L»eto !II.f štev. 144
Poitnfafl pfly$flSrsii&
V Uttfillanl, torek dne 20. junija 1922	Posamezna številka 75 par - 3 K
Izhaja ob 4 zlutraj.
>tane mesečno 7-50 Din a inozemstvo IS — .
Oglasi po tarife
Uredništvo:
Miklošičeva cesta št 16/1
Telefon št, 72.
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko.
Upravnlitvo:
Ljublfana, Prešerno«« ni. št. M. Telef. it. 3€.
Podružnic«:
Maribor, Barvarska ulica
št. 1. Tel. št. 21L Celje, Aleksaaar. ce«ls.
Račun pri poštn. čeker. zavodu štev. 11.812.
Ljubljana, IS. junija.
.Vaše politično Velik del našega
življenje je mlado.
— —----- „aroda je skozi vso
dobo novejšega družabnega razvoja bil le predmet državne umetnosti drugih. ne pa nosilec državne moči in tvorec državne volje. To .je historično dejstvo, s katerim morajo racuaati vsi tisti, ki pri pogledu na naše politične in parlamentarne prilike obupno majejo z glavami in vzdihujejo nad brezmiselnim, včasih blaznim trošenjem politične energije našega naroda in. nad številnostjo rašega parlamentarizma .
Sistematično, pozitivno, trezno delo v zakonodajne-n zbora, delo, ki »e vedno in povsod zaveda ogromne odgovornosti pred sedanjostjo in bodočnostjo, je stvar, ki se je mora narod v težki šoli svojega samostojnega življenja, šele priučiti. Le polagoma prodira politična izobrazba, državna zavest, spoznanje, da država- in državljan nista dva, tu.ja ali celo sovražna si jiojma. v široke mase. Posebno pri nas, ko se sporedno vršijo in medsebojno komplicirajo trije veliki procesi: nacijonalna amalganzacija. gospodarsko in kulturno uravnoteženje ter porajanje in vzrast državne, odnosno državljanske misli. Če s tega. stališča motrimo delovanje naše opozicije, potem bomo pomen njenih nebrzdanih, včasih naravnost divjaških nastopov bolje razumeli, spoznali bomo, da se jih ne sme precenjevati, na drugi stra. ni pa tem ostrejše obsodili voditelje, katerim sa zdi najvišja umetnost, podžigati strasti in zadrževati z vs3mi sredstvi politično iztrezajenje našega naroda.
Od Radi če ve. abstinenčne politike in seljacke republike do Brandnerjevih hujskanj so vleče težka, veriga narodnih zločinov opozicijonalnih voditeljev. Ker Radič ni odobril volje oarroiane večine naroda, ki je ustvarila Slovencem.. Hrvatom in Srbom eno državo, in ker je bila njegova moč daleko prešibka in preneznatna- da bi bil mogel računati na uresničenje svojih fantastičnih načrtov, izvirajočih iz osebne ambicijoznosti, se je odtegnil vsakemu pozitivnemu sodelovanju pri gradbi naše ustave in razpaljujoč plemensko mržnjo, je skonstruiral neukemu seljaku posebno imaginarno re-publiko. s katero odvrača dober del hrvatskega seljaštva od države in državnih poslov in seveda ^držuje in manjša vpliv hrvatskega dela naroda r>a vodstvo in razvoj države. Prenesite vlado iz Beograda v Zagreb in posta-vite' ji na celo Stjepana Radica —- hujšega in brezobzirnejšega centralista in vd" nejšega moua.rhista ne bo v državi, n"so bo Radič. Podoben proces vidimo pri naših klerikalcih. Ker Jugoslavija ni izročila Slovenije klerikalkam, ie naravno SLS avtonomistična in federalistična. V avtonomiji pa je zopet strogo centralistična in kdor se brezpogojno ne podvrže Ljubljani, odkoder upajo klerikalci še enkrat ko-mandirati Slovence, ta je izdajalec. V opoziciji je SLS neustrašeno dosledna, stopnica najradikalnejših političnih cesei — ko je sedela pod vodstvom ^r«=poda Protiča na krmilu, je sredi ljubljanskih ulic streljala komuniste. Spustite jo jutri zopet na vlado, jpa bodete videli, kako bo z energično pestjo zatirala, -vse. kar se njej ne do-pade, kako bodo njeni nasilniski instinkti izbruhnili zopet na dan in kako w bodo ponovili zlati časi onega političnega, kulturnega, gospodarskega, m socialnega terorja, ki je starejši generaciji še" v mozgu in kosteh iz dobe, ko je bil klerikalizem na Kranjskem tnimf.
Najžalostnejše pri taktiki opozicije fe- dejstvo, da ne priznava obče narodne discipline. Predpogoj vsakega demokratizma je podreditev volji večino. Naš parlament je izvoljen na temelju širokega volilnega prava in se nikdo se ni upal trditi, da je bila volja naroda pri volitvah talzificirana. Država je torej dobila tak parlament, kakršnega si je narod po prosti volji izbral Večina tega parlamenta predstavlja formalno večino naroda. Proti sklepom te večine se sme manjšina boriti, dokler niso perfektni. Toda ona nuna pravice jih onemogočati in se manj pravice, jih ne priznavati. Kajti to bi ?e reklo, da naj obvelja volja manjšine in to je v skrajnih konse-fcvencah povratek k oligarhiji. Princip. da ne sme veljati, kar večina, sklene, temveč da mora biti pravo, kar manjšina želi, je v direktnem protislovju z načelom demokratizma in stranke, ki ta princip zastopajo ali ga praktično izvajajo, negirajo same temelje ustavne parlamentarne države.
Volilni red v zakonodajnem odboru sprefet.
SPREMENJENA TAKTIKA OPOZICIJE.
Beograd, 19. junija. (Izv.) Danes je obravnaval zakonodajni odbor ▼ specialni debati volilni zakon, pri čemer pa opozicija ni bila navzoča. Diskusija ni bila dolga in 7-akon je bil po posameznih členih kmalu ves odobren, izpremenil se je le člen 80, ki se sedaj v novi redakciji glasi: «če je kak kandidat izvoljen v dveh volilnih okrožijh naenkrat, dobi enega izmed cbeh mandatom naslednik na listi*.
Demokratski poslanci Angjelič, Ma-govoevič in Cubrovič so pri tej priliki izročili skupščini in klubom večine svojo posebno deklaracijo, v kateri ugotavljajo, da se ne strinjajo s členi 33, 35 in 80 načrta zakona, ker ti členi zmanjšujejo
dosedanje politične pravic« volil cev. m katere pravice se po svojem programu bori demokratska stranka. Imenovani poslanci v tej deklaraciji apelirajo na večino v parlamentu, naj podpira njihovo zahtevo po izpremembi členov in naj nastopi za to, da se sprejme zakon v obliki, « katero bi se strinjala vsa večina. —
Opozicija, ki je na svoji zadnji seji sklenila, da bo zapustila skupščir->, če se izglasuje sedanji načrt volilnega zakona. je sedaj sklenila izpremeniti tak-Ciko. Odslej bo na vsaki seji skupščine pazila na to. da bo kvorum brez nje in bo vršila najstrožjo kontrolo nad delom strank večine.
Preokret francoske in belgijske taktike v Haagu.
PRANCIJA LN BELGIJA NE BOSTA VEČ SAMO OPAZOVALI, AMPAK AKTIVNO SODELOVALI.
Šefa narodne skupščine.
Beograd, 19. junija. (Izv.) Današnjo sejo je otvoril predsednik dr. Eibar. Ko so bile formalnosti končane, je stavil posl. Brandner vprašanje, zakaj toliko časa ne dobi odgovora na interpelacijo glede mahinacij kneza Win-
Dalje ie odgovoril minister za šume in rude Rifa.il ovič na vprašanje posl. Drago vi ca (radikalec) glede oddaje nekih gozdih koncesij v vranjskem okrožju. Minister je z ostrimi besedami obsodil žaljive izraze v interpelaciji
disehcrratza. ki je, kakor znano, prija-; in je dokazal na podlagi raznih aktov telj italijanskih fašistov in ima zveze in dokumentov v obširnem poročilu, z mno°imi sovražniki naše države, in Ida očitki poslanca Dragoviča niso ate-zakaj mu zunanji minister ni odgovo-! meljeni. Izjavil je, da se_za njegove-ril na interpelacijo irlede. zaščite slo- ga ministrovanja sploh mso izdajale
venskih manjšin v inozemstvu. Predsednik ga je moral večkrat opozoril
gozdne koncesije, da se pa stvar popolnoma razjasni, je_ predlagal, naj se
seuniK. ga. je uiduu »^kj^i	. .—..----, j- r- <= , «
na poslovnik, končno pa mu je odgo-i zadeva izroči v preiskavo parlamen-
voril. da je storil vse, kar je bilo njegovih močeh in kolikor je spadalo v njegovo pristojnost, da mu preskrbi odgovore na njegova vprašanja. -
Potem je odgovoril pravosodni minister dr. Laza Markovi«; na vprašanje poslanca Angjeliča, ki je zahtevaj pojasnil. zakaj se ni pomilostil podpolkovnik Simič, ki je bil v solunsk.jn procesu obsojen na 20 let ječe. Minister je odgovoril, da pristaja pravica pomiloščenja samo kralju, da pa sicer ni v navadi, da bi se pomiloščaJi zločinci, Id so so odtegnili procesu z begom Končno je zahteval minister, naj Angjelič predloži zadevo skupščini v obliki interpelacije.
tarni anketni komisiji, ki naj bi se sestavila samo iz radikalcev in članov opozicije. (Zalovoljnost opozicije.) Poslanec. Dragovič je nato ponovno poizkusil utemeljiti svojo obtožbo, _ vendar se mu pa to ni posrečilo. Tudi vojni in finančni minister sta odgovorila na nekaj interpelacij, uakar so so_ izvolili nekateri parlamentarni odbori za razna parlamentarna dela. Predsednik dr. Ribar je hotel potem zaključiti sejo, toda poprej je zahtevala opozicija. naj se ugotovi, ali obstoji kvorum ali ne. Ko se je nato ugotovilo, da kvorum obstoji, je predsednik ob %9. zaključil sejo.
Haag. 19. junija. (Icv.) Danes ob 2. popoldne je haaška predkonferenca imela svojo tretjo plenarno sejo. ki ni bila javna. Vendar so holandske oblasti pristale na ta da dobijo zbrani novinarji svoj prostor v mirovni palači. Novinarji sicer še vedno nimajo pristopa k delegacijam, vendar pa dobivajo po končani seji informacije od angleSkih in holandskih delegatov.
sestali belgijski in angleški delegati ter razpravljali o vprašanju zasebne lastnine v Rusiji. Nato je vodja belgijske delegacije Carttier podal izjavo, da Belgija v Haagu nikakor ne bo igrala samo vloge opazovalca. S tem pričenja Belgija popolnoma drugo politiko kot v Genovi, kicr se je spor med Londonom in Parizom poostril predvsem radi nepopustljivosti belgijskih delegatov. Sedaj izgleda, da sc
Današnjo sejo je otvoril predsednik; Belgiia vsaj v vprašanju zasebne lastnt-
z nagovorom splošnega značaja. Nato je zastopnik Francije poslanik Benoist prečital pismo svoje vlade, kjer se Francija priglaša kot član v glavni komisiji in v podkomisijah ter izjav-
ile približuje angleškemu naziranju.
Pariz, 19. junija. (Izv.) Kakor jai lja <Matin» iz Londona, bo ministrski predsednik Poincarč, ker je zadovo i jen s prvim uspehom haaške pred
lja, da je pripravljena udeležiti se po-; konference, predlagal na prihodnjem gajanj z Rusi.	ministrskem svetu, naj se francoski
Nastop Belgije in zlasti vodje belgij- strokovnjaki pooblastijo, da se udele ske delegacije je zbudil veliko pozornost, j že razprav vseh komisij v Haagu. 2e pred otvoritvijo predkonference so se j
Otvoritev madžarskega parlamenta.
