Posamezni Izvod 1,30 Sil., mesečna naročnina 5 Šilingov
Letnik XVII.
Celovec, petek, 16. november 1962
Štev. 46 (1070)
Koroški Slovenci smo za neodvisno in nevtralno Avstrijo
Samo Se dva dni je do usodne odločitve, pred katero je tokrat postavljeno avstrijsko ljudstvo — do parlamentarnih volitev 18. t. m. Tudi koroSki Slovenci se bomo kot lojalni in odgovorni državljani udeležili te demokratične borbe za bodoče politično vodstvo v državi.
Po svojem družbenem, socialnem in gospodarskem sestavu pripadniki srednjega kmečkega In delavskega sloja smo se samostojno, prostovoljno in zavestno odločili za podporo Scialistične stranke, ki združuje v svojih vrstah večino avstrijskega delovnega ljudstva, in za podporo socialističnih sil sploh. K temu nas ni usmerjal le naravni čut povezanosti z delovnimi ljudmi, marveč so nas vodili tudi izkužnje in spoznanja iz naše težke zgodovine, da smo bili za konservativno meSčansko in gosposko družbo vedno le raja, katero so varali z lepimi besedami o krščanski pravici in resnici ter z vero ob volitvah, potem pa ta gospoda ni poznala več ne krščanske pravice, ne resnice in ne vere, še najmanj pa slovenske kmečke in delavske raje, ki ji je dala svoje glasove.
Kako sicer bi se bilo moglo zgoditi, da smo koroški Slovenci ves čas, že v monarhiji in potem v prvi republiki, ko so ti krogi vladali in smo jih vedno podpirali, le nazadovali in zgubljali, šele v borbi za življenje in smrt, v izseljeniških taboriščih, kacetih in v partizanski borbi smo potem spoznali, kje in kod mora biti naše mesto. In to težko, s krvjo in trpljenjem pridobljeno spoznanje ne more varatil To spoznanje pa nam narekuje potrebo čim bolj čvrste vključitve v splošno družbeno in državno dogajanje v najtesnejši povezanosti z delovnimi ljudmi, s katerimi nas družijo življenjski interesi kruha in obstoja.
Za te interese pa v bistvu gre tudi pri teh volitvah! Le-teh seveda ne smemo gledati zgolj iz naše majhne vaške okolice, marveč iz velike perspektive svetovnega dogajanja sploh. Kakor je namreč svet z gigantnim razvojem znanosti in tehnike postal majhen, tako dobivajo na drugi strani tudi majhni, lokalni problemi v svetovnem dogajanju svojo drugačno podobo in zlasti svoj drugačni pomen. In tako gledano so tudi naši — gospodarski, kulturni in nacionalni — problemi tesno povezani na primer z vprašanji avstrijske nevtralnosti in evropske gospodarske integracije. V različnem gledanju na te za našo državo in njen nadaljnji razvoj, ja obstoj, med 0VP in SPO pa je bistvo nedeljske odločitve.
Ostri napadi s strani 0VP na zunanjo politiko ministra Kreiskega in na .Ostanftilligkeif’ SP0 to najbolj jasno potrjujejo. Za današnjo 0VP je nevtralnost očitno le legitimacija za hujskanje proti Vzhodu, evropska gospodarska integracija pa zaželjena in težko pričakovana čim tesnejša povezava z Zahodno Nemčijo. Zlasti v zadnjem vprašanju med 0VP in FP0 ni razlike in kom FP0 v resnici sili in teži, ni dvoma, če torej dr. Schlein-zer danes ugotavlja, da je z ozirom na podržavljeno gospodarstvo Avstrije baje bliže Jugoslaviji kot Švici, potem s tem izraža samo svoje nezadovoljstvo, da prav to podržavljeno gospodastvo še brani Avstrijo pred popolno gospodarsko odvisnostjo od Zahoda in zlasti od Zahodne Nemčije. Dr. Schleinzer namreč zavestno zamolči, koliko privatnega kapitala je že v tujih in predvsem v zahodnonemških rokah. Po tej statistiki bi namreč moral povedati, da smo že bliže Zahodni Nemčiji kot Avstriji samil To gospod Schleinzer zavestno zamolči, ker mu očitno prija. Kaj vendar pomeni gospodarska odvisnost, in še posebej od Nemčije, pa smo že enkrat krvavo občutili s tako imenovano »1000-Mark-Sperre". Da je ob premočni gospodarski odvisnosti ludi .nevtralnost” le te farsa, je prav tako dejstvo.
Nočemo trditi, da bi bila 0VP tega mnenja, brez dvoma pa je njeno današnje vodstvo. Obrazov Raaba in Figla, ki so ju pri zadnjih volitvah slavili kol tvorca avstrijske svobode in neodvisnosti ter garanta nevtralnosti, tokrat ni več videti na 0VP-jevskih plakatih. Sedaj 0VP-Iepake krasijo čisto drugi obrazi in ni več govora o .garantih avstrijske neodvisnosti in nevtralnosti", marveč le še govora o čim prejšnji vključitvi v EWG, o kateri pravijo njeni predstavniki sami, da se njenega političnega značaja ne da ločiti od njenih gospodarskih ciljev, in je govora o .nevtralnosti, v kateri ne smemo Izgladovati”. Kdor tu ne vidi, kam v resnici vodi pol reformerjev 0VP, ki so odstranili Raaba in Figla, je slep!
Koroški Slovenci vemo, kam je že enkrat zdrvela vsa Avstrija kljub vsej propagandi o strahotah komunizma In Vzhoda, ki jo danes 0VP spet siri in propagira na vseh koncih in krajih. Po tej propagandi pa ni prišel komunizem, marveč je zaradi izključitve delavskih množic od državnega vodstva na koncu prišla najbolj krvava, nacistično diktatura z vsemi težkimi posledicami za vse avstrijsko ljudstvo in še posebno za nas koroške Slovence.
Zato koroški Slovenci ne bomo ponovno nasedli tej propagandi, marveč bomo podprli stranko, ki edina more preprečiti to nevarno pot ljudsko-strankarskih reformerjev — Socialistično stranko Avstrijel
Socialistično priznanje
našemu kulturnemu in prosvetnemu delu ...
Prišel sem k vam. maji ljubi slovenski sodeželani, da se vam v imenu dežele zahvalim za kulturno delo, ki ste ga v zad ijih petih desetletjih opravili na lem ozemlju. Vem, da tisti časi niso bili lahki. Bili so trdi in so zahtevali žrtve od nas vseh, pa naj pripadamo katerikoli narodnostni skupini. Mislimo in smo danes zelo ponosni, ko lahko rečemo, da te žrtve vendar niso bile zaman, saj so nas privedle naprej in kvišku, predvsem pa so imele na sebi nekaj dobrega: prispevale so h temu, da smo se naučili boljšega medsebojnega razumevanja in smo spoznali, da smo kljub različnim jezikom vendar ena velika skupnost.
Mislim, da se res lahko veselite, ko ste se zbrali danes tukaj v Bilčovsu, da slovesno in praznično obhajate petdesetletni jubilej te kulturne organizacije z vsemi, ki tukaj živijo In delajo ter s svojim trdim delom prispevajo k ohranitvi socialnega in političnega miru v deželi. V času, ko prodira človeški duh v vesolje, je še posebno potrebno, da odstranimo naspratstva in ovire, ki so postavljene človeškemu spoznanju, in da si preko teh ovir sežem© v roke, kot to zahteva od nas čas, v katerem živimo.
Če se vam zahvaljujem za kulturno delo, ki ste ga kot slovenski sodeželani opravili v tem delu Koroške, potem to priložnost tudi izkoriščam, da vam, moji ljubi sodeželani, tudi za bodočnost želim prav veliko uspeha. Naj bi vas tudi drugo polsto-letje ohranilo notranje krepke, da bi dosegli cilj, ki ste si ga zastavili in da bi predvsem doraščajoči mladini posredovali to, kar so njeni očetje v minuli dobi doprinesli za obstoj in narodnost.	|Z govora deželnega glavarja Wedeniga ob SO-letnlci
SPD .Bilka* v Bilčovsu 16. 9. 1962
... našim prizadevanjem na gospodarskem področju ...
Devetdeset let obstoja najstarejše kmečke kreditne zadruge Avstrije dokazuje razgledanost naših slovenskih sodeželanov. Ob tej priložnosti vam izrekam v imenu dežele Koroške najprisrčnejše čestitke. S tem je za vsakogar dokazano, da je uvidevnost o pomenu zadružne samopomoči na Koroškem in ravno v tem predelu dežele zelo stara in da bi si to lahko marsikdo jemal za zgled. Prav načela, ki so vodila vaše predhodnike In starejše med vami in ki so krepila njihove naslednike m današnjo generacijo, da so vzdržali kljub velikim in težkim razmeram, ki smo jih morali premestiti, dokazujejo, da je v skupnem prizadevanju mogoče najti pot naprej ter zavarovati in graditi mirnejšo bodočnost sebi in skupnosti.
Teh načel se drži tudi koroška deželna politika v letih po drugi svetovni vojni. Načela naše deželne politike so v kratkem naslednja: posredovati socialno varnost, služiti kulturnemu napredku in krepiti našo gospodarsko moč. Pri tem pa je — in to moramo spoznati in se h temu priznali — najvišja zapoved, ohraniti in zavarovati socialni in nacionalni mir v deželi. Sporazumno sožitje vseh koroških delovnih ljudi je pri tem glavna zapoved in poseben pogoj. Temu hočemo tudi v bodoče posvetiti vse sile in napraviti vse, da nastopimo proti nestrpnosti preteklosti in proti slehernemu šovinizmu v naši deželi, saj to so sile, ki so konec konca spravile našo deželo na rob prepada. Tudi v naprej velja, da je treba našim z domovino povezanim ljudem v bodoče prihraniti čase, ki so privedli do bede, vojne in brezdomstva. Rane preteklosti hočemo zaceliti z našim skupnim prizadevanjem.
Vaše delo v vaši stari in, kakor mislim, vedno mladi organizaciji lahko mnogim služi za zgled. Naše skupno prizadevanje, naše skupno delo bo tudi v bodoče — o tem sem prepričan — rodilo uspehe. Vaši organizaciji ter njenim funkcionarjem in članom želim tudi v bodoče obilo uspehov na vseh področjih. To služi nam vsem In to služi naši domovini Koroški.	h govo,0 deielnego „elniko Sime ob 90.letnlcl „,a.
nilnice in posojilnice v St. Jakobu v Rožu 4. 11. 1962
... ter našim žrtvam doprinešenim v boju
proti nacizmu
Dan Izselitve naših slovenskih dežeianov po nacifašlzmu je bil gotovo ena najbolj temnih točk v zgodovini naše domovine. Mirni ljudje so bili pregnani in izgnani iz podedovane domovine samo zaradi tega, ker jih je rodila slovenska mati. Sovraštvo ter preziranje pravice in človeškega dostojanstva so slavili orgije. Vsi, ki so sl še ohranili žarek človekoljubja in pravičnosti, so se zgrozili ob tem početju in dogajanju.
