ELUNI KINO MATICA*. Najudobnejši kino v Ljubljani.
33.877.648 Din 4o.323.056 > 24,884.f^9 » 18,843.479 »
Gospodarstvo
Stanje hranilnih vlog
Finančna delegacija objavlja, da izuie >l2-fcas o stanju hranilnih vlog« (po knjižicah in v tekočih računih) pri regulativnih hranilnicah v Sloveniji za III. tetr letje 1926 v 111. številki uradnega lista z dne 4. decembra 1926. Kakor že izkaz za drugo četrtletje, potrjuje tudi pričujoči, da vlosre sicer se vedno naraščajo, da se pa pojavlja padajoča tendenca prirastka. Ako namreč izhajamo od stanja vlog ob koncu tretjega kvartala Ista 1925., ki je znašalo 883.7 43.063 Din 12 p, vidimo, da ©o narastle vloge do 81. 12. 1925 za . . do 31. 3. 1926 za nadaljnih . do 30. 6. 1926 za nadaljnih do 30. 9. 1926 za nadaljnih
V odßtotkih navedene celokupne vsote z dne 30. septembri 1925 znaša torej prirastek-31. decembra  1925      ....     9.37 %
SI. marca 1926 ...... 11.81 %
30. junija  19*26......6.48 %
30. septembra 1926 ..... 4.78 %
Iz tega je razvidno, da je bil prirastek SO. septembra skoro za polovico manjši kakor 31. decembra 1925. dočim se razlika napram 81. marcu t. L približuje celo dvem tretijnam, kar je vsekakor značilno.
Zagrebški sejem
zadnji tedenski sejem v Zagebu je bil kljub temu, da je bil radi državnega praznika preložen od srede na četrtek (v Ljubljani si tega niso upali storiti!) zelo dobro obiskan. Prignanih je bilo 119 volov, 101 krava, 20 telic, 91 konj, 260 svinj, 3 biki, 97 telet, 1 koza, 8 žrebet. 1 bivol. Promet je bil precej živahen. Cene so ostale od zadnjega tedna neizpremenjene. Kupovalo se je večinoma za domaČo potrebo. Za izvoz je bilo prodanih samo S vagona volov. Kvaliteta prignane živine je bila povoljna.
Zagrebški trg kaže v zadnjem času stalen napredek in se bo razvil v enega naših glavnih živinskih trgov. Pač pa je opažati, da pri-
haja na zagrebški trg v zadnjem času vedno "manj perutnine. Cene zato neprestano nara-ščajo. V četrtek se je prodajala perutnina
po 13 Din za 1 kg žive teže. Kljub neprimerno visokim cenam   pa je vladalo veliko
povpraševanje in je promet zelo živahen. Vzrok leži v tem, da prekupčevalci pokupijo v okolici vso perutnino za razmeroma nizke cene. Vsakodnevno se izvažajo večje količine zaklane perutnine v Anglijo in v zadnjih dveh mesecih zlasti mnogo v Italijo. Tudi v Avstrijo gre precej nalaga blaga. Bati se je, da bodo radi tega cene perutnine tik pred prazniki ponovno poskočile. Tržno nadzorstvo ei prizadeva, da prepreči take špekulacije. Je pa seveda povsem nemogoče, preprečiti vsako prekupovanje in navijanj cen, ki se v glavnem ravnajo po povpraševanju za blagom.
Brezposelnost v sovjetski
Iz Moskve poročajo: Na VII kongresu leningradskih strokovnih organizacij je poročal ljudski komisar javnih del Šmidt o stanju brezposelnosti in borbi proti njej. Brezposelnost v sovjetski Rusiji narašča in sicer kljub temu, da je industrija v preteklem letu zaposlila nad 400.000 novih delavcev. Koncem letošnjega leta znaša število brezposelnih 900.000, a v prihodnjem letu se bo to število po mnenju sovjetskih strokovnjakov pomnožilo na 1,024.000. Brezposelnost je posledica dejstva, da je začelo sovjetsko poljedelstvo rapidno nazadovati in da je po deželi vedno več mladih fantov, ki iščejo zaslužka v mestih. Brezposelne mladine je sedaj v Rusiji okrog 260.000. Največ brezposelnih odpade na nekvalificirane in polkvalif;c:rane delavce. V industriji znaša število brezposelnih 270.000. Od vseh brezposelnih podpira sovjetska vlada samo 350.000 in še ti dobivajo zelo skromno podporo. Komisarijat socijalne politike namerava razdeliti brezposelne, ki dobivajo državno podporo, v tri kategorije: kvalifici-
rani, polkvalrficirani delavci in dnevničar-ji. Oženjem' dobe posebne rodbinske dokla-de.