ABSTINENCA OPOZICIJE. - SPOR O KOMPETENCI DRŽAVNEGA
UP° \ VI TEL J A.
Budimpešta, 19. junija. (Izv.) Pri da-, narodna skupščina pa zastopa danes po
našnji otvoritvi madžarske narodne skupščine je prevzel predsedstvo starostni predsednik gTof Apponvi, ki ga je skrajna desnica burno pozdravila. Kmalu, ko je grof Apponvi pričel govoriti, so prišli v dvorano soc. demokratski poslanci z rdečimi klinčki v gumbnicah ter so zasedli sedeže na skrajni levici. Drugi člani opozicije niso bili navzoči.
polnoma državno suvereniteto ter stoji v velevažnih odnošajih do kraljeve oblasti. Ni nobenega faktorja, ki bi mogel skleniti zakone, obvezne za to narodno skupščino. Vsled tega se ne more udeležita nameravane svečane otvoritve Min. predsednik grof Betblen je izja vil. da se more sklicevati na § 2 po prejšnji narodni skupščini sprejetega hi-
i 11 upuil^ljv	- -------; I •--• " — -	«
Grof Apponvi je med drugim izjavil vj nega reda, po katerem se morajo po svojem otvoritvenem govoru, da bo vo-j slanci pod vodstvom starostnega, pred dil. dokler bo predsedoval, seje strogo i sednika udeležiti svečane otvoritve d'
Fašistovski poboji v Trstu.
FAŠISTI STRELJAJO NA BREZPOSELNE DELAVCE IN NJIH RODBINE.
Trst, 19- junija (Izv.) V petek dopoldne je čakalo nekaj sto oseb pred uradom za pomoč brezposelnim na trgu G. B. Vico, moških, žensk in otrok, na svoje izkaznice. Naenkrat pa je prišlo mimo kakih deset fantalinov, ki so oddali na brezposelne okrog dvajset strelom. Nastala je panika, vse je zbežalo, storilci so hitro odnesli pete, na mestu pa sta ostala dva težko ranjena, 19 letni delaveo Zanfarin in 20 letni Schuller. Večje ali manjše rane so odnesli še trije delavci. Vse so spravili v bolnico, ko so došli karabinjerji, je bilo seve že prepozno.
nifest, v katerem naznanjajo, da izroča njihov glavni odbor vodstvo v roke posebnemu akcijskemu odboru in da ostanejo društveni lokali do nadaljnega zaprti.
V soboto proti večeru je bilo po mestu zopet več spopadov, pri katerih je bila zopet ena oseba težko, več pa lahko ranjenih. V kavarno «Union>, kamor zahajajo pretežno socialisti, so fašisti vrgli petardo, ki pa ni eksplodirala. V ulici Giulia sta bila tudi dva moška težko ranjena po krogljah iz samokresov, dočim" so bile v starem mestu tri ženske težko ranjene po bombi. V soboto zju-
objektivno, brez vsakega vpliva od ka. terekoli strani. Gledal bo, da se skupščina čimprej konstituira, ter branil dr-žavnopravno stališče, ki gre narodni skupščini.
Apponyi je prečital nato deklaracijo opozicije, ki izjavlja, da ne priznava pod takim terorizmom izvoljenega parlamenta in da se zato otvoritvene seje ne udeleži.
javnega zbora. Posl. Rassav je poudar jal, da edino narodna skupščina zastop? državno suvereniteto in da. more klicati na odgovornost ne le vlado, temveč tudi državnega poglavarja.
Dogodke jutrišnjega dne pričakuje vsa madžarska javnost z veliko napetostjo ker lahko postanejo usodni za nadaljuj' razvoj političnih razmer.
si.
Nato je prečital Apponvi dopis mini- DEMARŠA MALE ANTANTE RADI strskega predsednika, ki naznanja, da' PEČUJSKEGA INCIDENTA, ho državni upravnik Horthv v torek; Beograd. 19. junija. Hzv.) Mala an
opoldne svečano otvoril narodno skupščino. Grof Apponyi je k temu izjavil, da se pravni značaj današnje narodne skupščine brezdvomno razlikuje od zna. čaja navadnega državnega zbora, ki je le en činitelj državne snverenitete. Ta
tanta bo v kratkem izročila budimpeštan-sta' vladi kolektivno demaršo radi zadnjega incidenta v Pečubu, kier je bil ob času poročnih svečanosti iugoslovenskeg-H kralia na ulici insultiran jugoslovenski zastopnik s svojim tajnikom.
Fašisti trdijo v svojem tozadevnem j traj so fašisti zažgali Delavski dom v razglasu, da so delavci - komunisti pred j Isoli, v Nabrežini pa so npepelili hišo ta-imenovanim uradom izzivali osebe, ki so mošnjega učitelja, Id je ba;,e tudi komu
hodile mimo s fašistovskimi znaki, nakar se je vnel poboj. V petek opoldne so zopet neki mladeniči streljali v ulici degli Studi, vendar ni bil nihče ranjen. Fašisti so v soboto nabili po mestu ma-
nist. Poslanec Giunta je. kakor poroča «Piccolo» interpeliral notranjega ministra glede «masakriranja dveh fašistov v Montebellu v Trstu v noči na 15. t. m. po komunistih*.
Razmejitvene komisije,
Beljak, 19. juniia. (Izv.) Jutri se se-stanejo tukaj tri razmejitvene komisije: komisija za razmejitev med nami in Italijo, komisija za razmejitev med nami in Avstrijo in komisija za razmejitev med Avstrijo in Italijo. Jutrišnja konferenca le preliminarnega značaja, pozneje se bodo določile končnoveljavno vse šc neugo-tovljene meje med Jugoslavijo, Avstriio in Italijo. Naša zastopnika sta generala Pavlovič in Majster in polkovnik Daska-lovič.
Beograd, 19. juniia. (Izv.) Komisija za razmejitev z Albanijo se je sestala v Pod-gorici in je pričela svoje delo v andriiev-skem okrožju.
ATENTATOR STE.IIČ ODKLANJA POMILOŠČENJE.
Beograd, 19. iiinija. (Izv.) Zagovoi-niki atentatorja Stejiča so nameravali potovati na Bled, da od kralja izprosijo pomiloščenje svojega klijenta. Ko pa je Stejič zvedel za to namero, ie v pismu zahteval, naj advokati tega koraka na noben način ne store. Smrtna obsodba se izvrši nad Stejidem, ako ne bo kljub temu pomiloščen, 25. t. m.
PAŠIČ ODGODIL POTOVANJE NA BLED.
Beograd, 19. junija. (Izv.) Ministrski predsednik Pašič radi političnega položaja toliko časa ne potuje na Bled h kralju, dokler se ne izglasuje zakon o posojilu in o proračunu.
Na te bistvene točke je bilo treba opozoriti, ko vidimo, da hoče voditi opozicija boi proti novemu volilnemu zakona r obstrukcijo in abstinenco samo zato, ker se jI zdi, da novi volilni red ni tako ugoden njenim strankarskim interesom, kakor ie bi! stari sistem. Ker ustava o! prikrojena za mojo stranko — ie ne priznam, — ker volilni red ne favorizira mene — ga ne priznam, ker šolski zakon ne Izroča učitelia in šole meni — 2a
ne priznam, ker mi davek ne ugaja — ga ne priznam, to Je naziranje, katerega zadnia modrost se glasi: ker država noče meni sležiti — je ne priznam, Ce pa se godi vse kakor Jaz hočem, potem krepko po stari pesmi «Und der KSnig absolut, wenn er nnsern Willen tut.»
Narod, ki ima tako opozicijo. Je seveda še daleč v svojem razvoju ln nikdo se r.e sme čuditi, da politično življenje pri nas tako zaostaja.
Seortne tekme.
Graz: GAK. : Vienna (Dunaj) 1 : 0 (1 : 0), Hakoah (Dunai) : Strum (Graz) 4 : 2 (1 : 0), Amateure (Graz) : AAC. (Graz) 1 : 1 (0 : 1).
Dunaj: Rapid, bivši avstrijski prvak, ki je sedaj na drugem mestu prvenstva, ima srečne dneve. Po zadnji zmagi nad praško Slavijo se je z veliko napetostjo pričakovala nedeljska tekma z madžarskim prvakom M. T. K. Optimizem Du-najčanov je bil večji kot pri zadnji zmagi s Slavijo in optimisti so dobili prav. Ranid je premagal madžarskega mojstra z 2 : 1 (2 : 1). Pri DunaVSanih je manjkal znani Uridil, ki vsled rane na kolenu, ki jo je dobil v četrtek, ni mogel nastopiti. Tudi pri Madžarih je manjkal eden najboljših, Orth. Teren je bil vsled dežja zelo polzek. 20 tisoč gledalcev. O tej zanimivi tekmi bomo še poročali.
Ostale tekme na Dunaju. Admira : Rudolfshugel 1 : 0 (1 : 0), Ostmark : W. A. F. 2 : t (1 : 0), Floridsdorf : Hertha 3 : 1 (3 : 0). H razred- A. C. : Sturm 1 (2 : 0), Germania : Sportfreunde 1 (0 : 1), Slovan : Red Star 4 : 3 0), Donaustadt : Cricheter 1 : 0 (1 : Bewegung : Rennweg 3 : 0 (0 : 0), Blue Star : Gersthof 1 : 0 (1 : 0), Sim-meringer S. V. : Nussdorfer A. C. 2 : 0 (2 : 0).
Praga: Meteor (Vinohradv) : Sparta 2 : 1. Sparta nastopila z 3 rezervami
Senzacija nedelje v Pragi: Na prostoru ■Slavije je moštvo Československega Sva-za» doživelo občuten poraz. Moštvo, sestavljeno iz društev, ki pripadajo nemški nogometni zvezi (D. F. V.), je zmagalo s 6 : 8 (1 : 2). Nemško moštvo je bilo sestavljeno iz igralcev D. F. O. in Teplitzer F. K. Sestava češkega moštva je bila prvovrstna, in sicer so zastopali češke barve Kaliba (Union), Rica (Sla. via), Pospišil (Sparta), Kolenatv (Sparta), Burger (Slavk), Hrdlička. Sedlaček (oba Sparta), Stapl. Vanik (oba Sla via), Dvofaček. Cisaf (Union}.
Borza
Zagreb, devize: Dunaj 0.50 —■ 0.5\ Berlin 22.50 — 23.50, Budimpešta 8 — 8.25. Milan 367 — 370, London 330, New-york 73 — 73.50, Pariz 647.50 — 650, Praga 142.50 — 144.50, Švica 1390 -1400, v ~'itc: dolar 72 — 74. češke kro ne 140 142, napoleoni 225, marke 23.5
—	24.50, lire 366. Banka za Primorje 165-
Hrvat, eskomptna banka 175 — 178. Jadranska banka 425 — 450. Jugoslovenska banka 104 — 105. Liab. kreditna banka 240 — 245. Slavenska banka 112.50. Praštediona 1170.— 1175. Rečka pučka banka 127 — 130. Slov. eskomptna banka 155. Srpska banka 172 — 174. Ljub. strojne tovarne 216.25. Trbov. premog, družba 245.
Dunaj, devize: Zagreb 45.27 — 46.0S, Beograd 183.88 — 184.12, Berlin 41.75 — 41.85, Budimpešta 14.97 — 15.03, London 60.975 — 61.025. Milan 671.70 — 67230. Newyork 13.744 — 13.756. Pariz 1184.50
—	1185.50, Praga 269.90 — 270.10, Sonja 93.45 — 93.55, Varšava 312.50 — 316-50, Curih 2598.75 — 2601.25, valute: dolarji 13.644 — 13.656, levi 90.95 — 91.05 nemške marke 41.75 — 41.85, funti 60.775
—	60.825, fr. franki 1184.50 — 1185.50, lire 661.70 — 662.30, dinarji 183.58 — 183.82. poljske marke 3.075 — 3.115, leii 89.94 — 90.06, švic. franki 2573.75 ~ 2576.25, češke krone 269.40 — 269.60. madž. krone 14.97 — 15.03.