Koroški Slovenci so avstrijski državljani ter so kot taki za svojo avstrijsko in koroško domovino resnično doprinesli velike žrtve. Vsi, ki smo prestali in preživeli ta čas in ki smo pogosto tudi sami bili njegove žrtve, se le z grozo spominjamo teh časov. In če smo ta strašni čas tudi preživeli in morali pretrpeti vse strahote, potem po končanem Intermezzu le nismo pozabili, da je nadaljnje življenje možno samo v dobrem prijateljstvu z vsemi, ki so preživeli ta čas.
Če sem prišel k vam kot deželni glavar Koroške, potem zato, ker ste tudi vi zaupani mojemu varstvu in se kot sodobnik teh časov, ki smo jih preživeli, trudim s pametno politiko v deželi graditi mostove med ljudmi, ki žive v tej deželi, med slovenskimi In nemškimi deželani. Mislim, da se je ta politika dobro obnesla in da bomo s tako politiko grozote tistega časa, ki smo jih morali skupno prestati, lažje pozabili In bomo skupno delali na gradnji nove sreče, dežele in domovine, ki naj bo vsem neosporavan obstoj in v kateri se bomo vsi počutili srečno in dobro.
Tako vse svobodoljubno ljudstvo naše dežele sodoživlja spominski dan, ki ga prirejate za ljudi, ki pripadajo vaši narodnostni skupini. In žrtve, k) ste jih doprinesli, ste doprinesli tudi za nas in je bila to skupna žrtev, kot vidimo ln upoštevamo ob današnjem spominu. Naj bi nas v bodoče ničesar več ne ločilo naj bi spoznali, da sl le v skupnosti moremo ohraniti dobrine svobode, pravice in človeškega dostojanstva.
Iz govora deželnega glavarja Wedeniga ob 20-letnici Izseljevanja koroikih Slovencev v Celovcu 14. 4. 1962
Koroški Slovenci! V nedeljo bomo tudi mi kot lojalni državljani naše avstrij-| ske domovine z glasovnico soodločali o njeni bodočnosti. Pri tem se zavedamo, da I je našega zaupanja vredna le stranka, ki priznava naše kulturno in gospodarsko
delo ter naše žrtve ki smo jih doprinesli v najhujših dneh naše zgodovine. Zato | naša odločitev ne bo težka: glasovali bomo za listo 2
Socialistično stranko Avstrije!
s**sr
Papeževo odlikovanje
za ministra dr. Kreiskega
Papež Janez XXIII. je odlikoval zunanjega ministra dr. Kreiskega z Velikim križem Pijevega reda in s tem visokim odlikovanjem priznal njegove zasluge za sklenitev konkordata, to se pravi nove državne pogodbe med Avstrijo in Vatikanom.
S tem se je znova izkazalo, da so gotovi ljudje, kot pravi znan pregovor, »bolj papeški kot papež sam«. Še ni dolgo tega, ko je visok predstavnik OVP skušal loviti naše ljudi na svojo l manico prav s krilatico o »nekrščanskih« socialistih. Komu je zdaj več verjeti: ali papežu, ki je »nekrščanskega« socialista počastil z visokim odlikovanjem, ali CfVP-jevskim propagandistom, ki se na lovu za glasovi poslužujejo skrajno neokusnih metod? Mislimo pa, da o tem vprašanju ni treba posebej razmišljati, kajti koroški Slovenci nismo tako primitivni in nerazgledni, za kakršne nas očitno gledajo getov' gospodje pri OVP.
Socialisti napredujejo
tudi v Zahodni Nemčiji
Zadnjo nedeljo so bile v zahodnonemški pokrajini Hessen deželnozborske volitve, pri katerih so socialdemokrati zabeležili lepo zmago, medtem ko je Adenauer,'eva stranka utrpela občuten poraz. SPD je dobila 50,9 °/o glasov (pri lanskoletnih državnozborskih volitvah 42,9 %), CDU 28 8 «/o (lani 34,9 #/o), FDP 9,5 »/o (15,2 o/o) in BHE 6.3 »/o (4,1 «/„). S tem so si socialdemokrati pridobili 3 nove mandate in bodo imeli v noveu deželnem zboru s svojimi 51 mandati absolutno večino. CDU je od svojih dasedanjih 32 mandatov zgubila 4 in bo odslej imela v deželnem zboru le 28 zastopnikov.
Komentarji o izidu volitev v deželi Hessen soglašajo v tem, da se je velika večina preb!valstva izrekla proti sedanji politiki Adenauerjevega režima, ki se vedno bolj poslužuje metod nasilja, da bi se obdržal na oblasti.
Občinske volitve v Italiji
V	266 dalij antskih občinah so Kile zadnjo nedeljo im ponedeljek upravne volitve, katerih izid kaže, da ljudstvo v veliki večinli odobrava sedanjo politiko tako imenovanega levega centra. Pri volitvah so namreč v glavnem pridobile tiste stranke, ki podpirajo sedanjo italijansko vlado.
Posebno jasno se to vidi pri volilnih rezultatih v Trstu, kjer bodo imele stranke levega centra večino 31 glasov od skupno 60. Seveda pa je pri volitvah v Trstu zanimiv tudi še drug problem: vprašanje tamkajšnje slovenske narodnostne skupine. Pri teh volitvah je prvič nastopita ena sama slovenska lista, kli je napram zadnjim volitvam pridobita okoli dva tisoč glasov, medtem ko je mnogo tržaških Slovencev glasovalo za napredne stranke, zlasti za Socialistično stranko Italije, katera je v primerjavi z občinskimi volitvami leta 1958 pridobita za več kot šest tisoč glasov.
V	novem tržaškem občinskem svetu bodo imele posamezne stranke naslednje števila svetovalcev: krščanski demokrati 21 (doslej 23), komunisti 13 (14), socialdemokrati 5 (4), socialisti 4 (2), liberalci 5 (2), fašisti 8 (9) ittd. Slovenska lista je tudi tokrat dobita 1 mandat.


Zboljšanje naših življenskih pogojev ni prišlo samo od sebe
Nihče, tudi najbolj trdovraten in zapet pristaš konservativnih krogov ne more zanikati, da je bil v zadnjih 17 letih na gospodarskem in socialnem področju v naši državi dosežen velik napredek. Ne le, da v letih po drugi svetovni vojni narašča kupna moč kmečkih in delavskih družin, v teh letih so se bistveno zboljšali tudi življenjski pogoji družin starih in onemoglih delavcev. V teh letih pa je družba oz. država prevzela na svoje rame tudi skrb za olajšanje življenjskih pogojev starih kmetov in kmetic ter obrtnikov in njihovih družin. Vsaka družina v državi pa je postala deležna otroških doklad. Skratka: Vsem slojem prebivalstva je zagotovljena socialna varnost, kot je generacije pred nami nikakor niso bile deležne.
Kako je biilo — recimo — pred 25 leti? Gospodarska kriza povsod in na vsakem koraku. Tovarne, ki so večinoma delale le še po 4 do 6 ur na dan, so ena za drugo ustavljale obratovanje. Obrtna dejavnost je bila na tleh, nihče ni gradil stanovanj, šol, itd. Na kmetih je bilo mnogokrat denarja komaj za sol. Živina, prašiči, krompir in les niso imeli vrednost'; neredko pa niso našli drugega odjemalca kot sodnijskega eksekutorja, ki je neusmiljeno iztiraval davke. Medtem ko so šle kmetije in obrtne posesti ena za drugo na boben, se je armada družin brezposelnih delavcev po deželi iz dneva v dan preživljala v vedno večjo bedo in revščino.
Tako je bilo pred 25 leti. — Takrat je v Avstriji diktiral avstrofašistični haimtvehrov-ski režim Dollfussa, Schuschnlga in Starchem-berga, v katerem so bili tudi sedanji vodilni prestavniki OVP na vodilnih in odločilnih mestih. Takrat ni bilo parlamenta in pri volitvah ne strank na izbiro, da bi jih ljudstvo volilo. Ob armadi brezposelnih le naraščala armada pripornikov v avstrijskih koncentracijskih taboriščih, ki so jo sestavljali demokrati, kateri niso hoteli kloniti pred nasiljem Heimwehra in Sturmscharren, ki se je potem 1938 čez noč spremenilo v nacistično nasilje. Takrat v Avstriji socialisti niso imeli besede in vpliva, njihova stranka in vse druge demokratične stranke pa so bile razpuščene.
in zaradi tega zaostalem južnem Koroškem. Tudi pri nas so se pričele postopoma stvari obračati na boljše, odkar so socialisti v vladi predložili tako imenovani dopolnilni program za obnovo.
Ta splošni gospodarski in socialni vzpon ima svoje korenine v socialističnih zasnovah načrtnega gospodarjenja, v spoznanju, da je šiling toliko vreden, kolikor je mogoče z njim producirati in postaviti blaga na trg ter ga spraviti v denar, v spoznanju, da mora tudi delovni človek biti udeležen na ustvarjenih dobrinah in ne le veliki podjetniki in njihove družbe. Načrtno gospodarjenje je prineslo koristi obrtniku in podjetniku enako kot delavcu pa tudi kmeta ni pustilo cb stran!. Zagotovilo mu ni le zanesljiv odkup temveč tudi enotno ceno za mle-
ko, krušno žito in piščance, s katero pri sodobni proizvodnji lahko krije proizvodne stroške.
Proti načrtnemu gospodarjenju se vsa leta najbolj zaletava OVP, ki pa ga hkrati, kjer le more, propagandistično in dejansko obrača v svoj prid. Tipičen primer je tako imenovani »zeleni načrt« za kmetijstvo, ki omogoča, da dobijo veliki velike kredite in subvencije, mali pa male ali sploh noberrh. Najboljši dokaz za pravi odnos OVP do kmeta daje primer, da je kmetijsko ministrstvo, kjer gospodari OVP, brez socialistov pred kratkim dodelilo 7 veleposestnikom z več desettisoč hektarjev zemlje 21 mil jonov šilingov pocenjenih kreditov, medtem ko je bilo letos za 300.000 kmetij na razpolago komaj okoli 600 milijonov pocenjenih kreditov.
Kakor je 'OVP proti načrtnemu gospodarjenju, tako je bila proti otroškim dokladam za vse družine, proti uvedbi starostne rente za kmete in obrtnike in tako je proti splošnemu bolniškemu zavarovanju kmečkih in obrtniških družin. OVP je proti socialni varnosti delovnih ljudi na vasi in v tovarni, je proti udeleženosti delovnih ljudi na vasi in v tovarni na ustvarjenih gospodarskih dobrinah.
OVP je predstavnica industrijskega, trgovinskega in bančnega velekapitala in kapitalnih družb
zato je kmečki ljudje ter delavske in obrtniške družine ne morejo voliti in ji dati zaupanja. Vsi vemo, da so se v državi obrnile
stvari na boljše šele od takrat, odkar v vladi soodločajo socialisti, zato bomo v nedeljo
vsi volili Socialistično stranko Avstrije - listo 2
Šele odkar so socialisti v vladi, se je pričelo življenje boljšati
V naši državi še zdaleka niso rešeni vsi gospodarski in socialni problem', toda delo in zaslužek ima vsak, ki hoče delati. Industrija in obrt delata na polnih turah, ob robu mest ter industrijskih in turističnih središč rastejo nova naselja in tudi kmečka vas spreminja svojo nekdanjo podobo zaostalosti. Tudi kmečke vasice in naselja dobivajo nova stanovanjska ih gospodarska poslopja, tudi do njih prihaiajo cesta ali vsaj zložna tovorna pot ter elektrika.
