UDK — UDC 05:624 GRADBENI VESTNIK L J U B L J A N A , N O V E M B E R 1971 LETNIK 20, ŠT. 11, STR. 265 — 288 PZ GIPOSS: Gradnja viadukta pri Verdu V S E B I N A - C O N T E N T S Članki, študije, razprave Articles, studies, proceedings VINKO BRATULIĆ: P ro je k t in g radnja v iadukta Verd na avtocesti Sentilj-N ova Gorica 265 P rojecting and building of v iaduct Verd on the au toroad Šentilj- Nova Gorica FRANC CAFNIK-BOLTEŽAR, HVASTIJA-KARLI VERŠNAK: V iadukt R avbarkom anda — pro jek t in i z v e d b a ....................................271 V iaduct R avbarkom anda Iz naših kolektivov From our enterprises BOGDAN MELIHAR: N ekaj podatkov o gradbeni d e j a v n o s t i ....................................................... 277 Sam oupravni sporazum ..................................................................................... 277 Š portne igre gradbincev S F R J ...................................................................... 277 E notn i sistem i z o b r a ž e v a n j a ........................................................................... 277 Seznam gradbeno-tehničnih p r e d p i s o v ............................................................ 277 10-letnica Zveznega centra za izobraževanje gradbenih inštruk to rjev 277 G lasilo kolektiva I n g r a d ......................................................................................278 SGP P rim orje A j d o v š č i n a ................................................................................ 278 Iz časopisa SGP Slovenija c e s t e ...................................................................... 278 Mnenje in kritika Opinions SVETKO LAPAJNE: K članku »Prim erjava odpornosti-« dipl. inž. A ndreja U m eka . . . 278 IGOR OMERSA: P ripom be k članku »P rim erjava odpornosti-«, GV 10/1971 . . . . 278 Iz strokovnih revij in časopisov From technical reviews ING. A. S.: A notacije iz jugoslovanskih revij 279 Jubilej Jubilee PROF. B. F.: P rof. inž. Svetko L apajne — š e s td e s e t le tn ik ..............................................280 Vesti iz inozemstva PROF. B. F.: News from foreign countries Nov postopek za ventilacijo predorov 281 Informacije Zavoda za raziskavo materiala in konstrukcij v Ljubljani Reports of Institute for material and structures research in Ljubljana JO ŽE BOŠTJANČIČ: M ožnosti uporabe fo togram etrije v gradbeništvu I I ......................... 285 O d govorn i u red n ik : S e rg e j B u b n o v , d ip l. inž . T eh n ič n i ured n ik : p ro f . B ogo F atu r U red n išk i o d b o r : J a n k o B le iw eis , d ip l. in ž ., V la d im ir Č adež, d ip l. in ž . M a r ja n G aspari, d ip l. in ž . d r . M iloš M arinček. M ak s M egu šar, d ip l. in ž ., A n to n P o d g o ršek , Saša Š k ulj, d ip l. in ž ., V ik to r T u rn šek , d ip l. in ž . R ev ijo iz d a ja Z v eza gradben ih in žen ir jev in te h n ik o v za S loven ijo , L ju b l ja n a , E r ja v č e v a 15, te le fo n 23 158. T e k . r a č u n p ri N a ro d n i b a n k i 501-8-114/1. T is k a t i s k a r n a » T o n e ta T o m šič a « v L ju b l ja n i . R e v i ja iz h a ja m e se č n o . L e tn a n a ro č n in a s k u ­ p a j s č la n a r in o z n a š a 50 d in . z a š tu d e n te 20 d in , za p o d je t ja , z av o d e in u s ta n o v e 300 d in VESTNIH ŠT 11 - LETNIK 20 - 1971 Projekt in gradnja viadukta Verd na avtocesti XX Šentilj — Nova Gorica (odsek Vrhnika — Postojna) UDK 624.21.023 (Verd) v i n k o b r a t u l i C, d i p l . i n Z. I. DEL — IZBRANI PROJEKT 1. SPLOŠNO Z razpisom izgradnje avtocest v Jugoslaviji se je povečalo zanimanje gradbenih podjetij za izvedbo del na teh objektih. Izkušnje v Zahodni Nemčiji so pokazale, da so se podjetja, ki so bila pravočasno vključena v gradnjo avtocest, zaradi obsega pre­ vzetih del in nalog naglo razvila v tehnološkem in ekonomskem pogledu. V SR Sloveniji so bili za vse mostove in via­ dukte, daljše od 50 m, razpisani posebni natečaji, tako da se je moglo več podjetij potegovati za iz­ vedbo teh objektov. S tem je tudi investitor dobil več ponudb in je lahko izbiral najustreznejšega izvajalca. Poslovno združenje GIPOSS iz Ljubljane je pravočasno spoznalo, da se z dosedanjo domačo teh­ nologijo ne morejo reševati vsi problemi na ob­ jektih sodobne avtoceste. V iskanju boljših rešitev v tujini je GIPOSS stopil v stik z avtorjem tega članka, ki je na tem e­ lju izkušenj, pridobljenih z delom na podobnih ob­ jektih v sodelovanju s tvrdko Hünnebeck, izdelal s svojim i sodelavci idejni projekt v zelo kratkem ča­ su, med prazniki konec leta 1968, tako da je po­ slovno združenje GIPOSS šlo pravočasno na nate­ čaj. 1 , ; V okviru natečaja sta b ili predloženi še dve drugi rešitvi, ena z manjšimi razponi v armiranem betonu in druga z večjim i razponi v jeklu. Medtem ko je bila jeklena konstrukcija dosti dražja, je bila rešitev z manjšimi razponi nekaj cenejša od nagra­ jenega in izbranega projekta, ki je predvideval ob­ jekt iz prednapetega betona. 2. PROJEKT 2.1 Voziščna konstrukcija Pri izbiranju tega tipa voziščne konstrukcije je bil avtorju za vodilo osnovni projekt mosta, ki je predvideval enake razpone po 34 m, kateri so bili ustrezni za izvedbo z drsnim odrom ali za montaž­ ne nosilce. Poslovno združenje GIPOSS se je že vnaprej odločilo za drsni oder, zato, ker ni želelo enake teh­ nologije, kot jo je predložila konkurenca, ki je bila po svojih izkušnjah bogatejša. Avtorju projekta je ta odločitev poslovnega združenja GIPOSS ustreza­ la, ker so rešitve z montažnimi nosilci v tehničnem in estetskem pogledu slabše, kot en sam prednapeti monolitni objekt v dolžini 462,2 m. V vzdolžni smeri je voziščna konstrukcija kon- tinuirni prednapeti most prek 14 polj: 25,5 + 12 X 34,00 + 26,5 m V prečni smeri je viadukt sestavljen iz dveh Ločenih objektov. Vsak objekt je gredičasti m ost s TT prerezom brez prečnih nosilcev (slika 3). Oja­ čitve na koncu objekta služijo samo za nam estitev prehodnih konstrukcij. V tlorisu leži objekt v kon­ stantnem radiju R = 1500 m. Voziščna konstrukcija je v vzdolžni smeri om e­ jeno prednapeta s kabli BBRV/Geotehnika nosil­ nosti po 150 t. V prečni smeri je voziščna plošča normalno armirana z jeklom Č.0200. Prečni nosilci so tako nameščeni, da ne ovirajo poti drsnega odra (slika 4). S tem je konstrukcija podrejena tehnologiji iz­ vedbe v terminskem in racionalizatorskem smislu, na račun nekoliko večje porabe materiala. V Zvezni republiki Nemčiji je izvedenih že ne­ kaj deset takih objektov. S časom se bo njihovo število zelo verjetno povečalo, ker stroški dela ra­ stejo hitreje od stroškov materiala. Osnovne prednosti take voziščne konstrukcije so naslednje: 1. en sam pomični oder za 28 odsekov, ki ga je mogoče uporabiti tudi še za druge objekte; 2. en sam enostavni opaž za 28 odsekov; 3. enostavni široki preseki, v katere je možno z lahkoto postavljati armaturo in kable; 4. prihranek na času in stroških za odre in opaže; 5. kontinuiteta tj. samo dve dilataciji na mo­ stu, s tem manjši vzdrževalni stroški in manjše ovire v prometu. S lik a 1 ( c >> (1 5 V Z D O L Ž N I P R E R E Z ( K a b l i ) j i 1 ) r _L_ i i r 5] 1 - } 1_ j . -j I L B B R V 32 p 7 1 1 r 1 i _______ S E K T O R II . - XI I I . _ S E K T O R XI V. S E K T O R S lik a 2 P R E Č N I P R E R E Z S lik a 3 PREMIKANJE ODRA L SEKTOR Slika 4.2 J I - S E K T O R SMER PREMIKANJA ODRA |> MONTAŽA ODRA. BETONIRANJE I. SEKTORJA 4 SMER BETONIRANJA ___L S E K T O R _________ II. S E K T O R S M E R P R E M IK A N J A ODRA I V " S lika 4.1 Pom anjkljivosti konstrukcije pa sta naslednji: 1. nekaj večja poraba betona; 2. nekaj večja poraba jekla, ker odpadejo preč­ ne ojačitve. S projektom je predvidena izvedba v 2 X 14 = = 28 odsekih in sicer najprej severni viadukt v smeri Postojne: 1. odsek: od 0,0 li do 0,2 la 2. —13. odsek: od 0,21; do 0,21; + i 14. odsek: od 0,2 I14 do 1,0 I14 Nato se oder premesti v 14. polje južnega v i­ adukta (glej sliko 1) in se vrača v smeri Ljubljane: 15. odsek: od 1,0 I14 do 0,8 I13 16. do 27. odsek: od 0,8 l; + i do 0,8 1; 28. odsek: od 0,8 li do 0,0 li Za voziščno konstrukcijo je predviden beton MB 450. 2.2 Drsni oder Drsni oder je izdelala in projektirala tvrdka Hünnebeck na tem elju idejnega projekta viadukta, vendar je treba poudariti, da je pri izvedbi takih objektov neobhodno tesno sodelovanje med projek­ tanti objekta in odra že pred izdelavo samega idejnega projekta. S tem dosežemo optim alnost iste ponudbe in se izognemo težavam pri izvedbi. Za drsni oder so uporabljeni tipski rešetkasti nosilci Hünnebeck H 33, stebri H 110, serijska oprema za pomikanje in hidravlično spuščanje odra ter nekaj specialnih delov, namenjenih izključ­ no za viadukt Verd. Prerez viadukta omogoča optimalno razdelitev odrskih nosilcev v prečni smeri. Z vsake strani glavnega nosilca imamo paket štirih rešetkastih nosilcev H 33, ki so povezani v skupno prostorsko rešetko. Vsak paket se lahko ločeno pomika v vzdolžni smeri, pri čemer so omo­ gočena tudi manjša prečna pomikanja za sprostitev opaža od betona in za obvladanje zakrivljenosti glavnih nosilcev. Prvi paketi nosilcev se montirajo v prvem polju in nalegajo prek hidravličnih stiskalnic na opornik in prečne rešetkaste nosilce nad stebri. Na oder se montira posebna konstrukcija opaža, ki se pod glavnim i nosilci lahko odpira (šarnirji), tako da ni ovira pri drsenju v naslednji odsek. Po betoniranju se opaž hidravlično spušča, po­ samezni paketi se odmikajo od opaža v prečni smeri. Spodnji opaž nosilcev se odpre. Nato se posamezni paketi vlečejo z vitlom prek posebnih jeklenih valjčnih ležajev v naslednje polje. Za to pomikanje so potrebni srednji, lahki stebri, sestavljeni iz elem entov H 110, tako da oder vedno nalega na dva ležaja. V naslednjem odseku se oder dvigne in po­ makne v prečni sm eri v željeno lego. Oder zdaj visi na vešalkah iznad spojnice dveh odsekov in nalega na prečni nosilec nad naslednjim betonskim stebrom. Vsi pregibi odra in betonske konstrukcije se sumiraj o in neobremenjeni odrski nosilci se nad- višajo s pomočjo vijakov v vozlih rešetkaste kon­ strukcije. Pregibi vešalk na spojnici se lahko že med betoniranjem korigirajo s hidravličnim i stis­ kalnicami. Zaobljena oblika krajev (kljunov) odra so tako imenovane sanke, s katerimi obvladujemo pregibe, ki nastanejo med pomikanjem posameznih paketov. 