Curih, devize: Berlin 1.595, Newyork 27.50, London 23.35, Pariz 4530. Milan 25.62, Praga 10.10. Budimpešta 034, Zagreb 1.775, Sofija 3.50, Varšava 0.12, Eh -nai 0 0345, avstrij. žigosane krone 0.035".
Berlin, devize: Italija 1598 — 1602, London 1440.65 — 1444.25, Newyork 32.559 — 32.641, Pariz 2806.45 — 281335, Švica 6182.25 — 6197.75, Dunai 23030
—	23430, Praga 62720 — 62830, Budimpešta 34.20 — 3430, Bukarešta 212-Zacreb 435. Sofija 214.70 — 21530.
Pot Maslja • Podlim- ;T.lzi? druf^ej>0?0^!!l.0:?rt barskega v domovino
Pretekli teden sta odšla zastopnika sentpetrske Ciril Metodove podružnice gosp. inž. I. Sega in muzejski kustos dr. Zibert v Oberhollabrunn. da poskrbita za prevoz zemeljskih ostankov našega pisatelja Maslja Podlim-'•arskega v domovino. Sentpetrska po-Iružnica Ciril - Metodove družbe je že prej vse uredila pismeno s pogrebnim zavodom v Oberhollabruivnu, ki je z veliko prijaznostjo podpiral podružnico pri njeni akciji in je prevzel vse priprave za ekshumiranje.
Odposlanca Ciril - .Metodove podružnice sta se iz Oberhollabrunna odpeljala v tri ure oddaljeno Pulkavo. kjer je leta 1917. i mrl naš pisatelj v pregnanstvu. Ko sta dospela na pokopališče, je bil grob že odkrit, krsta je bila še popolnoma cela in ohranjena, fako da se tuja zemlja našega pisatelja ni dotaknila. Ko so krsto odprli, ie bilo v nji še vse čisto ohranjeno, le oblanje je bilo porumenelo. Preložili -o pokojnika v novo leseno rakev, ki -r> -'o dali v kovinasto krsto in jo poleni zapečatili. Vzeli so s seboj tudi dosedanji nagrobni križ. Pogrebni zar vod je poskrbel za prevoz v Oberhoilabrunn. kjer so krsto položili v poseben vagon. Na pokopališče so prišli polet: zdravnika tudi župan in zastopniki" narjdov, ki ^o se zanimali za usodo pokojnikovo. Prosili so celo, da da en izvod življenjepisa, ki je pravkar izpod peresa župnika Ivnna Vrhovnika izšel v zalogi podružnice, v mestni arhiv.
Ko sta naša odposlanca dospela v Oberhoilabrunn. je bil vagon že pripravljen za odhod, in včeraj opoldne ie prispel na gospo Šegovo v Ljubljani telegram, da je vagon s krsto že na potu.
Vagon dospe v Ljubljano v petek zvečer.
Sinoči se je. vršila seja v tajništvu Ciril - Metodove družbe, kjer se je -klenilo, da se izpostavi krsta v soboto dopoldne v Narodnem domu, odkoder se vrši ob 4. popoldne pogreb k <v. Križu. Ni dvoma, da bo slovenska avnost z radostjo pozdravila vest. da se naš preganjani pisatelj vrača v -vojo domovino in da bo Ljubljana v -oboto priredila pisatelju pogreb, ki bo dokazal, da vemo, kdo je bil »Go-j -podin Fran jo>. Pogreb prevztmei mestni }>ogrebni zavod na mestne stroške. Pri pogrebu se bo prodajala knji-l žica z življenjepisom, ki jo je sesta-; ril župnik Ivan Vrhovnik. zvest prija-: relj pokojnikov.
skrbeti. Le ravnatelj Kamenarovič je sposoben, da ▼ svoji zlobni strasti postavlja zavod na mešetarskl nivo.
Drugo: nikdar ni mogel dr. Žerjav banki ali komurkoli preskrbeti kake izvoznice. Izvoz iz Slovenije se je vršil po kontingentih, ki jih je dodelilo območju ljubljanske deželne vlade ministrstvo za trgovino, izključno prepuščajoč izdavanje Izvoznih dovoljenj v okviru teh kontingentov mešani Upravni komisiji za prehodno gospodarstvo, ki je o vseh prošnjah sklepv la v plenarnih sejah, in sicer, kolikor je znano, vedno soglasno. Člani te komisije so bili poleg uradnikov, referentov, gg. prof. Remec, Ogrin. Drag. Hribar, dr. Uratnik. kapetan Sedlar, dr. Murnik. Mimo sklepa te komisije se ni mogla izvoziti iz Slovenije niti mrvica. Ta komisija ie delovala vse do pozne jeseni 1920.
Kaj je torej s Kokoschineggovo izvoznico? Po naših točnih informacijah je Kokoischine-gg potom privatnega posredovanja ravnatelja Praprotnika dosegel. da mu je društvo Balkan odstopilo svojo izvoznico, za katero Balkan okviru izvoznice, za katero »Balkan« ni imel porabe. Prošnjo za izvoznico je bil Mvoječasno vložil centralni ravnatelj »Balkana* gosp. Pogorelec. in sicer pri referentu gosp. Težaku fsedaj ravnatelju klerikalne Zanatljiske banke v Zagrebu, ki je afiliacija ljubljanske Gospodarske banke). Po posredovanju ravnatelja Praprotnika je »Balkan* premrstil svoja izvozna dovoljenja gosp.' Kokoschineggu, katero posredovanje je Kokoschinegg honoriral s prepustitvijo papirne manufakturne robe ravnatelju Praprotniku na svobodno razpolago. Posp. Praprotnik je izkupiček za to robo podaril »Kmečkemu fondu*.
Bivšemu finančnemu ekspertu za Nikitine transakcije v času balkanske vojne, seveda se zdi neverjetno, da bi mogel kdo iz lastnega dati za javne namene. On ima raje vilo na Bledu in si daje ogromne stroške svoje klevet-niške časopisne kampanje, ki že_ danes
lepo najemnino za seda' mrtve prostore, silno napredno falango. Tako vpraša- i imel leto« š* neks • inpnlh zletov, tako magistratno poslopje pa vsled adapcij- nje ima pomen le. ako je retoričnega! trnovska *upa v Trnovn. donavska v sklh del pravilno simetrično sliko. Ko le značaja V ostalem 6mo tudi mi tega j Loma. sofijska ▼ Custendilu in fni«
mišljenja, da je treba storiti vse. da j morska ▼ Varni.
se doseže enoten na«top vseh napred- i-
lih jugoslovanskih volil cev proti na-, rijonalni. kulturni. trospodar«ki ter;
(navzlic vsem visokodonečim frazam Nedellske nogometne tekme-
odreševaleev) socijalnl reakciji v vod-j ^ . § § R ^^ 3 . 3 (2 . a
stvu našega meeta	. i V nedeljo smo prvič videli v Ljubljani
— Banca Adriatica dt Belgrsdo na--
dr. Sen Car končno izjavfl, da s< hoče zavrniti prošnjo samo zato, da ne bi bila z otvoritvijo slovenske lekarne oškodovana oba nemška lekarnarja, je zadel v sršenovo gnezdo. Ker so se tudi narodni socijalisti zavzeli za stvarni In pravični predlog dr. Senčarja. je bila s tem večina zasigurana. V tem trenutku pa si je župan Losinscheg zavihal svoje brke <res
Sporf
župan i^osinscneg zaviuai avuje urne res; znanja v tržaških listih, da se izpla^ ist erreicht* ln izjavil, da pod nobenim j čujejo dividendc za njenr- delnice pri pogojem ne dovoli prezidave magistrata.! podružnicah (dellp sne filiali) di Ca-četudi bi ga hotel k temu prisiliti sam i stelnuovo di Cattaro. Cattaro. CiUi, Kaiser Wi!helm In odstavila zato to toč-! Curzola. Gelsa, Krainburg. Lubiana, ko z dnevnega reda.	jMarburg. Metcovich, Ragusa. Rp.gusa
Zupanovo nasilje pa ie naletelo na od-Jvecchia. Sebenico. Spalato, Zagabria ločen odpor demokratov In narodnih so- i pa tudi v Suseak in v Buccari. To je cijalcev. ki so po dr. Fermevcu zagrozili, j varanje Italijanska javnosti, ker taki da zapuste dvorano. To je župana spame- J kra.il v Jugoslaviji sploh ne eksictira-tovalo. Postal je ponižen kakor njegov jo! Posebno pikantna so nemška ime-
ubegli Viljem in dal predlog na glasova- ~ — ----v l«SL-;h listih
nje. Predlog je bil nato sprejet z demo-
kratskimi in narodnosocijallstičnimi glasovi proti socijalno-demokratskhn. Čudimo se, da nekateri sociialni demokrati, ki odločno naglašajo, da so Slovenci, še vedno ne spregledalo županove nemške politike, kar se je pokazalo tadi o priliki volitev v cenllno komisijo za pridobnin-ske davke, kjer je glasoval na čelu Nemcev in nemškutarjev proti narodni listi. Naše ptujske nemškutarie in nemške šoviniste bo treba, če ne zlepa, pa zgrda poučiti, da so minuli avstrijski časi.
prvaka Maribora. I. S. S. K. Maribor. Zalibog le bilo vreme skrajno neugodn-.'. vsled česar se je igralo le po dvakrat 3<» minut. .Maribor le nastopi! z dobrim solidnim moštvom, ki kaže vedno večji napredek. Začetkom ie bila Ilirija v premoči. Gostje se niso mogli takoj znajti v igro. Ilirija zabiie v kratkem presledki: dva gola. od katerih je bi! zlasti druvri izredno lep. Zabl! ga je z glavo Vldmj-ler v mrežo. Maribor pričenja polagoir, z lepo kombinacijo. Napadi z ene ln druge strani. Pred drugo polovico sc posreči gostom zabiti en gol. V dragi polovici je opažati lahko premoč Mariborčanov, ki z iepim strelom Lenassija izravnaj
Politične beležite
na za slovenske kraje v laških listih — za katero kombinacijo zasluži banka pospbno priznanje.
4- Novačanova »Naša vas* ustav-
IJena. V soboto je celjsko okrožno so- ^ ^meBtno Bapada. obramba Ma-
di*čex razpravljalo « konfek^ij hu^-1	nQv Je ^^ z!ast,- ,e dober Jc.
kajočega članka, ki ga je objavilo gla-	skrabar. vendar pa dosežek
silo slovenskih Lovcev »Na^a v«^,	en g0,;	nred konce,r
Sodišče Je konfiskact^ potrdilo. Na|	izravnajo. Napad IHrlie
koncu razprave je državm■J^jlfe pred g0!om odpovedal.
stavil predlog, da se ^ ^slu čKna .	moJtvo. ki >c vklub slabem
138. Ustave prepove	terenu pokajal. da utegne postati Firiv
nje »Naše vasi* ker ««	i resen konkurent v- prvenstvu. Med krilci
va mržnjo pran	T ilSo »e najboljši Marusig. med napadalci »•,
ni našega naroda. Sodišče je usvojdo y ^ ^ ^ ^^ jn srCG„;i
razloge davnega I^ika <ter J^ na .	^ ^ ^ ^ je ^
podlagi člena, to^h^e po kater m	odloinejš, kot i,irl|anci. Tudi vr-v spadajo zabrane casop^ja tar QUser )e dobcr. morda včasih pr,-
lrnmrietenco. izreklo prepoved nanatj	,_____ u.,„	»,;„.,
CUflAUljU ""' -------- -----l- -	, , •
komr«etenco, izreklo prepoved nadalj-nega izhajanja »Naše vasi*.	_
Prosvcta
Mariborsko gledališče. V torek »Pro-1
-+- Seja načelstva JDS se vrši v četrtek, dne 22. junija, v tajništvu (Narodni dom).
