Političen list za slovenski narod.
r« »»Iti rnjMUM v^i*: oelo lete predpl»£»n 15 rld., is pol leta 8 rld., la četrt leta
i rld.. za en mesec 1 rld. 40 kr. 7 atelBlitnelJl prejeman Telji: Za oeio leto 12 rld., za pol leta 6 rid., la 3etrt leta • ^d., n en meiec 1 fld. 7 Ljubljani na dom pošiljan velja 1 rld. 20 kr. več na leto.
Peiameine številke veljajo 7 kr. RaraSain« prejema •prmvniitvo (adminiitraeija) in ikipodieija, Semeniške ulice št. 2,11., 2S.
XaiBanlIa (inserati) m iprejemajo in velji triitopna p«tit-nita: 8 kr., Se »e tiika enkrat; 18 kr ie ae tiska dvakrat; 15 kr., e« se tiska trikrat. Pri večbatnem tiskanji se eena primemo zmanjša
Sokopiai le ne vračajo, nefrankovana pisma se ne iprejemajo.
Tredniitvo je v Semeniških alicah h. št. 2, L, 17.
Iihaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '/|6. uri popoludne.
^tev. 141.
V Ljubljani, v ponedeljek 23. junija 1890.
Letiiik XrVTlX.
Delegacije.
(4. seja.)
Iz Budimpešte, 20. junija.
Bosna in Hercegovina.
Prva točka današnjega dnevnega reda je bilo poročilo budgetnega odseka o razmerah v Bosni in Hercegovini, ki ga je sostavil dr. Bilinski z veliko natančnostjo in marljivostjo. Iz tega poročila je razviden vsestranski napredek omenjenih dežel, ki mora z radostjo napolnjevati vsakega prijatelja krepkega, ali toliko let zatiranega bosenskega naroda. Vlada se je zavedala svoje dolžnosti, ki jo ima nasproti deželama, kateri je sprejela v svoje oskrbovanje, in nasproti Evropi, ki ji je izročila to nalogo in ki se more iz tega poročila prepričati, da ste Bosna in Hercegovina v dobrih rokah. Vlada svojega obstanka v Bosni ni razodevala samo s tem, da je v gotovih časih davke pobirala in reševala tožbe, ampak glavno prizadevanje njeno je merilo na povzdigo gmotnega stanja in duševne omike. V ta namen odprla je bogate rudnike in napravila fužine, v katerih se izdeluje železo; skrbela je za izgledno gozdarstvo in v roke vzela vravnavo kmetijskih razmer. Poskušala je v deželo spraviti marljive naseljence, ki naj bi obdelovali zemljo. V podporo kmetijstvu je osnovala pomožne blagajnice, kjer kmetje dobivajo denar na posodo za kmetijska orodja in za živež. V povzdigo živinoreje napravila je dva zavoda za rejo domačih goved, ravno tako je ustanovila posebno šolo za sadjerejo in vinorejo. Za povzdigo domače obrti in zlasti za pletenje umetnih preprog odprla je več strokovnih šol, tudi so pod njenim vodstvom povsod nastale tovarne, v taterih se izdelujejo razne reči, med drugimi tri državne tovarne za izdelovanje smodk in tabaka. Po celi deželi se delajo nove ceste, katerih je že 3463 kilometrov, in železnice že prepregajo skoraj eelo deželo.
Poslanec Elaič, ki je pri tej točki prvi poprijel besedo, je imel torej prav, da je poroče-
valca zahvalil za tako natančno poročilo, vendar pa si je štel v dolžnost v tera ga popraviti, da se v Bosni in Hercegovini ne sme govoriti o deželnih jezikih, ker je tam le en sam deželni jezik iu en sam narod, namreč slovanski. Tudi tamošnji Turki so glede narodnosti svoje Slovani. Dalje zahvaljuje ministra, da hoče Bosno in Hercegovino z železnico zvezati z Dalmacijo in z mestom Špietom, ker po odgovoru ministra Bacquehema na neko interpelacijo v državnem zboru ni imel nobenega upanja, da bi v Dalmaciji delali omenjeno železnico. Da bodo pa bosenske železnice ugajale, bilo bi jako dobro, ako se njih oskrbovanje združi v eni roki in se ne de'i med vojno in deželno upravo. Glede naseljencev pa je dr. Klaič drugačnih misli kakor poročevalec Bilinski; njemu se ne zdi potrebno tije naseljence vabiti v Bosno; Bošnjaki so krepek narod, ki se bode kmalu pomnožil, ne da bi se bilo bati pre-obilnosti prebivalcev. Zato naj se dežela hrani za domače otroke. Zlasti pa naj naseljencev drugih jezikov ne spravljajo v deželo, da tudi tam ne zbude narodnostnih prepirov. Tudi to hvalevredno omenja, da vlada domače otroke nastavlja v prvih službah; zato izreka zahvalo ministru Kallaju, da je vse to učinil, in vojaštvo, da se tolikanj trudi za iz-obraženje naroda bosenskega. Konečno prosi ministra, naj prekliče razsodbo glede nekega Hajdiča, ki ga je deželna vlada obsodila, da mora zapustiti Bosno.
Minister Kallaj je odgovarjal Klaiču, da po svoji moči skrbi za deželo na korist dežele same. Tudi naznanja iz uradnih zapiskov, koliko domačih uradnikov je že nastavil. Da se za nižje službe prej in hitreje izvežbajo domačini, napravil je šole s tremi razredi, v katerih se pozimi teoretično vadijo, po letu pa praktično. Ker se je Klaič pritoževal, da vlada izsekuje in prodaje gozde, odgovarja minister, da to ni res, ker vlada gozdov ne uničuje in da ne dela nobenemu konkurence. Ona prodaje, kar je treba iztrebiti in še to le proti primernim cenam. Konečno poudarja, da se Hajdiču ni godila
nobena krivica in da ne more preklicati njegove obsodbe.
Za ministrom se oglasi delegat Suess in v razgovor spravi bosenske domače vojake, ki pridejo v naše dežele k vojaškim vajam. Ogerska delegacija pa neče dovoliti, da bi šli omenjeni vojaki čez ogersko deželo, češ, da bi morali v ta namen narediti še-le nov zakon, če pa pridejo k nam, pravi Suess, jih bodemo veselo sprejeli in pozdravljali, in če pridejo celo na Dunaj, bodo se še-le prepričali, da bodo ljudje mej seboj tekmovali, kdo jih bode lepše sprejel. Konečno izreka svoje veselje nad ci-vilizatoričnim delom v Bosni, ki zlasti pod ministrom Kallajem veselo napreduje in katero zdaj hvalijo tudi nekdanji protivniki bosenske osvojitve.