V preteklem letu je udaJa država za brezposelne 12 milijonov zlatih rublje v. Letos je preliminirana eeaka vsota, poleg tega Pa dobe brezposelni še posebno podporo od komisarijata socijalne politike. Drugo sredstvo v boju proti brezposelnosti je skrajšanje delovnega tedna, k» ga namerava sovjetska vlada sistematično izvesti. Nobeno podjetje ne bo smelo v bodoče sprejemati novih delavcev brez predhodnega dovoljenja pristojne borze dela. Pole« tega pripravlja sovjetska vlada celo vrsto velikopoteznih javnih del in preselitev prebivalstva iz gosto naseljenih v manj naseljene kraje.
—g Vinski sejem in razstava Ivanjkovci. Za to prireditev, ki se vrši dne 9. t. m., je priglasilo 81 vinogradnikov 181 vrst vina. Od teh je 27 vrst le za razstavo, 166 vrst let. 1926 s 3311 hI, 46 vrst let. 1926 z 881 hI ter 5 vrst starejših letnikov z 41 hI pa za prodajo. Vina so prvovrstna. Vsakdo ima torej izbire dovolj. Vsa priglašena vina so izključno iz ljutomerskega in onnoSkega okraja. Razstavni prostor je tik poleg kolodvora, tako da se ni treba bati slabega vremena. Sejem traja od 8. ure nepretrgoma do 18. Vlakovne zveze so zelo ugodne. Vsakdo, kdor se za vino iz tega tako znamenitega vinskega pogorja zanima, naj ne zamudi te priložnosti in naj to prireditev poseti.
—g Zakon o kontroli «Jemen. V zvezi s
anketo in svojo podstavko glede spremembe nekaterih določb zakona o kontroli semen kulturnih rastlin pri uvozu in notranjem prometu je prejela Zbornica za trgovino, obrt in indu-tfrijo v Ljubljani od ministrstva trgovine in industrije obvestilo, da je mini^rstvo v zadevi interveniralo pri ministrstvu poljoprivrede in vod in da bo načrt takoj, ko mu bo predložen, poslalo zbornicam, da podajo svoje mnenje in predloge.
—Ij Dobavitelji premoga se opozarjajo na razglas o ofertalni licitaciji za dobavo
premoga Okrožnemu uradu za zavarovanje delavcev v Ljubljani, ki je bil objavljen v Uradnem listu št. 110 z dne 30. novembra 1926.
—g Pridelek sladkorne pese. Mednarodni poljedelski urad v Rimu je objavil statistične podatke o letoinem pridelku sladkorne pese. Podatki obsegalo približno dve tretjini svetovne produkcije. Manjkajo podatki iz i Rusije, Francije. Italije in še nekaterih držav z manj razvito sladkorno industrijo. Po ! zbranih podatkih znaša letošnji pridlek slad-kome pese 359.9 mil. kvintalov. dočim je [ vnašal lanski 407 mil. Pridelek sladkorja bo torej letos manjši kot lani, vendar pa večji kot «e je prvotno mislilo. Celokupna sladkorna produkcija v 15 državah, na katere odpade okrog 90 odstotkov svetovnega pridelka, bo znašala leto« okrog 64.5 mil. kvintalov, dočim je znašala lani 70.7 mil.
—g Redukcija trgovskih zbornic. Trgovinsko ministrstvo je odredilo, da se ukine ti trgovati zbornici v Vel. BeSkereku in Pod-goriei. Agende prve prevzamejo beosrradskn, novosadska in osiješka zbornica, druge pa zbornici v Sarajevu in Skopi ju.