4- Krasen tabor demokratske stranke se je vršil v nedeljo v Vrginmostn J pri Korlovcu. Navzočih je bilo okoli:
8000 ljudi. Govorili so: minister Pri bi- j ----------- °----.. „
čevič in poslanci Pera Markovič. Bo-i dana nevesta*. - V čeraj popoldne se je žovič. Bu lisavljevič in dr. Ribar. Ta- vršil mladinski popoldan v gledališču, ki bor se je razvil v mogočno manifesta- i so ga priredili gojenci mariborskih ljuo-cijo narodnega jedinstva in državne skib in meščanskih Sol. GledaUšce «e m misli in je priredil narod vsem govor- bilo nikdar tako polno. Nastopi otrok so nikom, posebno pa ministru Pribičevi- bili zelo posrečeni- Upamo, oa. bomo vi-ču viharne ovacije.	deli še kako tako prireditev.
-j- Zaupniki JDS za lltiiski okraj 1 «Ljubljanski Zvon*, št. 6. una. nastop-
presegajo one vsote, katere je
Praprotnikom ».Tadrinska ^ | proti	Kam7narov^eVld"eve^škl ak^no "vsebino:
za politične svrhe .IDS plače^vat. M j F	s<stank„ župnikov litrskega ustvarjanju.
banke _ stgurno v dobrobit zavoda, J	h „. • ,
Blasna obrekovslna kampanja.
ld ga vodi od uspeha do uspeha.
ZuDasi	—
eKs^onent nemJHih interesov.
Ptuj. 19. junija 1922.
Naš župan Loslnscheg ie sne! svojo krinko in zavesia! zopet s polnimi jadri v nemški tabor. Pri volitvah v cenilno
I davčno komisijo je glasoval z Nemci, njegova žena pa na občnem zboru »Deut-
_________ _	1 sches Vereinhausa*. V občinskem svetu
Od »poslanske* manijt obsedeni rav- j pa se izkazuje župan kot neustrašen bo-natelj »Jadranske banke* nadaljuje j jevnik za nemške interese. _ včeraj v .Slovenskem Narodu* svojo Mag. phar. Bogom.! Orožen je dobil
K^clSef v Maribo- stratnem poslopju za lokal v najem de! fiunska debata, v kater, je oe-hna na-X ^TteSake	Iftondco hranilnične čakalnico. Hranilnica je izia-! vzočnost ministrov potrebna, je dok-
Sfvagono^c, t kar1 je dobil | vila, da zaprošenih prostorov ne rabi « torjor^v^porovno ^^gosi^Davi-
okraja dne 11. t. m. v Litiji je bila soglasno sprejeta »ledeča resolucija: »Vočisled napadov na vodilne člane Jugoslovanske demokratske stranke, ki so se izvršili v zadnjp.m času. izte-
Fr. Vel>er: O umetniškem Jnš Kozak: Tehtnica. — Ivan Lah: Angelin Hidar. - Pastuškin:
Pesmi. — Ivan Zoreč: Beg Bukovac. — ------- . --------
A. Debeliak: G. Flaubert. —■ Marija jo. minuti prekinjena.
malo odločen. Igra je bila zeio ialr, hitra j in lepa ter nudila lepe kombinacije- lliri-j Ja ie nastopila z nekaterimi rezervam-. ! Oman ie v drugi polovici izstopi! ter Igrala Ilirija samo z 10 Igralci. Dobri s o bili levo krilo, levi branilec in desno krilo. Vratar, ki ni imel mnogo dela, nt bi! najboljši, vendar bi bil tretji gol laM-.i. preprečil. Sodnik g. Šuput dober, vonjat včasih glede of side pozicij nekoliko ne-siguren. Vsled slabega vremena obi- ■ pičel.
Ilirija II. -• Svoboda Mosu 1:1. Predigra k tekmi Ilirija 1. : Maribor
P rimo rje : Sparta 3 : 0. Moštvi Sparte ni nastopilo, vsled česar r..-čuna tri gole v korist Prmorjj-Slavila : Hermes rez. v Ljnbllani. F v
Kmetova: Pogovor. -- Zv Kosem: Av-relpa. ~ J. Glaser: Elegija - Književ-
»VI >U r.O I6MBU« V fcil^ALl.JVviii V« u.	^	--V»M*ov..---«3-« —
kajo zaupniki litijskega okraja napa-1 na poročila. — Kronika. - Nove kn^ge
J.«!«.	T.liKvOni« in T ,\crAri^P- ! r-v___U».ii«ct.-ih Ipnrutnvrev ho ime
denim popolno zaupanje in z ogorčenjem zavrača'o v?e klevete napram stranki in njenim predstavnikom-*
-f Ponovna demisija dna. Žerjava. Minister dr. 2t'rjav je prošli teden br-•zoja^no sporočil f>redsedniku vlade g. Pasiču in predsedniku Demokratskega kluba gosp. Davidoviču, da mu bolezensko stanjo ne dopušča vmiM te do 1. julij-* na svojo mesto. Z ozirom na dejstvo, da poteče koncem meseca njegov šestmesečni bolezenski dopust
iu vagonov	JV«I jc	— —- .	__
kot protivrednost .zalogo manufaktu-	lastno obratovanje m tudi mestn« stavbni p*, odnosno denar, za kojega je bila	urad je že predložil načrte za lekarniške --- -	prostore s priporočilom, da se prošnji
ia manufaktura prodana.
V svojem najnovejšem »poslanem* navaja Čiro Kamenarovič neko pismo trgovca Kokoschinegga. ki pravi, da je sklenil dogovor z ^Jadransko oan-ko», po toterem je dal banki na razpolago vagon manufakture za 10 izvoznic jajc' v Švico. Ta kupčija, da se mu je likvidirala na ime firme Balkan, ker so izvoznice bile neprenosljive* . -.
Naša poizvedovanja na merodajnem mestu so dognala sledeče: Nikdar ni '■•Jadranska, banka* razpolagala s kakimi izvozniemi za jajca, ker izvoz jajc (vsaj do 3. novembra 1920. ko so bile izvoznice odpravljene) ni spadal V njen delokrog. Po službenih predpisih glede izvoza «Jadranska banka^ za izvoznice ni mogla niti prositi, niti jih je mogla dobi«. Vsled tega jih tudi ni mogla nikomur prodati ali odstopiti in ker se Jadranska banka po pravilih ne more pečati z intervencijskimi ali prekupčevalskimi posl L tudi ni mogla nikomur .jih bodisi proti cro-
dovičn svoj portfelj na razpolago ter za zaprosil za odločitev kluba. Kakor nam poročajo iz Beograda, prevl.i-
ugodi, posebno, ker bi lekarnar Orožen j duje v klubu mišljenje, da «» naj tudi plačal sam vse adapcij ske stroške. Priča- tokrat še ne ugodi dr. Žerjavov! želji, kovati je bilo torej, da bo prošnja usod-! V slučaju pa. da b, izkazalo kontno rešena. Ker pa je Orožen Slovcncc ln j pletiranje vlado za ne.zog,lmo bo naj-bi slovenska lekarna seveda občutno za-;brž vstopil v kabinet sam prec^ednik dela oba nemška lekarnarja. Berbalga in! Demokratskega kluba cosV. Molitorja, ie dobil župan Loslnscheg od | 4- Volitve za obctnski svet l.abljan-ptujskih Nemcev in nemčurjev ukaz. da j ski so razpisane za 20. oktober. «hlo-naj'prepreči ugodno rešitev Orožnove 1 venski Narod* poroča. nameravajo prošnje. Zato spočetka zadeve kratko-! »pridobitni sloji* r>n volitvah nasto-malo ni hotel staviti na dnevni red ob-1 piti popolnoma samostojno. Očividno činskega sveta, ko pa je le ni mogel več!so izračunali, da je za njihov program zavlačevati, je izroči! referat svojemu | mojroče pridobiti večmo ljubljanskin sodrugu Zamudi, ki je predlagal, naj se | volitev Ce se s ^r^Momšento prošnja zavrne, češ da naj si Orožen za ukvarjali, potem hi btlo dofcro pr.mi-lekarno zida lastno hišo. Takoj za reiera-j sliti. da je tana »samostojna ai.c^.i* tom ie tudi župan Izjavil, da nikakor ne!popolnoma samostojni samomor, »pomore pripustiti, da bi se na magistratu; venski Narod* Imcevec^ da so i*-
1 rodni socijalci že zlezli pod klerikalno komando in da se branijo le še soci-jalni demokrati. »Slov. Narod* končno vprašuje, ali ni nikogar med nami. ki
močno
kaj prezidavalo.
Med demokrati in narodnimi socijalci je izzval ta nastop župana veliko ogorčenje. Dr. Senčar je stavil takoj pred- ,	.	-log, nai se prošnji ugodi, opozarjajoč, bi »z odločnim " v da bo dobivala občina kot lastnica hiše! osebnostjo* mogel strniti v olike eno,
Društvo hrvatskih leposlovcev bo ime
!o 27. t m. v Gunduličevi ulici v Zagrebu svoj letni oMrii zbor i volitvami
novega odbora	;
Vida Ferlu?ova v Zagrebu. Danes 20. j t- m. gostuje v zagrebški operi tržaška Slovenka Vida Ferliurova kot Amneris v Verdijevi >Akli». Gna, Ferluffova je ab-solvirals svoje vokalne indije v Italiji. kjer je tudi nastopala v Verdijevih
operah.	_
Sokolstvo
Sokolskl ziet v Rušah, ki se jo ^r-il v nedeljo, je krasno ««pel. Telovadci so
odkorakali že dopoldne k skušnji, ostali Sokoli in občinstvo pa je prišlo popoldne « posebnim vlakom. S kolodvora se je vrši! sprevod ob velikem navdušenju občinstva. Imenom občine je pozdravil Sokole župan Mule. imenom ruških Sokolov pa br. Semec. Medtem so se tem- ro „uili<tu(;,u	---- -
ni oblaki raztrgali m več tiso? glav hro-1 propagaTTdni stilni tek vseb štaictr.fh ro ječa množica je ob krasnem eolnc« pri- ?tev, na čelu iim zmagovalna štafeta, na sostvovala telovadnim nastopom. Na- j progj Kongresni trg. Glavna pošta. Navdušenje j« bilo velikansko in so ntraia- j r0{jn; dom.
le zlasti proste vaje br. Hočevarja, ki so j vS! tekmovalci, kakor tudi gg. sodniki jih izvajali Sokoli in Pokolice.	in funkcljonarji morajo biti naikasneie
Tekme za prvenstvo Liabljane -u sedai končane. Izid ie nastopen: 1. Iliri < (8 točk), 2. Prtmorje točke), 3. Spani (1 točko).
(Rezultate inozemskih tekem prinaša;: * med telefonskimi poročili ne prvi stran'
Propagandni stafetni tek skozi Ljubljano.
Lahkoatletičnj savez za Slovenijo priredi v nedeljo, 28- t. m. ob pol 12 uri dopoldne stafetni tek skozi LiubUano. združen s propagandnim stilnim teknn vseh tekmujočih klubov. Tekmovanie >e pristopno v>em športnim klubom ter telovadnim organizacijam v Sloveniii. Dolžina cele proge p-ibližno 2?0fl metro in ie razdeljena na osem proč po 260 ■ r 370 m. Start: Narodni dom, cilj Vensk* cerkev, oziroma Kongresni rrg.
Predaje so r.a sledečin mestih: l.t Glavna pošta, 2.) Kavarna Evrops._ Hote! Strukeli, 4.) .InblJejnl most. 5.) > fija. 6.> Frančiškanski most. 7V Olsma pošta.
Po končanem štaietnem teku se v--i
Zlet bolgarskega sokolsfva v Plovdiv.