Knez Alfred Windischgriitz s posebno pohvalo omenja dobrega oskrbovanja gozdov, ki se razodeva v dveh ozirih: prvič se rabijo in izkoristu-jejo sedaj zrela in dorasla drevesa, drugič se pa skrbi tudi za to, da se izsekani deli zopet pogozdujejo.
Po konečni besedi poročevalca Bilinskega se prične posebna razprava, pri kateri se oglasi delegat Klaič, da pojasni nekatere prejšnje trditve svoje, katerim sta minister in poročevalec oporekala. Potem se potrdi ves proračun, ki znaša v denarjih za vojaštvo 1,574.665 goldinarjev, za hrano in vožnjo 1,528.884 gld., za konje 41.508 gld., za orožje 10.400 gld., za prevažanje 54.483 gld., za stavbe 435.000 gld., za monturo in postelje 152.690 gld., za zdravstvene potrebščine 65.604 gld., za splošnje troške 563.695 gld., za železnice 1,058.880 gld. za pošto in telegraf 645.199 gld., za nepreviden« troške 38.071 gld., vsega skupaj 4,465.000 gld. Ker ima vojaštvo lastnih dohodkov 100.000 gld., preostaja 4,365 000 gld., od katerih morajo plačati naše dežele 2,994 390 gld., ogerske pa 1,283.310 goldinarjev.
Druga točka dnevnega reda je bilo več peticij brez posebne važnosti, večjidel osebnega pomena, ki so se brez razprave rešile s tem, da so bile pre-
LISTEK.
Kresovi.
Krasen je večer pred kresom! S slovenskih gričev in goril se zasvetijo neštevilne rudeče lučice v temno noč, plamen narašča, plapola mogočno in slednjič pojema kakor umirajoč človek. To so kre^ sovi! Kdo jih še ni nikoli prešteval in občudoval njih čarobni lesk raz vzvišen holm?
Pretemno je še slovensko bajeslovje in premalo preiskano, da bi vedeli, kaj prav pomeni kres. Najbrž so stari Slovani še kot pogani veselili se ob tem času vpliva soinca na naturo, živali in človeka iu v zahvali svoje češčenje skazovali solncu s tem, da so kurili kresove po gorah. Vsaj je na ta dan solnce na vrhuncu svoje moči in narava v največji svoji krasoti. Gotovo je le to, da so kres žgali že v najstarejših časih po vseh slovanskih deželah in še čez njihove meje. Kaki so bili in so še običaji pri kurjavi kresa, je znano. Vesele se ognja kurilci in gledalci. Tak vesel pomen ima kres pred praznikom sv. Ivana Krstnika, radosten za nas Slovence posebno zato, ker nas spominja, da ta svetnik krščanske vere dobro namešča kresovo pogansko bogočastje.
Vendar pred 300 leti kresovi raz slovenskih gora niso širili veselja, ampak strah in grozo. Zastokal in zaplakal je ves slovenski narod, kadar je zagledal v istih časih plamen in dim na svojih hribih, ker je to pomenilo, da je krvoločni Turek zopet vdrl v deželo požigajoč in moreč. .Turki gredo, bežite!" tako je klical kresov ogenj za časa turških napadov. .Spravite svoje družine in imetje v tabore in varne podzemeljske votline ter pripravite se za krvavi boj proti Ijutemu sovražniku krščanstva, slovenski junaki!"
L. 1522. so Kranjci vredili to ognjeno pošto. V Klani sta stala pripravljena dva konjika in dva pešca, da so brž nesli poročilo proti beli Ljubljani in na druge kraje, kadar se je bližal Turek. Ko jo prišla pošta od poveljnika Nikolaja barona Bavbarja, ali od kakega glavarja, da se turki zbirajo, ustrelili so na določenih krajih po dvakrat s topičem, če je bil sovrag že na poti, ustrelili so po trikrat, in če je prestopil deželno mejo, streljali so pogosto, za-palili so se kresovi na vidnih gričih in zapeli so zvonovi vseh cerkva. Da se pa ljudje zastonj niso begali, pošiljali so se seli na vse strani v gradove, župne dvorce in samostane, potrjujoč grozno poročilo. Vsa kranjska dežela se je razdelila v štiri dele; vsak je imel svojega načelnika, ki se je imenoval
.Viertlmaister". Skrb mu je bila za razpošiljanje selov, kurjavo kresov in nabiro deželnih brambovcev. Vsak tabor je dobil po 1 cent smodnika in 2 to-piča. Za kresove so si izbrali take kraje, odkoder se vidi ogenj daleč okoli. To je bil tedaj deželni telegraf s sledečimi postajami: Ko so zagledali kres na ljubljanskem Gradu, zažgah so ga zapored po Gorenjskem na Šmarni Gori, na Šmarjetni Gori pri Kranji, na Karneku nad Kamnikom, pri sv. Nikolaju nad Savo v moravški fari, pri sv. Petru nad Begunjami, na Bledu in pri Fužinah. Na Dolenjsko je šla pošta iz Ljubljane na Boštanj, Višnjo Goro, Šumberk, Primskovo, Žužemberk, Hmelnik, Rako in Mehovo. V srednjem delu Kranjske so kres zakurili pri Zoneku , Turjaka, Ortneku , Ložu, Ribnici, Friedrichsteinu pri Kočevji, Kostelu, Poljanah, Vinici, Črnomlji in Metliki. Čez Kras in Pivko proti Istri se je pa raznesel kresov ogenj od Ljubljane na Vrhniko, Hasperg, Postojino, Šiler Tabor, Gutnek na gori Lisec in Učko.
Tako so pred 310 leti naznanjali kresovi Slovencem žalostno poročilo. Bog daj, da bi imeli kresovi v prihodnje pri nas vedno le svoj prvotni, namreč veseli pomen, da bi njih luč naznanjala zmago krščanstva nad modernim poganstvom! K.
pušiene vladi. Kn»i Cartorijski je potem sklenil sejo, in prihfŠMjO M)» nt^MVM M }«tri. Ut dnevni red ^ postIfR «se (Miile tolfct« tako Ši naša delegatffjs jntri (l#*rši svojo naloA. Ali delt* gati morajo čakati, da tidi ogerlli MNfftcija isvfll svoje delo in da na iMnje vzMM IjMe skle^. Ker ima ogerska dele|s«ija zadnjo soj« ll-le v trtek 26. t Uk, bod« aklep Mše detflfleije tii)-hitrej« f CstUil »itiht. f en«m akl«|ra N naši M ogerska delegsdja ne strinjate, namreč v troških ža zdravstvene potrebščine pri železnicah. Naša delegacija je dovolila 300.000 gld., v dveh obrokih, to je za letos in za prihodnje 1^, (TgerSkI ps 150.000 gld. enkrat za vselej. Ker je za letos tudi po našem sklepu namenjen obrok 150.000 gld., se bode najbrže naša delegacija pridružila sklepa ogerske, s katerim je tudi minister zadovoljen.