2.3 Ležaji V ponudbi so bili predvideni čvrsti točkasti ležaji na rečnih m asivnih stebrih v osi 7 in 8. Vsi drugi ležaji pod posameznim glavnim nosilcem so bili enostransko drsni točkasti ležaji v vzdolžni smeri, a pod drugim glavnim nosilcem vsestransko drsni točkasti ležaji. Čvrsti ležaji v osi 7 in 8 so bili dimenzionirani na računske sile potresa (6°/o od veličine Q), silo deformacije polja 8. ter silo zaviranja in vertikal­ nih reakcij. Po sugestiji prvega revizorja projekta prof. S. Lapajneta, ki je zahteval prenos horizontalnih sil potresa na več stebrov, so bili izbrani naslednji ležaji pod obema glavnima nosilcema: OS 0,14: točkasti enostranski drsni po 280 t, tip NGe/GHH ležaji o s 1-4: točkasti enostranski drsni po 620 t, tip NGe/GHH ležaji o s 5-11: elastomerni armirani gum asti ležaji 0 750 mm po 663 t Debeline gumastih ležajev so določene tako, da na temelju pomikov in višine stebrov dobivajo stebri približno iste seizmične sile v vzdolžni smeri. Ker so gumasti ležaji elastično »čvrsti«, im a celoten sistem v vzdolžni smeri veliko nihajno dobo. Teo­ retični račun daje zelo majhno vrednost potres­ nih sil. Stebri in ležaji so kljub temu dimenzionirani za horizontalne sile 6°/o od veličine Q. 2.4 Prehodne konstrukcije Na krajih vozišča so predvidene vodotesne prehodne konstrukcije s pomiki ± 1 2 5 mm. 2.5 Oporniki S projektom so predvideni oporniki z ločeno ležajno kapo in vpetim i paralelnimi krili. Ležajne kape nalegajo pod glavnimi nosilci na rebra, ki so vpeta v dve ločeni tem eljni plošči. Opornik na strani Ljubljane je v področju Ljubljanskega barja in je fundiran z Benoto piloti. Opornik na strani Postojne je fundiran ploščno na jurskem apnencu. Za opornike je predviden beton MB 300. 2.6 Stebri Pod vsakim srednjim ležajem posameznega glavnega nosilca je predviden steber kvadratnega prereza 1,0/1,0 m. V smeri navzdol se steber širi obojestransko v vzdolžni meri mosta z nagibom 30:1. V prečni smeri so utrjeni pari stebrov posa­ meznega vozišča v zgornjem delu in v višini teme­ ljev s prečno togo prečko zaradi velikih seizmičnih sil. Vsak steber nalega prek tem eljev na dva Benoto pilota 0 1,20 m. Izbrani prerez stebrov je zelo ekonomičen in se lahko betonira s patentiranim plezajočim odrom. Za področje ležajev je predviden beton MB 300 in MB 450. 2.7 Odvodnjavanje Predvidena sta dva izlivnika s prostim padcem po posameznem polju. Na izlivnik odpade 242 m 2 površine mosta. Kape opornikov bodo kljub »neprepustnim« pre­ hodnim konstrukcijam odvajane v izlivniško po­ dročje. V področju podhodne ceste se bo kondenzirala voda pripadajočih izlivnikov naprej v smeri sred­ njih polj. 3. STATIČNI RAČUN 3.1 Obremenitve Viadukt Verd je projektiran za naslednje obre­ menitve: Razred 60 po DIN 1072 in PTP 5. Vpliv potresa je predviden z 6°/o horizontalne obremenitve od veličine Q. Lezenje qjoo = 2,5 Krčenje £s = 0,2 X 10“s Za horizontalne pritiske na opornike so pred­ videne normalne obrem etive od nasipov. y = 1,9 t/m3 q> = 30° d = 0 Glede pritiskov na opornike so bile kasneje spremenjene zahteve z ozirom na pritisk terena, o čemer bo govor v drugem delu tega članka. 3.2 Voziščna plošča Voziščna plošča je izračunana s pomočjo vpliv­ nih polj po avtorju Dr. Ing. Hombergu (1). 3.3 Glavni nosilci Težave pri računu glavnih nosilcev so v tem, ker je treba upoštevati vse vplive pri graditvi po­ sam eznih odsekov. Sem spadajo: 1. sprememba statičnega sistema, 2. vpliv prednapenjanja, 3. vp liv polzenja in krčenja betona, 4. vp liv obešenega odra in teže svežega betona naslednjega odseka. Kljub poenostavljenim metodam računanja (2) je statični račun zelo obsežen in ga je mogoče v kratkem času opraviti edinole s pomočjo elektron­ skih računalnikov. Vse statične veličine so bile zato izračunane elektronsko, samo dimenzioniranje je opravljeno »peš«, ker je mogoče dim enzioniranje prednape­ tih nedoločenih sistem ov izvršiti samo s poskusi. 3.4 Ležaji Pri računu ležajev je bila posvečena največja pozornost računu pomikov. Izkušnja je pokazala, da je najbolje računati z dvema mejnima vrednosti- ma polzenja in krčenja betona in z dvem a različ­ nim a .časovnima tokoma teh pojavov (slika 5). V našem primeru smo vzeli: 9?oo = 2,0 in 3,9 es = 0,12 X IO“ 3 in 0,26 X 10“ 3 £t = ± 0,2 X IO"3 ± 2°" Specifičnost računa je v tem, da so v začetku gradnje začasno čvrsti ležaji na oporniku, pozneje pa na stebrih 5— 11. Vsi ti vplivi dajo dolg račun pomikov, ki na koncu izkaže mejne vrednosti, katerim dodamo po­ m ike zaradi zaviranja vozil in po DIN 1072 še ± 1 cm konstrukcijske varnosti. Pom iki drsnih ležajev so konstrukcijsko om e­ jeni, tako da ob potresu ne izskočijo. 4. REZIME Natečaj je pokazal, da je tudi v Jugoslaviji, kjer so stroški dela za polovico nižji kot v Zvezni republiki Nemčiji, tak sistem, pri katerem je glavna prednost prihranek na delu, kljub pove­ čanju stroškov materiala konkurenčen klasičnemu načinu graditve. Tehnična služba Cestnega sklada SR Slovenije je uvidela veliko tehnično prednost viadukta brez dragih dilatacij, ki so rakasta rana vsakega mostu. Avtor tega članka je prepričan, da bo viadukt Verd dal nove spodbude jugoslovanski mostograd- nji in se na koncu želi zahvaliti vsem, ki so omo­ gočili nalizacijo tega projekta: — članom Cestnega sklada SR Slovenije, ki so projekt nagradili s tem, da so ga določili za izvedbo, — direktorju Poslovnega združenja GIPOSS dipl. inž. S. Bubnovu, ki je pravočasno pokazal vse zanimanje za sodobno izvedbo viadukta, — dipl. inž. Pavlinu, ki se je od vsega začetka z velikim zanimanjem in požrtvovanjem posvetil tej nalogi, — uslužbencem tvrdke Hünnebeck, ki so svoje božične praznike leta 1968 žrtvovali za izdelavo predprojekta in ponudbe za opaž objekta, — prof. S. Lapajnetu za koristne sugestije glede vplivov seizmične sile, MEJNE VREDNOSTI ZA ČASOVNI POTEK LEZENJA — jugoslovanskim sodelavcem tvrdke Bung dipl. inž. V. Rimcu in gradb. tehn. Z. Polaku, — sodelavcem podjetja PROJEKT KRANJ, ki so pomagali pri izdelavi izvedbenega projekta. V drugem delu članka bodo opisane izvedba ter nekatere spremembe na objektu, ki so nastale zaradi težavnega tem eljenja v področju Ljubljan­ skega barja. U D K 624.21.023 (Verd) G R A D BE N I V ESTN IK , L JU B L JA N A , 1971 (20) ST. 11, STR. 265—271 Vinko B ratulič: PRO JEKT IN GRADNJA VIADUKTA VERD NA AVTOCESTI ŠENTILJ — NOVA GORICA Članek obravnava tehnične in izvedbene k a ra k te ­ ristike izbranega p ro jek ta za gradnjo v iaduk ta Verd na avtocesti Šentilj—Nova Gorica, odsek V rhnika—Postoj­ na: voiziščno konstrukcijo, ki p redstav lja v vzdolžni sm eri kontinu irn i p rednapeti m ost p reko 14 polj, v prečni pa dva ločena objekta, nato opisuje drsini oder za izvedbo konstrukcije, ki ga je p ro jek tira la in izde­ lala tv rdka Hünnelbeck, ležaje pod obem a glavnim a no­ silcema, opornike, od k a terih je opornik na stran i L jub­ ljane na področju L jubljanskega b arja in je fundiran z Benoto piloti, opornik na stran i Postojne pa je fundi­ ran ploščno na ju rskem apnencu. Č lanek nato podaja osnovne karak teristike statičnega računa: obrem enitve, voziščno ploščo, glavne nosilce in ležaje. Viadukt Ravbarkomanda Projekt in izvedba UDK 624.21.023 (Ravbarkom anda) Splošno o objektu Viadukt Ravbarkomanda je na avtocesti Šen­ tilj—Gorica na odseku Vrhnika—Postojna situiran v km 38,9 + 67,25 do 39,5 + 54,95. Viadukt premo­ sti in dvakrat križa naslednje komunikacije: — železniško progo I. reda, Ljubljana—Postoj­ na, — cesto I. reda Ljubljana—Postojna, — cesto II. reda Unec—Postojna. Koti križanja premoščenih prometnih poti z osjo avtoceste so zelo ostri: od 45°-—25°. Izbrana dispozicija stebrov viaduktov ne zahteva nobene prestavitve zgoraj omenjenih komunikacij in gaba­ riti teh ostanejo tudi po izgradnji objekta neizpre- menjeni, razen male korekture ceste III. reda Unec—Postojna. Viadukt poteka v horizontalni krivini R = = 2000 m in v vertikalni konveksni zaokrožitvi z L i t e r a t u r a (1) Dr. Ing. H ellm ut Hom berg — Dipl. Ing. W alter Ropers: F ah rbahnp la tten m it veränderlicher Dicke, I. Band, S pringer V erlag 1965. (2) Dipl. Ing. W ittfocht: Die K rahnebergbrücke bei Andernach, Beton und S tahlbetonbau, 7/1964. (Prevod: prof. Bogo Fatur) U DC 624.21.023 (Verd) G R A D BE N I V ESTN IK , L JU B L JA N A , 1971 (20) NR. 11, P P . 