Začetkom tega meseca »e ie vršila velika gimnastiSna svečanost trak'.j?ke.:a
ob trlčetrt na 11. zbrani pred Narodnim domom. Vs3k kljub mora prinesti s re-boi enotno dreso ter po možnosti t-:di
lika "imnasTicna	*— —— uv* mumu	^^ — ■
»okolstva v Plovdivu. tej drngi prestoli- po en0 štafetno palico. Nadalje je dolž-
, ,	1	--- s^rr-r.	■___i. ____1____1,1. .UAl i-k^ C H P Tl/1 fl V 'A
ci Bolgarije. Sodelovalo je mnogo tisoč ljudi, kakor tudi sokolstvo iz številnih krajev. Svečanost je bila povsem narodna. pri kateri so izven programa sodelovali vsi sloji meščanstva in okolišnji seljaki. Ob tej priliki so se vršile tudi velike manifestacije za neosvobojene kraje Tracije. ki se nahajajo pod grškim gospodstvom. Bolgarski Sokol bo
nost vsakega kluba, da odpo?'ie po dva reditelja, katera se imata obenem s štafeto javiti pred Narodnim domom vodstvu priredbe. Prijave nosameznfi bov z natančnimi imeni posameznih tekačev ter niih razporedbo ie poslati tk" '-no z prijavnino 15 Din naikasneie "Jn sobote 24. t m. na naslov: Stanko Per-par, Ljubljana, Dunajska cesta. št. 20. 1.
41
Hči papeža
— Lukrecija 8©r§is
(Dalje.)
V zadnjih besedah Lukrecije je ra-/.umel strašno priznanje. Ni trebalo slikati niti besedice več nobenega po-iasnjenja. ali vendar ni mogel odtrgati svojega pogleda z usten lepe žene, ki je nekoč bila njegova.
Lukrecija pa je opazovala mladeniča in se blago smehljala. V njenih očeh se je izražalo sočutje in naenkrat ga je prijela za roko ter mu jo čvrsto -tisnila.
»Giovanni > mu reče. »ne bova se ,-arala drug druzega. Zlasti ne danes, ker je morda zadnjikrat, da se vidiva. Vedno sem te imela rada. ker sem te -matrala za ljubkega dečka. Vendar pa te nisem nikdar ljubila, tako kakor mora žena ljubiti svojega moža.*
»Nikoli?* zaječi ja grof Pesarski. »Nikoli me nisi ljubila?*	.
»Nikoli!* odgovori ona s trdnim gladom. »Naj te teši u*oda drugih moških, ki so ležali v mojem naročju pred te-hoj in v tvojem času, Vidiš, nočem se delati boljše, kakor sem. Nikdar nisem skonarila s svojo ljubeznijo. A K nisem
i tudi nikdar čutila posebne naklonjenosti napram nobenemu teh možakarjev, i Bila sem neumna, lahkomiselna, pohot-!na. znorela sem. če že hočeš, kadar sem i ležala na prsih moškemu, občutila sein i veliko zadovoljstvo, ksdar sem ga premagala in ko som ga utrudila s svojo veliko, nevtolažljivo strastjo. Pot-'m
I so me zaročili s teboj. Ubogi dečko, res i si se mi zasmilil, ko so ti dali Lukr-?-Icijo za ženo. Vedela sem namreč, da ; od tega dne dalje nisi več siguren svojega življenja. V Rimu vlada neka viš-; ja"moč. ki hoče ubit? vsakogar, ki na-j živa mene za svojo ženo. Ce bi mogli "■ovoriti valovi tiberski. bj govorili o mnogokaterem. ki so' ga živega ali mrtvega ponesli venkaj na morje, in dotičnik ni storil nobenega drugega greha, ko da je ljubil Lukrecijo...»
»Veliki bog!* zdihne Giovanni. »Gotov sem, da govoriš popolno resnico! Tudi mene je preganjala ta tajinstvena moč in niti trenutka nisem bil sv*st svojesa življenja. Bal sem se strupa v vsakf čaši, ki sem jo nesel k ustom, ali da preže name ubijalci za vsakimi vrati, skozi katera sem stopal. In tudi jaz nisem zakrivil nič druzega, ko daj sem bil soprog: Lukrecije. Ali povoj mi, j zaunai mi ta ??.=. kdo je tisti -trašni >
^n SvST* tV0j8 ^^ ' I ^Vojvoda Biseri, mrko ponovi SmA> iSi n,^ odgovori Lrikrd- j Sforza. »Torej ee niši moja zadnja ciia in Jgkda "ra,"	. . -ada? Lukrecija. ti ljubiš svojega za-
<Ne odgovarjaš... ali zdi^se mi,_da roč^nca_?* ^^^	h8erka
ga'jaz poznam' Lukrecija. Ta strašni človek ni nikdo drug, ko tvoj brat Ce-
zar...»	. .
Lukrecija Borgia nc odgovori, ampak drhti s celim telesom. Giovanni na na-
^»Nikdo druri ni to, ko tvoj brat Ce-! brata *in svojega' očeta, potem sklenf z r! On sporoda^ tvojc- ljubico in jih menoj vred roki ,; moli vtm bog
Kakor dekle zardi sedat Aleksandra VI. in prizna:
»Obožavam ga. on je moj bog. moj odrešenik. Ce si me kedaj ljubil, Giovanni, in če si mi hvaležen za ono noč. ko sem te otela pred beriči svojega
zar! Un spopada ..-„- .	.
uničuje. Tako mi Odrešemka, tvoj brat je blazen, ko je tako ljubosumen na
svojo sestro.*	..	,.
»Blazen? Da H tako bilo. i»tem bi mu nebo odpustilo!« odgovori Lukrecija. »Toda dovolj sedaj o tem. Dovolila sem ti pogled v svojo dušo, in sedaj veš, kaj sem zate občutila. Pa Se eno bol ti moram sedaj zadati, dragi moj prijatelj. Rekla sem tj, da nisem ljubila nikdar nobenega moSkega, kateremu sem izkazovala svojo naklonjenost Toda sedaj ljubim, ljubim, prvikrat in z vso silo svojega srca. Doslej nisem poznala tega na'plemenitejšega m lepšega občutka! Oni pa. ki ga ljubim in ki mu bom pripadala do smrti
iiiliiuj •	J	k
dolgo ohrani mojega Alfonza de Ara
gona!*	. , .
Lukrecija sklene roki m si nh stiue na. prea. Oči se jej zalijejo s solzami, kakor da jo je pri sami misli na ljubljenega moža spopadla ljuba vna mrzlica.	_
»Preveč zahtevaš od mene. Borgiji-na hči!* zamrmra skozi zobe Sforza. — »da molim za človeka, ki mi je,
ukradel tvoje «ce!»	. ...
»Giovanni. to srce nikdar m bilo tvoje, torej ti ga tudi ni mogel ukra-sti.*
»Pa vsejedno. da molim zanj?* nadaljuj.-- grof Sforza pol žalostno, pol 1 porogljivo, »... bojim se, da bi mu
ip nioi "oprosr.
so mi
iz-'moja molitev trav malo roimtrain.
i misliš, Lukrecija da ho p<r*i njim v-igubil svojo moč oni hudi duh._ ki '"-tregel doslej po življenju tvojim 'i"J ' bimcem? Pri mojem meču. *udi .ij »ga bo zadela ista usoda, ki je meni. Tudi on bo nekega dne mor*' ta.jno bežari. ali pa bo umorjen "b ♦vo-ji strani!»
Lukrecija krikno nridušeno m iT ne roke. Potem se zravna v vsej svoji višini, v očeh jej zašije sovražen zar in govoriti počne z gla-om. kakor da padajo udarci kladiva na bron:
»Borila se bom za tega moža. sč-mla era horo z lastnim životom! Kdor hoč ubiti njega je moj smrtni sovražnik, pa če j« še tako mogočen. Kakor ** levinja vtž» na lovce, tako hočem ja:;. Lukrecija Borgia. obračunati z onimi, ki bodo kaj poe-kušali zoper mojeg Alfonza!*
Giovanni Sforza si prekrile oči. »Srečen je ta Alfonzo de Aragona--zamrmra pri sebi- »njemu je torej nebo dovolilo to srečo, da si je pridobil ue samo telo Lukrecije. amnak tudi nj--no dušo ... Kako mu jo zavidam!.
Lukrecija teh besed ni slišala, ali ji. morda niti ni uvaževal '. tako -o .te povsem prevzele mHi. da bi m->glo nienemu Alfonzu pretiti kaj h«<i»'a.
omače vesti
i aninar.ca pr. stavbi pa«ače Kreditne ban-;
1 ke je pri delu padia in si s pahnila, desno ; ' nogo. _ Antona Jeretino, posestnikov®-1
* Kongres >:ar. s^aa SHS se vrši d-k
Ljubljmi. Savez združuje
:i ženskega sa--.. 6. in 7. nilija
nad 200
jugoslovanskih ženskih društev. Zastopnice teh društev s« snidejo v začetku prihodnjega meseca v Ljubljani, da se dogovore o smotre nem skupnem delu. Predvsem je na programu vprašanje zaščite dece.
*	Chileuski poslanik v Zagrebu. V petek in soboto se je mudil v Zagrebu ehilenški poslanik za Jugoslavijo in Poljsko s sedežem v Beogradu gosp. Carlos Mimoz Hurtado. Gospod Hur-tado je i občudovanjem govoril o svatbenih slavnostih v Beogradu ter o lepoti mesta Zagreba.
*	Izjemne naredbe v Zagrebu preklicane. Policijsko ravnateljstvo v Zagrebu je v soboto preklicalo povodom nedeljskih izgredov izdane odredbe glede zapiranja javnih lokalov, v katerih se točijo alkoholne pijače. Odredbe glede demonstracij in protidr-žavnih znakov pa ostanejo še nadalje v veljavi.
*	Za Runjaninov spomenik. Kakor ttoročajo novosadski listi, je odbor za spomenik Josipu Runjaninu, avtorju himne --rLepa naša domovina*, nabral doslej 77.537 kron.
Jugoslovani na praški univerti. praški češki univerzi je v tekočem poletnem semestru vpisanih 7576 slušateljev, med temi 50f> Jugoslovanov.
*	Inženjerska podoficirska šola v Mariboru. Kakor nam poročajo, bo v iuženjersko podoficirsko šolo v Mariboru sprejetih letos 150 mladeničev iz civila in vojske. Kandidati iz civi-la morajo izpolniti naslednje pogoj:*: I. da so državljani ali optiranei kraljevine SHS, kar morajo dokazati z domovinskim listom ali občinskim potrdilom, da ni*o mlajši kot 17 in ne starejši kot 21 let, kar je treba doka-<ati s krstnim listom: 2.) da so dovršil 2 ali več razredov srednje šole, ili vsaj 4 razrede ljudske šole; 8.) ako kandidat ne prihaja naravnost iz šole, mora z občinskim potrdilom dokazati, da je lepega vedenja in da ni pred k 3 z-1 novan; 4.) roditeljsko ali skrbniško iovoljcnje, potrjeno od občinske ali policijske oblasti: 5.) da so samskega *tanu, kar jo dokazati s potrdilom cerkvene ali občinske oblasti. Kandidati se morajo z lastnoročno pisano prošnjo javiti osebno ali s priporočenim pismom komandantu inženjerske podoficirske šole v Mariboru najpozneje do 10. septembra. Prošnji je tre
Na
nikakega pomisleka proti sprejemu. Do-tični dijak je tako v nevarnosti, da izgubi vsled tega. milo rečeno, zelo čudnega postopanja, eel semester. Tak način je pač malo pripraven, da pritegne na našo univerzo večji krog slušateljev in da jo priljubi tudi med ir.vensloven-skimi dijaki.