Vsega tega napredka postajamo v zadnjem času deležni tudi na desetletja zanemarjenem
Kako bomo volili?
Za državnozborske volitve 18. novembra 1962 veljajo uradne glasovnice, na katerih so navedene vse stranke oz. voiblne skupine, ki so postavile svoje mandate. Konkretno so to po naslednjem vrstnem redu: 1. OVP — Osterreiichiische Valkspartei,
2. SPO — Sozialistische Partei Oster-reichs, 3. FPO — Freihelitlliche Partei Osferreichs, 4. KLS — Kommunisten und Unkssozliallisten, 5. EFP — Euro-paische foderahstische Partei Oster-reichs.
Vsak volilni upravičenec dobi ab prihodu na volišče od predsednika volilne komisije izročeno glasovnico in prazno kuverto. V volilni celici mora stranko, za katero hoče oddati svoj glas, vidno označiti s tem, da prekriža krog, ki je natisnjen pred imenom dotlčne stranke (torej prečrtamo krog ob številki 2!). Nato vtakne glasovnico v kuverto in le-to zaprto odda predsedniku volilne komisije; s tem je opravil svojo dolžnost in volišče spet lahko zapusti.
Ker je za izid volitev in s tem zo bodočnost nas vseh lahko odločilen vsak posamezni glas, je naša dolžnost, da se vsi brez izjeme poslužimo volilne pravice in tako kot lojalni državljani soodločamo pri oblikovanju bodočega razvoja naše domovine. Zato ne nasedajmo tistim, ki pravijo, da volitve niso važne; predvsem pa se ne pustimo zavesti od onih, ki nas poznajo samo takrat, ko se potegujejo za naše glasove. Izkažimo zaupanje le tisti stranki, katera edina se tudi v volilnem proglasu priznava s k obveznostim do manjšin in ki tudi dejansko priznava naša kulturna In gospodarska prizadevanja ter spo-šluje žrtve koroških Slovencev.
Kljub vsemu: Dejstva ostanejo dejstva
* *r Sonfiaidiuck det	eMohnportei! ,
Dolksietiung
TAGESZE|TUNG FDR	KARNTEN UND OSTTIROL
a Mr KlafMtHt
• ao-04, »»-ta; 3ai«a w
Klagenlnrl, Mlitwooh, den 25. Saptombar 1958
CfffgjMgl
Spmclienzwnng muli gam veischwinden
Volkspartsl begrliSt eniai Erfolg Ihres jatvelangen Kamples ti« die Ireie Eltementscheidung - Hui dle Annahme d« Diimmelschen Schulg«eties kann etn Chaos im MinderHeii»schulw«en verhindern - ErklSrung d« Kdrnm« fiVP
lum Grundrecht der Enticheidung der Er-ziehungsberechtigten bekennt, hat ti srlbst dem bisherigen Widerstand der SPO gt-gen
KUgenfurt, 23. Sept« Volkipartei. de« Grenil flung flber die I verordnung lerr kit durch elnei
ilindiuiKhuues und der Unterriebtaapriehe In den »elt IMS dure roriilerten Schulen SfldkBrnteni hat icinc e ErlaB dle unhiltb»r gewordene Schulvei
jahrelange aSbe und harte Kampi der Kiratner nd der Elternverelnignngen um die Ireie Entacbei-lurch dle unglflckliche Zwangmachu
gekimpft bat Dleae K»piti Ober dle Unterrlehtaaprache geradeiu eine S iltung In der SfldkSrntner Sch«
ler Gaterrelchlichen Volkipartei hat heute aur neuen Scbule In Sfldkirnten nachfolgende Erklirun* beachlo
mpromlo
Entscheldung Ober dle UnterrlehUapraobe haltbar die aoiiallitliche Haltung In der : Dle Landeipartelleitung der (Hterretohl Kampi um die Freibelt
.Seit Jahr Vol k »partei
g tragen mfluen. Er Sgllcben. tOr t trn I
rntner Schullrage l«w« Volkipartei hat beute
•nglOckliche Zwan i Erlolge gebracht. Wedei
durchlOcbert und dem
...... »v,
kompromlOloe geklmplt hat Dleae KapltulatlonjIer_ LinkenJsMm
aur neuen Lige im
k&mpft dle Ostorreiotnsctie den undeanokratsachen len Schulen des gemls K km tena. D* OVP ilkerung In Ihrem Wui leidung bezflglich der Un-temchtsspraohe M den Volka- und Huupt-‘ •	------itena. Dle
-ang in Gebiet :ie Bevolk. el er Entschetdung bezO len Volka
•prachigen Gebiet« Kkmtens. _ tersVJtzte die Bevolkerung In ihrem Wun*ch •zOgll
tersVJtzl ch Ir«
Tichtj .
•ohulen SOdkiml
»X*i offenbar unter Fuhrung W«Jen:gi gegen das Eltemrecht wandte. W4br«nd die SPO in der KSf-ntner Landen-egierung eln Bundes-gisetz torderte, vertiindert dieoefce SPO Im Natkm
»nternohtui
Die Vol
.ts&precfte sedbat
it entschetden dOrfen. lički In dieaer An-
ilkapartel erblickt i n d I erkennung dea E11ernreebte • einen klaren Erlolg ibrer eigenen uner-achiltterllchen Politik I0r die Ireie EnUchet-dung der Elternachalt glelchgHltlg welcher Nationalitiit ale angehdrt, aber auch einen Erfolg der Elternverelnignngen, dle In den letalen Woehen energisch fflr dleae Rechte der Elternachalt geklmplt haben.
Soaehr dle VoMcspartei « begrOBt, dafi Weden Ig endllch einen wesenUichen Grund-satz der OVP otfen anerkennen mufi, so wemg befnedigt ne der Versuch, im Wege etnea reohtlich hdohat umatrrttencn Erlasses einen provieonachen Zustend zu Schaffer. der liber kurz oder lang das achon Jetzt be-atehetv
das achon Jetzt be-m’ —htspraohigen SohuL |^^-n mufi	^
dem bisherigen Widerstand der S diese Bestimmungen im DrimmeF setzentwurf den Boden entzogen.
Die Volkipartei fordert daher die SPO in alier Offentllchkell auf, au bewci»en# daB ea aich bei den Worten Medenica liber I
das Recht der Erziehungsberechtlgten um I
eine ernate Umkehr der aoaialistiachen I Haltung in der Sddklrntner Schullrage I handelt Sie kann den Bewela dnreb ničti ta lelchtcr und raacher erbringen a la durch Ihre Zustimraung au dem im Parlament licgcnden Drimmelschcn Schulgesetaent-wurf. Dieaer GeaeUeutwurf b ringi fflr alle
Ko je bila leta 1958 na pritisk nacionalističnih krogov OVP in FPd z odlokom deželnega šolskega sveta odpravljena uredba o dvojezičnem šolstvu na Koroškem in s tem zadan hud udarec koroškim Slovencem na šolskem področju ter hkrati udarec mirnemu sožitju obeh narodov v deželi, so zmagoslavno zakričali tisti, ki so ta udarec sistematično pripravljali že več let in ga končno izsilili s protizakonitimi šolskimi štrajki. Glasilo Koroške bVP — Volkszeitung — je to „zmago" proslavilo s posebno izdajo, v kateri je bilo jasno povedano, kdo se je boril proti dvojezični šoli.
Koroški Slovenci! Ali moremo oddati glasove za stranko, ki je v odpravi dvojezičnega šolstva slavila svojo .zmago"! Ali smemo zaupati ljudem, ki so svoj .uspeh" dosegli s tem, da danes po zaslugi Drimmlovega šolskega zakona več kot polovica naših otrok ni več deležna pouka v materinem jeziku!
Dejstva namreč ostanejo dejstva, kot je ludi dejstvo, da ustanovitev slovenske gimnazije nikakor ni .evropejsko dejanje" nekega posameznika, marveč — kot je svoječasno zapisalo tudi glasilo Narodnega sveta koroških Slovencev Naš lednik-Krcnika — le .Izpolnitev ene izmed obveznosti", ki jih je Avstrija prevzela s podpisom državne pogodbe!
kuti ur n o - p o Ulic no glasilo
CENA 2- ŠILINGA
CELOVEC. ON E 17. NOV EMBRA l‘K»0
LETO XII./ŠTEVILKA 4«.
Nur einer Verpflishtung nadigekomen!
s v e to\/nih in domačih dogodkov
fpo si R0Kea> svecu
DUNAJ. — Zadnji ponedeljek, 12. novembra, je bila obletnica proglasitve prve avstrijske republike leta 1918. Kakor vsako leto so predstavniki Socialistične stranke in posameznih socialističnih organizacij ob tej priložnosti položili vence pred Spomenik republike na Dunaju. Dunajska socialistična mladina pa je imela spominsko svečanost, na kateri je poudarila svoje priznanje k republikanski ureditvi Avstrije in k demokraciji.
LONDON. — Medtem ko je Amerika svoje sedanje atomske poskuse v atmosferi že zaključila in je konec sedanje poskusne serije napovedala za konec novembra tudi Sovjetska zveza, pa hoče Velika Britanija s podobnimi poskusi žele začeti. Britanski obrambni minister Thorneycroft je namreč te dni napovedal, da pripravlja Velika Britanija jedrske poskuse, ker to .zahtevajo vojaški vzroki”.
STRASSBURG. — Evropska komisija za človekove pravice bo 20. novembra na zahtevo Avstrije ponovno proučila sodnijsko obravnavo, na kateri je bila leta 1956 skupina mladih južnih Tirolcev obsojena zaradi umora nekega italijanskega carinika. Avstrija je v tej zvezi obtožila Italijo kršitve osnovnih človekovih pravic.
BONN. — Pred sodiščem v Bonnu se je pred dnevi začel proces proti skupini uslužbencev bivšega nacističnega taborišča Kulmhof pri Poznanju na Poljskem. Obtoženi nacistični krvniki so obdolženi umora na več kot 170.000 Židov iz Poljske, Avstrije in Nemčije. Sedanji proces je doslej največja sodnij-ska obravnava pred nemškim sodiščem zaradi množičnih umorov v času nacizma.
SANA. — Predsednik jemenske republike general Salal je obdolžil Veliko Britanijo, da kuje zaroto proti sedanjemu režimu v Jemenu, ker pošilja z ozemelj, ki jih nadzoruje, intervencioniste na jemensko ozemlje. V Sani so pred dnevi podpisali sporazum o vzajemni obrambi med Jemenom in Združeno arabsko republiko. Sporazum določa, da bo vsak napad na eno izmed obeh držav pomenil tudi napad na drugo državo.