—g Anketa srednjeevr p^kih blaso.vr.il: borz. V četrtek se je vršila na Dunaju anketa srednjeevropskih blagovnih borz. na kateri se je razpravljalo o enotni meri za žito. Iz Jugoslavije so ee udeležili ankete zastopniki zagrebške, beouradske. novosad-ske in somboreke blagovne borze.
—g Prva avtomobilska tovarna v naši državi. Ameriško velepodjetje Hudson Essex namerava zgraditi v Jugoslaviji najprej manjšo tovarno, v kateri bi ee iz uvoženih delov sestavljali avtomobili. Iz te tvornice bi se pozneje razvila velika tovarna avtomobilov, ki bi sama izdelovala večino sestavnih delov in bi ne bila navezana na uvoz iz inozemstva.
—g Dobave. Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 7. decembra t. L ponudbe za dobavo 400 žarnic mrežic, za dobavo 8000 gorilcev, za dobavo 2000 sno-pičev vrvic, za dobavo 15 m3 borovih plohov; do 10. dec. t. 1. pa za dobavo 405 m3 bukovih drv in 5 m3 zaman ja. Predmetni pogoji so n:i vpogled pri eokonomskem odelenju te direkcije. Direkcija državnega rudnika v Za-bukovci pri Celju sprejema do 14. decembra L 1. ponudbe za dobavo 50 m3 borovega le-
sa (hlodov). — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 7. decembra t. I-pri intendantuii dravske divizijske oblasti v Ljubljani glede dobave 1320 kg suhe slanine. Dne 27. decembra t. 1. pri direkciji državnih železnic * Ljubljani jileJe dobave 5000 garnitur uatt>.:iluih plošč, glede dobave HÜ00 kom. mila ter glede dobave 1000 kg ležiščne \otne iz ovčje volne. Predmetni Oglasi z natančnimi podatki so v pisarni zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled.
Spominjajte se
nesrečnih poplavljencev!
j. šfiepuiin
— Sisato—
jreporuc« «{böse tamburt, ttca
Ql
sunt im vtm
93*1
mkoj uteibL — Qmlo trssho.
Hov enem prodajalec srečk državne razredne loterije
Or-ag. R. Koiakovič
BEOGRAD ^i-T
prodaia na veliko m malo. Najbolje urejena poslovnica te vrste. Daje najugodnejše pogoje za prodajo srečk. Službeni načrt z navodilom pošliem vsakemu brezplačno.
■HfclfihTil TUSi r
VELIKA RAZPRODAJA
vsakovrstnega mizarskega, strugarskega,  sodarskega,  kleparskega, ključavničarskega, kovaškega orodja in orodja za mehanike. Nadalje tehnične potrebščine kakor: razna tesnila, gumijeve plošče, gumijeve cevi, gonilni jermeni i. t d. Osobito se pa opozarja cenj. interesente na veliko izbero vo Jnih9 krožnih in drugih Blago se prodaja od danes naprej po znatno znižanih cenah, na drobno in v partijah.
Uprava konknrzne mase Gdons Eouinyla
LJublfana, Aleksandrova cesta št. 7.
12049 a
—
Preminul je dsnes naš preljubi soprog, oče, ded, brst in stite, gospod
Leopold Vidmar
strugarski mojster
Pogreb nepozabnega bo v ponedeljek. 7. t. m. ob 4. popoldne iz hiše žaiosti Klade /na ul>ca 18 k Sv. Križ j.
Maše zadu>mce se bodo brale v župm cerkvi v Trnovem.
Ljubljana, 4. decembra 1926.
Žalujoči ostali.
Potrti v neizmerni žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da e naša dobra mamica, stara mamica, svakinja, teta in tašča, gospa
Trdina roj.
preminila sinoči ob 11. po dolgi, mučm bolezni, previ Jena s sv. zakramenti za umirajoče.
Pogreb se bo vršil v ponedeljek, dne 6 decembra ob dveh popoldne s Stare poti št 2 na pokopališče k Sv/ Kržu.
Maše zaJušnice se bodo trale v več cerk vah.
v Ljubljani, a. dec mora 1920.