*	Obrtna razstava v Celja se skrbno pripravlja. V8e dela. vse se pripravlja, da poseti to velepomembno razstavo, v kateri se bo kazalo delo našega obrtništva. Ob tej priliki bodo obiskovalci lah-ko videli uspehe 2t!letne obrtniško organizacije, katero je prvo počelo ravno .Celjsko obrtno društvo*. V tej razstavi ?e bo pokazala žilavost in samozavest našega obrtništva, ki se ne ustraši ne trudit ne stroškov, da tako pokaže ne-upogljivo voljo v dosego najvišjega cilja, ki ji je. da hoče obdržati dober slove« solidnosti in /.možnosti. Kličemo še enkrat vse, še no pismeno prijavljene razstavljalce-obrtuike iz eeie Slovenije, da v najkrajšem času prijavilo svoje predmete, ki jih nameravajo razstaviti, ker razstava je pripravljena za največje industrijce in najmanjše obrtnike, od katerih bo imel vsak svoj dobiček. .Te pa poleg dosegljivega uspeha tudi dolžnost vsakega obrtnika^ da, se iste udeleži, ker le s tem obrtništvo pokaže, da še ne misli izginiti s površja, kakor se mu prerokuje. ampak se dviga k novemu življenju in to naj se pokaže od 12. do 22. avgusta 1922. na cObrtni razstavi v Celju.*
*	Paul Labee v Maribor«. V eoboto zvečer se je generalni tajnik »Aliance francaise*. Paul Labee. sestal z odhorni-ki francoskega krožka v Mariboru in jim
Gospodarstvo
1 **
TRŽN' POROČILA.
ga"sina iz Rova pri Kamniku, je pri zvo-; nenju v zvoniku zadel drog, na katerem;
t^JTSi Z^ISJl in *; ne « spremenile. Vsled dežja.
- Tvornica likerje*
v Ostjeko. Trge
7 U io .ni!«	naroči- i vinsko ministrstvo je dovolilo gradnj-
Zagreb. 18. -unija. f Tedensko eoroč.	k . Luxardo T 0sijeku
lo 2 žitnega trgu.) Pretečem teden se ce- <»vorww n^ijr
ga morali prepeljati v bolnišnico.
•	Veliko neurje v Ptuju. V nedeljo, okoli 19. ure. je nastala nad Ptujem in okolico silna nevihta. Sledil ji je mogočen naliv, ki je napiavil na poljih in vinogradih mnogo škode.
Treščilo je med nedeljsko popoldansko nevihto v Ljubljani v hišo veletr-govca Derende na Emonski cesti, vendar pa strela ni napravila no'--ene škode.
•	Saje so se vnele v nedeljo popoldne v dimniku hiše št. 29 na Starem trgu v Ljubljani. Gasilci so ogenj kmalu pogasili in preprečili večjo nevarnost.
•	Samomor jugoslovanskega dijaka v	pariteto. Berlinu. Tehnik I. FleS iz Vinkovcev, m i » je že nekoliko semestrov študiral na tehniški visoki šoli v Berlinu, se je »e dni ustrelil. Kakor javljajo njegovi tovariši,;
Prost nvois mineralnega olja bre/
j UC J113VI llllUJSV 0>/4VHiv».»»v. * -------- ,
iso izgledi na letino boljši in vsled tega predhodnega dovoljenja ministrstva v
.	i .... i,.. ___,_i____i:i... Prt n
se prodajale po 68 — 75 K v okolici Be
si je mladi visokošolec končal živlien'e j Prav d0'bre živine sploh ni več. Svinje so zaradi nesrečne ljubezni.	|
* Kost je obtičala v grlu Martinu Mo-čilnikarju, tesarskemu vajencu na Črnu-j čah. Vsled nevarnosti se je moral podati j v bolnico.
producenti niso več tako vzdržljivi. Do- ! socialno politiko. Po predpisih biv.-eg* mači konzum ponekod zelo povprašuje ministrstva za prehrano, čeg. - potic j* po blagu V Bački ie notirala pšenica deloma prevzelo ministrstvo ia socialn 1620 K. v Slavoniji in Sremu pa 1540 — i politiko, je bil uvoz vseh vrst m mera. m 1550 K. Po koruzi se le živahno povpra- ga. olja vezan na predhodno odobritev sevalo. Cene ab Zagreb 1390 — 1400 K. j omenjenega mini«trstva. Ker je z or V Vojvodini se je dobivala koruza še pe r0m na to, da je sedaj na sratovnih tr IjfiO _ 1300 K ab baška postaja. Rž se ' žištfh lahko nabaviti neposredno vsako
jake količine in vrste mineralnih olj, pre nehala potreba centralizacije nakupa po toa centralnih oblasti, je ministrstvo z>. socialno politiko, kot naslednik nr.msti stva za prehrano ukinilo izdajanje dovo Ijenj za. uvoz mineralnih olj in sme od i sihmal vsakdo, ki ima. protokoli rano fii mo in ki je zadostil vsem davčnim obveznostim brez vsakega daljnjega dovf-ljenja uvoziti mineralna olja. Priporom;;-mo. da morejo industrijei in obrtni« uvoziti taka olja prosto od carine, tc -izkažejo pri carinami« s potrdilom p" stojne trgovske zbornice.
je tržila nekaj nad 1200 K pariteta Beograd. Vsled nepovolinega stanja ovsenih posevkov, je imel oves trdno ceno. Cena v Zagrebu 1320 — 1340 K. Cer.a moki št. 0 se jc gibala med 2360 — 2380 K franko Zagreb in 2250 — 2280 K z baških po-' stai. Izvažalo se ni, ker so naše cene
Zagreb, 18. iunija. (Tedensko poročilo z živinskega trga.) Prejšnji teden so bile cene za kg žive teže: goveda I. 40 i — 44 K, II. 32 — 36 K. lil. 22 — 28 K.
;e proaajaie pu --o — i\ >	^	trgov-KP -/.uuim- r.
ovara, Križevcev, Zlatarja in Varaždina. i _ Dobava drv. Intendantnra komand
t - n___i. — D rt	ni/llo eeno cvinhm	, j •	«V,lr,<.»t
V Banatu in Bački so padle cene svinjam za S _ 8 K na 72 — 76 K ab prodajna ujiiiw.	, postaja. Vsled previsokih cen jc izvoz
KaramboL Leopolda Pirnata. posest- j IKipcinonla zaostal. Obeta sc padec cen.
-------TTrtmp^. nri Kamniku, ki ' Zagreb( junija. (Lesni trg.) Zadnji
čas se je precej povpraševalo po oglju, ki je doseglo ceno do 35.000 K. Les za
nikovega sina iz Home* pri Kamniku, ki se je peljal z motornim kolesom proti Ljubljani, je v bližini ljubljanske topni-čarske vojašnice podrl nasproti došli avtomobil št 501. Pri padcu se je Pirnat poškodoval na levi noai. si strgal obleko in perilo; pokvarjeno je tudi njegovo motorno kolo. • Surovež. Janez Mlakar, mož hišan-
dreju v Trstu. Stranke, ki odpotujejo i
omenjenim vlakom, morajo svoje blago naložiti isti dan prtdpoldne. Natančnejša pojasnila se dobe pri g. Antonu Podber-ščkn, ulica Torre bianca -39 v Trstn.
*	Mladinska predstava v Radomlju. Na praznik, dne 15. t. m., je kulturno oddeljenje sokolskega društva v Kadom-Ija priredilo mladinsko predstavo «V kraljestvu palčkov*. Vsa čast učiteljici gospodični Mariji Zgurjevi, ki nam je z malčki nudila tako lepo popoldne ia ki nam ie preskrbela i izvežbaninii klavirskimi točkami in hvalevrednim solopet-jem res prazničen užitek.
*	Iz ptujskega mestnega šolskega sve-ba" priložiti vse navedene doktim.mte, jNa'seji 16. t. m. je nastopil župan pravilno kolkovane. siromašni priloge | Losinscheg kot predsednik skrajno so-
KI iranr/O^Atait Kivitvi* » mai lutn u »jj j'"-'	---- —
obljubil svo'o podporo zlasti s knjigami! ce na Črnučah, je iz hudobnost, svojo V nedeljo si ic ogledal znamenitosti Ma- ■ osemletno pastorko Francko Uot-r^vc rilK>ra	"	'"daril s tako silo s kiepelcem po des-
• Izsellenišld vlak iz Trsta v Jugosla- j ni nogi. da jo je zdrobil Radi te brez-vijo odide prihodnji pondeljek. dne 26. | primerne surovosti se bo seveda morai junija, popoldne iz postaje pri Sv. An-1 zagovarjati pred sodiščem.
* Ulom v poštni urad na Rečici oh Pa-kl. Poročajo nam: V noči od 11. na 12. t. m. je bilo uloml.ieno v poštni urad Rečica na Paki in ne, kakor se je poročalo »Jutru*, v poštni urad Rečica v Savinjski dolini. Tat je vlomil skozi ok.no. ko je prej odstranil železno omrežje. Pokr.v rlenega je v gotovini in znamkah ter drugih poštnih vrednotila h za okroglo
kurjavo se ie trži! po 10.000 K s prodajnega prostora. Fini bukov les se je tržil po 3900 — 4500 K Povpraševanje iz inozemstva je pretečeni teden zelo popustilo. Le Italija povprašujo po lesu za kurjavo in po dogah za sode. Cene dru-j gim lesnim produktom so že precci časa ' stalne.
= Glavna skupščina jugoslovanske zveze mlinov. Dne 15. t. m. se je vršila v Zagrebu pod predsedstvom zveznega predsednika dr. Teodorja Vošnjaka redna generalna skupščina jugoslovanske . zveze mlinov, v kateri so organizirani vsi večji mlini Hrvatske, Slavonije, Slovenije in Bosne. Po rednem poročilu o delovanju zveze sc je dotaknil predsednik tudi vprašanj izvoza moke. železni- j
Dravske divizijske oblasti sprejema vsak dan pismene in ustne ponndbe za doha vo trdih gorivnih drv- franko intend;ui; sko slapaliS•• Ljubljana. Maribor. Celj» in Ptuš. ali pa franko naklada-,, železniški: postaja. Ponudbe s,- prevzemajo na maj hne in velike količine. Ponudniki mora jo biti uradno prijavljeni trgovci, ali p:, morajo imeti obrtni list in položiti p: sklepanju pogodbe »odst. kavcije. P'-'««1 ne ponudbe se morajo k«'kovati t - T»iv
- Prodaja odpadkov. Uprava vojn-odeče Dr v Zagrebu Ho prodab dn-15. julija ob 10. dop. na, ustmeni lieiti. ciji odpadke od blaga, kovin, usnja Predmetni ogla--- je v pisarni trgovske n obrtniške zbornice v Ljubljani na vpo gled.
= Zlata pariteta v Avstriji. Poslovno vodstvo Avstro-ogrske banke poroda- da znaša zlata pariteta (proračunsko rav, merje glede plačan ja carine v /lanu v dobo od 19. do 25. t., m. 3400 avstr. krm;
= Novo znižanje diskonta v Angli:' Aneleški notni zavod je zopet znižal d.
nik tudi vprašan- izvoza moke. ze^... - • ■	p , Svicar.:
škega prometa, izvora otrobov in krmil-, ^ont ^ na 3 ^ ^ ma,. „ drugih postnih vrednoticah za oitrog.o ^ mok9, podaljšanja delovnega fesa, k., ;^rodn ^	,edai angleški noti,
2.700 Din. Tat je odnesel tudi knjigo za j ;e llasti važno za mlinsko industrijo itd. 1 «> Yz -o ™o. uua , -z,amke: kjer so bili t^i koleki Ibnž^ " =otvoritev želzniške proge	~ j ^ ^"^tS hm
namesto kolkov nbožno spričevalo. Sprejemnih izpitov ni. Tečaj traja Ive leti, nakar se absolventi porazdele po ■ebniških bataljonih kot podnar-driki. Absolventi z odličnim ali vrlo dobrim uspehom imajo pravico na polaganje častniškega izpita.