265—271 Vinko B ratulič: PROJECTING AND BUILDING OF VIADUCT VERD ON THE AUTOROAD ŠEN TILJ — NOVA GORICA The paper trea ts the technical and executing cha­ rac teristics of .the chosen pro ject for the building of the v iaduct Verd on the au to load Šentilj'—Nova Gorica, section V rhnika—Postojna, The runw al construction presents in longitudinal direction a continuing p restres­ sed bridge over 14 fields, in transversale direction two separate objects. The au th o r describes the slide scaf­ folding for the construction erecting, projected and m ade by the firm H ünnebeck. There are describet supports under the m ain bearers, the b earer on the L ju b la n a side being situated in the m oor a rea and consolidated w ith Benoto pilote, the b earer on the P o­ sto jna side being consolidated in p la te on Jurassic lim e­ stone. The paper finaiy gives th e m ain characteristics for the statical calculus: strains, runw ay plate, m ain g irder and supports. FRANC CA FN IK , D IP L . INŽ. BOLTEŽAR H V A ST IJA , D IPL. INŽ. K ARLI V E R SN A K , D IPL. INŽ. R = 100.000 m med nasprotnima sklonoma 0,31593 % in 0,74163 °/o. Viadukt sestavljata dva samostojna objekta si­ metričnega prečnega prereza z ozirom na os trase. Celotna širina vsakega objekta med zunanjima ograjama znaša 12,56 m, od tega dva prometna pa­ sova po 3,75 m, odstavni pas širine 2,5 m ter hodnik 0,60 m. Vmesni prostor med levim in desnim pasom se prekrije z montažnimi ploščami. N iveleta obeh smeri je identična, prečni nagib je enostranski z naklonom 2,5 °/o. Geološke preiskave in pogoje tem eljenja je iz­ delal Geološki zavod Ljubljana. Obtežbe so vzete po DIN 1072 za razred SLW 60. Objekt leži v področju VII. potresne stopnje po MOS skali: dopustne napetosti za armirani beton, prednapeti beton in visokovredno žico so vzeti po ZTP, T lo r is V zdolžni p rerez d esn i pas Zasnova objekta Izbrana konstrukcija je statično določena in se­ stavljena iz prostoležečih polj. Vsako polje je se­ stavljeno iz štirih prednapetih nosilcev, ki so med seboj povezani s prednapetimi rebri — prečniki ta­ ko, da tvorijo sistem rešetke. Izbrana sta dva raz­ pona vm esnih polj in sicer li = 37,70 m in =- = 34,0 m, ki pri izbiranju dispozicij posameznih razponov ne zahtevajo prestavitve pod viaduktom speljanih komunikacij. Razponi prostoležečih nosilcev znašajo li = — 36,30 m in le = 32,60 m. Razmak ležišč na glavi stebra je 1,40 m tako, da znašajo osni razmaki 37,70 m in 34,0 m. Razpetina viadukta med osmi ležišč na krajnih opornikih znaša za levi pas: Lv = 37,00 + 3 X 37,70 + 5 X 34,00 + 5 X X 37,70 = 545,60 m Za desni pas: L,i = 33,30 + 10 X 34,00 + 3 X 37,70 + 2 X X 33,30 = 587,70 m. Prekladne konstrukcije posameznih polj so nad stebri medsebojno povezane z armirano betonsko ploščo, ki dovoljuje zasuke prekladne konstrukcije in povezuje polja v t. im »zavorne enote«. Zavorne enote so medsebojno ločene z dilatacijami. Voziščna plošča je sestavni del nosilnega pre­ seka prekladne konstrukcije. Plošča je montažno armirano betonska, konstantne debeline 20 cm in tlorisnih dimenzij 2,0 X 6,33 m oziroma 2,0 X 6,72 m Plošča se polaga na nosilce, s katerimi se pove­ že z zalivanjem stikov v nosilni prerez prekladne konstrukcije. Prečni padec na viaduktu je eno­ stranski 2,5 %, temu ustrezno so zabetonirani no­ silci, katerih zgornji pas je v nagibu 2,5 %. Stik plošče z nosilcem je izveden tako, da je po vsej ši­ rini plošče na območju nosilca puščena odprtina širine 50 cm, skozi katero poteka armaturna plo­ šča. Iz nosilca pa je na območju odprtine na ustre­ znih razmakih puščena sidrna armatura. Stik za­ lijem o z betonom in tako dosežemo sodelovanje med ploščo in nosilcem. Plošča je marke betona MB 400 in armirana z mehko armaturo C 0200. Sta­ tični račun plošče je izveden po Rüschu: »Berech­ nungstafeln für rechtwinklige Fahrbahnplatten von Strassenbrücken.« Plošča nad stebri je z arma­ turnimi členki povezana s ploščami obeh sosednjih polj. Plošča prenaša vse horizontalne sile v sklopu posameznih zavornih enot. Armaturna členka omo­ gočata zasuke prekladne konstrukcije. Montažni nosilci so iz prednapetega betona MB 400 in 500. Prednapetost izvršimo s pomočjo kab­ lov IMS 16 0 7 — karakteristike žice omjo 02 = = 170/150 kp/mm2; normalna sila N = 80 Mp. Prednapetost izvršimo- v dveh fazah. Kable prve faze napnemo na deponiji nosilcev. Kable dru­ ge faze napnemo po izvršeni montaži nosilcev in voziščnih plošč in to pred zalivanjem stikov med voziščnim i ploščami in nosilci. Prednapenjanje se izvrši brez sodelovanja plošče, ki v tem momentu služi kot potrebna obremenitev, da lahko izvršimo prednapenjanje II. faze. Nosilci so v medsebojnem razmaku 3,15 m. V tretinkah razpetine se zabetonirajo prečna rebra — prečniki, da jih prednapnemo. Hodnikovi bloki in robni venci so montažni, dolžine 2,0 m in sidrani v voziščno ploščo. V blokih so speljane odprtine 0 10 cm za instalacije. Marka betona MB 300, Č 0200. Krovni plohi so armirano betonski, montažni, dim enzije 1,0 X 1,74 X 0,10 m, MB 220 in služijo za prekritje vm esnega pasu med obema objektoma. Predvidena so neoprenska ležišča dimenzije 300 X 400 X 85 mm in drsna pomična ležišča NO- FRI — teflon dim enzije 300 X 400 X 85, na krajeh vsake zavorne enote. Neoprenska ležišča delujejo kot elastično pomična in elastično vrtljiva v obe smeri. Lepljena so z epoksi lepilom, na nosilec in na ležiščno površino na podpori. V oseh ležišč so na stebrih predvideni prečni bloki med nosilci, ki onemogočajo event, večje premike v prečni smeri. D ilatacije so pomične, vodotesne, z neopren- skim vložkom in potekajo po vsej širini voziščne plošče. Odbojna ograja je izvedena po tipskem načrtu z dodatnim amortizerjem med gredo in stojmo. Ograja je dimenzionirana na horizontalno silo H = = 10 Mp. Stojke so iz profila IPB 140 na razmaku 2,0 m in sidrane v voziščno ploščo. Ograja hodnika je sestavljena iz stebričkov, držaja in polnil med stebrički. Stebrički ograje so na razmaku 1,0 m in so iz cevi 0 2". Polnila med stebrički pa so iz okroglega železa 0 14 v medse­ bojnih razmakih 14,3 cm. Ograja je visoka 1,0 m in sidrana v montažni blok hodnika. Izlivki so litoželezni tipske izvedbe, nameščeni na razdaljah s ca. 18 m. Na območju prehoda pre­ ko komunikacij so ustrezno zamaknjeni. Dvoslojni asfaltbeton skupne debeline 6 cm je položen na vodotesno izolacijo iz jubitekta z dvojnim vložkom steklenega voala in steklenega pletiva debeline 0,5 cm prekrita s surovo lepenko. Celotna dolžina viadukta je s tremi vm esnimi dilatacijami na levem in desnem pasu razdeljena na 4 odseke t.i. »zavorne enote«. V okviru posa­ mezne zavorne enote so polja medsebojno poveza­ na s ploščo nad stebri za prevzem horizontalnih po­ mikov prekladne konstrukcije zaradi temperatur­ nih sprememb, krčenja, popuščanja, prednapetja in zavorne ile. Tako je tudi račun stebrov zajet v okvir zavornih enot. Pri statičnem računu je poleg primarne vertikalne obtežbe upoštevana sekundar­ na horizontalna obtežba: vpliv temperature, vpliv popuščanja in krčenja betona, prednapetja, zavor­ ne sile, vpliv vetra in potres. Vsi stebri za levi in desni pas so poligonalne oblike škatlastega preseka dimenzij 2,20 X 3,50 m. s posnetim i vogali. D ebeline sten znašajo 0,30 m. Višina stebrov se spreminja od 9,0 m do 3,5 m. Na S h em a tsk i p r ik az b e to n ira n ja steb ra in k ap e vrhu vsakega stebra je nameščena prečna sim etrič­ na konzolna kapa lk — 3,70 m, nekonstantne višine 2,0 m ob stebru in 0,60 m na koncu konzole. Pro­ jektirana marka betona stebra in kape je MB 300 in armatura Č 0200. Statični račun določitve nape­ tosti stebrov je izveden s pomočjo računalnika IBM. Objekt je tem eljen na blokovnih temeljih, v kompaktnem apnencu. Temelji so tlorisne površine 4,5 X 6,5 m in 5,0 X 7,0 m ter stopničastega prese­ ka višine 3,5 m. Marka betona MB 220, Č 0200. Do­ končna globina tem eljenja je bila določena v času gradnje za vsak temelj posebej. Krajni oporniki za levi in desni pas so zasnova­ ni kot armirano betonske stene, ki so vpete v pa­ sovne tem elje. Stena opornika je zgoraj opremljena z zobom za naleganje prehodne plošče. Na zunanjih stenah opornikov so konzolna kri­ la dolžine 4,0 m. Opornika levega in desnega pasu sta povezana s krilnim zidom. Pasovni tem elji so izvedeni v armiranem betonu MB 160, stene in krila opornika v MB 220. Način gradnje objekta Organizacija gradbišča za viadukt Ravbarko­ manda upošteva tudi potrebe ostalih objektov na pododseku Unec—Postojna. Avtom atska betonarna s cementnimi silosi je postavljena v sklopu drobilnice in separacije, od­ daljena je od viadukta ca. 1,5 km. Transport beto­ na od betonarne do m esta vgraditve se opravlja z avto mešalci. Sodobno opremljen laboratorij kon­ trolira kvaliteto agregata, cementa, svežega in otr­ delega betona. Izvedba tem eljev ni predstavljala posebnih te­ žav in so grajeni klasično. Večja skrb je bila posvečena gradnji podpor­ nih stebrov, katerih skupna višina znaša 600 m. Višina posameznih stebrov pa od 9,0 m do 35,0 m. Izdelani so bili štirje montažni opaži za višino la­ m ele 3,0 m. Vsi opaži so opremljeni z varnostnimi in delovnim i odri. Velikost in teže posameznih ele­ m entov opaža so prilagojeni nosilnosti stolpnega žerjava in možnosti manevriranja na razmeroma velikih višinah. Potrebna armatura za vsako lamelo je bila sestavljena ter zvezana v koše in vstavljena v opaž s pomočjo stolpnega žerjava. Transport be­ tona od avto mešalca v opaž je bil izvršen s stolp­ nim žerjavom ali avto dvigalom. Z opisano tehno­ logijo je bilo možno izdelati mesečno nad 100 m stebrov. Za betoniranje kap stebra so bili izdelani trije montažni odri. Podpiranje odrov je bilo izvršeno z jeklenim i profili, katerih ležišča so bila v izpustih sten stebra pod kapo. Tako je