Prinioi*ske razmere.
IV.
Govoril dr. VI tezi č v državnem zboru.
Kar sem rekel o politiških uradnikih, da isto tako gospodarijo pod vodstvom novega deželnega glavarja, kakor so pod vodstvom prejšnjega, bom dokazal iz nekaterih okolnosti, ki so se pripetile med zadnjimi volitvami v deželni zbor v politiškem okraji Lušinj.
Volitve 80 bile predmet interpelacije, ki se je stavila v poreškem deželnem zboru in ker se ni odgovorilo na to interpelacijo, silili smo jaz in moji somišljeniki v visoki zbornici, da se vendar odgovori na interpelacijo, a žalibog še do danes nismo dobili zaželjenega odgovora.
Pri tem bom pa omenjal le bistvene reči, ker 80 dotični dogodki vže tako omenjeni v imenovani interpelaciji.
V	volilnem kraji Beski na otoku Krku je bil pri volitvah okrajni komisar Lašciak za vladnega zastopnika. Ta je pripisal v imenik volilcev še 36 novih volilcev, (čujte! čujte, na desnici) dasiravno je bil imenik vže okrajni glavar potrdil. Ti pripisani volilci pa niso imeli volilne pravice, ker so bili deloma pri zadnjih občinskih volitvah zaznamovani, deloma še le pozneje svoje bivališče v Beski imeli ali pa niso z ozirom na zemljiščni davek imeli volilne pravice. Zabranil je celo pregled imenika volilcev. Tudi je zakasnil za pol četrti ure sklep volitve, dasiravno so že vsi navzoči odglasovali. Zabranil je nadalje udom volilnega odbora, kateri so pa bili pripoznani od pristojnega oblastva, vstop v volilne prostore in ostati v njih. Udom volilne komisije ni dovolil iti iz volilnih prostorov, da bi le v dotiko ne prišli z drugimi zunaj, a udom druge stranke je pa dovolil, da so smeli, kadar se je komu zdelo, iti iz sobe in nazaj notri. Župnijskemu administratorju v Beski je zapovedal, kakor hitro se bo prebralo njegovo ime v imeniku, naj takoj odd4 svoj glas ter gr6 iz dvorane.
Da bi ljudstvu bolj imponoval, sklical je vse žeudarme z otoka in tudi finančna straža je morala skrbeti za mir pri volitvah.
Mnogo volilcev ni bilo puščenih k volitvam brez vprašanja komisije, da, proti njenemu odloku, in celo tri duhovnike je zbrisal iz imenika, četudi 80 že bili glasovali.
V	Dobašnici, ki je tudi na Krku, so se tudi vršile volitve. Pri teb volitvah se nt noben volilec nasprotne stranke prezentoval in zato je sklenil volitve že ob poldne, dasiravno je bilo rečeno, da bodo volitve še le ob dveh popoldne sklenene. To je storil pa le zato, da je mogla nasprotna stranka protestovati proti volitvam, kar se je tudi zgodilo.
Na Cresn je okrajni glavar sam vodil volitve. Pet volilcev je prosilo, da se popravi imenik, v katerem so stala neprava imena, a brez ozira na njih prošnjo bili so izključeni iz volitev, kakor tndi 20 volilcev, o katerih se je reklo, da so neznani volilni komisiji. Temu nasproti je pustil k volitvam nekega Velčica, ki je glasoval namesto oč.^ta. (Poslanec Klun: Cujte, čujte!)
Mestnim prebivalcem je dovolil vstop v volilno sobano, četudi je Šlo tukaj za deželne občinske volitve in istotako tudi sodniku, da bi le vplival na volilce. Volilcem je bilo zaprečeno z zaporom, ko bi ugovarjali proti enemu ali drugemu, ki je bil pri-pulčen k glasovanju, ki ga niso imeli za opravičenega, da bi šel k volitvam.
Izmed petih volilnih mož so bili izvoljeni trije mestni prebivalci, kar je vsekako proti volilnemu red«, ker mestni prebivalci ne morejo biti voljeni v deželne občine.
Il teh kakor tudi iz druzih okolnosti, katerih mi M IM>a omenjati, kef «o, kakor je bile i« re-čeM t tanenovtai intef|MUciji, ralfidi se, iš so se IPi^lUlki uradniki posta^li na stran UtiijanstM Itranke, MftieMo da bi Mli sirb«li in gledali na 18, da bi ■i vriile volitve prav po postavi.
Politični preg-ted.
''f t ju bij ani, 23. junija. Notranfe dežele.
Slovani v Slettii. Opatski oibčinski svet je znova pokazal svojo barvo proti slovanski večini v Sleziji. Omenjeni svžt je sklenil namreč, pritožiti se pri deželni vladi proti njeni naredbi, da se morajo razglasi tičoči se volitev tiskati tudi v češkem jeziku. Ako se tu ne ugodi njegovi zahtevi, pritožil se bo na ministerstvo notranjih zadev. — Taki so ti Nemci.
Grof Frančišek Thun in češki je»ik. Z Dunaja se poroča brnskemu .Hlasu": Kakor se čuje, razpravljalo se je mej bivanjem češkega deželnega glavarja grofa Frančiška Thuna na Dunaji tudi o tem, kakovo stališče bo zavzela vlada k češkim terjatvam, posebno k terjatvi deželnega češkega jezika pri čeških sodiščih. Vlada baje namerava, posebno kar se tiče deželnega češkega uradnega jezika, storiti, kar bo mogoče, da se le ne razdre sprava. Cesarjev namestnik grof Frančišek Thun je ' pri tem namreč opomnil, da bi zadela vlada pri spravi tudi na opozicijo 8taročehov, ko bi se pro-tivila in ne ugodila tem terjatvam. Želeti je, da bi bilo to poročilo resnično, in da bi se potem tudi dejanjsko uresničilo.
Tnanje držare.