» Udruženje davčnih uradnikov. V Beogradu se je nedavno vrši! sestanek davčnih uradnikov iz vseh pokrajin Jugoslavije. Zbrali so se z namenom, da se združijo vss obstoječa društva davčnih uradnikov v državi v skupno organizacijo. Ta namen se je dosegel in je bila rdružitev soglasno sprejeta. Namen -Udrnženja.-> ni le varovati stanovske koristi in delovati za zboljšanje položaju davčnih uradnikov, temveč tudi praktično sodelovanje zlasti pri zakonih, ki se tičejo neposrednih davkov in se na-
j vražno proti deški mešfeneki šoli, ki se je ustanovila po prevratu in ima. v prvem razredu 35 učencev, kar je najboljše znamenje, da je šola potrebna. Zupan je med drugim rekel, da je najbolje, da se šola opusti, ker nima primernih lokalov iu ima vrh tega primanjkljaj. Seveda so ga člani mestnega, šolskega sveta takoj poučili, da nobena šola ne more imeti dobička, ker nima dohodkov, temveč samo stroške, skrb m primerne lokale pa je stvar občine. Znano nam je, da obstoja gonja proti meščanski Soli samo zato. ker je slovenska. Vprašamo pa javnost, in župana, ali bi bilo v korist občine, da se opusti zavod, ki prinaša z druge strani občini ne samo gmotne ampak tudi kulturne koristi.
* Tiskarska stavka je izbruhnila v tiskarni beograjskega »Vremena*, ki zato
mera vajo izenačiti za vso
sprejeti resoluciji se med drugim zahteva, da se normira za vstop v davčno službo polna srednješolska izobrazba z zrelostnim izpitom ali enaka izobrazba ser da se uvrstijo sedaj službujoči davčni uradniki v 2. kategorijo temeljnih plač bodoče službene pragmatike. Sestanka so se udeležili tudi tovariši iz Hrvatske, ki se bodo organizirali kot sekcija skupnega ndniženja. Kot. zastopnika slovenskih davčnih uradnikov sta ,e sestanka udeležila višja davčna upravitelja Joža Beks in Otmar Meglič. V upravni odbor Udruženja davčnih urad
državo. V i vf°raj tudi ni izšlo.
sv. Cirila in Metoda ter nekaj gotovine. Skupna škoda znaša približno 12.000 K.
* Zapeljive češnje. Josip Ranzingcr. tovarniški delavec v Hrastniku, si je po želel Češenj. Spravil se je na sosedovo češnjo in jo pridno obiral. Kar ga opaž gospodar in hajd pod Češnjo s kolom. Ranzinger mu je skušal uteči. Toda v trenotku, ko je skočil z drevesa, ga jO gospodar oplazi! tako močno s kolom po levi nogi, da mu jo je zlomil.
Mariborska porota.
Smrtna obsodba.
Smail Manjlč iz Foče v Bosni, bivši granlčar v Mrtvarjevcih v Prekmurju, je 8. avgusta 1921 v gozdu *Ritašu* v celu Mrtva rje vel ustrelil ribniškega krošnjar-ia Karla Kozino in se polastil njegovega denarja. Krošnjar <te hotel oditi preko meje. pa ni dobil dovoljenja. Zato se jc : zmeni! z Manjičem, da ga povede do me-ie in pusti potem preko. Mcdpotoma pa j ie Manjič dvakrat ustrelil nanj in je Ko- j zina obležal na mestu mrtev. Na včeraj- j šnjt razpravi je Smail Manjič trdovratno • 1JJUU1J„ tajil umor in skušal vplivat! na porotnike j t 7.agrel)
. .	1	' . A__X__I! X.. ' aanr-i«-, • RrftTBl
Gračac. Dne 15. t. m. se je otvoril oseb- : - Plačilne težkoče žateških hmeljskir m mprSaL! promet na'železniški pro- tvrdk. Po poroči^	^ '
-i Gospid — Gračac. Blagovni prome' se nahaja več zateskih hmeljskih tvTUK otvori kakor poročajo najkasneje do j plačilnih težkočah, u^sioer jsled^ por.c
konca t. m.
= Povišanje delniške glavnice trboveljske premogolsopne družbe. Trboveljska premogokopna, družba poviša svojo lelniško glavnico na 100 milijonov kron z. izdan jem 260.000 komadov delnic. Izvedba povišanja je poverjena sindikatu pod vodstvom Slavenske banke. d. d. v Zaarrebe.
= Lokomotive za Dalmacijo. Prometno ministrstvo je določilo za Dalmacijo Ive lokomotivi od lokomotiv, ki jih je dobila Srbija, na račun vojne odškodnine.
srečene valutne špekulacije in nazadov* nia hmeljskih cen po porastu češkosk-vaške krono. V plačilnih težkočah s, nahaja med drugimi »Saazia*.
=- Zaloge pšenice v Areentinlji. > 1 junija so se cenile zaloge pšenice, z;-izvoz v Argentiniji na 880.000 ton. Od 1. januarja naprej se je izvozilo oko i 2.2 milijona ton, tako da je ostalo ^ lanske žetve v celem okoli 3 milijon' ton pšenice za. izvoz. Po angleškem ra čunu je množina še za izvoz, razpoložij. ve pšenice t. 8&0.000 tonami prenizk' označena.
■ ublana. 19 junija 1922.
Vpemensko poročilo
Ijjnbli3na 30H m nad mont,-
Kraj
opazovanja
Ljubljana Ljubljana
Ljubljana
z lepimi besedami in teatraličnim nasto- j j
1 » l l c«'j uuui ul ifc^iu.	,	tvpillll	---
| * Razveljavljena obsodba. Bivši komu- j panjem. Obtožilnih prič se je skušal otre- j ; nist in urednik mariborske »Volksstim-' sti na ta način, da je nekaterim očital,
me», Tone Gmajner. sedaj urednik »Straže*. je bil oktobra 1921. od okrajnega
glavarstva v Slovenjgradcu obsojen na 3 mesece zapora radi prestopka uredbe deželne vlade z dne 11. aprila 1921., ker je vtihotapiial na Dunaju izhajajoči komunistični list- »Oslobodjenje*. Pokrajinska uprava je sedaj razveljavila to ostro obsodbo. ker se je izvršilo tihotapstvo od 22.—26. aprila, dočim je imenovana uredba stopila v veljavo šele 4. majnika. Strela uničila gospodarsko poslopje.
ll|'l<»> vi	— - — -----—t'	j	w	.
nlkov sta bila izvoljena za Slovenijo Jo- > V nedeljo je med neurjem udarila strela
. . .11	•	"» r"___ 1___ Ti! .1. t	------—	r.1. » v.rtn1„n,'rt »Af/,.-, inM-.l t •» TT"> _
?a Bekš iz Ljubljane in Miroslav Pirk-majer iz Slovenske Bistrice, v nadzorstveni odbor pa Otmar Meglič iz Maribora. Prihodnji sestanek se vrši na Du-;iovo 1923 v Zagrebu.	, —„
*	Zavarovanje proti toču Pol jedel- i joča hlapca -ko ministrstvo je izgotovilo načrt za-14 kona o zavarovanju proti toči ter ga
redfožilo narodni skupščini.
*	Odlikovanje. Zagrebški vseuftiliSki profesor za. romanske jezike dr. Peter Skok. je bil imenovan za donisujočega ;,jaaa' francoske akademije v Touiousu.
*	Z ljubljanske tehniške fakultete nam prihaiajO pritožbe, da dela dekanat, ne-»otrebne težkoče tehnikom, ki se hooe-io s kake tnje visoke šole vpisati na ljubljansko tehniko. Prav kričeč je slučaj, ki se je dogodil te dni. Kakor znano, je vlada ukinila vse štipendije za dijake na takih inozemskih fakultetah, ki jih imamo v domovini. Eden izmed prizadetih jugoslovanskih dijakov z niont.v cistične visoke šole v Pribramu se je ogiasfl vsled tega za vpis na ljubljansko tehniko. Dasl je na njegovo prvotno vprašanje gospod dekan »aro obljubil, da bo sprejet, mu sedaj, ko se je zglasil osebno z vsemi potrebnimi dokumenti in % odpustnico pribramske visoke šole, de-la vedno nove težkoče. čeprav je izjavil sam vodja montanističnega oddelka, ki m stvarno D&fcoli komoetenten, da nima
gospodarsko poslopje posestnika Kam-piča v Kaniži pri Mariboru in zanetila ogenj. Mariborski gasilci so prišli sicer takoj na kraj nesreče, vendar pa niso mogli ničesar rešiti. V hlevu se nahaja-st& se pravočasno rešila.
da so mu sovražni, ker je on muslimanske, oni pa pravoslavne vere, drugi pa j zopet zato. ker so Slovenci, on pa Srb. j Vse skupaj mu nI nič pomagalo. Porot- j nilci so potrdili vprašanje glede ropar- \ skega umora, nakar je bil Smail Manjič i obsojen na smrt na vešalih.
Beograd Dunaj , L'raea . Inomost.
ob
7. 14. 21. 7. 7. 7. 7. 7.
Zračni tlak
Zračna temperatura
Veter
759-3 761-3 7634
753	5
754	5 7618
764-4
765-3
14-4 Ul 12-7 160 160 110 120 100
brezvetra
jug sapaii
brezvetra seT 7.ap.
Oblačno 0—10
oblačno
»eč obl.
dež pol obl. dež
Padaviue
i
56-7
17-0 160 2-0 30 10 0
V Ljubljani barometer višji, temperatura nižja
brezvetra
Solnce vzhaja ob 4 a, zahaja ob 19 5"
Obfave
* Kolo lagoslovenskih sester Ima v četrtek. 22. t. m. ob petih popoldne svo- j Jo izredno sejo. Ker je ta seja zadnja . pred počitnicam! in je več važnih točk | na dnevnem redu, prosimo številne ude- , ležbe. Isti dan ob štirih pa je sestanek i odseka za zaščito dece v društveni sobi. Podružnica Jugoslovanske Matice v
M...I. d. 90 b..edl Oln. S-—, r,.klh «.i«l|n|lh 6 b».dl 1 Din. - Trgo«k1	dop
^ 'lita. d. 20 oe»edl a D.n.. ...klb «d.l].|lh S b.„d! 2 Din. - P..4. ~ M M ^ — cnsmkah.l Nn »prnltnlt >« edgo...-!. I., .ko 1. »preUnju prllciea. m.mk. r* cčjoror.
nndbe pod »Sreča* s slu na ttpravo «Jntra>. 1S8-
M adega trgovskega aotradnlka
Prodam
1899
Jezike
<koda je tem občutnejša. ker je bil Ka.m-
pič zavarovan po starem tarifu.	; iia;uv. a* usiu	»—............ •
* Smrtna nesreča. V St. Petru na Kra-: Vse prijatelje Jugoslovanske Matice pro-... .	------- sjmo^ da neoVjrano naprej zbirajo pri-
spevke za tombolo, da bo naša jesenska prireditev tem sijajnclša. Nabrane dobitke sprejema odbor ves čas do tombole.
• Narodm ženski savez, slovenski del vabi vse narodnočuteče .lugoslovank se zanesljivo udeleže seje, dne 21. junija t. L ob 4. popoldne v prostorih Splošnega ženskega društva. Rimska cesta 9. Predmet seje: razgovor glede predpriprav za Kongres jugoslovanskega ?cn-
--------------------. -	-	! 5 oralov prvovrstne posajene žel: poučevati mlid gospr«:
* Podružnica Jugoslovanske Matice v j gtarejse?!kTajencl z prakso zemlje na jako lepem kraju \ akademr-ko izo rasbo, in »V* Ribnici naznanja, da mora vsled nastalih . (ježe|ii'> mcšane stroke., v Sloveniji. Primeren »vet za , giovecscino, srbobrvasc-,
_________ ____________i na deželi', mešane mru»o, i v oiov;uiji. """""" —,	, srbobrvasc;rt-.
ovir In mnogih drugih poletnih prireditev plc me tvrdka Norb. Zanier i stavbo kake hiše. Drugo par- nemščino, Italija«-čmo. frar nameravano tombolo preložiti na jesen, j ^ ?taj gT. p. ter v Savinjski celo: lep gozd s šestimi orali coščino m eventualno aolske
dolini.