NSW YORK. — V političnem odboru Generalne skupščine OZN, kjer je v teku razprava o razorožitvi, je predstavnik Brazilije predložil osnutek resolucije, ki zahteva, da je treba Latinsko Ameriko razglasiti za brezafomsko cono. Cejlonski predstavnik pa je predlagal, naj bi Amerika, Sovjetska zveza in Velika Britanija prostovoljno zmanjšale svoje vojaške izdatke v skupnem znesku ene milijarde dolarjev in s temi sredstvi pomagale razvijajočim se državam.
DŽAKARTA. — Podpredsednik indonezijske vlade general Nasution je izjavil, da mora Indonezija o-stati izven spopadov, ki so rezultat boja med blokoma, in mora aktivno vplivati na odstranjevanje vojne nevarnosti. Iz Indonezije je prejšnji teden odpotovala na Zahodni Iran prva skupina prosvetnih delavcev, ki se bo bojevala proti nepismenosti med prebivalstvom dežele, katera je bila dolga leta pod holandsko kolonialno upravo.
AL2IR. — Predsednik alžirske vlade Ben Bela je napovedal, da bo država prevzela v svoje roke velika posestva, da bi jih izkoriščala v dobro vseh. Te besede pomenijo prvo napoved o naravi planirane kmetijske reforme. Poleg tega namerava država prevzeti 500 tovarn, ki so bile doslej v rokah Evropejcev. Prav tako je v Alžiriji trenutno v teku kolektivizacija zapuščenih posestev evropskih kolonistov, na katerih vlada sedaj naseljuje kmečke družine, da bi obdelovale zemljo na zadružni osnovi. V Alžiriji je namreč že v začetku oktobra začel veljati zakon, na podlagi katerega lahko država prevzame upravo nad vsemi zapuščenimi posestvi.
PARIZ. — Generalna konferenca UNESCO je na eni zadnjih sej v navzočnosti predstavnikov vseh včlanjenih držav sprejela Ugando kot 112 članico te organizacije. Na konferenci je prišlo spet do upravičene zahteve po sprejemu LR Kitajske v UNESCO, vendar je Amerika s pomočjo svojih privržencev spet zavrnila tozadevni predlog in tako omogočila, da bo predstavnik Čangkajškovega režima na Formozi še naprej predstavljal Kitajsko v svetovni organizaciji za prosveto in znanost, kot to po milosti Amerike dela tudi v OZN.
LJUBLJANA. — Na podlagi sporazuma med Avstrijo in Jugoslavijo o sodelovanju na področju elektrogospodarstva je Elektrogospodarska skupnost Slovenije ponovno začela izvažati električno energijo v Avstrijo. Dnevno izvaža iz dravskih elektrarn po daljnovodu Dravograd—Labod okoli 360.000 kWh, skupno pa se je Avstrija obvezala prevzeti v novembru in decembru tega leta 17 milijonov kWh. To sodelovanje traja že od leta 1951 in je Jugoslavija dobavila Avstriji presežke električne energije v vrednosti treh milijonov dolarjev.
DAR ES SALAM. — Po dokončnih rezultatih prvih volitev predsednika republike Tanganjike je Ju-lius Nierere dobil 1,123.533 glasov, medtem ko je bilo za njegovega protikandidata Mtenova oddanih le 21.279 glasov. Nierere je s tem postal prvi predsednik te neodvisne afriške republike, ki bo razglasila svojo neodvisnost 9. decembra.
DUNAJ. — Na nekem volilnem zborovanju je predsednik avstrijske sindikalne zveze Olah zavzel stališče tudi do vloge, ki so jo današnji voditelji OVP igrali v letih pred nacizmom. Kdo je bil, ki je uničil svobodo v Avstriji in kdo je kot prvi v Avstriji uredil koncentracijska taborišča, je dejal predsednik Olah. Toda socialisti so bili kljub temu pripravljeni, da se s tistimi, kateri so jih nekoč zapirali, vsedejo za skupno mizo, ker so si možje obeh političnih taborov v nacističnih taboriščih prisegli, da nikdar več ne bodo dovolili, da bi prišlo do razdora in državljanske vojne. Zato socialisti vedno poudarjajo, da so pripravljeni potegniti črto pod preteklost, ker hočejo v sodelovanju ustvarjati kaj boljšega, v čemer vidijo najlepši spomin na svoje žrtve.
Ni lenih učencev v
Ni lenih učencev — tako vsaj menijo strokovnjaki francoskega medicinsko-pedagoškega instituta. Ta je testiral 1000 fantov in deklet, ki jim šola ne gre od rok. Strokovnjaki menijo, da je močno večino dozdevnih lenuhov ozdraviti te njihove nadloge.
Če Janez ali Micka prineseta domov slabo spričevalo, če jima domače naloge ne gredo izpod rok, potlej starši in mnogi vzgojitelji mislijo: Janez in Micka sta pač lena. Pariški inštitut pa je s svojim izčrpnim raziskovalnim delom dokazal, da imamo le redko kdaj opravka s pravo lenobo. Namesto tega navaja inštitut precej drugih razlogov, ki privedejo do tega, da celo nadpovprečno inteligentni otroci postanejo »lenuhi«, ki morajo ponavljati razred.
Izmed tisoč »lenuhov«, kolikor jih je testiral inštitut, je bilo le 19 telesno zelo šibkih in 60 nezadostno nadarjenih; 291 otrok so o-značili kot povprečno inteligentne, 550, se pravi več kot polovico slabih učencev, pa je bilo nadpovprečno inteligentnih. Trideset u-čencev pa je bilo celo izredno inteligentnih.
Zakaj potem nekateri učenci v šoli zaostajajo za ostalimi? Psihologi navajajo predvsem tele ozroke »lačne lenobe«:
•	UTRUJENOST: gre za telesno šibke u-čence, ki zahtevam šole kratkomalo niso kos;
•	POTRTI: takšni učenci se ne morejo prilagoditi, ne najdejo prijateljev med vrstniki. Neuspeh jih brč potre, pogosto se čutijo zapostavljene;
•	UPORNIŠTVO: ti otroci so silno aktivni, toda vso svojo energijo porabijo za to, da se postavljajo, da so »važni«, da kljubujejo učiteljem, šoli;
•	NAVELIČANOST: učenci tega tipa se zanimajo za nogomet, tehruko, bele miške, za vse mogoče — samo za šolo ne. Pogosto so odlični v določenem predmetu, pri vseh ostalih pa med zadnjimi v razredu;
•	ŽIVČNOST: mladi ljudje, ki se ne morejo zbrati. Misli jim kar naprej tavajo od stvari do stvari, bojazljivi so in veljajo za učence, s katerimi je največ preglavic.
Profesor Detilleul, ki je vodil te raziskave in jih vrednotil, je optimist. Če bomo učiteljem zagotovili znanje iz psihologije, pravi, bo marsikaj pomagano. V tej zvezi je še pripomnil, da bodo v štirih francoskih mestih priredili seminarje, na katerih se bodo učitelji lahko seznanili z metodami boja proti dozdevni lenobi učencev in dijakov.
Kuiumne drobcih
V parlamentu Spodnje Saksonske (Zahodna Nemčija) je pred nedavnim priSlo do dogodka, ki ni ravno vsakdanji: .visoki dom” je razpravljal o repertoarju nekega gledališča v Hannovru. In vzrok, da so se visoki predstavniki ljudstva bavili s takim vpraSanjeml Intendant tega gledališča je uvrstil v program tudi nemškega avtorja Berta Brechta. Ker pa se ta Bert Brecht ne strinja s politiko Zahodne Nemčije, je po mnenju mnogih zabodnonemSkih .odličnikov” pač nezaželen, zato ga je treba izriniti Iz zahodnonemSkih gledališč. Zelo preprosto, pa vendar značilno za državo, ki se hoče ponašati s .kulturno svobodo”!
celovškem Mestnem gledališču:
Prve predstave v stari hiši
Z začefkom lega meseca je celovško Mesino gledališče, katerega poslopje kot znatno obnavljajo in modernizirajo, preložilo svoje predstave prehodno spet v svojo lastno hišo.
Ob prvi premieri je z »Andorro'' Maksa Frischa v inscenaciji intendanta O. Hansa Bohma po dolgem prišel do 'izraza nav, odločen čin pogumen duh. Predstava je bila tako po svojem duhu kot po odrskem izrazu za vsakega, ki mu je pri srcu razvoj odrske umetnosti, resnično in globoko doživetje.
Sama vsebina je nenavadno zanimiva po odkrivanju neolepšane resnice miselne lenobnosti site človeške družbe, izbor in predstava na celovškem odru pa je znak po-
guma in odločnosti. »Andorra" naj b-i bila po mnenju avtorja „model”, ki prikazuje, kako krčevito in trdo, omahovaje, a' vendar dosledno, slepo, a vendar z odprtimi očmi — z odprtimi očrni, v katerih se zrcali groza spričo vsega hudega — je zajela kuga antisemitizma vse prebivalce Andorre in jih dan za dinem izpreminja v topoumne rasiste, v anonimno množico, v čredo topoglavcev, kli nimajo več samostojne misli. Do množične obsedenosti in množičnega nasilja je samo še majhen korak. — Ko Vse mline, se nihče več ne spominja svoje toposti, se nobeden ne čuti krivega. .Kam bi prišli, če bi bili vsak vojak kaznovan za izpolnitev povelj, kli jih je sprejel?" — „Bil sem uradni zdravnik. In to službo uradnega zdravnika
Veliki načrti za dunajske slavnostne tedne 1963
Sicer bo minilo še precej časa, da se bodo na Dunaju spet začeli tradicionalni slavnostni tedni, vendar so prireditelji že zdaj predložili javnosti okvirni spored, iz katerega je razvidno, da bo Dunaj tudi v prihodnjem letu nudil veliko izbiro kulturno-umetniških prireditev. Dunajski slavnostni tedni 1963 bodo v času od 18. maja do 16. junija, ko se bo na raznih prizoriščih zvrstilo veliko število koncertov ter opernih in dramskih uprizoritev.
Posebnost koncertnih prireditev bo vsekakor v tem, da bo vsak posamezni koncert posvečen enemu samemu avtorju. Klasično glasbo bodlo zastopali Haydn, Mozart, Beethoven, Schubert, Chopin, Schumann, Mendelssohn, Berlioz, Brahms, Bruckner, Dvorak lin Debussy, medtem ko bodo v ciklu »Glasba živečih mojstrov" prišli do besede Stravinski, Blacher, Britten, Henze, Messians, Krenek, Einem, Cerha, Hauben-stock, Ligeti siin Schertsik.
Vodstvo slavnostnih tednov je pridobilo tudi vrsto promlinentnih dirigentov in ansamblov. Navedena so bila imena Herbert voo Karajain, Karl Bohm, Hans Knapperts-busch, Eugene Ormandix in Otto Klem-perer, ki bodo izmenoma voditi dunajske filharmonike lin simfonike; poleg teh pa bodo sodelovati tudi londonski simfoniki (vodstvo Monteux, Salti 'in Davis), orkester tn zbor bavarskega radia (vodstvo Kubelniik), Rias-arkester liz Berlina (Maazel in Henze) in bukareški filharmoniki pod vodstvom Geargesca.