Itim. Kakor poročajo mnogi listi, začela so se zopet pogajanja med sv. Stolom in rusko vlado o cerkveni spravi na Poljskem. Ruski pooblaščenec Izvolskj je prišel v Rim in izročil kardinalu Ram-polli zahteve, po katerih naj se izvrši sprava. Glavna točka se tiče občevanja poljskih škofov a sv. Očetom, katero naj se vrši (kakor do zdaj) s posredovanjem ruske vlade. Poljaki sami so jako proti tej terjatvi, kakor tudi proti drugim zahtevam, da se morajo cerkvena oblastva brez izjeme posluževati ruskega jezika. Bržkone bode baš to oviralo spravo med Rusijo in sv. Stolom.
Italija. Mnogi listi sj pisali, da bode imelo angleško - nemško sporazumenje slabe posledice za Italijo. Na to se je oglasila ^Riforma" ter pobija taka mnenja. Sicer je Anglija zagotovila pri napovedi svojega pokroviteljstva nad Sansibarjem, da ne bode škodovala italijanskim interesom v Afriki.
Srbija. Iz Belgrada se poroča listom: Tukajšnji kupčijski krogi so še vedno vznemirjeni proti Avstriji, četudi je že časnikarstvo ponehalo pisati proti Avstriji. Danes nameravajo beligradski kupčevalei zbrati se in posvetovati, kako naj postopajo z ozirom oa avstrijsko blago. Osnoval se je odbor, ki namerava izključiti vse avstrijske izdelke in je poslal okrožnico v tem smislu na vse strani. Mnogo kupčevalcev je baje sklenilo, da bodo iztirali iz svojih prodajalnic vse avstrijske popotne trgovce brez izjeme. — Tukaj tudi lahko rečemo, da se juha nikdar tako vroča ue j^, kakor kuha, Časnikarstva razburjeno valovje se je že poleglo in za tem se pomiri kmalu še občinstvo. In vse bo pri starem.
Bolgarija. Kakor se je 2e poročalo iz Sofije listom, potrdil je bolgarski kasacijski dvor razsodbo vojnega sodišča o vseh obsojencih v Paničevi zaroti. Zanimivo pa je, da se po tem potrdilu z guverne-mentalne bolgarske strani čujejo glasovi za usmr-čenje Panice, dasiravno ga je vojno sodišče svoje dni priporočilo pomiloščenju. Vse bolgarsko ljudstvo, bodisi kmet, izobraženec ali vojak je ene misli, da namreč Panica ni zaslužil druge kazni, nego smrt. Panica bo torej usmrčen in sicer s puško, kajti minister Stambulov meni, da mu ni mogoče prositi kneza, da bi pomilostil Panico.
Rusija. Iz Peterburga se piše, da je ruska vlada storila zopet jeden korak proti židovstvu; sklenila je namreč, da ne bodo smeli židovi nič več poslovati v onih uradih, ki imajo opraviti z novačenjem ali sploh z vojaškimi zadevami. To je pa zato ukrenila, icer so se godile velike nepravilnosti in protipostavnosti. Židovski uradniki so namreč oproščali svoje sovernike vojaščine in nadomeščali njih mesta z ruskimi.
Francija. Nemško-angleško sporazumenje je vzbudilo posebno v Parizu mnogo pozornosti. Pari-žani delajo nekako kisle obraze, ker menijo, da ni Anglija odstopila Nemčiji otoka Helgolanda samo zato, ker jej je ta v Afriki prepustila mnogo pravic, temveč da tiči v tem sporazumenji še kaj druzega. Bržkone je zagotovila Nemčija Angliji pomoč v ev-giptovskem vprašanji. — Kakor se je poročalo iz Saint-Louisa, napadel je zamorski kralj Ahmadu s 4000 možmi, med katerimi je bilo 1000 jezdcev, zadnjo francosko četo, pretrgal brzojavne žice in končal železnični tir. Ko so se pa francoske čete zbrale, odbile so napad ter prizadele sovražniku veliko izgubo. Blizu 250 poraženih zamorcev je pokrivalo bojno polje; Francozi so imeli pa le osem težko in dvajset lahk6 poškodovanih.
Nemčija. Zadaja dni se ^ bai« knez Bis-Mrek izrazil, da je ttMtefk in MMm druge
dalje ^vati na politišlM iivljel^ Vse, kar o tem iasniM Vbsijo. ^ nerfliaMno. M zasebtfto ma J	"	mlilM« M fa tudi
od 10. mareiji (raprej Se vedno iihko pfiv sodi in dela in se čuti še pri moči, da bi bil lahko odgovoren za to, kar bi storil. Vse, kar on misli in dol9, nima dni^ga mmena, nego koristiti cesarski hiši in domovini.
Izvirni dopisi.
Iz Selške doline, 19. junija. Audiatur et altera pars. Veliko osupnenje je napravil pri nas dopis, v kojem se tukajšnjemu županu očita krivično postopanje pri razdelitvi podpore od deželnega odbora. Naj bode naslednje v pojasnilo.
Slavni deželni odbor je poslal s početka 8 vreč koruze, nekoliko dni pozneje tudi še druzega žita in 40 vreč krompirja z ukazom, naj se to razdeli med posestnike, ki so bili vsled nezgod najbolj poškodovani, in potem tudi med druge stradajoče. Zupan je sklical občinski odbor, da bi od odbornikov natančneje poizvedel, kateri izmed občanov so najbolj potrebni, ker pri občini, ki šteje blizo 5000 prebivalcev, ni hotel odgovornosti razdelitve nd-se prevzeti. Vsakteri izmed 24 odbornikov je naznanil najrevniše družine v svojem kraji, niti eden imenovanih se ni izključil od podpore. Da je župan pijance podpiral, je neresnica, kajti sam je pri zboru izrekel besede: „Ce ima denar za žganje, naj ga ima tudi za živež". Med odborniki se je trem namenila podpora; eden je sam prosil za nekaj krompirja za seme, drugemu je povodenj napravila za 1000 gld. škode, tretjemu je ogenj uničil poln kozolec žita, in še od teh treh je eden sam prostovoljno podporo odklonil. Natančen izkaz vseh (okolu 40) družin, ki so podporo prejele, poslal se je slavnemu deželnemu odboru v Ljubljano. Da je župan sklical nekatere može, ki so potem pozno v noč pri njem pili in se potem s polnimi vrečami vračali domov, je obrekovanje. Tudi to ni res, da se revnim, če niso bili posestniki, ni podpora delila. Da pa vsakteri, kdor je prišel prosit, ni mogel podpore dobiti, bode 'pač vsakemu jasno. Tudi se jih je mnogo oglasilo potem, ko je bilo že vse razdeljeno.