1873
su se je zgodila te dni težka nesreča. Osemletni posestnikov sin, Ljudevit Za-Iar, je odšel zjutraj z doma in se igral s tovariši na trgu. T;:r.kaj se je nahajal kmečki voz, ki mu * manjkalo eno kolo in je bil radi toga podstavljen s kamnom. Zalar je zlezel pod voz in skušal izbiti podstavljeni kamen. Ta se je v resnici premaknil, nakar je padel voz z vso svojo težo na 'antiča in mu stri vsa rebra. Sosedje ?o sicer takoj prihiteli na
TJčeneo
za krojaško obrt
ravnikom in oralom jako. ■ predmete. Pouaobe na upr«-- dobre zemlje tudi takoj pro-1 »Jutra* pod »Jeziki*, dam. Več " "	------
_____________te takoj
-prejme. Hrano in stanovanje po dogovoru Jakob Smerajc, da ! krojač! Ljubljana, Opekarska 1	cesta 31. 1891
Naprodaj
kraj nesreče in potegnili Zalarja izpod! stva.
Zanimivi starinski 1897 oplal
že rabljene tri steklene. • enem clogr, deiano, skur... ' spadajoče omare, s 7 tečaji
voza, a je bilo že prepozno. Poškodbe so; bile tako težke, da je Zalar nntah izdihnil.
1894 Dva mlada,
inteligentna, trgovsko naohra ___________ _
„ | žena," gospoda želita zn::nja, gj; Tratmi 6 popolnimi § j dveh mladih, inteligentnih, pami, Ug-dno za juvelir značajnih in dobrosrčnih go- j modistki in galanteriste it gpodičen, s primernim pre- - SJnjpaj so dolge 5-20 in. moženjein, starima do 24 let, eojje 9 gom. globoke
V!-
40 n-
.	,	UJIJitUJCUl. DM...«.«	— ' -—- HOtte i W	—
________ o z. javnih nameščencev m upoko-	in razj^ne naii 200 do 300 i f gTrho ženitve. Le resne, I 45 cm. Rpo-inje poastavc ima
par mi- j jencev ima nujno sejo širšega odbora v	;et stare knjige, atlasi 1. dr.: obširnejše, neanonimne po- j6 predalov. Barvane so cr-
torek, dne 20. t. m., ob 20. url v običaj-	B0 napiodaj. Interesenti naj I—«----'	— -—-	•---
. jo picuai'.	..
bo napioaaj. »Kmeuvi u»j ! nudbe b si ko, ki se vrne, pod j z lepim nads&vkom. Vdelan i Omahen. kuharica iz i nemiokalu Dnevni red: Sklepanje o Iz- se ogl sijo pri upravi »Kme-; .Sreča 1895', .Bodočnost 1896.1 je tudi ura. Stene omar »
..	. ___..rtrlln/vllt Ir- ncMtf il/tl no-; tijskcg* listaš, hongresni na upravo »Jutra*. Tajnost ■ zrcalne šipe! Kopijo in ogir-
častna zadeva.	dajo se te omare v Celjn, n-.
Domžal, je pri pitanju kanarčka padla z lestve in si zlomila desno roko. — Andreju Oblaku, delavcu v Kamniku je
stroj odtrgal dva prsta na levi roki. —
Prečko Lovrenčič, sin trgovskega potnika iz Kranja, se jo vbodel ob trsko. Ker, —---------
so se pojavili kmalu znaki zastrupljen ja, j umevauie za stvar. - Predsedn.štvo. je mora! v boU>'co. — Marija Suštariič. S
preminjevalnih predlogih k osnutku no-1 ve službene pragmatike. Ker je bila zadnja sobotna seja izredno pičlo obiskana, prosimo vse gospode delegate, da prisostvujejo tel seji polnoštevilno in s tem osvedočijo svoje in svojih organizacij
trg št. 9.
Boljši obrtnik,
3 let star, pravoslavni, želi svrho ženitve znanja z in brano se sprejme jospod. [ gospodično ali vdovo z ne-
stanovanje
• 1 Glavi:em trgu št 9. Na zal.1 ! se vpožlje tudi risba teh omar.
Banjo s peSioo
(Sitzftanue) prodam.
■ :n brf-no se snre-tae ju-no-j. guni«m:i.-ni< ju tuu.,- - — v	-
: Naslov oore nnrav. «.Tntra». ! toliko rotovin«	po-= nov. uprava »Jutra.
Naic enelše
otroške vo>.ickp, ilrokolesa raznih modelov, ▼••komtni deli za rane atroje, pnevmatika in aastopstro malih pomožnih motorčkor ra »»radns keleea;
..TRIBUNA" Ljubljana
ffarliTtka cesta št. 4. Zronarska ulica H. 1. Sprejemajo »e tndi popravila.
Ali ste že čitaii novo štev. J3IVE"?

Nnogo denarja
prihrani
vsakdo
ki uporablja
99
66
nedoseženo
za
_______66
ne n:anjkaj t nobeni rarem hisi, zato ker postane podplat zajamčeno
dvakrat tako trpežen
kakor tudi omehnan
in čusa noge moMe!
Mnogokratno priznano. Enostavna uporaba. 1 steklenica za poizkušajo «8olita>, ki
zadostuje xn tri pare čevljev z navodilom o uporabi in zavojnino
Din
proti prejšnji poslatvi ali s povzetjem. Slavna razpošiljateljioa za SHS:
Tvrdka Bacho & Co., Račje pri Mariboru.
f?relwi £3 išisjd proti visofci jroraii.)

Ivan Slokan
stavbeno podjetje,
Ljubljana, SturienMa ulica 7
se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela. — Izvršitev točna m solidna. Cene zmerne.
tS85
I1892 Proda s®
! ob kolodvora Dolenjske želesmoe v Ljubljani
svet-travnik
j v izmeri okoli 26.000 m', eveut. tudi satLi en del, pripraven za vsakojaie stavbe, tudi za skladišča itd. Podrobnosti se p°uve r pisarni dr. Fras Koraka in dr. Alojzija Kobala, odvetnika v Ljubljani. Dalmatinova ulica št. 3.
Blago ia pcTjekoi dlranorji draiega ,	lfpOUO CBBtjO, &PI-
njevo olje in poljske pridela
plača najbolje tvrdka 1: i
SIRC-RANT, KRANJ,
< telef. int. št. 9. in nudi po najnižjih cenab ! na debelo sladkor, rii, olje, kavo Itd.
t rcllfcl l!b«rl, dalje rarllčno platno ' n taputnlfce, ssdlsrj« 1, t. d. priporoča trnih
i A, 4 E, Skaberne,
Ljubljana, Mestni $rg 18.
■ v v	|_	I J» •	18?0
Iscemo korespondenco
zmožno srbobrratskega iu nemškega jezika v govoru in pisavi, perfekm* strojepiska in stenografinja. — Začetna plača K 3600'—. Nastop takoj. Ponudbe na: Medn. trg. »ped. d. d. ,,Orient" v Maribora.
Razglas.
18?3
Gozdno oskrbnišivo v Kočevju
daje v zakup
svojo parno žago na Rogu
in proda zakupniku letno
2700 komadov jelk in 5500 komadov bukve,
Poslopja in oprava žage so deloma, nadzemska stavba gozdne železnice z voziii pa je izključno last dosedanjega zakupnika; pogoj novega zakupa je, da novi zakupnik prevzame od prednika njegovo last.
Oferti se sprejemajo najkesneje do 5. julija t. I. pri gozdarskem urad« v Kočevju.___
i dvoje izvrstnih, zelo svetlomočnih Zeissovih žarometov ! (Scheinwerfer) za osebne avtomobile. Žarometa se pri vožnjah po mesta lahko odbleičita ter imata konične protek torje iz medenine, kompletno z generatorjem in ločilcem za ! vodo (Was»erabscheider). — Ponndbe na upravništvo ,Jutra poc1
.,Žaromet".	18?1
| Proda se črna salonska soba
i umetniško delo t baročnem slogu, vloženi z gravirano medenino ter okovana z broncem. Obstoji iz 2 večjih miz, 1 okrogle igralna mizo ter 1 pisalne mize: dalje 2 zofi, 6 fo-(teljev, 6 stolov. 2 stolčkov. Vse z žimo tapecirano ter prevlečeno s pristno francosko i iiroeat-svilo. — Cenjene, le pismene ponndbe na podružnico 'Jutra* v Maribora, Barvarska ulica štev. 1.	iasr>
se proda.
Poizve se v upravništvu „Jutra".
Zahtevajte povsod
tvrdke
M. Društcovii in drug
Mapibor,
druSbc jo.*. Kopoška
1T77
cesta 39.
Kdor* uporablja
Ztatorog
»llMf
podaljša trajnost svojega perila.
Glavno zastopstvo in zaloga:
ODUG — LJUBLJANA — CELJE
MARIBOR.
Ztatorog
Trboveljska premogokopna družba
11
122
I Y
!Z
Glasom sklep« 49. rednega občnega zbora delničatiev Trboveljske premogokopne družbe, ki se je vršH na Dunaj« dne 9, maja 1922 se povila delniška glavnica ^ ^ ^000.000'- lia K 100,000.000'-
z izdajo
260.000 komadov novih delnic po K 200- no m
Posestnikom sedaj v prometu nahajajočih se delnic daje se pravica opcije in sicer
na 3 (tri) stare delnice na 1 (eno) novo.
in sicer pod sledečimi pogoii.
3.	Opcijski tečaj novih delnic znaša SHS K 350.— telqnei po komadu ter se ima takoj ob priliki prijave pravice opcije vplačati v gotovini, sicer se izgubi pravica opcije. Za vpačila v Avstriji je merodajna protivrednost po dnevnem tečaju v avstrijskih kronah.
4.	Pri prijavi imaio se predložiti plašči dclnic ter priložiti dvojni seznam, v katerem so številke delnic vpisane v aritmetičnem redu. For-inularje teh seznamov izdajajo brezplačno vsa subskripcijska mesta.
5.	O pologu plaščev delnic, kakor tudi o izvršenem vplačilu izdavaio se blagajniška potrdila, katera se bodo v roku. ki se bo kasneje objavil, zamenjala za odgovarjajoče nove delnice.
Predloženi plašči starih delnic opremili se bodo z žigom, ki bo označil, da je pravica opcije izvršena, ter se bodo takoj vrnili strankam.
Nove delnice bo mogoče prevzeti samo pri onih podpisnih mestih, kjer se bo izvršila prijava pravicr opcije
Na Dunaju, dne 12. junija 1922.
Trboveljska premogokopna družba.
K;'.tera participira na poslovnem dobičku družbe od 1. januarja 1922 dalje
1.	za manje kakor tri stare delnice ne daje se nikake pravice opcije;
2.	pravica opcije se ima v času od 11. junija 1922 do vstevsega 3. julija 1922 prijaviti za časa poslovnih ur na sledečih subskripcijskih
mestih:
v Jugoslaviji: pri
Sla venski banki d. d.
in sicer pri njenih poslovnicah, podružnicah in ekspoziturah: v Beogradu. Bjelovaru, Brodu n. S., Celju. Dubrovniku. Gornji Radgoni, Kranju.
Ljubljani,
Mariboru. Monoštru (Baranja), Murski Soboti. Osijeku, Rogaški Slatini, Somboru, Sušaku, Šabacu, Šibeniku, Škofij Loki. Vršcu in Zagrebu, ter pri Merkantilni banki v Kočevju; na Dunaju: pri Centralni evropski deželni banki (Zentral-euroofiische
Landerbank) podružnici na Dunaju; v Parizu: pri Banque des Pays de 1 Enrope Centrale:	f
v Ženevi: pri Lombard, Odier & Cie.. pri Darier & Co., pri Union Financiere de Geneve.

n
n