V okvtiru koncertnih prireditev bodo poleg abonmajskih koncertov na sporedu razni posebni koncerti, kot na primer otvorit-
veni koncert v spomin , Richardu Straussu, poseben koncert na predvečer 150. obletnice rojstva Richarda Wagnerja, poseben koncert z delti Gustava Mahlerja ter koncertni večer Haydna, Mozarta lin Beethovna.
Med odrskimi prireditvami je treba posebej omeniti operi »Dantova smrt" in „Lu-lu" (Gattfried von Einem) ter dramska dela »Cesta brez konca" (Friedrich KuhneH), »Znaki na steni" (Franz Theodor Csokor), „1003" (Fritz Hochvvalder), »Domišljavi hrošč” (Beatrice Ferrolti), »Tisoč frankov nagrade" (Viktor Hugo), »Svet vode” (Aldo Nicolaj) ter večer enodejank poljskega avtorja Slavomira Mrozeka, medtem ko bo grško narodno gledališče gostovalo z „He-kubo" tiin »Kralljem Ediipom".
vršim tudi danes, ne čutim se krivega!" — »Bill je vendar čisto drugačnega značaja, imel je nekaj na sebi, 'kar ga je ločilo od nas! Nekaj je že sam kriv, le tako bi ga ne smeti. Mi nismo krivi!"
Ne da 'bi se spuščali v primerjavo med Andorro lin našo povojno družbo: večina ljudi, ki so žejni liin željni lepote in resnice, je tej tehtni izpovedi umetnika prisluhnila in njegovo umetniško sporočilo sprejela z navdušenjem, ker pomeni krik človeškega, ki se utaplja v poplavi miselne uniformiranosti, v »ideologiji", ki lima lahko različna imena.
Predstava je bila odlična .in zaslužijo ponovne uprizoritve čim več obiska!
Kako močno pa je ta »ideologija” žal zasidrana tudi še danes, se vidi iz nerazumljive odklonitve ponudbe posebne predstave za šolsko mladino po deželnem šolskem svetu z motivacijo, da bi obisk lahko dovedel do antisemitskih izgredov. Ali ni to fanal, kje še vedno smo?! Tembolj smo lahko gledališču hvaležni, da je sprejelo na oder delo, ki obravnava bistvene probleme naše medvojne tn povOjne družbe, delo, ki je velika človečanska poslanica, ki je v svoji kritični ostrini zdravilna. —
Tudi druga predstava v stari hiši, opera Richarda Straussa »Elektra”, je bila doživetje, ki ga v Celovcu že dolgo nismo bili deležni. Vsekakor je to največja zasluga komorne pevke Christe Goltz, ki je pela glavno Vlogo Elektre kot gost dunajske Državne opere. Bila je »Elektra”, kakršno si človek predstavljaš, nedosegljiva tn nenad-kriljiva kot pevka, igralka !in plesalka. Pa tudi Barbara von Leichsenring je kot Chry-sathemis osvojila publiko. Končno so še Črnec Wiilllliam Ray kot gost v vlogi Oresta in dobro naštudiran orkester odlično prispevali svoje k blesku celotne predstave.
k-m
VIL mednarodni knjižni sejem v Beogradu
Prejšnji teden so na beograjskem sejmišču odprli letošnji mednarodni 'knjižni sejem, ki je že sedmi po vred. Ta prireditev si je v zadnjih letih pridobila velik ugled tako doma v Judosflaviji kot tudi širom po svetu, saj je bilo letos razstavljenih okoli 38.000 različnih publikacij; 77 domačih razstavljavcev je sodelovalo z nad 20.000 eksponati, 60 razstavljavcev iz 17 držav pa je razstavilo okoli 18.000 knjig in drugih publikacij.
V glavnem je razstava obsegala knjižna dela, ki so prišla na trg v času od lanskega sejma. Jugoslovanska podjetja pa so poleg tega prispevala še vrsto 'knjig, ki so izšla tik pred sejmom in sploh še niso prišla na trg; med temi so na primer reprezentativna izdaja »Zgodovine slikarstva«, Pasternakov ro-
man »Doktor Živago«, nadalje »Antologija modeme jugoslovanske poezije« v angleškem jeziku (ki jo je izdala Državna založba Slovenije v Ljubljani) ter okusno opremljeno in umetn os tno-zgodov insko	pomembno delo
»Zahodnoevropski slikani portret«, ki je izšlo pri mariborski založbi Obzorja. Posebna privlačnost sejma pa je bila razstava bibliografskih redkosti in grafike na svili, prav tako pa so vzbujali pozornost vsakodnevni li-terarno-glasbeni večeri, v katerih programu se je zvrstila panorama svetovne in domače poezije.
Jugoslovanske založbe so v času sejma priredile tudi prodajo knjig po znižanih cenah.
Kapitalne družbe in inozemski kapital v avstrijskem gospodarstvu
Če po drugi strani še upoštevamo, da je taista Creditanstalt v povojnih letih še povečala že itak prej pomembno vlogo in udeležbo v hotelirstvu in da ima 9 managerjev Cre-ditanstalti in še dveh nadaljnjih akcijskih bank kar 170 mest v nadzornih odborih drugih družb in podjetij, potem spoznamo, da vpliv akcijskih bank v avstrijskih kapitalnih družbah nikakor ni tako malenkosten, kakor je to na prvi pogled izgledalo. Creditanstalt je s svojimi akcijami udeležena na velikem gospodarskem kompleksu, katerega pomembni faktorji so kovinska in strojna .industrija, tekstilna in papirna industrija ter banke in hotelirstvo. Proti njej sta ostali dve podružab-‘1 jeni banki v svoji udeležbi na industriji zelo nepomembni. Politično vplivna vloga v Creditanstalt je torej istočasno zelo vplivna vloga v avstrijskem gospodarstvu in v avstrijski politiki.
Kapitalne družbe in privatni kapital
Dognanje udeležbe privatnih oseb, družin in privatnih skupin na kapitalnih družbah je po naravi te ude-
ležbe mnogo težje, kot je dognanje udeležbe bank, velikih inozemskih, koncernov in inozemskega privatnega kapitala. Vendar kolikortoliko zanesljivi in preverljivi podatki kaže-3 milijardami šilingov nominalnega jo, da je od 183 akcijskih družb s kapitala, kjer je udeležen privatni kapital, 119 takih, ki jih neposredno obvlada privatni kapital. Pri 181 družbah z omejenim jamstvom z 866 milijoni šilingov nominalnega kapitala pa obvlada privatni kapital 102 družbi.
Konkretno izgleda udeležba privatnega kapitala na kapitalnih družbah tako-le:
udeležba	na	akcijskih	na	družbah
	družbah		z	0. j.
	*	•=	o	S
	1	1	1	1
do 50 %	64	329,2	79	123,0
od 50 do 100 %	68	887,8	28	57,3
100 %	51	203,0	74	311,8
Posredno, torej preko kapitalnih družb, na katerih je udeležen, pa privatni kapital kontrolira še nadaljnjih 44 akcijskih družb — kjer je na skupnem kapitalu 1,01 mili-
jarde šilingov udeležen z 28 °/o — in 36 družb z omejenim jamstvom, kjer pa je na skupnem kapitalu 121,7 milijona šilingov udeležen s 74 °/o.
Ta številčno zajeta udeležba privatnega kapitala na avstrijskih kapitalnih družbah vendar nikakor ne prikazuje celotne udeležbe oz. vpliva privatnega kapitala v avstrijskem gospodarstvu. Ta zajeta udeležba ne upošteva zasebnih podjetij in personalnih družb, kot so to komandit-ne družbe (KG) in odprte trgovske družbe (OHG), ki igrajo zlasti v industriji živil .In nasladil ter v tekstilni in papirni industriji veliko vlogo (n. pr. Mautner-Markhof, Bengar & Co., F. M. Hammerle, Ganahl & Co., Herrburger & Rhom-berg, Kunerth itd.).
Za temi tvrdkami privatnega kapitala stoji koncern bančne hiše in veleblagovnice Schoeller & Co. V ta koncern pa spadajo med drugim Voslauer Kammgarnfabriken AG, Leiipnik-Lundenberger Zuokerfabri-ken AG, Hammerbrottverke Ges. m. b. H. in druge. Schoellerjev koncern je tud.’ zelo tesno povezan s skupino Mautner-Markhof, z bančno hišo Bteisach & Co., s Creditanstalt, Avstrijsko narodno banko in inozemskimi podjetji, kot so n. pr. Dsterr. Brown Boveri AG, Brste Allgemeine Unfall und Schaden, 'Wiener Allianz, Veitscher Magnesrt, Bunzl-Biach AG in druge. Mimo tega ima Schoeller
svoje zaupnike tudi v koncernih podržavljenih bank.
Vpliv kapitalnih družb v avstrijskem gospodarstvu
Ravnokar orisani razvoj in razmere v kapitalnih družbah nikakor ni mogoče podcenjevati in omalovaževati. Njihova gospodarska moč je po 1. juliju, na 'katerega se nanašajo vsi dosedanji podatki, močneje naraščala, kot je -naraščala prej. Že samo v letošnjem prvem polletju se je kapital 42 akcijskih družb povečali za Okroglo milijardo šilingov. K temu povečanju so podružabljene kapitalne družbe s 6 podjetji prispevale v povprečju 28,3 milijona šil.ngov, skupno torej okroglo 169,8 milijona šilingov. Ostalo povečanje akcijskega kapitala v letošnjem prvem polletju, ki znaša okoli 870 milijonov šilingov, pa gre na račun akcijskih družb, ki niso podružab-Ijene in katerih število je v istem času naraslo za 12 s 192 milijoni šilingov osnovnega kapitala.
Iz tega sledi, da vloga kapitalnih družb v avstrijskem gospodarstvu še vedno raste. Njihov pomen pa bomo lažje spoznali, če upoštevamo, da one zaposlujejo 342.000 ali 27,6 °/o pri registriranih firmah v Avstriji zaposlenih in da znaša vrednost njihovega letnega nettopro-dukta 19 milijard šilingov ali 34%
skupnega nettoprodukta registriranih firm, čeprav zavzemajo kapitalne družbe le 1,3 °/o registriranih firm v Avstriji.
Tudi tu je treba omeniti, da so med kapitalnimi družbami akcijske družbe najmočnejše gibalo. Njihovo število na skupnem številu registriranih firm znaša s:cer le 0,4 %, zato pa je tem večji njihov delež na številu zaposlenih in na nettoproduktu. Akcijske družbe z 250.000 zaposlenimi zaposlujejo 20,2 °/o pri registriranih firmah zaposlenih, njihov nettoprodukt 14,5 milijarde šilingov pa predstavlja 26 °/o nettoprodukta registriranih firm. Močnejši po udeležbi na nettoproduktu (34,6 %) in na številu zaposlenih (35,3 %) so le privatne firme, ki pa zavzemajo po svojem številu 91,9% vseh registriranih firm v Avstriji. Morda je v primerjavi z akd)jsk’mi družbami še zanimivo napraviti primerjavo med njimi in zadrugami. Zadruge po številu (2.981) prekašajo akcijske družbe (840), po številu zaposlenih (24 tisoč) pa predstavljajo komaj eno desetino pri akcijskih družbah zaposlenih. Še manjši pa je njihova udeležba na nettoproduktu (1,13 milijarde šilingov), kjer znaša zadružni delež komaj 13. del deleža akcijskih družb.