odpadlo podpiranje odra s tal. Armatura kap je bila sestavljena ter zvezana v koše in vstavljena z avto dvigalom na oder. Za be­ toniranje kap je bila uporabljena črpalka za beton. Za izdelavo in deponijo montažnih nosilcev in voziščnih plošč je v trasi ceste urejen razširjen pla­ to, na katerem so postavljeni začasni objekti za de­ lavnice, skladišče, itd. Za tse transporte opažev, b e ­ tona armature in opreme je postavljen stolpni žer­ jav. Plato je opremljen s prečnimi in vzdolžnimi progami za betoniranje, prečni ter vzdolžni trans­ port nosilcev. Opaž nosilca je jeklen. Kabli se pripravljajo na gradbišču, armatura prispe na gradbišče skrivljena, sestavi se v koše in položi na opaž. Montažne vozišč- ne plošče so betonirane v jeklenih opažih, postav­ ljenih na zaglajeno betonsko podlago. Lažje betonske montažne elemente, kot so: gla­ ve nosilcev, deli prečnikov, hodničke bloke, robne vence in krovne plošče izdelujejo obrati v Ljub­ ljani in Mariboru. M ontaža g la v n ih n o s ilc ev G radnja steb ro v s p leza jo č im op ažem Montaža nosilcev lahko prične po prednapet ju kablov prve laze. Nosilec premaknejo z vozički za prečni transport z deponije v os vzdolžnega tran­ sporta. Tu preložijo nosilec na vozičke za vzdolžni transport, s katerimi se nosilec pripelje do objekta po betonski stezi, na že zmontiranih poljih po vo- ziščnih ploščah in v polju, kamor se nosilci m onti­ rajo po prednapeti jekleni konstrukciij. Po konča­ nem vzdolžnem transportu obesijo nosilec na spu- ščalne naprave, ki so v sklopu vozička za prečni transport. S pomočjo tega vozička premaknejo no­ silec iz osi vzdolžnega transporta v os ležišča no­ silca. S spuščalnim i napravami spustijo nosilec na ležišče. Ko so v polju položeni vsi nosilci, preme­ stijo prednapeto jekleno konstrukcijo v naslednje polje. Takoj za tem začno z montažo veziščnih plošč in napenjanjem kablov II. faze. Vzporedno z montažo voziščnih plošč se monti­ rajo spodnji deli prečnikov, ki služijo kot opora opažev zgornjega dela prečnika. Betoniranje zgor­ njih delov prečnikov poteka vzporedno z zaliva­ njem stikov montažnih voziščnih plošč. Kot opaž stikov voziščnih plošč se uporabljajo prefabricirani betonski plohi. Hodniške bloke in robne vence bo­ do polagali z avto dvigalom. U D K 624.21.023 (R avb ark om an d a) G R A D B E N I V E ST N IK , L JU B L JA N A , 1971 (20) ST. 11, STR. 271—276 F ranc C afnik — B oltežar H vastija — K arli V eršnak: VIADUKT RAVBARKOMANDA Članek detajlno p rikazu je tehnične in izvedbene podatke za gradn jo v iaduk ta R avbarkom anda na m o­ dern i avtocesti V rhnika—Postojna. Po splošnem uvo­ du v problem atiko in tehnologijo g radn je podaja za­ snovo objeka, način izvedbe, opis m aterialov in ele­ m entov, podatke o tem eljih te r podrobno način g rad­ n je objekta. O bjek na avtocesti Š en tilj—Nova Gorica na odseku V rhn ika—P osto jna je situ iran v km 38,9 + + 67,25 do 39,5 + 54,95 te r prem osti in d vak ra t križa nasledn je kom unikacije: — železniško progo I. reda L jub ljana-P osto jna — cesto I. red a L jub ljana—Postojna — cesto II. red a Unec—Postojna. UDC 624.21.023 (R avbarkom anda) G R A D BE N I V E ST N IK , L JU B L JA N A , 1971 (29) NR. 11, P P . 271—276 F ranc Cafnik — B oltežar H vastija — K arli Veršnak: VIADUCT RAVBARKOMANDA The paper trea ts in detail the technical and exe­ cuting d a ta for the build ing of the v iaduct R avbar­ kom anda, situated on the au toload V rhnika—Postojna. A fter the general in troducing in the building problem and technology the au thor gives the design of the object, the executing project, the descripton of m ate­ rials and building elem ents, the foundation data and the building m anner. The R avbarkom anda viaduct on the autoroad Š entilj—Nova G orica is situated in km 38,9 + 67,25 to 39,5 + 54,95. I t bridges across the follo­ w ing traffic com m unications: — the railw ay L ju b ljan a—Trst, — the road L jub ljana—Postojna, and — the road Unec—V rhnika. i z naših hol eht i vov NEKAJ PODATKOV O GRADBENI DEJAVNOSTI Od 1 .1. do 30. VII. 1971 je b ila na Zavodu za s ta tis ti­ ko Slovenije ugotovljena naslednja gradbena dejavnost: (d ru žb en i sek tor) — vrednost opravljenih del na vseh objektih — indeks v prim erjav i s 30. VI. 1970 — vrednost oprav ljen ih del na stanovanjskih objektih — indeks v prim erjav i s 30. VI. 1970 — povprečno število zaposlenih delavcev na gradbiščih — indeks v p rim erjav i s 1970 — vrednost del, ki so jih opravili izvajalci Slovenije v drugih republikah — tj. 10% od vseh opravljenih del — vrednost del, ki soi jih opravili v Sloveniji izvajalci iz drugih republik — tj. 1,8% od vseh del v Sloveniji — v tujin'i so slovenska podjetja opravila del n a gradbenih objektih v 1. polletju 1971 V vrednosti p ri povprečnem številu delavcev din 18,600.440,00 135 4.258.400.00 144 28.211 104 2.025.810.00 341.880,00 1,457.070,00 3329 SAMOUPRAVNI SPORAZUM Po rezu lta tih je bil dosežen naslednji generaln i p la sm a: točk I. m esto SR Slovenija 47 II. m esto SR H rvatska 41 ■III. m esto SR H rvatska 35 IV. m esto SR Bosna in Hercegovina 19 V. m esto SR M akedonija 4 VI. m esto SR C rna gora 2 P rihodn je tj. IV. športne igre gradbincev SFRJ bodo verjetno v M akedoniji jeseni 1972. ENOTNI SISTEM IZOBRAŽEVANJA — BENEFICIRAN DELOVNI STAŽ Strokovni odbor za kadre in šolstvo p ri Svetu za gradbeništvo Zvezne gospodarske zbornice se je sestal 30. septem bra v Splitiu. V dnevnem redu je b ila pom em bna obravnava: — o stan ju izdelave predloga za enotni sisitem izobraževanja strokovnih kadrov za potrebe gradbe­ ništva, — O stan ju obdelave dokum entacije za beneficira- n je delovnega staža v gradbeništvu in industriji g rad ­ benega m ateriala. Podrobnejše inform acije lahko dobe in teresen ti v ZGIT, v B iroju gradbeništva Slovenije a li v ta jn i­ štvu Sveta za gradbeništvo republiške gospodarske zbornice. O osnovah in m erilih za delitev dohodka in osebnih dohodkov v gradbeništvu, industriji gradbenega m a­ te ria la in sorodnih dejavnostih je b il verific iran ter velja od 23. septem bra 1971. S tem je končana šele p rva etapa tj. p rip rava in verifikacija tega sporazuma, ki je potekala predolgo in je zato bilo pod pritiskom »zam rznjenih plač« tud i vzdušje, zlasti v zadnjih tednih, dokaj napeto te r živčno. Sedaj čaka vse delovne organizacije, podpisnice še težja naloga izvajanje sporazum a. To pa že pora­ ja nova vp rašan ja in nove problem e, katere bo treba sproti te r postopom a reševati. T reba pa se bo zelo po trud iti za najbolj optim alne rešitve, kajti upoštevati je treba, da je sam oupravno sporazum evanje šele v razvoju in da je v enem sam em sporazum u težko ugoditi vsem tako različnim težn jam tistih, ki so bili p ri tem neposredno ali pa posredno udeleženi. P ri B iroju gradbenišva je bila ustanovljena po­ sebna kom isija z nalogo, d a pereča vprašan ja strokovno obravnava in pom aga p ri razreševanju . ŠPORTNE IGRE GRADBINCEV SFRJ Po XXI. športn ih igrah gradbincev Slovenije od 3. do 5. septem bra v L jubljan i so bile organizirane 18. in 19. septem bra v Beogradu III. športne igre gradbincev SFRJ. Na teh tekm ovanjih so letos prv ič nastopile ekipe iz vseh republik. Tekm ovanja so b ila v odbojki, šahu, kegljanju, nam iznem tenisu, streljan ju , m alem nogometu in ro­ kometu. Sodelovalo je 352 tekm ovalcev, večinom a iz prvo p lasiran ih n a republiških igrah. SEZNAM GRADBENO-TEHNIČNIH PREDPISOV ki so bili izdani v SFRJ' in SRS od 1945 do 30. septem bra 1971 je p rip rav il B iro gradbeništva Slove­ nije. Poleg naslova predpisa vsebuje seznam tudi šte­ vilko in leto objave v U radnem listu te r v ir publikacije teksta (zbirke predpisov). Seznam je sicer razm nožen le v ciklostilni tehniki n a 7 straneh, vendar bo k ljub tem u v pomoč gradbe­ n im strokovnjakom p ri njihovem vsakdanjem delu. 10-LETNICA ZVEZNEGA CENTRA ZA IZOBRAŽEVANJE GRADBENIH INŠTRUKTORJEV Svečana proslava 10. obletnice začetka te pom em b­ ne gradbene izobraževalne institucije v L jub ljan i je bila 8. oktobra. U stanovljena je b ila s posebno pogodbo, katero so podpisali p redstavnik i zveznega zavoda za p roduktiv­ nost dela, ta k ra tn e zvezne gradbene zbornice in o k ra j­ nega ljudskega odbora L jubljana. U stanovitelji so prispevali večino, za izgradnjo potrebnih sredstev. V 10-letnem obdobju dela je ta zvezni center up ra- upravičil želje ustanovite ljev in kvalitetno izvršil naloge p re je te od delovnih organizacij gradbeništva v Sloveniji in SFRJ. O rganiziral je 754 tečajev s 13.370 udeleženci in 45 sem inarjev z 855 udeleženci. V zadnjem obdobju doprinaša pom em ben delež z organizacijo tečajev s področja varnosti p ri delu v gradbeništvu. P ridružujem o se čestitkam in voščilom željo, da bo zvezni center za izobraževanje v prihodnje dosegel nove, še pom em bnejše uspehe. GLASILO KOLEKTIVA INGRAD — CELJE V št. 8—9, ki je izšla v septem bru, je p rikazan po lltatn i poslovni uspeh v 1971. Doseženi celotni do­ hodek znaša 62,4 m ilijona dinarjev . D obršen del p rosto ra v glasilu zavzem a obširna in form acija o razvojnem program u proizvodnih obratov (m izarska delavnica, tesarstvo, žaga, slikopleskarska delavnica, k ljučavničarska, vodovodna in k leparska delavnica te r o b ra t za cen tralno kurjavo). S posebno pogodbo so prevzeli neprem ičnino Doma upokojencev Gomilsko skupaj z gospodarskim objektom in 30.000 m 2 zem jišča, k a r bo razvoj obratov znatno olajšalo. Torej so se zelo resno lotili v p rašan