N A  5  A
SKUPNOST
IZDAJA  ZA  SLOVENUO
LETO m.                STEV. 11
BEOGRAD 9. junija 1957
Izhaja   dvakrat  mesečno, vsako drugo nedeljo
CENA  10 DINARJEV LETNA NAROCNTNA 250 DIN
GLASILO PBEDSEDSTVl ZVEZNEGA OOBOBJI SOCIALiSTICNE ZVEZE DELOVHEGfl LJUDSTVI JUGOSLfiVlJE
SOCIALISTIČNA KOOPERACIJA
Neposredna kooperacija zadrui-nih organizacij z individualnimi pro-izvajalci je najprikladnejša oblika sodelooanja kmetoa pri družbenih kmetijskih skladih. Nekatere zadruge so na tem področju že dosegle lepe rezultate. Predosem si te zadruge prizadevajo, da bi bile d popolnem pomenu besede organizatorke vse hnetijske proizvodnje na svojem področju ne glede na lastniške odno-se. Postale so vodilni gospodarski či-nitelj n& onsi predosem zaradi sooje iniciatioe in gospodarske moči. Go-spodarsko pa so se okrepile, ker so se že od samega začetka usjnerile h krepitDi zadružnih skladov: k naku-pooanju strojno traktorskega parka, k pospešeoanju kmetijskih servisov itd.
Najoeč tredsteo so te zadruge u$toarile same, nekatere pa so jih ie okrepile z deleii indiDidualnih kmetoo. S temi sredntvi so po potrebi ozele še kredit. Vecino zodružnih skladuv so zadruge pooečale ne samo 2 razliko pri cenah odkupljenih kme-tijtkih pridelkoo, ie manj pa s frgo-vino na drobno, temoeč predvsem s prodajo soojih uslug indioidu&lnim kmetom in s sodelooanjem z njimi v proizoodnem procesu: pri oranju, se-janju. žetoi, pri pridelovanju kako-oostnih semen z zagotooiivijo umet-nili gnojil, z nudenjem strokovne po-moči itd.
Vsako delo ima svojo ceno, %a ka-Uto se zadruga in kinet dogooorita. Dohodek delita po orednosti vloiene-ga dela z ene in z druge strani na. temelju gospodarskega računa. Cena zadružnih uslug mora biti taka, da lahko zudruga ne samo plača lastne ttroške, lemoeč prao tako. da ob-naolja in puoečuje sooje sklade, pa spet ne preoisoka in s tem neprimer-na za kineta.
Kmetje so zadoooljni & takim sode-looanjem. Radi imajo čist račun in se ne branijo plačati določeno ceno isdTugi, če jim ta res pomaga, da pridejo do oečjih donosov.
T.S.