(Se nadaljuje)
v-exvc/hX#5
Škofiče
V	času pred volitvami so s slavnostnimi začetki raznih del, posebno z gradnjami in izgradnjami cest, posebno radodarni. Upamo, da bodo simboli čnim prvim urezom z lopato dejansiko tudi sledila uresničevanja. To nas bo vse zadovoljilo, ker se zavedamo in občutimo, da so k današnjemu gospodarskemu razvoju, hitremu prevažanju dobrin in ne nazadnje pojačanju tujskega prometa tudi v naših krajih dobre in moderne ceste neprecenljivega pomena. Naša sedanja cesta iz Škofič v smeri Hodiše je gotovo v obupnem stanju in kriči po obnovi. No, sedaj izgleda, da se bo ta pomanjkljivost končno le odpravila.
V	četrtek je pri slavnostnem aktu župan Burger med gosti pozdravil deželnega cestnega referenta ing. Truppeja in deželnega finančnega referenta Simo. Deželni finančni referent je med drugim povedal, da bo ta gradnja stala okoli 5,5 milijona šilingov in okoli pol milijona šilingov stranskih stroškov, kakor na primer za odkup zemljišč. Denar je zagotovljen z akcijo predfinansiranja ter krit v eventualnostnem programu za leto 1963.
Veseli nas, da se končno tudi v naših krajih iz javnih sredstev nekaj koristnega dogaja za pospešitev gospodarskega napredka in krepitev gospodarskih eks:stenc, saj so bili ti kraji itak dolgo dovolj zapostavljeni. Vsi brez razlike plačujemo vsa leta davke v javne blagajne in je prav, da se nam iz tega tudi ne-
koliko vrača, kar se je v severnih krajih dogajalo že davno.
V naši vasi smo lepo izgradili in uredili tudi stopnice ob cerkvi, ki vod jo k občinskemu uradu in cerkev smo prekrili z bakrenimi ploščami in eternitom. —
Pred nedavnim je nenadoma umrla kmerica Neža T a 1 e r , p. d. Ručinja v Holbičah. Stara je bila šele 62 let, ko jo je smrt iztrgala iz njenega marljivega dela. Pokojna je bila nadvse delavna in skrbna kmetica ter dobra soseda. Delila je dobrote in ni poznala sovraštva, zato smo jo vsi radi imeli in spoštovali. Žalujočima možu in sinu izrekamo naše iskreno sožalje. —
Povedati še hočemo, da smo dobili novega zdravnika dr. Beuschlerja. Kakor imamo vt:s, bomo z njim zadovoljni. Ordinira v prostorih prejšnjega zdravnika dr. Tuška. —
Na večer po veličastni proslavi 90. obletnice Hranilnice in posojilnice v Št. Jakobu v Rožu, prve kmečke kreditne zadruge v Avstriji, so nas obiskali in razveselili »Veseli planšarji«, ki so prej sodelovali na prireditvi jubilantne zadruge. Tudi odlični ansambel je bil z obiskom vidno zadovoljen, ker obsežna dvorana pri Kreuzwirtu je bila nabito polna poslušalcev vseh starosti in poklicev od blizu in daleč, celo iz daljne Dholice. Večer je bil lep in poln bogatega užitka. »Veselim planšarjem« smo za obisk srčno hvaležni.
Slovensko prosvetno društvo .Svoboda" v Logi vasi
VABILO na
PEVSKI KONCERT
ki bo v soboto, dne 24. novembra 1962 z začetkom ob 20. uri v gostilni Marica v Logi vasi.
Gostujeta združena pevska zbora KUD .Triglav" Duplje in DPD .Svoboda" Stražišče-Kranj.
Po koncertu bo prosta zabava, za razvedrilo in ples bo igral instrumentalni trio z Gorenjske.
Prijatelji petja in prijetne zabave prisrčno vabljeni! <
Odbor
J
št. Jakob v Rožu
Odločitev ni težka
Demokracija daje vsakemu državljanu pravico soodločanja v javnem življenju. Vsak uvideven volilni upravičenec bo izkoristil to demokratično pravico ob volitvah. Bodoča naloga parlamentarnega dela mora biti skrb za miren razvoj gospodarstva, zagotovitev polne zaposlenosti, dvig kupne moči kakor predvsem tudi za socialno enakopravnost vsakega posameznika ter za ohranitev in nadaljnji razvoj dosedanjih družbenih pridobitev.
Ni vseeno, kdo ali katera stranka ima krmilo vlade v rokah. Izkušnje iz pretekle dobe so za vsakega mislečega človeka prepričljiva šola, iz preteklosti se je treba vedno in vedno učiti. Posebno velja to za gospodarsko in socialno šibke sloje, za delavce ter male in srednje kmete. Bil je čas, ko pri postavitvi državne oblasti mali in srednji kmetje ter delavci niso smeli soodločati, vlado so volili veleposestniki, industrialci in komercialci ter visoki kler. Državno ladjo so vodili izključno v svojo korist z izkoriščanjem delovnega človeka do skrajnosti. Razmere so bile bedne, revščina je bila vsakdanji spremljevalec proletarca v pravem pomenu besede, delavca ter malega in srednjega kmeta. Pot do izobrazbe je bila takorekoč nemogoča. Neizobražen mali človek pa si ni mogel pomagati in šele, ko je socialistično gibanje vnašalo tudi izobrazbo v široke plasti, so se delovne množice začele zavedati svoje veljave in začele neizprosen boj za dosego človečanskih pravic.
Bili so žalostni ti stari časi: dvanajst do štirinajst ur trajajoči delovni dan z beraško plačo, slabo plačano delo žena in otrok, v časih bolezni nobene pomoči, na stara leta pa za onemogle beraška palica.
S posegom in vplivom malih eksistenc v zakonodajno dogajanje so se začele razmere polagoma boljšati tako za delavca kakor tudi delovnega kmeta. Večja kupna moč delavca je samoumevno koristila njemu samemu, hkrati pa tudi kmetu, ker je mogel svoje pridelke lažje in ugodneje prodajati. Vedno velja, da morata delovni kmet in delavec skupaj držati, ker ju veže mnogo skupnega. Moral bi biti slep, ki ne bi videl, da je napredek sad dela in vztrajnih naporov socialističnih sil.
Nad vse strastna in živčna volilna kampanja OVP in FPO, kakor kaže, ne bega volivcev, kajti podoba je, da so volivci že davno opredeljeni in vedo, kateri stranki bodo zaupali svoje glasove.
V predobrem spominu je čas v prvi avstrijski republiki, kam je vodila politika predhodnikov današnje OVP in FPO, deloma še istih ljudi. V gospodarsko stisko brez primere, bedo in trpljenje delovnih množic, v propast malega in srednjega kmetijstva in končno v polom države je vodil avstrijski klerofašizem. Ali so se ti ljudje danes spremenili? Nihče, če le nekoliko misli in zasleduje politiko, tega ne more verjeti. Šele z močnim sodelovanjem socialistične stranke v vladi so se po vojni razmere boljšale in tudi bistveno izboljšale.
Kar nam je koroškim Slovencem samoumevno pri srcu, je ohranitev neokrnjenega narodnega življenja in popolna enakopravnost na naši zemlji ter dosledna in poštena uresničitev člena 7 Državne pogodbe. V tem izpolnjevanju nas seve tudi socialistična stranka ni popolnoma zadovoljila, vendar nam je po svojem programu in odnosih najbližja. So znaki, ki kažejo dobro voljo, na primer točka o odnosih do narodnih manjšin v volilnem proglasu ter udeležba višjih predstavnikov stranke na več naših prireditvah in na teh izgovorjene' dobromisleče besede, od katerih pričakujemo tudi pozitivna dejanja prej kot od katere koli druge z narodnim šovinizmom prepojene in sovražne stranke, od ljudi, ki jih po nacionalnem nastrojenju poznamo in imajo vplivno besedo v OVP in FPO. Dejstvo je tudi, da se je narodnostna napetost in mrž-nja bistveno omilila v več občinah, kjer so prevzeli vodstvo v svoje roke socialisti.
Za koroške Slovence mere biti odločitev na dan volitev le ena: Volimo listo 2 — Socialistično stranko Avstrije!
Kmetijski strokovnjaki iz Celja na Koroškem
Te dni se je na Koroškem mudila sedemčlanska skupiina strokovnjakov Kmetijskega tehnološkega in projektivnega zavoda v Celju. Ob tej priložnosti je obiskala vrsto objektov iin ustanov koroške kmetijske zbornice, ki služijo pospeševanju kmetijstvo, in se v obšVnih razgovorih seznanila s problematiko koroškega kmetijstva na področju rastlinske tim živalske proizvodnje ter tehnične vzgoje kmetijskega naraščaja. Tovrstne oglede in obiske je posredovala Slovenska kmečka zveza.
Mi izključeno, da nas bo eden ali drugi imel za lokal patriote, ko se še enkrot vračamo k nedavnemu jubileju naše Hranilnice in posojilnice, o katerem je bilo že toliko govora v raznih listih in tudi v radiu. Ravno zoradi tega, ker je temu pomembnemu dogodku posvetila veliko pozornost tudi široko javnost — slišali smo, do so o naši proslavi poročali celo na Dunaju! — pa ne moremo mimo tega, da ne bi dali izraza tudi svojemu razočaranju, ki smo ga doživeli (in prepričani smo, da z nami še mnogi drugi) prav v tej zvezi.
Z velikim zanimanjem smo namreč pričakovali, kaj in kako bosta o naši prireditvi poročala zlasti naša slovenska lista. Kakar smo bili resnično veseli obširnega in izčrpnega poročila v Vestniku, pa moramo
povedati, da nas je vsaj v tolikšni meri razočaralo poročilo v Tedniku, torej v tistem listu, ki je še pred Vestnikom pisal o 90-letnem jubileju noše posojilnice. Vprašujemo se, kako je mogoče, da ta list tako na kratko in površno opravi z dogodkom, ki je tolikega pomena ne samo za nas koroške Slovence marveč za vso našo domovino, ko pa v isti številki na dolgo in široko piše o neki skrbi OVP za gospodarski razvoj naših krajev.
Že razumemo, da se med volilno borbo običajna merila nekoliko spremenijo, ne moremo pa razumeti, da bi bilo zaradi tega treba žrtvovati lastno veliko manifestacijo na ljubo stranki, ki je tudi ob našem šentjakobskem jubileju zelo jasno pokazala svoj pravi odnos do koroških Slovencev!
Šmarjeta nad Pliberkom
Pred nedavnim smo na šmarješkem pokopališču položili k večnemu počitku telesne ostanke moža, očeta-poštenjaka Martina Štefana, p. d. Gutovnika. V zloglasnem nacističnem koncentracijskem taborišču Mauthausen blizu Linza na Zg. Avstrijskem so mu v nepopisnem telesnem in duševnem trpinčenju .prizadejali kal neozdravljive bolezni, na kateri je hiral vsa leta po vrnitvi.