ja po­ m a n jk an ja kapacite t za gradbeno zak ljučna dela. V n ad a lje v an ju ob jav lja glasilo izsledke 25-letnega delovan ja in stitu ta IFB iz H annovra o racionaln i s ta ­ novan jsk i izgradnji. Pom em ben p a je tud i sestavek o m o tn jah krvnega obtoka v spodnjih okončinah, ki jih označuje kot bolezen današn jega časa. S seznam om jub ilan tov pod je tja z 10, 15, 20 in 25-letnim nepre­ k in jen im stažem v podetju in z rezu lta ti anke te o športnem udejstvovanju je g lavna vseb ina glasila p r i­ kazana predvsem z nam enom izm enjave inform acij te r izkušenj m ed organizacijam i gradbeništva te r člani DIT. SGP PRIMORJE AJDOVŠČINA je posebno izdajo svojega lis ta posvetilo eni sami tem i: program racionalizacije poslovanja in gospodar­ jen ja v podjetju , o čem er je sklepal osrednji organ u p rav ljan ja — delavski svet. IZ AVGUSTOVE ŠTEVILKE ČASOPISA KOLEKTIVA SGP SLOVENIJA CESTE povzem am o »mini inform acije« z nek a te rih n ji­ hovih gradbišč: — Z gradbišča avtoceste UNEC—POSTOJNA. N aj­ h u jš i usek m ed pro fili 700—720 bo v k ra tkem popol­ nom a skopnel. Od ca. 80.000 m 3 kam nitega m a te ria la je v sredi avgusta ostalo še ca. 2000 kub. m etrov. Ob sami železniški progi je bilo po trebno zelo oprezno m in ira­ nje, k ljub tem u pa je p rišlo do več zatosjev zarad i za­ sipavan ja proge in varnostn ih pregledov lasaste ceste. Naš cen traln i labo ra to rij upo rab lja na gradbišču av toceste za kontro lo gostote in v lage nasipov IZO­ TOPNI MERILEC. mnenje in kritika K članku dipl. inž. Andreja Umeka: Primerjava odpornosti med neojačenimi in z vertikalnimi osmi ojačenimi elem enti zidanih zgradb ter armiranimi zi­ dovi. Z največjim veseljem sem preč ita l navedeno poro­ čilo o rezu lta tih izvršenih poskusov v ZRMK. R ezultati nas ne presenečajo, tem več le p o trju je jo m oje m išljenje ozirom a m išljen je m ojih kolegov statikov: za potresno varnost zidanih objektov so neizm erne važnosti vodo­ rav n e vezi, dodatne podružne vezi a il celo pogoste vo­ doravne vezi, k i to varnost še bistveno zvečajo, po Ume- kovih poskusih celo podvoje. V ertikalne vezi pa ne zvišujejo bistveno te varnosti, po Um ekovem poročilu le za 15 %. Ta članek to rej s poskusi dokazuje sm otrnost n a ­ šega prvotnega slovenskega potresno varnostnega pred­ pisa, ki v e rtika ln ih vezi sploh ne om enja, razen p ri d im ­ nik ih n a jtež je izpostavljenih objektov (C kat.). Pač pa — V Podm ilščakovi ulici lepo nap redu je g radn ja novega poslopja, v k aterem bodo dobili p rostore naši asfa ltn i obrati z nizkim i gradnjam i, eno ta L jub ljana- visoke gradnje, cen traln i laboratorij te r IBM računski center. O bjekt je že pod streho. — V kam nolom u KALDANIJA smo m eseca ju lija začeli z beton iran jem tem eljev za postavitev drobilca nove veje za tam ponski m ateria l, ki bo im ela kapaciteto d ro b ljen ja 20 m 3 n a uro. S tem se bo povečala k ap a ­ citeta tega kam nolom a, ki je bližje odjem alcem kot KANEGRA. — Naši asfa lte rji so delali tud i n a p razn ik vsta je 22. ju lija . M esto je b ilo ko t izum rlo, k a r je p rav prišlo izvajalcem m odernizacije S trita rjeve ulice v L jubljani. K ot gavni kooperant pod je tja »SNAGA« smo prevzeli a s fa ltiran je te pom em bne m estne arte rije . V treh dneh so asfa lte rji položili v dolžini ca. 600 m štiri sloje asfa lta v skupni teži 23300 ton. Zaradi težkih vozil m estnega p rom eta im a asfa lt skupno debelino 21 cm. — H itra akc ija našega prim orskega gradbišča. V pičlih 45 dneh je ekipa gradbišča Portorož usposo­ b ila športno letališče v SEČOVLJAH. Vzletna stteza je dolga 700 m. Za stezo je bilo potrebno nasu ti na slabo nosilni teren 60—80 cm debel sloj kam nitega m ateria la . Na ta u tr je n i nasip je bil vg rajen 20 cm sloj tam pona in asfa lt v debelini 10 cm na dolžini 700 X 20 m. Levo in desno od te asfa ltne steze je še 15 m širok pas bankine v nak lonu 2,5%. — Na drugi stolpnici v Šiški so že v petem n ad ­ stropju. Delo lepo napreduje, g rad itelji se le boje, da ne bi nasta le težave s cem entom in železom. Sicer pa upajm o, da bo novem bra že sm rečica n a strehi, torej na 13. nadstropju . — Nova proizvodna haila »Iskre« na Savski cesti v L jub ljan i bo sodoben objekt z ravno streho. K ar 96 pleksi kupol tipa »Stadler« bo osvetljevalo no tran jost te proizvodne hale. S treha je iz R nosilcev, p rek n jih so položene arm irane siporex plošče, v odprtine pa bodo vgrajene pleksi kupole, ki jih bom o uvozili iz A vstrije. M edtem ko na streh i še m ontira jo ipsorex plošče, pa naš kooperant »Monter« iz L jub ljane polaga paro - zapom i sloj izolacije, da tako zavaru je siporex, ki je močno občutljiv za vlago. — O bjekt »Avtotehne« ob Celovški cesti v L ju b ­ ljan i po trebu je še dodatne poslovne prostore. N adzida­ va ob južni fasadi, ki jo gradi naše podjetje , naj bi b ila gotova do konca letošnjega decem bra. B o g d a n M elihar ta predpis celo priporoča podružne vezi p ri svetlobi, v išji od 4,0 m jih celo zahteva. N asprotno naš zvezni predpis, (ki je v b istvu p renare jen prvotni slovenski, da ne rab im ostrejših izrazov), p a zahteva izrecno pov - sod vertikalne vezi, in to z m inim alno arm aturo 4 0 14, za vodoravne pa se zadovolji p ri skrom nih stavbah tudi s 4 0 10 mm. To je izrazit nesmisel. Dovolite še, da vam pojasnim , kako je ta nesm isel ušel v ta p red ­ pis: m in im alna a rm a tu ra 4 0 14 m m je posneta po nem škem predpisu za stebre, za ka te re je k a r v redu. Član komisije, k i je ta del našega predpisa predelaval za zveznega, pa po vsej verje tnosti ni ločil stebra od vertikalne vezi. Mi pa dobro ločimo nosilec od vodo­ ravne vezi na zidu. Če bi im eli nam esto vezi nosilce, potem je jasno, da bi tudi vertikalne vezi prešle v ste­ b re te r b i tak predpis dobil svoj smisel. V konkretnem prim eru zidanih objektov p a ne glre za skelet s polnili, tem več le za o jačen j e zidovja z arm aturo , k i m u nudi potrebno žilavo-st. Skopske izkušnje te r naši gospodam ostni pogoji nam nalagajo dolžnost, da se izognemo tak im nesm i­ slom. Če to ni mogoče z uporabo našega slovenskega — za g rajen je cenejšega — predpisa, p a vsaj s p rim er­ nim i am andm aji a li to lm ačenji zveznega. Že v le tu 1960 smo sprejeli p ri nas am andm an k P T P 3 za beton in arm iran i beton, k i nas je k a r postavil v vzporedje s so­ dobnim i svetovnim i predpisi. V endar se bojimo, da nam bodoči novi zvezni p redpis za ojačeni beton teh p red ­ nosti ne odvzame! P rof. in ž. S v e tk o L ap ajn e PRIPOMBE k članku »Prim erjava odpornosti zidanih zgradb«, GV 10/1971 1. P renos linearne obtežbe zidu samo na vertika l­ ne vezi ne ustreza stvarnem u stanju , n iti n i v sk ladu s predpisi. V odoravna vez nim a tako velike m om entne odpornosti, da bi lahko velike vertikalne obtežbe prenašala na navpične vezi. Navpične vezi tudi večino­ m a nim ajo zadostnega p rereza n iti arm ature, d a bi la ­ hko prevzele tako velike osne sile. Po predpisih se m o­ ra p ro jek tan t ogibati kom binaciji prevzem a vertikaln ih obtežb z betonskim i stebri in nosilnim i opečnimi zidovi (PTP za potres 4. 2. 6.). S icer bi m orali računati pasovni tem elj pod zidom z navpičnim i vezmi na točkovne obtežbe. Funkcija navpične vezi n i v prevzem u m om entov in strigov, pač pa v povezavi opečnega zidu skupaj s iz strokovnih revij in časopisov MATERIJALI I KONSTRUKCIJE — Beograd, 1971. St. 2. Dr. Ing. N. K n e ž e v i ć — V u k s a n o v i č : Prilog istraživan ja kosih ploča od arm iranog betona. S tr. 3—16, 18 s l . , '7 tab. R. S t o j a n o v i č : Jed an kontinuum — m ehanički p rilaz m ehanici stenskih m asa. Str. 17—24, 1 sl. Ing. P. P a v l o v i č i Ing. A. P e t r o v i č : Mogućnosti proitirvpožamih isp itivan ja m a terija la i konstrukcija u vazduhoplovno-tahničkom in stitu tu i in stitu tu za isp itivanje m aterija la SRS — Beograd. S tr. 25—29, 12 sl. Ing. arh. S. P e j a n o v i č , d irek tor: In stitu t za ispi­ tivan je m aterija la SR Srbije. S tr. 30—34. Prof. Ing. B. K u j u n d ž i č , d irek to r: In stitu t za vodo­ priv redu »Jaroslav Čarni«. S tr. 34—36. K ongresi — savetovanja — simpožium-i — kolokviumi. S tr. 36—38. O rijentacioni program stručn ih m anifestacija za 1971. g. S tr. 38—39. MATERIALI I KONSTRUKCIJE — Beograd, 1971. Št. 3 D. B l a g o j e v i č : O opštem rešen ju sa v ijan ja u teo­ r iji po larn ih elastičnih m aterija la . Str. 3— 10 Ing. M. Š a l o v i č , Dr. Ing. A. K i d y b i n s k i , K ato­ vice: Modelsko — računska p rov jera geom etrije kom orne otkopne metode. Str. 11—21, 10 sl., 2 tab. Bibliografija. S tr. 22—29. Iz jiugo-sloveins-kog nacionalnog kom iteta za visoke b ra ­ ne. S tr. 30. NAŠE GRAD JE VINARSTVO — Beograd, 1971. št. 7-8 Ing. B. P e t r o v i č : O pojavi p rsko tina u beskonačno dugoj cevi od prednapregnutog betona. S tr. 145— 148, 5 sl. horizontalnim i etažnim i ploščam i v čimbolj togo celoto. V ertikalna vez prepreču je prekucn itev ozirom a raz­ brem enitev opečne stene v n jen i ravnini, k e r je sid rana v spodnjo etažo. Vez je obrem enjena na čisti nateg. N avpična vez zm anjšu je tud i nevarnost horizontalne za- m aknitve zgornje etaže nap ram spodnji. K er bi se pri tem pom iku vez m orala podaljšati, izvaja p ritisk na opečni zid in s tem povečuje tren je v zidu. V ertikalne vezi tud i bistveno povečajo staibnost opečnega zidu p ri kom binaciji vertikaln ih in horizontaln ih oscilacij. V ertikalne vezi se že m ed gradnjo p lastično defor­ m ira jo in naležejo n a nosilni zid. 2. Izbira oblike m odela ni najp rim ernejša in izvedba m odela ne ustreza predpisom . P otresni sili se up ira jo pretežno samo zidovi, ki ležijo v sm eri sile. Zato je m odel zam aknjenih (T) in (L) profilov zidov brez večjega pom ena. (Poznane so zelo m očne potresne prek lade n ad zidnim i odprtinam i oziro­ m a nad odprtinam i p ri litih stavbah'). Izdelava zidne vezi v m odelu ne soglaša z zah te­ vam i predpisov (PTP potres 4. 