Fran Trdina, mag. rac. ravnatelj v pek., soprog. Joža, Mara por. Violo  Nina, Silva, hčtre — Ing   Ivan Vidic,   et — MUtjuska. vnuk
Parni kotel
stoječ,  6-8 Atm. s  kurilnimi  cevmi (Röhrensistem) dobro ohranjenega potre; uemo. Želimo risbo, opis in fotografijo z navedbo zad n ie cene na: Brata Magdič. Beograd. Ša-kaš-.a ul. 21.
3IOIOIOIOIOIOIOIO
Darumo za Tabor!
Klavir
prodam po zelo ugodni ceni (Din 1500). — Na* slov pove uprava «Slov. Naroda». 3520
Klavir
dobro ohranjen — ceno prodam. — Naslov pove uprava «SL Nar.». 3523
Ljubi sv. Miklavž!
Prosim, prinesi mi POL» ŽJO HIŠICO, ki je naj. lepša mladinska zbirka pesmic s slikami in ki stane le 12, vezana 14-— dinarjev. — Kupi in na» roči se pri M. Modic, Ljubljana, Kopitarjeva ulica 1. 3503
Zastopnike
išče tovarna kisa — Bo» nudbe   pod eprodukta
3508» na upravo a Slov Naroda».
Iščem dve sobi
z električno razsvetljavo in brez inventarja v sre* din i mesta; plačam po dogovoru. — Ponudbe do 5. t. m. na upravo «Si Nar.» pod «2500/10 3505».
Špecerijsko trgovino
s stanovanjem, na pro* metnem kraju, vzamem v   najem,  event kupim.
— Ponudbe pod «Dobra trgovina/3500» na upravo «Slov. Naroda».
Lepo hišo
z vrtom, poljem m vsemi pritiklinarni na le* peno   kraju   Zagori« ob
Savi — ugodno prodam
— Ki Pitrmius. Zagorje št  112 3307
Službo sluge
(stalnega) išče trezen in pošten gospod. — Na* slov pove uprava «Slov. Naroda». 3531
Stanovanje
v Mariboru, v sredini mesta, I. nadstropje, dve sobi in kuhinja, zračno, zamenjam za prilično enako v Ljubljani — ta» koj ali pozneje. — Na* slov na upravo «Jutra» v Mariboru. 3527
Moderno
tri žira nje
m striženje se izvršuje St Kelšin. brivec, jubljana. Kopitarjeva ■ilica 1 175T
Zastopniki (-ce)
(spretni) za obisk pri» vatnih odjemalcev se ob velikem zaslužku iščejo za prvovrstne gramofo» ne. Božični in predpust« ni predmeti. — Nemške ponudbe na: A. Sajjovic, Graz, Glacisstrasse 9.
3522
Liu
G. Flux, Ljubljana,
Gosposka  ulica 4/1. —
Strokovna posredovalni« ca  boljših   služb — po*
s redu je in priporoča vsa« ke vrste služb —- za pri* vatno, hotele in trgovine za tu in izven Ljubljane. _3521
Babica
MARIJA TOMINEC se je preselila iz Streliške ulice št   10 na Bleiweiso»
vo ce$to št 27 (nasproti muzeja, vhod iz Knaf« Ijeve ulice št. 13, iz vrta v pritličju)  — Cenjenim
damam se priporočam za oadaljno naklonjenost. * 3480
EDINO si varno Miklavževo, boi čno m novoletno darilo so
Joste Pelelinca
- öivaln  s-to:-
GRITZNESE
ln plenim stroji - D übt C d m
Nainiiie ceno. — Tudi na obroke. — Večletna aaranclfa» — Nafaoveise opreme.
(•JUBLJANa, Sr. Petra nasip 7. (Poleg Prešeninvegi scomeniKa za voüoj
X
Teieion 913.
3K2K
{      Coole© 46etfc» ' «er vso vrste söetarskfe izdelkov izdeluje
I hinko Šimenc
' K o r, grešni trg 8
Tržaška cesta B
Ključ, pomočnik
mlad, močan, zmožen tudi nemškega jezika — išče službo pri večjem podjetju. — Ponudbe na upravo «Slov. Naroda» pod »Takojšnji nastop 3498» na upravo «Slov Naroda».