Šestega junija 1945 se je komaj živ vrnil iz taborišča, v katerem je bil priča neštetim grozotnim smrt'm do kosti izmozganih trpinov. Tudi on sam je bil v taborišče odpeljan krepak in močan, toda vrnil se je z 49 kilogrami teže; v kacetu je zgubil gotovo polovico normalne teže. Ves izčrpan in onemogel ie prispel v Pliberk, odkoder so ga potem s konisko vprego prepeljali na njegov 'ljubljeni dom v sončno Šmarjeto. Po skrbni domači negi si je nekoliko opomogel, vendar popolnoma okreval ni nikoli več. Zdravstveno stanje se mu je vedno slabšalo in večkrat je moral za mesece dolgo iskati pomoči v bolnišnici, toda tudi zdravniška veda mu ni mogla več vrniti zdravja. Domačini in vsi, ki smo ga srečavali, smo lahko z njegovega obraza brali vsak dan, da je ogromno pretrpel med izobčenci nacističnega nasilja. Sam ni rad veliko govoril o grozotah v taborišču smrti, o duševnem trpljenju ter telesnih mukah, gladu in mrazu ... Dejal je, da vsega nečloveškega z besedo n,i mogoče ponazoriti.
Pokojni Martin je bil kmet, zakoreninjen v svojo domačo grudo, hkrati pa tudi priljubljen gostilničar. Stari in mladi so ga radi imeli zaradi njegove vedre narave in pristne slovenske prisrčne dobrote.
Da, pristna neizmaličena slovenska duša je bivala v njegovem telesu, ki je nikdar ni zata-
jil, tudi ne v dobi najhujše preizkušnje, ki jo je rjavi naezem prinesel nad slovensko ljudstvo na Koroškem. Nekega pomladanskega dne leta 1943 so prihrumeli gestapovci pod vodstvom pliberŠkih nacističnih podrepnikov, med temi tudi znanega mestnega mogotca, ter so ga z vrsto drugih odpornih ljudi odgnali skozi Pliberk na križevo pot trpljenja v nacističnih taboriščih, odkoder se je iz tega kraja med moškimi edino on vrnil domov, dočim je nad deset d,rug:h v istem času odvedenih žalostno končalo v taboriščih smrti. Vedno in vedno hočemo in moramo to povedati — v spomin in opomin, v spomin na dragocene žrtve in v opomin, da storimo ob pravem času vse, da se podobni časi nikdar več ne povrnejo.
Pokojni Gutovnik je bil značaj, mož poštenjak in korenina. Ni silil v ospredje, na svojem mestu je bil steber. Med drugim je bil tudi prizadeven zadružnik pri Živinorejski zadrugi za Libuče in okolico ter zaveden član Hranilnice in posojilnice v Pliberku. Pokojni ie lahko svetel zgled v soseski, zgled pa naj bo tud’ svojim naslednikom.
Pogrebne svečanosti so pokazale, kako radi so Ljudje imeli preminulega in kako so ga spoštovali. Pogreba se ;e udeležilo posebno veliko moških iz vse okolice. Pogrebne obrede je opravil pltberški kaplan Ropič in v posmrtnem nagovoru očrtal pokojnikovo življenjsko pot in njegovo mučeniško trpljenje. Spregovoril je tudi zastopnik kacetlarejv in med mnoge druge položil tudi venec organizacije.
Domača zemlja krije telesne ostanke Mar-t’na Štefana, spomin nanj pa bo ostal med nami svetel in čist. Žalujočim svojcem izrekamo naše srčno sožalje
Iz našega kraja se selijo
Sele-Kot. — Pred nedavnim se je družina Ferdinanda Maka preselila iz našega kraja v kotmirško občino. Zapustila je dom pri p. d. Pod Grlovcem. Na kupljenem zemljišču v bližini gostilne Oftovviifz so postavili nov dom. Vse leto so pridno hodili tja na delo iin bodo odslej živeli v zelo prijetnem in lepo urejenem novem domu.
Mož Narvtl je nad sedemdeset let svojega življenja preživel kot drvar iin čevljar zelo težavne čase v preprosti hišici Pod Grlovcem. Pravi, da novo moderno stanovanje rti rtič kaj zanj. Prepričani pa smo, da se bo kmalu privadil novi okolici in se srečnega počutil sredi svoje družine. Velika ugodnost je tudi v tem, do bosta odslej hči Tugomira iin sin Werner lažje hodila Iz službe oz. od dela iz Celovca domov in bodo toko drug drugemu lažje pomagali.
Kočani pa bomo Nantlna In ženo Nežo zelo pogrešali. Vkoreninjena sta bila v domačo zemljo in pri nas vseh zelo priljubljena. Kdo nam bo sedaj tako vestno popravljal čevlje, kot je to vedno storil Nantl? Kje bo dobila Pepca še tako izkušeno In priljubljeno natakarico, kot je bila Neža? Razen tega sta bila oba zakonca v vsakem pogledu dobra soseda. Prihajala sta tudi na vsako prireditev našega prosvetnega društva in vedno pokazala zanimanje za naše skupno prizadevanje. Vedno bomo veseli vse družine, če se bo kadar koli prikazala pri nas.
2e prej se je umaknila družina Jožeta D o v j a k a , p. d. Županje liz našega Kota bolj proti cerkvi. V svojo prazno hišo jih je vzel Grabner iin s tem pridobil tudi zase zelo potrebno gospodinjo.
Spodnji Dovjak, Hamzeij, je že lani prodal svojo domačijo in se s svojo družino preselil na Dole pri Borovljah.
Meseca maijmika letos sta zapustila naš kraj Franc Kelih in njegova žena Marta. Franc je imeli v najemu Majerjevo posestvo, last veleposestnika Vaigta iz Gorič pri Borovljah. Kot drvar v brodeh si sedaj služi potrebni denar zase in svojo družino.
Toda to še niso vsi, Jci so lelfos zapustili naš kralj. Gregejev Feliks in žena Angela sta kupila v Podsinji vasi hišo. Kaikor slišimo, nameravata v pomladi tudi zapustiti Sele. Upamo, da bo s tem „begom" iiz Kata zaenkrat konec, drugače se bomo še težje ubranili tistih, ki kaželjo veliko zanimanje za pokopavanje naših praznih hišic. Vemio, da so med temii tudi taki, ki ne bi radi uživali pri nas samo višinski mir in čudovito lepoto kraja, temveč 'imajo še druge „prijateljske" namene z nami.
Koledar gradiščanskih Hrvatov
Kot četrta knjiga Hrvatskega tiskarskega društva v Železnem (Eisenstadt) je izšel koledar gradiščanskih Hrvatov in »letopis Hrvatskega kulturnega društva na Gradiščanskem". Uredil ga je Ignac Horvat, ki je hkrati prispeval tudi vrsto člankov; poleg teh pa vsebuje 200 strani obsegajoči koledar številne prispevke posameznih hr-vatskiih kulturnih delavcev na Gradiščanskem, med katerimi jih je več tudi s pesniško žilico.
Posebno zanimiv je članek I. Dobraviča »Med SCilami li Karabdisi”, ki nas seznanja z razvojem hrvatskega šolstva na Gradiščanskem tako v času Madžarske kot tudi zdaj v Avstrijk’ Janko Matko pa v članku »Majko, m oljko, tvoja krivica", ki je posvečen spominu Mateja Miloradiča, pripoveduje o časih, ko je bil del Hrvatske pri-kjučen Italiji in itlijanske oblasti hrvat-skemu ljudstvu niso priznale nobenih pravic, niti pravice do materinega jezika v šoli. Poleg lega spoznamo Iz koledarja razne zanimivosti iz zgodovine Gradiščanske in tamkajšnjega hrvatskega ljudstva, kakor tudi o gradiščanskih Hrvatih v tujimi.
Koledar gradiščanskih Hrvatov za leto 1963 stane 16 šilingov. »Kaj si ljudje od davnaj pripovedujejo" ali »Radovedni kmet" pa je narodna pripovedka iz Koroške. Objavljene pa so tudi številne slike, ki pričajo o bogati kultumo-prosvetni dejavnosti bratskega hrvatskega življa na Gradiščanskem.
KOLEDAR
Pe!ek, 16. november: Otmar Sobota, 17. november: Gregorij Nedelja, 18. november: Odon Ponedeljek, 19. november: Elizabeta Torek, 20. november: Feliks Sreda, 21. november: Dar. D. M. Četrtek, 22. november: Cecilija
r
To sem menda že kdaj povedal, da v moji mladosti kruha ni bilo na pretek. Nikoli se nisem drznil, da bi si ga sam odrezal, moral sem ga prositi. Če sem ga dobil, so bili kosi dokaj tenki, a pogosto se je glasilo: »Tam so suhe hruške." Ali pa: »Kmalu bo poldan, počakaj na kosilo!"
Suhih hrušk nikoli nisem zametal, vendar mi je bil ljubši kruh. In stokrat ljubši kot kosilo s kislim zeljem in močnikom. Pogosto sem razmišljal, kako bi prišel do njega.
Včasih se mi je ponudila priložnost, da sem se zatekel k nedolžni zvijači.
Obiskala nas je teta ali strina ali botra In obsedela v izbi. Tedaj so položili pred
France Bevk:
HLEBEC
njo hlebec hruha, da si ga ureže. Urezala si ga je za drobljanec, kot se je spodobilo, In ga med pogovorom počasi grizla.
Tisti hlebec me je bodel v oči. Bil je velik, da je pokrival četrt mize, z razpokano skorjo, bel od moke. Imel je tako moč, da me je potegnil k teti, strini ali botri.
Usededl sem se zraven nje in jo pogledoval v obraz, le zdaj pa zdaj so mi oči ušle tudi na hlebec. Vsaka teta, strina ali
lamelno opica
Ob reki Nilu v Afriki je živela majhna opica. Rada je jedla sočne fige, rada se je z repom obešala na vejo. Samo stari krokodili jii je grenil življenje. Včasih je odprl svoj veliki gobec in tedaj se je mala opica tresla od strahu.
Nekega dne je prišla pod figovo drevo krokodilova žena in rekla svojemu možu: .Preskrbi ml jetrca male opice. Hočem jih jesti." Ubogi krokodil je začel premišljevati, kako bi prišel do opičjih jetrc. Stopil je pod figovo drevo in rekel opici: »Onstran reke so slajše fige!"
»Toda koko naj pridem čez?" je vprašala opica.
(JlnmeeJf in krnska.
Francelj in Tonček sta dolgo, dolgo gledala na drevo in Francelj je nenadoma zaklical:
»Še eno hruško vidim! Pa kako debela je.*
Prav takrat je tudi Tonček zagledal en sadež, le da je bil precej drobnejši.
»Daj, splezajva gor,* je predlagal Tonček. Francelj pa se je samo ob-obregnil:
»Meni ni treba nič plezati. Prej ko boš ti prišel gor, bom svojo že sklatil.*
In res je začel klatiti s kamenjem. Metal je in metal, toda hruške ni in ni mogel zadeti, bila je previsoko. Tonček pa je svojo že utrgal in se je sedaj vračal nazaj.