2. 23.). P o predpisu se m ora na jp re j sezidati nosilni zid. Zid se proti vezi m ora zaključiti zobčasto (na »šmorc«) in nato se navpična vez zalije v p rip rav ljen i utor. Tako izvršena vez ima popolnom a drugo učinkovitost, kot če je elem ent n a ­ p rav ljen po načinu skeleta. Celotni zasnovi preiskave tud i ustrezajo dobljeni rezultati. Ugotovljen je nam reč porazno nizek vpliv vertikaln ih vezi na varnost opečne stavbe. Igor O m ersa, d ip l. inž. Ing. S. J o v i č : D rum ski m ost preko Save na au topu tu »Bratstvo i jedinstvo u Beogradu. S tr. 149—157, 22 sl. Mgr. Ing. I. J a š a r e v i c , docent u n iv .: P rikaz p ro ­ jekta. i rezu lta ti isp itivan ja m a terija la i konstruk ­ cije visećeg arm iranobatonskog stepeništa sa čelič­ nim vješalkam a. S tr. 158—163, 9 si., 5 tab. Ing. E. M a l i , Ing. V. T u r n š e k : Tehnologija kom ­ pak tn ih h idrotehničkih betona sa osvrtom n a m or­ fološke i fizikalno-hem ijske osobine, I. Str. 164— 168 a, 14 sl. RET — m esna elek tron ika iz Nem. Dem. Rep. Do­ datak , 6 str. U istom broju Tehnike: Ing. M. A l e k s i č , Ing. N. E r i č : P rim ena tehnike m režnog p lan iran ja u svestranom p ristopu p ro ­ blem atici investicijsk ih u lagan ja i izgradnje p ro­ izvodnih kapaciteta. O rganizacija rada 7—8/1971, str. 145—155, 17 -sl. Z. P a u n o v i č : P laćan je au to ra paten ta po radnom učinku. O rganizacija rada 7—8/1971, sitr. 156— 158, 1 Sl. P rikaz knjige: Dr. Ing. D. L a l i č , Ing. M. L a l i č : »Ekonomika industrijsk ih procesa i operacija«. Izd. Zavoda za proizvodnost, Zagreb, 1970, 502 str. O rga­ nizacija rada 7—8/1971, 165—166. GRADJEVINAR — ZAGREB, 1971. Št. 6 Dr. J . W a r w a r u k , Mgr. J . M i š i č : P rednapregnute betonske grede napregnute na savijanje, to rziju i smicanje. S tr. 165-—173, 10 si., 2 tab. Dr. B. C r n k o v i č , I. T o m a š i č : N edestruktivna m etoda odred jivan ja m ehaničkih osobina kam ena. S tr. 173—178, 8 sl„ 1 tab. Ing. V. M a j s t o r o v i č : Vodovodi u m alim naseljim a. Str. 179—180, 5 sl. Prof. M. J a n č i k o v i ć : G radnja autoceste Zagreb-— K arlovac. S tr. 181—184. 10 sl. K ra tke Vijesti. Str. 185—186 G radjevni m aterija li. Str. 187—189. 4. sl. G rad jevna m ehanizacija. S tr. 189—195. 15 sl. Iz SGIT H rvatske. Str. 195— 198 Iz m edicine rada. S tr. 198— 199. O bavijesti. S tr. 199. GRADJEVINAR — Zagreb, 1971. Ing, Z. Ž a g a r , docent u n iv .: G eodetske kupole. Str. 207—214. 30 sl. Mgr. Ing. D. A n i č i ć : O siguranje veze gornjeg i do­ njeg s tro ja kod grednih m ostova za d je lovanje po ­ tresa. Str. 214—215. Ing. arh. V. F a l t u s : D a li funkcija sloja opuštan ja rješava difuzni problem kod ravnog krova. Str. 216—224. 3. si., 2 tab. Ing. I. O c e l 'i ć : 75 ob lje tn ica vodne zajednice »Ka- rašiea—Vučica«. Str. 225—228. 5 si. S naših i inozem skih gradilišta . S tr. 228—232. 5 si. K ra tk e vijesti. S tr. 232—243. Iz Saveza gradjev. inž. i tehn . H rvatske. S tr. 234—238. O bavijesti. Str. 238—239. STANDARDIZACIJA — Beograd, 1971, Št. 8 Z asedanje potkom iteta ISO za ploče v laknatice. Str. 177— 178. Z asedanje po tkom iteta ISO za teleinform at'iku. Str. 178— 180. A notacije predloga standarda. Str. 181—183. M edjunarodna standardizacija. P rim ljen a dokum entacija . S tr. 184—186. K alendar zasedanja organa ISO i IEC u g. 1971—1973. S tr. 186—191. Inform acije ISO. S tr. 192—193. Novi ob jav ljen i jugosl. s tan d ard i (20. 6. 1971.). S tr. 194. jubilej PROF. INŽ. SVETKO LAPAJNE — ŠESTDESETLETNIH Naš znani sta tik , profesor n a arh itek tonskem od­ delku lju b ljan sk e un iverze, strokovn jak za tehniko g ra ­ je n ja v ojačenem betonu inž. Svetko L apajne je pred k ra tk im praznoval šestdesetletnico svojega življenja. G radbeni vestnik, katerem u je profesor L apajne od za­ če tka iz h a ja n ja zvest sodelavec, naj ob njegovem ju b i­ le ju nakaže vsaj najb istvenejše elem ente njegovega bo­ gatega živ ljenjskega dela. Rodil se je 31. 10. 1911 n a D unaju. Njegov oče je po p rv i svetovni vojni posta l redni profesor ju rid ične fa ­ ku lte te v L jub ljan i. Sin Svetko je d ip lom iral le ta 1935 v L jub ljan i in si je že v p rv ih le tih p rip ravn ištva p ri­ dobil v sestranske gradbene izkušnje. Posebno se je po­ svetil štud iju p rak tične statike. Leta 1939 je odprl la s t­ n i p ro jek tivn i a te lje v L jub ljan i in im a iz tega časa kot sam ostojen s ta tik v rsto lepih del v L jub ljan i in okolici. Tedaj ga je gradbeni oddelek naše tehniške fa ­ ku lte te p ridobil kot p red av a te lja za predm et: G radbeni elem enti. V ojna je p rek riža la njegove, lepo zasnovane načrte: bil je v vojnem u je tn ištvu le ta 1941, potem zarad i sode­ lovan ja v osvobodilnem g iban ju le ta 1942 na jp re j v zaporu, nato v in ternaciji. Od le ta 1943 do osvoboditve se je ak tivno udeležil NOB m ed partizani. Po osvoboditvi ga je lju b ljan sk a univerza poklicala iz B eograda v L jubljano, da sup lira p redavan ja iz o ja­ čenega betona za um rlim prof. dr. Kasalom . H kra ti je vodil oddelek za sta tiko in konstrukcije p ri tak ra tnem P ro jek tivnem zavodu. Leta 1947 je bil na ljub ljansk i šoli za arh itek tu ro im enovan za docenta za predm et: sta tika lesenih, betonskih, železobetonskih in jeklenih konstrukcij. L eta 1952 je bil im enovan za izrednega in leta 1962 za rednega un iverzite tnega profesorja. S T A N D A R D IZ A C IJA — Beograd, 1971. St. 9 Mgr. ph. A. P o j o v i ć : Z asedanje tehn. kom iteta ISO za laborat. posudje i pribor. Str. 197—199. Ing. S L e v a t a , Ing. V. S t a n o j e v i č : P lenarno za­ sedanje tehn. kom iteta ISO za herniju. Str. 200—202. Predlog standarda za u tv rd jiv an je rela tivne otpornosti izolacijskog m ateria la . S tr. 203—206. A notacije pred loga standarda. Str. 207—208. M edjunarodna standardizacija. P rim ljena dokum entacija. S tr. 208—212. K alendar zasedanja organa ISO. S tr. 212—217. Inform acije ISO. Sitr. 218. Novi objavljeni jugosl. standard i (29. 4. 1971.). Str. 219. D O K U M E N T A C IJA ZA G R A D JEV IN A R ST V O I A R H IT E K T U R U — Beograd, 1971. Št. 220 ILG —• 459. P roizvodnja u gradjevinarsitvu do k ra ja m aja 1971. g. 4 str. ILG — 460. L ični dohoci u gradjevinarsitvu i ostalim oblastim a p riv rede u m artu 1971. g. 2 sitr. DGA — 1151. Problem i optim alnog angažovanja i obe- zbedjen ja resu rsa za izvršenje zadatka p lan iran ih tehnikom m režnog p lan iran ja . 10 str., 5 si., 2 tab. DGA — 1151 B itum enski hidroizolacioni m aterijah K rovni karton i i trake. 10 str. DGA — 1153. A ntikorožiona zaštita cevovoda. 3 str. DGA — 1154. O draz stabilizacionih m era na g rad jev i- n arstv u i industriju gradjevinskog m aterijala . 12. str. TKD — 184. Cene gradjevinskog m a terija la u m aju 1971. g. 16. str., tabele. K IG — 121. Klaisifikovani ’ind ikatori za gr adj e vinarstvo (od red. br. 577 do red. br. 654) — Članci iz stran ih stručn ih časopisa. 22 str. Č eprav se je prof. L apajne uk v arja l največ s štud i­ jem problem ov, k i jih je zah tevala p raksa v konstru ira­ n ju je veliko tud i objavljal, največ p rav v našem G rad­ benem vestniku. Svoja p rv a strokovna članka je objavil le ta 1940 v zagrebškem »Inženjeru« o uklonu lokov in leta 1948 v »Našem gradjevinarstvu« o uklonu elastič­ no podprtih nosilcev. G radbeni vestnik im a njegovo prvo objavo le ta 1952 o varnosti gradbenih konstrukcij. Potem je sledila vse do najnovejših dni dolga v rsta člankov, ki obravnavajo problem atiko d im enzioniranja ojačenega betona. Njegovo največje delo p a je knjiga »Crossova metoda«, k i je izšla le ta 1949 v Beogradu in je zanjo av to r upravičeno p reje l P rešernovo nagrado, saj je delo predstav lja lo bistveno poenostavitev sta tič­ nega p reračunavan ja kon tinu irn ih in skeletnih kon­ strukcij. B ibliografija teoretičnih prispevkov prof. L a­ pajneta pomeni bistveno obogatitev naše srokovne teh ­ nične publicistike. V drugo vrsto spadajo članki, ki predstav lja jo opise izvršenih gradbenih del, njihove posebnosti te r ugoto­ v itve obtežilnih preiskav, p ri čem er je bilo posebno za­ nim anje prof. L apajneta posvečeno velikosti torzij- skega vpliva p ri m ostnih zgradbah. Njegove tabele bi- stvend pospešujejo in o lajšujejo statične račune v vsa­ kodnevni praksi. P ra v v zadnjem času izhaja jo v g la­ silu pod je tja »Tehnika« spomini n a njegove petin tride­ setletne tehniške izkušnje: kakšne napake so v konstru ­ iran ju mogoče in kako smo jih odpravljali. Enako plodno je delo prof. L apajneta na področju inženirskega konstru iran ja . O dlikuje ga smisel za eno­ stavne in čiste konstrukcije. P rv i nas je uvedel v plo- ščaste m ostove na zelo tank ih v itk ih sltenah. M asivne oporne konstrukcije je dosledno zam enjaval s tankim i, vesti iz inozemstva NOV POSTOPEK ZA VENTILACIJO PREDOROV Z izgradnjo velik ih novih cestnih in tud i železni­ ških predorov v Evropi in na drugih celinah v zadnjem desetletju je postal spričo m