Niti
raz prodajamo mt. odprodajamo
pa smo vendar se
naj cenejši.
Za Miklavža in Božič
se Vam nudi priložnostni nakup vsakovrstnega oblačila. Prida, poglej Im kupil bode* Z
FRAN DERENDA & C1E., Gradišče štev. 4.
Žalosti strti naznanjamo, da je naša nadvse nam ljuba sestra in teta, gospodična
Ivana
previdena s sv. zakramenti nenadoma umrla.
Pogreb bo v ponedelek, dne 6. decembra ob polu štirih iz hiše Stara pot 2 na pokopališče k Sv. Knžu.
LJUBLJANA, 9. decembra 19^6.
Marl (a Piatar, sestra.    —   Dr. Ivan Pintar, nečak. Mir« Pintar, nečakinja.
93
Kreditni zavod za trgovino in industrijo
r
LJUBLJANA, Pre^ rnova ulico 50 (v lastnem poslopiu).
OoreMovüüKi rtgg naKuu tu prouaia vsako-vrstnih vrednostni?; »apinev, devu in valut, >orzna naročila oredusm» m krediti vsake vrste, eskumpi in mkaso menic ter nakazil« v tu- m »nozemstvo, sate dcpostts ild. itd.
ROMa* trem     ur.K.ii.   testa* *i, Mi j4' .      Hi 10'
53
C7
Stran 8.
«SCOVENSKI  NAROD» dne 5. decembra 1936.
Štev. 276
Na novo preurejena
ŠKOFOVA KLET
12379-a
Pred škofijo štev. 1.
Snežne čevlje "b
in galose popravlja AVGUST ŠKOF
BORŠTNIKOV TRG
poleg Rimske ceste ri m i innm imiHnnii
II. BRÄ S FR. REBERHIK
pleskarja in ličarja
Ljubljana, 150"
KAREL KOTNIKOVA ULICA č
Se priporočata za vsa v to stroko
spadajoča dela. Delo solidno'        Cene zmerne
Prvovrsino uvedeno in renomirano podjetje sprejme v svrho povečanja event enega
družabnika
2 minimalno gotovino od Din 100.C00 naprej. — Ponudbe pod „Dobra udeležba 777* na Aloma Company, Ljubljana.
SSBOŠBSriŠŠ
Najstarejša slovenska pleskarska in ličarska delavnica
djnajska cesta 15 in Gosposvetska l. 2 (dvorišča kavarne „tvropi")
Se priporoča. — Izvršitev točna, cene zmerne. 8?.T
LriHkuS
■r.poreb tvtji obe) seiaikov to iohicat> kot ter sprehajala^ paHc
w (nrfifiji tatei !■ ttfln*
Teod. Korn, Ljubljana
Polfanaka cesta št« 3«
<rovec stavbni, galanterijski In okrasni klepar instalacije vedovodov
iaprava streiorodoi. KopaiiSke iiklositniinjirt
izdelovanje posod iz pločevine za iiraež, barvo, lak in med vsake velikosti kakor tudi posod (škatle »an        za konserve.