Kakošen namen je imel dopisnik s svojim dopisom, mi ni jasno. Vsekako pa ni dostojno, ako se dopisnik tako hoče znositi nad obče spoštovanim možem. Če je dopisnik prepričan o resnici svojih trditev, zakaj ne naznani tega na primerno mesto?
Iz Janža, 18. junija. SI. deželni odbor je tudi naši župniji oziroma občini poddl lepo podporo, 40 meterskih stotov koruze za hrano in 35 meterskih stotov krompirja za seme. Akoravno smo tudi pri nas trdili, da ta dar ni samo za berače, ki hodijo sploh od hiše do hiše prosjačit, vendar se ni zmanjkalo podpore potrebnih. Kmetiči, kočarji in vinogradniki, ki so bili v največji revščini in res potrebni, so dobili po eden ali pol mernika koruze. Pritožbe seveda so bile tudi pri nas, ker so nekateri premalo dobili. Sploh pa smo za poslani dar jako hvaležni.
Letina pri nas lepo kaže; Bog nas varuj nesreče, ker pomanjkanje je pri nas silno Trsje so nekoliko poškropili z modro galico, a še vse premalo.
„ Kmetovalec" piše, da bi morali tudi pridelke na njivah zavarovati proti toči. To je dober svžt. Pove pa naj nam gospod, kje naj vzamemo denar za razne potrebe. Pri nas v sedanjih razmerah jo zavarovanje nemogoče.
Iz Kotmarevasl na Koroikem, 19. junija. Lep sad rodoljubne požrtvovalnosti se more imenovati dragoceno novo bandero, katero stoji sedaj v naši farni cerkvi v Kotmari vasi. To bandero je iz finega damasta, obšivano z obilnim zlatom, ima ob straneh in ob konceh osem težkih zlatih .trapceV, vrh žrda bogato pozlačen križ, in nosi krasno slikane podobe sv. Device Marije in slovanskih apostolov sv. Cirila in Metoda. Plahto s podobami in opravo vred izdelala je krščanska akademija v Pragi, krasno in umetno izdelan križ pa g. Henrik Zadnikar v Ljubljani.
Radnvoljni doneski k napravi tega bandera pobirali so se pri zavednih Slovencih v Kotmarivasi
in okolici, posebno zdstna podpora pa nam je došla od preblagih rodoljubov v Celovcu in drugod, ki so pripomogli, da imamo ravno pri nas tako lepo cerkveno zastavo, prvo na Koroškem s podobo visokočeščenih sv. apostolov slovanskih.
Iu kako veličastno lepo je bilo na praznik pre-svetega Rešnjega Telesa, ko se je neslo novo ban-dero prvič v tprevodu. Že za raca v jutro prišli so iz Celovca, g. Legat, njegova gospa soproga, njuna hčerka Rožica in g. Fr. Zadnikar, da se vdeležijo bvetega opravila in da vidijo vspeh truda, katerega fio si ravno oni v toliki meri si prizad^ali. Kakor pa da bi bandaro ne bilo samo po sebi že dosti lepo, hiti gospa Legatova nakititi je s krasnim, po njej darovanim vencem in dragocenimi trobojnimi trakovi. In ko je prejelo novo bandero tikoma pred bogoslužnim opravilom cerkveni blagoslov, dvignejo je fantje in nesejo v sredi med ljudstvom, za vero in narod voetina, v sprevod«.
Po dokončanem sprevodu so nam prečastiti g. župnik lepo opisali namen in pomen cerkvenih sastav, nam razjasnili sliki, ki ste na tej zastavi in zahvaljevali vse, ki so k njenej napravi kakorsi-bodi pripomogli.
Vsem dobrotnikom pa bodi izrečena prisrčna sahvala za zdatno podporo še na tem mestu. Milo se je nam storilo, ko so nam radodarno pošiljali lepe doneske rodoljubi, do katerih smo se obrnili s prošnjo. Pa v svesti si smejo biti trajne naše hvaležnosti. Dragoceno krasno bandero bodemo vselej visoko držali, v imenn vseh Slovencev ga bodo naši vrli mladenči nosili iu sukali v čast svete vere in v slavo domovini. Slovence v okolici in drugod pa si usojamo opozoriti, naj si ga ogledajo, ako jim je kdaj priložnost priti v Kotmarovas.
O družbi sv. Mohorja.
Slovenci smemo res ponosni biti na svojo družbo 8V. Mohorja, ki se je raznstla v veliko in košato drevo. Ona je šola za odrabOene in je tembolj potrebna v takih krajih, kjer nam ue privoščijo narodnih šol. Ona priprostemn n&rodu bistri um in blaži srce, ona mu daje pouk za časni in večni blagor. S takim zavodom se ne more ponašati noben drugi ndrod; — imajo sicer podobne družbe, pa vdeležba je drugodi prepičla, in vsled tega zaostajajo tudi vspehi. Zato se ne more prehvaliti vrla slovenska duhovščina, ki s toliko marljivostjo ude nabira. Pa to tudi duhovščini pastirstvo olajšuje; kajti ljudje, ki prebirajo pobožne in koristne knjige, niso razgrajalci, ne pobijalci, ne sleparji, ne tatovi, ne goljufi, ne divjaki in suroveži. Take je lahko voditi in učiti. Pa tudi slovenskim politikom je to v veliko pomoč, kajti težko je verjeti in redko se bode zgodilo, da bi Mohorjan, ki bukve tudi res prebira, volil z nasprotniki naše narodnosti. Iz tega sledi, da bi moralo tako duhovnikom, kakor tndi posvetnim rodoljubom mnogo na tem ležeče biti, da se družba povsod razširi, posebno v takih krajih, kjer so poptujčevanju izpostavljeni. Veliko število udov nas ne sme motiti; kajti največ Mohorjanov je le v takih krajih, ki so ndrodno že prebujeni; nasprotno so pa drugi kraji semtertja zelo zanemarjeni, skoro bi rekel, pozabljeni: le pomislimo na beneške, na ogerske Slovence, na Zagorjane v Hrvatski, ki so prav za prav tudi le bolj Slovenci, kot Hrvati! Pičlo je tudi še zmirom število Mohorjanov tik nemške meje na Štajerskem in Koroškem. Rodoljubi, ki živijo v takih krajih ali blizu njih, naj bi iz svojega žrtvovali nekaj goldinarjev, da bi mogli ljudem bukve iz začetka zastonj dati; ko se branja privadijo, bodo potem ie sami plačevali tisti goldinar.