nožičnega prom eta vozil skozi te predore zelo ak tualen in tudi akuten problem zračenja. P ri tem so pom em bni fak torji: — enakom erna porazdelitev svežega zraka po ce­ lotnem predoru, — možnost dobrega ven tiliran ja tudi p ri najgostej­ šem prom etu, — avtom atsko regu liran je ob izpadu a li štednji električne energije, — h itra pomoč v p rim eru okvare, — enostavno vzdrževanje naprav, — njihova zanesljivost te r varnost p ri delovanju. Po tu ji lite ra tu ri navajam o p rim er ured itve z ra ­ čenja v predoru pod reko Tyne (Anglija, pokrajina N orthum berland). Ta predor je dolg 1678 m in poteka m ed m estom a D urham in Howdon. Izdelan je iz lito­ železnih cevi p rem era 9,4 m in im a 7,4 m širok pas za avtom obile; visok je 5,4 m — v celoti torej k a r pom em ­ ben in zahteven gradbeni objekt. Na stropu je vod za razsvetljavo, a v tleh so vodi za zračenje. Sveži zrak se dovaja od stran i cestnega) vozišča pro ti sredini, one­ čišćeni zrak pa se odsesava vzdolž prom etne površine te r odvaja do ventilatorjev. P redor im a dve ventilacijsk i postaji, zgrajeni na razdalji 1158 m. Severna postaja je 33,5 m oddaljena od vhoda, m edtem ko je južna za 487 m um akn jena v predor. Na vsaki postaji je po en sesalni in en odva­ ja ln i ventilator. Z raven teh je še po en pomožni ven ti­ lator, tako da je v predoru skupno osem propelerjev. S kupna količina razgibanega zraka lahko doseže tudi 30 ton n a minuto. Sveži zrak p rih a ja skozi odprtino iznad vsake s tro j­ nice in se potiska pod voziščem proti režam, k i so z obeh s tran i cestišča. Te reže so zelo blizu druga drugi, lahko pa jih prilagodijo, tako da nudijo do 11 m 3/m in svežega zraka n a vsak tekoči m eter predora. V poseb­ prožnim i stenam i. V nekaj p rim erih je uvedel tim. »viseča ležišča«. P rv i se je p ri nas lotil razp ira ln ih mo­ stov in brezrebren ih plošč za mostove. Posebno pozor­ nost je zbudilo g rajen je m ostu čez Sočo v A nhovem z m ontažnim sam onosnim odrom na razponu 40 m. Veli­ ko je tud i njegovih konstrukcij za industrijske in vodne zgradbe, saj je na prim er izračunal konstrukcije naših p rv ih h idrocentral na Dravi. Njegove industrijske ob­ jek te p a najdem o od Srbije in Bosne p rek M iinchna do V alaisa v Švici, največ pa seveda v ožji domovini. Vse odlikuje sm otrnost zasnove in konstrukcije, k a r se lepo odraža tud i v estetik i objektov. Ob vsem praktičnem , strokovnem in pedagoškem de­ lu se prof. L apajne nikoli n i odtegoval javnem u u d e j­ stvovanju: v zvezi gradbenih inženirjev in tehnikov, kot član kom isij za sestavo tehnišk ih podpisov, kot sveto­ valec m lajšim konstruktorjem . Vedno je bil tovariško dosegljiv in p rip rav ljen za vsakršno pomoč. Zato je bil tudi deležen pom em bnih javn ih p riznan j: ZGIT Slove­ n ije m u je le ta 1967 podelila častno članstvo, le ta 1970 je postal zaslužni član SIT Jugoslavije. Dobil je tudi dve odlikovanji: m edaljo za h rabrost in odlikovanje za zasluge za narod. Našem u jub ilan tu želimo sodelavci G radbenega vest­ n ika in vsa naša tehniška javnost za življenjsko jesen veliko zdrav ja in plodnega dela še mnogo let! P rof. B . F. no zahtevnih p rim erih je možno to količino povečati do 14 mvVmin. V entilato rji za odsesavanje onečiščenega zraka so takoj nad predorom in ga odsesavajo po vsej dolžini. K er je njihova zm ogljivost večjia ko p ri ven tila to rjih za dovajanje svežega zraka je zagotovljeno močno s tro ­ jen je zraka po predoru, tako, da nečisti zrak ne m ore siliti skozi vhode predora. V entilator na severni stran i im a prem er 4 m, nje- je pod norm alnim i pogoji 13,7 mVmin svežega zraka. O dstranitev onečiščenega zraka znaša 15 m 3/m in. Motor vsesovalnega ven tila to rja im a 179 KM, a odsesovalnega 90 KM (ker dala Z m anjšim pritiskom ). V entilator n a severni stran i im a p rem er 4 m, n je­ gova zm ogljivost znaša 9,3 m 3/m in, z močjo 129 KM. Zmogljivost ven tila to rja za odvajanje nečistega zraka je 10,2 mVmin, z močjo 57 KM. D im nik na južni s tran i je visok 45 m, na severni 36 m. P rem er obeh, raste z v iš in a G lavna karak teristika tega čistilnega sistem a je m obilnost ventilatorjev. Če se ven tila to r pokvari, se nadom estni ap a ra t po tračn icah p ripelje na njegovo m esto in prevzam e delo. To je cenejša rešitev kot bi b ili posebni dovodni kanali k vsakem u ventila to rju . Iz­ m enjava ven tila to rjev je avtom atizirana. Z račenje p redora zahteva veliko porabo električne energije, zato je važno, da se dovaja, natanko toliko zra­ ka, kolikor ga je pokvarjenega. Razpon m ed tem i koli­ činam i je zelo velik, tud i sprem em be v razponu so ze­ lo pogoste te r odvisne od gostote prom eta. Brzine de­ lovanja se regulirajo v m enjalniku. M enjanje brzine je hidravlično te r je na tak način omogočeno praktično neom ejeno število m enjav. Pogonski m otorji so nam eščeni izven ohišja ven­ tila to rjev in je prenos izveden s kardanskim i osmi. H i­ trost v rten ja regulirajo naprave za kontrolo onečiščene­ ga zraka v sam em predoru, razen tega je h itrost m ogo­ če kon tro lirati iz kontrolne kab ine ali tudi ročno na sa ­ m em ventilatorju . K ontrola onečiščenosti zraka se opravlja s sprem i­ n jan jem količine ogljikovega m onoksida v predoru in zm anjšane vidljivosti, k i je posledica izgorelih plinov. P rof. B . F. Asfaltna baza GRADIS AB 2-15 Prevozna betonarno TIP PM 250 U porabljam o jo za proizvodnjo asfa lta p ri g rad ­ n ji in popravilu m anjših in srednjih cest. Suh m ateria l doziram o težinsko, kom pletno bazo pa up rav lja en delavec p rek kom andne plošče. T e h n i č n i p o d a t k i : dolžina 26 500 mm širina 11 500 mm višina 7 005 mm teža ca. 19 500 kg p rik ljučna moč in sta liran ih elektrom otorjev ca. 40 kW Tehnični podatki: kapaciteta: 12—14 m 3/h svežega betona deponija gramoza: 160 m3 instalirana moč: 28 kW MERE: med prevozom: dolžina 6500 mm višina 3800 mm širina 2500 mm med obratovanjem: dolž. m in. 6500 m m ; maks. 6730 mm višina m in. 4530 m m ; maks. 4930 mm širina m in. 2500 m m ; višina izpusta lin. 2100; maks. 2500 mm teža med prevozom: 8300 kp potovalna hitrost: 40 km/h Oprema: 1. P ro titočn i m ešalec s prisiln im m ešanjem 250 1 2. D elilna zvezda za 4 frakcije 3. Ročični skreper, kap. 303/h 4. T ehtn ica za gram oz 5. P o ln ilna posoda s poševno progo 6. T ehtn ica za cem ent 7. P nevm atska insta lac ija 8. K om andna m iza 9. Vodni števec s prik ljučkom IV4" 10. Š tir je kosi m ehaničnih dvigalk Vsa om enjena oprem a je m ontirana n a šasiji z odstav­ ljiv im p redn jim in zadnjim kolesnim stavkom . O stala oprem a, tj. silos za cem ent 30 ton, polž, podstavek teh tn ice in podaljšana m ontažna stena zvezde, se p re ­ važajo posebej. D im enzije betonarne v prevoznem stan ju so v dopustnih m ejah cestnoprom etnih p red ­ pisov. B etonarno m ontira jo 4 delavci v enem dnevu. Dvigamo jo s 4 m ehaničnim i dvigalkam i. Cem entni silos je sa- m opostavljiv. Za delovanje betonarne sta potrebna dva delavca. N jeno delovanje je polavtom atsko. De­ lavec ob kom andi mizi regu lira doziranje gramoza, m edtem ko drugi u p rav lja ročni skreper. Vse ostale operacije so popolnom a avtom atizirane. M inim alni p ri­ tisk vode je 3 atm ; voda m ora b iti brez prim esi — iz vodovodnega om režja a li filtrirana . Za gradbeno operativo izdelujem o v K ovinskih obratih L jub ljana in M aribor stro je in opremo: Ig lasta dvigala — Ročične s k re p e r je — M ehanične dozatorje 18 m3/h in 40 m 3/h — P ra lne valje 12 m 3/h in 20m3/h — K rožne žage 7,5 kW — D ehid ra tv rje 7 m3/h in 12 m3/h — P rek lada lne posode za beton 4 m 3 — S tab ilne in prevozne betonarne — protitočne m ešalnike PM 250 in PM 500 — M ešalnike m alte MM 150 — A sfaltne baze AB 2-15 — Cestne p ihače — Razporne sto jke te r drugo stro jno oprem o po naročilu. O pravljam o generaln i rem ont lahke in težke gradbene m ehanizacije, Wacker-Servis, te r stavbno k ljučavničarska dela. KOVINSKI OBRATI LJUBLJANA IN M A RIB O R G r a d b e n i k i * p r o j e k t a n t i* i n v e s t i t o r j i S Izkoristite prednost zavarjen ih a r ­ m atu rn ih m rež in ekonom ske učinke njihove ap likacije — p rih ran k e v ko­ ličinah potrebne arm atu re, p rih ranke na času, delovni sili in transportu . Z avarjene arm atu rne mreže se uporab ljajo za izdelavo površinskih arm irano-betonsk ih konstrukcij, li­ n ijsk ih arm iraino-betonskih e lem en­ tov za strem ena betonskih prom et­ n ih poti in lataiiščnih vzletno-prista- jaliiščnih pi:s.t. Lahko se uporablajo v konstrukci­ jah, ki so obrem enjene pretežno s statično obtežbo tj. če se obrem eni­ tev ne povečuje z dinam ičnim fak­ torjem . Izdelujejo se iz h ladno vle­ čenega jekla Č 0345V in so lahko ali standardne ali fine zavarjene a rm a­ tu rne mreže. STANDARDNE zavarjene arm a­ tu rn e m reže izdelujejo v ploščah ši­ r in e 2150 mm, dolžine 5000 ali 6000 mm. P ak ira jo se v pakete po 10, 20 in 30 komadov. V paketu so lahko sam o m reže iste vrste. FINE zavarjene arm atu rne mreže se uporab ljajo v gradbeništvu in in ­ dustriji stek la za arm iranje. Izdelu­ jejo se iz svetle žarjene žice JUS Č. B 6.001. M inim alna širina m reže je 700 mm, m aksim alna širina 2275 mm. P ak ira jo se v zvitkih. NE POZABITE, da uporaba zavar­ jenih arm atu rn ih m rež olajšuje delo pro jek tan tom — potrebno je samo iz­ delati p lan nam eščanja arm ature. Proizvajalec RUDARSKO METALURŠKI KOMBINAT IUU-ZENIU z.mc, T o va rn a z a p re d e la v o žice »B ih ać« — Bihać