Lastniki najemninskih hiš v Gradcu in okolici
naj se obrnejo, ako jih hočejo najhitreje prodati, na najbolje znano zemljiško pisarno WIENER A CO , Graz, Jungfemg 1«
Nič stroškov naprej, samo 2°/0 provizije, ako se kupčija resnično sklene. 3577
Makuloturni papir
kg a Din 5»—
NAJBOLJŠI BRNSKž jujgVjV
Zajamčeno čisto volnene moške
— — in damske blagove — —
— —     zadnjih novosti    — —
za
— jesensko in zimsko sezijo -
razpošilja najbolj ienomirana >4<-j zaloga tvornice sukna
SIEGEL - IHHOF. Srno
Palackebo i*. 12
Največja izbira.      Najnižje tvorniške cene. i\ajsoiidnejSa zvršilev vseh naročil. — Na zahtevo vzorci zaston in poštnine prosto        Tudi arivatnim
ROYAL MAH. LINE
Kx. angieika  po&tna  paroorodaa linija, — Glavno zastopstvo za kraljevino S. H S Zagreb, Trg. ». štev 17
Redoviti ootniški oromet: Hamburg-Cherbonrg-Southampton v
New York in Kanado
Cherbourg-Liverpooi-Southampton v
Južno Ameriko-
— — Rio de Janeiro, aaacos, Mouievtdeo, öuenoi» Aires, banpaolo. — — Odprava, potnikov v prvem, drugem in tretjem razredu. Kabina tretjega razreda i dvema in Štirimi posteljami
Pod za stop s tva:
deograd, Karagjorgjeva ulica 91   — Ljubljana, t\oiodvorska ulica 20. -Vet Beckeret, Princese Jelene obala 7. — SOMBOR. Kraljeviča Ojorgja uL 8. — Bitolj, Bulevard Aleksandra 163 brzojavni naslov za sori navedena oodzastopstv? ,,Roymailpac"
Za Bosno, Hercegovino, Dalmacijo in Crnogoro:
Sarajevo I Srpska Prometna banka   Telegram adresa   Prometna bar j GruŽ: Kapetan Ivo Hagjil»   Telegram adresa Hagjija
SPLI1    Uoklecifanova obala S METKOVIC    vo Veraj?
Roncesijonipano elektrotehnično podjetje
Aleksander Kozii
3530
Ljubljana, VicGlince
se priporoča za vsa dela elektrotehniške stroke visoke
in nizke napetosti. Izvršitev strokovnjaška. Cene zmerne.
CREVA
vsakovrstna po najugodnejši ceni kakor vsako leto vedno v zalogi. Kupujem tudi
surovi in topljeni lo)
n ga plačujem po najvišji dnevni ceni. Jos. Bori Llnbliana. Poljanska cesta 8$.
Prostovoljno dražb
2 kaset srebrnega jedilnega orodja za 12 oseb in krasnega venecijan-: sitega lestenca =====
se bo vršila 3519
v četrtek, 9. decembra t« I- ob 4. popa
na Valvasorjevem trgu št. 7/II levo, nasproti Križevniške cerkve. Ogled od ponedeljka naprej od 2.—6. istotam.
l volno, svilo, stebrom m zlatom po najnovejših smernicah ooaestrinske pariško-taonstce tvrdke AMK. — Najmodernejši načrti in naifmejša izvršitev vexenja xa~ štorov, oerila, pregrinjal, izdelovante in razpošiljanje šablon za oredtisk ženskih ročnih del. Entlan je, aiuriranfe, predtiakanje.
Matek * Mikes, Ljubljana
DALMATINOVA 13 sin
Primerna božična in novoletna darila:
::  TRIKO-PERILO ::
za moške, zono in otroke, volno v raznih barvah, rokavice, nogavice, dokolenioe, nahrbtniki za
Šolarje m lovce, dežniki, klot, sitom, žepn> robci, palice, vilice, noži, Škarje, potrebščine za šivilje, krojače, čevljarje in brivce edino le pri tvrdki
Josip Peteline
LJUBLJANA
blizu Prešernovega spomenika.
Najnižje cene
Na veliko in malo.
RHEUMO
1/4
akutno in kronično, bolečine v kosten, zbadanjt otrplost tilnika, krči v želodcu, glavobol, protin, ishias in vsake vrste nevratgiio zdravi uspešno
RUSKI MELEM.
Dovoljen od ministrstva zdravja v Beogradu Premnoga zahvalna pisma potrjujejo njegovo zdravilnost Obenem je pa tndi najcenejši vseh special i tet te vrste. Dobiva se po vseh lekarnah in diogerijah nase dežele.
Po pošti s povzetjem Ovo raka apoteka Bogojevic. Skoplje
Prometni zavod za premog d. d.