Pretekli teden sem bil v Celovcu in sem zvedel, da je družba kupila neko hišo s precejšnjim prostorom, za novo zidanje povsem pripravnim, za 24.400 gld., ker je stara družbina hiša pretesna in ni kraja za vse potrebne stroje. To je prav; morda bode potem mogoče, nekaj hitreje tiskati in razpošiljati, kar je splošna želja po Slovenskem. Toda gospodje odborniki so mi tožili, da so v nekaki denarni zadregi. Kajti denar od letnikov se za take reči ne sme rabiti, ampak le reaervni fond, ki se nabira iz plačil dosmrtnih udov in pa iz po stranskega zaslužka tiskarne. Ta zaslužek pa ni preobilen, v prihodnje se zna še nekoliko skrčiti, ako bodo nemški konservativci svojo tiskarno napravili. Tedaj bi se dalo družbi le s tem pomagati, ko bi pristopilo velik« JkHvilo dosmrtnih ndov. Kdor je še mlad in zdrav, prav pametno stori, ako plača
jedenkrat za vselej 15 gld. Ce pa vsako leto sproti plačuje, bode plačal nemara 20, 30, 40 ali še več goldinarjev do konca svojega življenja; vrhu tega ima pa jedno skrb manj; dostikrat se kdo kako leto zapisati pozabi, potem je pa žalosten in ne-voljen, če bukev ne dobi. Dosmrtni udi so pa tako ie zapisani, ni se jim treba vsako leto posebej za-pisavati; le oglasiti se jim je potreba in knjige prejmejo brez zadržka. Družba sv. Mohorja ima po Slovenskem mnogo prijateljev. Morda ta moj spis pripomore, da jej pomagajo pri nakupu nove hiše s tem, da se jih mnogo zapiše za dosmrtne ude; saj kdor je še trden, ne bode ime! pri tem nikake zgube, ker mu v bodoče ne bode treba nič plačevati. Naj bi ^ Bog dražbi poslal tudi dobrotnika, kakoršen je bil rajnki prof. Debelak, ki jej je volil lepo svoto svojega premoienja. Premožni domoljubi naj bi se sploh pri svojih volilih bolj pogosto spominjali narodnih zavodov ter tako koristili ne samo svojemu ožjemu sorodstvu, ampak tudi celemu ndrodu, ki je tadi nekako daljno sorodstvo. Med prve in najkoristnejše narodne zavode pa je gotovo v prvi vrsti šteti našo slavno družbo sv. Mohorja. Torej: vivat, floreat, crescat naša družba sv. Mohorja!	Mohorjan.
Dnevne novice.
(Deželnoiborske volitve na Štajerskem.) Kakor čitamo v nemških listih, skuša štajerski deželni glavar grof Warmbrand osnovati v deželnem zboru srednjo stranko. V veleposestvu se vrše obravnave o kompromisu, da bi namreč konservativci dobili dva mandata. Kot konservativna kandidata se imenujeta opat v Admontu, Schrenzl, in knez Win-disch-Griltz. Obravnave pa še niso končane.
(Katoliifco-p«litičio in gospodarske društvo) za Slovence na Koroškem bode imelo tretji shod „pri Lavreju" v Smarjeti nad Velikovcem na god sv. Petra in Pavla dne 29. junija ob 3. uri po-poldnč. — Četrti shod za šmohorski volilni okraj bode v gostilni g. Janeza Snabelja p. d. „pri Hrepcu" v Zahomca dne 6. julija ob 3. uri popoldni. — Peti shod bode .pri Dttrnwirthu'' v St. Jakobu blizo St. Petra pod Velikovcem dn6 13. julija ob 3. uri popoldne. Na vseh treh shodih bo razgovor o prihodnjih volitvah za deželni zbor. Vabimo vse slovenske volilce in rodoljube s prošnjo, da se omenjenih shodov poluoštevilno vdeležiti blagovolijo.
Odbor.
(Dnevni red) seji ljubljanskega občinskega sveta v torek 24. dan junija letos ob 6. uri zvečer v mestni dvorani. L Naznanila predsedstva. — II. Finančnega odseka poročilo o nagradah detektivom za zasledovanje psov, katerih gospodarji so se hoteli odtegniti plačilu pasjega davka. — III. Stavbinskega odseka poročilo o dveh stavbinskih prizivih.
—	IV. Pravnega odseka poročilo ob ugovoru proti kolavdaciji mizarskega dela v novi mestni vojašnici.
—	V. Poročilo o personalijah.
(Muzejsko društvo za Kranjsko) je te dni svojim članom razposlalo svoje izvestje. Knjiga obseza 369 stranij. Na prvem mestu je priobčeua društvena kronika. Odborovih sej je bilo osem, rednih mesečnih shodov pa sedem. Društvo je imelo 1223 gld. 50 kr. dohodkov, in sicer so plačali člani 388 gld. 50 kr., takse za diplome so znesle 85 gld|, kranjski deželni zbor je daroval 400 gld., kranjska hranilnica 250 gld., gospa Kočevarjeva 100 gld. Društvo šteje 3 častne, 3 dopisujoče in 167 pravih članov. Dalje opisuje g. profesor Anton K a spre t Valvasorja kot zgodovinarja in zaslužnega moža za ožjo našo domovino. G. dr. Milkovicz nadaljuje svojo razpravo o upravni in pravni zgodovini kranjski. G. prof. Simon Rutar opisuje kranjsko trgovino z mesti ob Adriji v srednjem veku, dalje boje kranjskih plemenitnikov z Benečani, grad Gotnik v Istri in Novigrad na Krasu. G. profesor J. Wallner našteva ljubljanske slikarje in kamnoseke v 17. in 18. stoletja, dalje je priobčil pravljico o grofa Baumkircherju, in zgodovinske beležke iz samostanov v Kostanjevici in Stičini. Profesor g. Peter Wolseger je podal urbarij kočevske graščine, dalje je priobčil g. prof. Vosa tri spise, po enega g. prof. Pucsko, g. prof. SeidI in gosp. Schult. O prihki utegnemo obširneje poročati o vsebini.
(Muzejsko dniitvo) ima jatri zvečer ob 6. uri svoj občni zbor v .Rudolfiaum''-u. Zaradi važnosti dnnvncga r«>da naj b: ae gospodj« člani obilno »deležih.
(Mestni vodovod.) V smisla sklepa mestnega zastopa ljubljanskega bodo navrtavale vodovodne cevi naslednje tvrdke: Tdnnies, plinova tovarna, konsorcij Ahčin-Noll i-Stadler in Ecker-Šešič.