TELEFONI: 072 21 244/161, 077 22 226 • TELEX: 42 121 YU ŽELZE Od malte pa do zaključnega premaza stropov Vinnapas-disperzini, katranski polimeri za malte, povečujejo sprijem ljivost in so odporni proti klimatskim vplivom Silikonski osnovni premazi delajo podlogo vodotesno Vinnapas-raztopine utrju je jo površino Vinnapas-disperzini, katranski polimeri /a zunanje in notranje premaze, so odporni proti obrabi in proti učinku alkalnih sredstev, primerni za pigmentiranje v veliki koncentraciji Raztopine silikonskih smol za silikonske premaze z veliko propustnostjo za vodne pare, vodotesnostjo in odpornostjo proti plesnenju; lahko jih nanašamo tudi na svežo apneno malto Silikonska zaščitna sredstva za zgradbe za impregniranje zidov in malt Vinnapas-disperzivni prah za suhe malte in barve v prahu, se zlahka redispergira, je zelo odporen proti m iljenju in izredno povečuje sprijem ljivost Naši strokovnjaki za uporabno tehniko vam bodo radi pomagali pri določanju recepture. WACKER— CHEMIE GMBH 8 München 22, Postfach, Telephon: 0811/21091 Telex: 05/28 121 Zvezna republika Nemčija INFORMACIJE «o Z A V O D A Z A R A Z I S K A V O M A T E R I A L A I N K O N S T R U K C I J V L J U B L J A N I Leto XII 11 Serija: METODE NOVEMBER 1971 Možnosti uporabe fotogrametrije v gradbeništvu II (Nadaljevanje) K adar želimo ugotav lja ti pom ike točk v ravnini, k i se po jav lja jo v isti ravnini, pa se poslužujem o ra je postopka s časovno bazo. P ri tem uporabljam o le eno kam ero, s katero opravim o z istega m esta in p ri isti no tran ji in zunanji orientaciji dva posnetka: enega pred deform acijo, drugega pa po opravljeni deform a­ ciji. Z aradi deform acije se na posnetkih pojavijo raz ­ like koordinat (im enujem o jih paralakse). Ce posnetka vstavim o v Stereokom parator, dobimo v vidnem polju efekt, p ri katerem nedeform irane točke ostanejo v ravnini, deform irane pa se prem osorazm er- no deform aciji približajo ali oddaljijo od našega očesa. V Stereokom parator ju m erim o neposredno paralakse. L e-te dobimo s postav ljan jem prostorske m arke in ­ strum enta na zbrane točke prostorskega m odela in od­ čitavanjem na paralaksn ih števcih. Shem atičen prikaz postopka s časovno bazo je prikazan na sliki 7. Natančnost izmerjenih pomikov Na natančnost izm erjenih pomikov vplivajo raz­ lični fak to rji. Na srečo je mogoče številne izvore napak elim inirati s prim ernim i delovnim i postopki. T S lik a 7 S lik a 8 N apaka pom ika A Y p ri postopku s prostorsko bazo je določena z enačbo: m i Y = ± V'Ž’r —7 mp*b . f V enačbi pom eni: Y . . . oddaljenost točke v začetni fazi b . . . baza f . . . goriščna razdalja fototeodolita m p* . . . sredn ji pogrešek izm erjene para lakse A X na posnetku. N atančnost pom ikov A X in A Z je p r i­ bližno d v ak ra t večja od AY. P ri postopku s časovno bazo določamo pom ike A X in A Y z isto natančnostjo . S redn ji pogrešek pom ika v eni ali drugi sm eri izračunam o po enačbi: m p.= ± m . m p*, k je r pom eni m . . . m erilo m p* . . . sredn ji pogrešek izm erjene paralakse Da bi dosegli čim večjo natančnost, m oram o posebej paziti na signalizacijo m erilnosti mest. Načelno naj bo­ do signali krožne oblike in v zavisnosti od m erila tak ih dim enzij, da so upodobljeni na fotografskem m ateria lu le nekoliko večji od dim enzij m arke stereokom parator- ja tj. od 0,05 mm. Praktični primeri uporabe fotogrametričnih metod V nada ljevan ju navajam o nekaj tip ičn ih nalog, k a te re sm o na Zavodu za raziskavo m ateria la in kon­ strukcij rešili v sodelovanju z Inštitu tom za geodezijo in fo togram etrijo v L jub ljan i n a fo togram etrični n a ­ čin. Določitev oblike previsne skale na Zasavski cesti. V zvezi s p rojektom za stabilizacijo ca. 32 m visoke p rev isne skale (slika 8) je bilo potrebno najp re j izde­ la ti geodetski posnetek. K er je b ila skala nedostopna, snem anje s klasičnim i geodetskim i m etodam i ni bilo mogoče. Skalo smo zato posneli po postopku s prostorsko bazo in z izvrednotenjem prostorskega m odela v stere- okom paratorju izdelali situacijo v m erilu 1 :200 z ekvi- S lik a 9 * * S lik a 10 distanco plastnic 2 m. Že z enostavno analizo ugotovi­ mo, da sta bili s itu racija in višinska p redstava določe­ na z višjo natančnostjo od zahtevane (v konkretnem prim eru je le ta znašala ± 10 cm). Določitev deformacij gradbene jame P ri izdelavi gradbene jam e za M etalko v L ju b lja ­ ni (slika 9) je prišlo do horizontaln ih in vertikaln ih de­ form acij opornih sten. K ot osnovo za p ro jek t sanacije je bilo potrebno izdelati posnetek dejanskega stan ja in ga p rim erja ti s predvidenim (potrebno je bilo določiti deform acije) in izpostaviti sistem za sprem ljan je m o­ reb itn ih naknadn ih deform acij. K er so> bile oporne stene težko dostopne in delo v njihovi bližini nevarno, smo se poslužili fotogram etrije. Snem anje smo opravili s treh stališč, katerih m ed­ sebojni prostorski odnosi so bili geodetsko določeni. R ezultat obdelave začetnih odčitkov je bila g ra­ fična slika horizontaln ih rezov prek opornih sten v m erilu 1 : 100, p ri čem er je ekvidistanca m ed rezi zna­ šala 1 m. Z analizo natančnosti je bilo ugotovljeno, da znaša srednji pogrešek situacije ± 3 cm, višinski sred ­ n ji pogrešek pa ± 1 cm. S ponovnim snem anjem z istih m est je bila dana tud i m ožnost sp rem ljan ja naknadnih deform acij po postopku s časovno bazo, katerega n a ­ tančnost je še večja od postopka s prostorsko bazo. Določitev geometrije in deformacij visečega imostu P ri obrem enilni p reizkušnji visečega m ostu prek Sore (slika 10) je bilo potrebno določiti dejanske di­ m enzije objekta in jih p rim erja ti s p ro jek tiran im i. P o­ leg tega je bilo potrebno m ed obrem enjevanjem mostu zasledovati vertikalne pomike, ki so nastopali kot po­ sledica obrem enitve. Fotogram etrično snem anje smo izvršili s fototeodolitom z razdalje 90 m. Dim enzije ob­ jek ta smo določili po postopku s prostorsko bazo, de­ form acije p ri posam eznih fazah obtežbe pa po postop­ ku s časovno bazo. K er smo deform acije m erili s te- odolitom, je bilo mogoče- ugotoviti natančnost s foto- SU ka 12 gram etrijo dobljenih rezultatov. P ri predpostavki, da sta bili m eritv i izvršeni z isto natančnostjo , je znašal sredn ji pogrešek enega opazovanja ± 0,5 cm, če pa predpostavim o, da so bile m eritve s teodolitom abso­ lu tno točne, je znašal sredn ji pogrešek ± 0,9 cm. Določitev deformacij modela opečnega zidu M odel opečnega zidu v m erilu 1 : 2 smo po stopnjah obrem enjevali s kom binirano obtežbo vse do po ru ­ šitve. K er je bilo po trebno p ri posam eznih fazah za­ sledovati pom ike čim večjega števila m eriln ih mest, bi bilo potrebno uporab iti izredno veliko kom parator- jev ali d rug ih m erilcev deform acij. Tem u problem u smo se izognili s fotogram etričnim snem anjem posam eznih faz in izvrednotenjem pom ikov vseh signaliziranih točk po postopku s časovno bazo. D eform acije, ki so se zarad i obtežbe po jav lja le v ra v ­ n ini zidu, so b ile v konkretnem p rim eru izm erjene z natančnostjo ± 0,05 mm. G rafični p rikaz izm erjenih vrednosti za eno od faz p red nastankom razpok v zidu je p rikazan n a sliki 11. Določitev deformacij detajla na modelu stolpnice Za stolpnico na Reki smo izdelali model iz pleksi stek la v m erilu 1 :25. Poleg napetostnega s tan ja p ri različnih obrem enitvah m odela so nas zanim ale tud i deform acije de ta jla p ri p rehodu iz tre t je v četrto e ta ­ žo. Na tem m estu se nam reč m enja etažna v išina in oblika v e rtika ln ih sten. K er je bilo po trebno oprav iti m eritve na ca. 250 m eriln ih m estih, smo ko t najp rim ernejšo m etodo po­ novno uporab ili fo togram etrijo . Snem anje in izvred- no ten je m reže značk n a m odelu (slika 12) sm o opravili po postopku s časovno bazo in dosegli natančnost po­ m ika ± 0,04 mm. Zaključek Izkušn je s fo togram etričnim i m eritvam i, ka te re smo opravili n a ZRMK, p o trju je jo navedbe litera tu re , da je fo togram etrija v štev iln ih prim erih najp rim ernejša m erska m etoda. Sm atram o, da je mogoče uporabo še razširiti na najrazlične jša m erska področja in da se lahko lo teva­ mo tu d i m erskih problem ov, k a terih smo se doslej zarad i po trebe po obsežnem in stru m en ta riju ra je izo­ gibali. J ože B o štja n č ič , d ip l. in g . SALONIT ANHOVO AZBESTCEMENTNI IZDELKI industrija cementa in azbestcementa a V t O k I a V i r a n e tlačne Cevi Za VO dO V O de Anhovo Jugoslavija jn namakalne sisteme Sedež podjetja 65210 Anhovo Telefon: (065) 78 030 Telegram: salonit anhovo Telex: 34329 yu anhovo Prodajni sektor 65001 Nova Gorica, Kidričeva 20 Telefon: (065) 22 012 Telegram: salonit nova gorica Telex: 34320 yu anhovo Predstavništva: a v t o k l a v i r a n e cevi za cestno in kabelsko kanalizacijo, drenaže ter zaščitne cevi za toplovodne napeljave a v t o k l a v i r a n e cevi in cevni filtri B i s t r a I za vodovode, industrijo in rudarstvo a v t o k l a v i r a n e cevi za hišno kanalizacijo, ventilacijske sisteme in jaške za smeti valovite in ravne plošče, naravno sive in barvane, za strehe, fasade in montažne elemente Beograd, Sarajevo, Skopje, Titograd, Zagreb CEMENTI portland cement PC 550, portland cement z dodatkom žlindre PC 25z 450 in specialni cement S a I o d u r Zahtevajte prospekte in informacije S. G. P. » P I O N I R « N O V O M E S T O KETTEJEV DREVORED 37, TELEFON 21826, TELEX 33710 T E K O Č I R A Č U N PRI SDK 521-1-29 N O V O MESTO