«r Ljubljani    « prodaja
:: premog :s
iz slovenskih premogovnikov
/sen kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo kakoi tudi za industrijska oodietfa m razpečava na debelo
inozemski premog in koks
/sake vrste iu vsakega izvora lei priporoča posebno prvovrstni -eškoskovaški in angleški koks za livarne in domaČo uporabo, kovaški premog, črni premog in bnkete
PROMETNI ZAVOD mm PREMOG d. d. v Ljubljani   Miklošičeva oeata 15/1
Naslov
9     pehata ▼ qravaiatvo. attkate
SITAR & SVETEK
^  LJUBLJANA ^
Ha|nova|al epohalnl Izum petroletaka plinska svetnika
JUDA' ilirow žarnicp
200-500
sveč moči
Krasna bala tut
Neznatna poraba petroleja
Sveil kakoi elektrika'
«AI »A44
se rabi za razsvetljavo prodajainic ara do v, gostil nlc šol, cerkev, dvorišč, vrtov itd. „AIDA" je prikladna za najmanjše in največje prostore. — Zahtevajte prospekte 1 Glavno  skladišče za SHS ima
elektrotehnična firm?
SVARC i drug
ZAGREB,   oreradoviteva ulica 1
— iščemo zaupne zastopnike —
— Zahtevajte takoi prospekte' —
SHHHHHSFafBFS
ALAMA
prvovrstna nova roba povsem zrela
se dobiva povsod
Prva hrvatska tvorni ca salame, sušena mesa 1 masti
A. OUVRILBVlCfl sinovi 11 PetrlDja
Glavno zastopstvo za Slovenijo:
I.BDMC  IM DBDfi,
Llnbliana* Celle
15 letno jamstvo
najpopolnejši STOEWER šivalni atroji a pogrealjivlm transporterjem (grabeljc) | s enostavnim premikom jo pripravljen aa stopanje, ve* zanje aH šivanje
LUD. BARAGA
LJUBLJANA
Selenburgova ulica 61.
Telefon fit. 9AP HM
Srečke
državne razredne loterije
nudijo nedvomno največjo možnost dobitka, ker je vsaka druga srečka izžrebana. — Naivečji dobitek v najsrečnejšem slučaju
PaT   Oin 4,200.000*— smsen tega nebroj visokih dobitkov po več stotisoč in mnogo tisoč dinarjev. Prvo žrebanje so vral dno 11* januarje 1921
Cena cele srečke........Din 100
Cena polovične srečke   •••••• Din 50
Cena četrtinske srečke......Dia 25
Naročila mm sreÖke sprejema že sedaj
Zadružna hranilnica feg. pos. in gosp. zadruga z o* z.
LJUBLJANA, Sv. Petra cesta 19 173-7
Pričeli 10 z
1
za Miklavža in Božič
Vaše cenjene odjemalce bomo postregli v usnjarski stroki t. j. čevljih in ostalih usnjarskih izdelkih najbolje in najceneje.
Vsi naši cenjeni odjemalci naj hranijo bloke in čitajo časopise. - Kdor bo posestnik bloka z objavljeno številko, naj se zglasi pri nas, da mu oddamo nagrado. Nagrade obstojijo iz najkoristnejših predmetov.
j516
CARL POLLAK, d. d.
tvornica usnja in usnjarskih izdelkov.
Detajlna prodaia
LjuMlnna. Dunajska cesta 23. Uvorlsfe.
Originalne potrebščine za Opalograph. Pw~E£ Ä{S«fSeo^ÄyÄiata' Lud- Baraga VSSo Selenburgova 6
A-1
PODRUŽNICE:
Maribor, Kamnik, Novo mesto, Ptuj, Rakek, Slovenske Konjice, Slovenj-gradec, Prevalje
TRGOVSKA BANKA, D. D., LJUBLJANA
DUNAJSKA CESTA št 4 (v lastni stavbi)
aar KAPITAL in REZERVE preko Din 20,000.000 Izvršuje vse bančne posle najtočneje in najkulantneje.
El ©
Brzojavke: TRGOVSKA Telefoni: 139, 146. 458
tšl GH
1
m
Urejuje: Josip Zupančič. — Za «Nexodno tiskarno*; Fran Jcsersek. — Za faiatrsfpi del lista; Oton Christof. — Val a LJubljani
64
^269
CS9
7
1446
32
34