(V Celje) se bode preselil gosp. dr. Friderik Bab ni k, doslej odvetnik na Dunaju.
(.Schulverein".) Ravnateljstvo tega nemškega društva je v seji dn^ 10. t. m. sklenilo, da bode tudi za prihodnje leto dalo nemški šoli v Gorici 1600 gld. podpore.
(Volitev rektorja.) V soboto so se zbrali v Zagrebu zastopniki vseh fakultet,da izvolijo vseuči-hščnega rektorja za bodoče šolsko leto. Na vrsti je bila modroslovna fakulteta; izvoljen je bil za rektorja profesor in dekan g. Nadko Nodilo.
(Triaiki mestni zastop) je imel dn^ 18. t. m. sejo, pri kateri je bila obširna debata o prošnji vodstva komunalnega gledališča, da bi se dovolila podpora v znesku 20.000 gld. za opero. Svetovalec Spadoni je govoril proti podpori, češ, da naj tržaški bogatini plačujejo umetnike, ako jih hočejo imeti. Okoličanski zastopnik dr. Sancin načeloma ni proti vsaki podpori, toda podjetnik naj prej pokaže, kaj znd. Spadoniju je odgovarjal dr. Consolo, da mora tržaško mesto kazati narodnost svojo pri vsaki priliki, in ravno gledališče je najboljše sredstvo za pospeševanje narodnega čatstva, posebno za nižje slo« jeve naroda. Iz narodnih ozirov je torej mestnemu zastopu dolžnost, da podpira gledališče. Tadi svetovalec d'Angeli'je govoril proti podpori ter nasvetoval, naj se o prošnji preide na dnevni red; ta nasvet je bil sprejet. — Temu poročilu dostavlja vredništvo „Edinosti'' naslednjo popolnoma neumestno in nepotrebno opombo: .Dobro bi bilo, ako bi se hotel g. Consolo potruditi v neko mesto na Slovenskem (Zakaj ne v deveti deželi? Op. vred.), kjer nameravajo graditi novo gledališče, in bi neko gospddo poučil o zadači in veliki važnosti gledališča v narodnem in kulturnem obziru." Slavno vredništvo .Edinosti" posebno nam rado daje dobre svčte; a za svet gledč na kranjsko deželno gledališče je prav uljudno zahvalimo, ker niti neka gospdda, niti naš list nista bila proti gledališču, oziroma dobrim si»-venskim predstavam. Gosp. Consolo naj si le prihrani daljno pot v tej vročini.
(Solnograško katoliško vseučilišče.) Z Dunaja se nam poroča: Minolo leto se je tu na Dunaji ustanovila akademiška podružnica katoliškega vse-učiliščnega društva. Letni donesek znaša le 1 gld. Želeti je, da bi pristopili temu društvu tudi akade-miki-teobgi, ker podpirali bi dobro stvar. Slevenci bi utegnili na solnograškem vseučilišču prej dobiti svojo stolieo za slovensko literaturo in vedo. Tako je v programu in tako je obljubil sedanji knezo-nadškof dr. Haller. — Dne 18. t. m. se je vršil občni zbor dunajske podružnice. V odbor so izvoljeni gg.: Viljem Kreuz, cand. med., predsednik; M. Rabenlechner, cand. phil., podpredsednik; J. ScheidI, cand. med., zapisnikar; Anton Janežič, cand. iur., blagajnik — Ako hoče kdo kaj več izvedeti, obrne naj se na g. blagajnika na Dunaji, VIIL, Schmidgasse 5, IL nadstropje.
(Krajni šolski svet) v Kolovratu je pred kratkim omislil za tamošnjo šolo lep harmonij za 95 gld. Lepa hvala gospodoma, ki sta k temu največ pripomogla.
(Obletnico) bodo praznovali v lavantinski škofiji v vseh župnih cerkvah dne 28. t. m. za pokojnega knezoškofa Jakoba Maksimilijana.
(Na mariborski učiteljski pripravnici) je razpisano mesto glavnega učitelja za slovenščino. Prošnje do 10. julija.
(Utonila) je dne 18. t. m., kakor se poroča iz Postojine, devetletna hčerka stražnika P. Kaluže pri Bitinjah. Sla je z mlajšo sestrico gredoč v šolo čea potok Reko, voda pa je deklici izpodnesla. Mlajšo je Še rešil neki posestnik, starejšo so pa mrtvo potegnili iz vode.
(.CelkA Thalia",) list za dramatično literaturo in umeteljnost, piše: .Letošnje leto je še v dragem oziru važno za zgodovino razvoja slovenskega gledišča. Minolo je namreč baš 100 let od prve slovenske glediščne predstave. Bilo je leta 1790., ko se je prvikrat predstavljala igra .Županova Micika* od Linharta. Igra je bila od občinstva vsprejeta t navdušenostjo. Že letos bi bil moral biti proslavljen ta spomin, toda deželni zbor je ukrenil, da se ju* bilej dostojnim načinom vrSi stoprav v novetft domu.
(Kako se to strinja?) Prejeli smo z dežele nastopne vrstice: .Vedno se piše in govori: ue pošiljajte vendar otrok svojih in ne vrivajte v šole, naj se rajši izuče kacega rokodelstva ali trgovine. Dobro, marsikdo misli, istina je, čemu neki tohko učenih glav, saj potrebujemo tudi dobrih rokodelcev, ter sklene sina izročiti rokodelstvu. Toda tu stoprav naleti na mnoge zapreke. Ka vseh delavskih shodih in po delavskih listih agituje se zoper uboge učence-mučenike, nikarte njih števila razmnoževati — to je časovno gaslo. Sam sem hotel dečka poslati z dežele v dobro delavnico v Ljubljano, da se temeljito priuči rokodelstvu, toda nisem mogel najti mojstra, da bi bil dečka vsprejel. Najbolj so še ugovarjali mojstri, češ, da bodo morali dečka pošiljati v nadaljevalno ali obrtno šolo in radi tega rajši ne vsprejmo nobenega. Deček je moral dolgo, dolgo čakati, konečno ga vzame neki mojster blizu nas; toda tu si ni smel izbirati rokodelstva, do kojega je imel veselje, in se je moral zadovoljiti s tem, katero se mu je ponudilo. — Radi tega vprašamo, kaj početi z dečki, ki bi se radi učili bodisi T šoli, bodisi v rokodelstva, ako jim ni hoditi več T šolo, v rokodelstvo se jih pa branijo vsprejeti?
Telegframi.
Ounaj, 22. junija. Cesar je včeraj popoldne obiskal bolnega ministra grofa Kal-nokyja.
Budimpešta, 2.3. junija. Povodom ožjih volitev v Koloči so se sprijeli volilci z žan-darmerijo, ki je rabila orožje. Trije so mrtvi, osem težko ranjenih, volitev preložena, stot-nija lovcev je šla v Koločo. — Včeraj je bil prvi delegacijski obed; cesar je nagovoril vse povabljene goste.
Madrid. 22. junija. Kolera se je pokazala tudi v Carcagenti. Bogate družine že zapuščajo Valencijo, ker se je epidemija razširila že v predmestjih.
ITmrli so:
19. junija, .\polonija Jenko, kuharica, 66 let. Mestni trg 12, carcinoma.
V bolnišnici:
19. junija. lian Žabjek, delavec, 31 let, jetika.
"Tafc.fo
no
tzctji tedni
v
v »ttdo dn« 25. jimija 1890 o6 1C. iiti dopot^e
V vciifii 3t\>Kim
'oi^i^c- paface.
dnevni zcd:
1. (S^ocot pr«cl>«<lviifea.
5. ^aj-nitoco 1)0102110 o odfeotot^iu defo-caMju c minil fem tltuJtTtHem fctit.
S. "fofUet.
norega odfeota. 4. S'o>oin«x'vii -ptcdfo^v i it naM:««^!.
f Sjiitfjani, dne 6. jiinija 1890.
Cd-feot.
a	Ca«	Stanje		Veter	Vreme	>
opazovanja		uakOBtn T mm	toploaan po Caliijn			■gs« ■s
21	7.	u. zjut. 8.	u. pop. 9.	u. zvež.	vm 730 1 737-9	i9o 1 25-2 18-2	si. szap. si. jzap. „	oblačno jasno n	10-50 1 dež
22	7. u. zjut. 2. u. pop. 9. u. zvec.	737 5 7353 737-4	15-6 26-4 155	si. zap. si. jzap. szapad	oblačno del. jasn. dež	15-00 dež
Tremensko sporočilo.
9. U. zvec. lil i	5 szapad dež
Srednja temperatura obeh dni '20 5», in 18 8°, za I O" pod normalom.	I
]>nna|ska borza.
(Telegrafično poročilo.) 23. junija.
Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka)	88
Srebrna , 5' , „ 100 „ , 16* ,	89
5% avstr. zlata renta, davka prosta . . .	109
Papirna renta, davka prosta......101
Akcije avstr.-ogerske banke......970
Kreditne akcije ..........302
London • • •..........ii6
Srebro .............—
Francoski napoleond.........9
Cesarski oekini...........5
Nemške marke ..........57
gld. 55 „ 10 „ 35
" !! 50
„ 95
n ~
„ 31
„ 55 „ 50
kr.
|Sre6ke dunajske razstave k 1 gld^
{
^^ Vsaka srefka za oboje srečkanje veljavna Kazalo sreček obojega svečkanja
(3)
Prvo srečkanje 14. avg^usta 1B90.
bd 1 dobitek 50.000 gl. vrednosti
;y; i „ sooo „ „ ^J 1	2000 „ „
1 1
JJ 50
r
500 300 100 60 20 10 5
11 »»
razstavnih sreik
Drugo srečkanje 15. oktobra 1B90. 1 dobitek 50.000givrednos ti
1 1 1
2 5 10 20 r>0 200 2000
5000 2000 1000 500 200 100 50 20 10 5
Srečke
Uprava razstavne loterije Dunaj, II., Rotunda.
52
7970 gld. — kr. 1233 „ - „
693 1722 381
39 61
(št. 4508)
Kranjski deželni odbor razpisuje občen natečaj za
gradnjo bogenšperške deželne ceste
po deželnega stavbinskega urada načrtu v kosu: del A protil O do 54, to je od bogen-šperškega gradu do prvega razpotja pod Kamenom, v dolžini 1620 m s stavbinskimi troški 12.000 gl.,
in sicer pripada:
1.	na napravo ceitnega temelja ....
2.	na napravo vosnega tiru......
3.	na napravo objektov in kamenenih po-itavkov.............
4.	na napravo driajev........
5.	na reiijo in gpramos........
Ta gradnja se bode oddala proti plačila po enotnih cenah za zvriena
dela le enemu glavnemu popotniku. Vse podatke, ki se dostajejo zgradbe, sosebno načrte, splošne in posebne gradbene pogoje in proračune videti je lahko vsak dan ob navadnih uradnih urah pri deželnem stavbinskem uradu v Ljubljani v Gosposkih ulicah št. 2 (deželni dvorec) v 2. nadstropji.
Ponudbe, ki morajo biti zapečatene, kolekovane s kolkom 50 kr. in imeti na zavitku napis: „ponudba za gradnjo Bogenšperške deželne ceste, del A, protil O do 54" ter priloženo tudi 57oQO varščino prej navedene zgradbene svote in v katerih je s številkami in besedami razločno zapisati, za koliko ponudnik prevzame delo, oziroma za koliko odstotkov manj ali več, vložiti je do
cliie 30. Junija, t. 1.
opoludne ob 12ih pri vložnem zapisniku podpisanega deželnega odbora. Dovoljeno pa je varščino poprej vložiti pri deželni blagajnici proti pokladnemu listu, katerega je ponudbi priložiti.
V ponudbah morajo biti poleg dneva svojeročni podpis krstnega imena in priimka, pristavljen stan ali opravilo ter bivališče ponudnikovo in tudi izrečna izjava, da so mu znani vsi gori omenjeni podatki in določila za ponujena dela in da se pravnoobvezno podvrže s tem ustanovljenim pogojem.
Deželni odbor si pridržuje pravico, izbrati izmed ponudnikov po svojem mnenji katerega koli, ne glede na popust, in sme po okolnosti razpisati nov natečaj. Oziral se pa bode le na pismene, v določenem roku vložene ponudbe.
Glede varščine opozarjajo se ponudniki posebej na splošne pogoje.
C><1	o<ll>oi"a ki^anj^^keiea..
v LJUBLJANI, 14. junija 1890.
(3-3)
OLJIVATB BA
V
Icodltariiklli pui^lcah po pt^l In Jeden kilo
pripoi'o^*a, najceneje
tovarna oljnatih barv, laka in firneža	(3i)
semeniško poslopje 6 LJUBLJANA semeniško poslopje 6.