»Moram jo prej dobiti, ko pride na tla,* je spreletelo Franceljna. Začel je meriti bolj natančno in res: sklatil jo je. »Hura, pa jo imam!* je zavpil.
Toda hruška se je skotalila po bregu navzdol in obstala na cesti. Prav takrat je privozil mimo kamion in kolesa so šla prav žez njo.
»Nič lažjega kat to!" je odvrnil krokodil. »Prenesem te."
»Kako ljubezniv si," je rekla opica in skočila na njegov hrbet. Ko sta priplavala na sredo reke, se je začel krokodil potapljati.
»Joj, kaj pa počneš?" je zavpila opica. »Jaz ne znam plavati!"
»Ha, ha!" se je zasmejal krokodil, »saj na drugi strani ni fig. Potopil te bom. Moja žena hoče tvoja jetrca."
Opica pa je odgovorila: »Oh, zakaj mi nisi tega prej povedal? Vzela bi jetrca s seboj."
»Kaj nimaš jetrc s seboj?" je vprašal neumni krokodil.
»Seveda ne," odvrne opica. »Kadar skačem z veje na vejo, jiih obesim na figovo drevo. Prinesem ti jih, če želiš!"
'Neumni krokodil je opici verjel, se obrnil in splava! k figovemu drevesu. Opica je skočila na drevo in zaklicala: »Na svidenje, krokodili! Pa svojo ženo pozdravi in ji povej, da imam tudi jaz rada opičja jetrca!"
■
botra ni razumela mojih pogledov. Nekatera je mislila, da ji na ta način izkazujem svojo ljubezen. »Priden pobič!" je rekla in me pogladila po laseh. Tej ali oni pa se je le posvetilo, kaj imam za bregom. Tudi maček tako gleda človeka kadar prosi.
»Ali bi rad kruha!" me je vprašala.
Prikima! sem in plaho pogledal očeta.
In strina ali botra mi je odrežeta kruha. Ne samo drobljanec kot sebi, ampak cel kos. Sedel sem v njenem varstvu in ga drobil med zobmi. Pri tem mi ni bilo čisto lahko pri srcu. Pri nas so bili dokaj strogi glede lepega vedenja. In jaz se v tem primeru nisem najlepše vedel. Tega sem se zavedal.
Nekoč, ko sem zmlel svoj kos kruha in je strina odšla, je oče vstal s svojega čevljarskega stoka. Vzel je cel hlebec in mi ga porinil pod nos.
»Na, najej se, da drugič ne boš ljudem zijal v usta," je rekel in zopet sedel.
Razumel sem. To je bil očetov način pouka brez trdih besed. Osramočen sem obsedel pred razpokanim hlebcem. Zdelo se mi je, da se mi škodoželjno reži. Tiho sem se pobral iz hiše.
Poslej nisem več sedel h kaki teti, strini ali botri in jo gledal proseče kot maček. Če me je pogled na hlebec kruha le preveč dražil, sem rajši pobegnil iz izbe in grizel suhe hruške.
Koklja in račka
Lahkomiselna raca je znesla jajce koklji v košaro.
Izvalili so se piščančki. Tedaj je zagledala mali Koklja, kako je zlezel iz enega jajca kaj čuden piščanček. Imel je velik rumeni kljun In rumeno kožico med nogama ter je urno splezal ik košare. »Kdo pa si?” se je začudila koklja.
»Ga, ga, račka sem!"
»Kam pa greš, ko s! vendar tako majhna?"
»V potok se grem igrat!" se je šopirila račka. »Ne bojim se vode kakor piščančki!"
Ker pa je bila šibka ‘in neizkušena, jo je odnesel tok. Tedaj jo je rešila mati Koklja s voj im kljunom.
Vidite? Človek ne sme nikdar precenjevati svojih moči.
HUMOR MLADIH
DOBER TEK
Mama: Očka, ali vidiš, kako je naš Tonček bled in slaboten?
Oče: Opazil sem, a tega ne razumem. Saj poje pol hlebca kruha na dan. .
Mama: Tak je, kot da bi metal kruh v vodnjak.
Tonček: Ne mečem ga v vodnjak, mečem ga našemu mačku.
ZNANSTVENA RAZLAGA
Janezek, razloži mi, kaj je to mreža!
Mreža je velika množina lukenj, ki so med seboj povezane z vrvico.
ŠTIRI NOGE
Tone, koliko je star tvoj bratec?
Eno leto.
Moj kuža pa šele tri mesece pa teče veliko bolje kot tvoj bratec.
Seveda, on ima pa štiri noge.
LASTNOSTI VODE
Uč itelj: Povej mi kakšno lastnost vode, Branko!
Branko: Če se z njo umivamo, postane črna.


France Filipič
Oj ta sosedov Nacek!
Ničesar ni, česar ne bi zmogel sosedov Nacek,
zalučati kamen čez reko, splezati na majsko drevo, preplavati ribnik v enem dihu pod vodo,
res, ničesar ni, česar ne bi zmogel sosedov Nacek!
Vsi fantje ga občudujejo, vsa dekleta ga spoštujejo.
A kadar je vprašan v šoli, koliko je tri krat tri — prisluhnite, prvošolčki — se naš ponosni Nacek plašno ozira naokoli in — molči.
Pa nikjer ni pri roki ribnika,
da bi se postavil s svojo spretnostjo,
ne kamna, ne drevesa,
in naš Nacek ves nebogljen
in droban trepeta
in velika solza mu zdrkne
iz očesa.
Oj, ta sosedov Nacek!
Travniška
kronika
Kakor prod slehernim višjim dostojanstvenikom Osman-tijcem je tudi o njem že vnaprej prispel glas, spotoma še popačen iin napihnjen. Travniška ulema,* prav tako številna kat nevoščljiva, sti je zlobno grizla ustnice in se tolažila, da je tudi on človek lin da se saimo na nelbu, ki se razprostira nad nami, ne more nič prišiti ne odiparati. In res, še preden je Tahir beg prešel pol pota, se jim je poveš To, da so mu nekaj dodali un nekaj odvzeli. Od tistih, ki so prihajali iz Stambula in pripovedovali o Tahir begovi učenosti in razumnosti, ije eden omenil, da so mu že v šbli dejali Bunor znanja. In takoj je bil v Travniku poimenovan ; za efendija Bunair."
Takšni so* travniški oge in plemiški ljudje, posebno tisti, kii so pismeni in učeni. Za vse, česar sami nimajo, ne j umejo, ne morejo, znajo najti hudobno besedo ati sramo- | tilem vzdevek. Tako se tudi onii udeležujejo vseh, tudi naj- j višjih stvari, kjer bi sicer nikdar in nikoli ne mogli biti zraven.
• Ulema — muslimanska duhovščina.
Toda ko je Tahir beg prišel v Travnik, se porogljivi vzdevek med ljudstvom ni mogel obdržati, temveč se je povrnil ulemi, ki Si ga je bila prehitro zamislila. Spričo osebnosti novega teftedarja je sama po sebi ugasnila vsaka žaljivka in vsaka misel na posmeh. Že po nekaj tednih so ga ljudje zvali le efendija, 'izgovarjajoč to običajno besedo s spoštovanjem in posebnim poudarkom. In tako je v tej dobi bilo v Travniku mnogo efendijev, pismenih in na pol pismenih pisarjev, hatizav,' kjatibov mualiimov** in ho-džev, toda samo eden pravi efendija.
Učenost, znanje tujih jezikov 'in spretnost pisanja, vse to je bilo v tradiciji Tahir begave rodbine. Njegov ded je bil pisec slovarjev in komentator, oče prvi tajnik na Porti, življenje je pa zaključil kot efendija. Tahir beg bi bil nasledovdl očeta, da ni izbruhnili upor, ki je strmoglavil sultana Selima in pregnal velikega vezirja Ibrahim pašo najprej v Solun in nato v Travnik.
Tahir beg je pravkar prekoračil petintrideseto leto, videti je bil mnogo starejši. Od prezgodaj dozorelega dečka se je spremenil skoraj brez prehoda v bolehnega, težkega lin ostarelega človeka. In kot 'tak je živeli in delali. Sedaj, po vsem, kar je preživel ob Ibrahim paši, dokler je bil ta še veliki vezir v najhujšem času, in zarodi bolezni, kii je čedalje huje razdejala njegovo sicer čvrsto in skladno telo, je bil težak bolnik, ki se je počasi in nerad gibal, iz katerega je pa očitno kipela želja po življenju im Izredna moč duha.
Če bi bil znal živeti nekolikanj bolj zmerno ali če bi bil hote! zanemarjati delo, bi ga bil njegov carigrajski zdravnik spočetka morebiti pozdravil. Tako pa se je nena-
Muslimanski teolog.
** Muslimanski veroučifelj.
vadna bolezen vgnezdiila vanj, zastarela, in Tahir beg se je potolažil s tem, da hkrati žiivi lin boleha. Na levi lakot-nici je imel živo rano, ki se mu je nekajkrat na leto odprla lin zaprla. Zato je bodi počasi lin sključen. Poiziml in ob južnem vremenu so ga napadale bolečine in nespečnost in takrat je moral povečati svojo mero alkohola in uspavalnih praškov.
Odkar je ostal brez svojega carigrajskega zdravnika, se ie Tahir beg sam zdravil lin previjal rane; sploh je svojo bolezen prenašal skrito im miirnio, nikoli ni tožil, nikogar ni vznemirjal z njo.
Res, med številnimi poklici pri Ibrahim paši je bilo zasedeno tudi mesto vezirjevega zdravnika, toda to 'je bil starokopitni in duhoviti Ešref efendija; ta je bil pozabil še tisto kar je nekoč vede!, še bdlj je pa ipozabil zdravniško znanje, s katerim nikoli ni imel posebnih stikov. V mladosti je bil nekakšen lekarnar, toda polovico življenja je preživel v vojski, po bojiščih iin taboriščih, kjer je »zdravil" bolj s sugestijo svoje dobrosrčnosti iin neuničljive dobre valje kakor z znanjem iin zdravili. Iz vojske ga je bili že davno vzel Ibrahim paša in ga imel povsod s seboj, mnogo bolj kot prijetnega tovariša kakor zdravnika. Nekoč je bil strasten lovec, posebno na divje race, sedaj pa je bil malone povsem hrom od revmatizma v nogah, največ je sede! kje na soncu ali v topli sobi, vedno v škornjih z visokimi sukrvenimi; golenicami. Bil je živahen mož, duhovit iin vzbujajoč pozornost, od vseh ljubljen lin spoštovan.
Tahir beg kajpak še v sanjah ni pomislil, cia bi ga zdravil ta Ešef efendija, čeprav se je z njim rad pošalil in 'pogovoril.
V posebni skrinji so billi vedno pripravljeni tn skrbno zloženi ozki in široki povoji, vafa, tinkture In obliži. To je bi a fino izdelana iin mojstrsko sestavljena skrinjica Tz do-
O _ Štev. 46 (1070) i			M	16. november 1962
Osem novih slovenskih sort krompirja
Pred. nedavnim so strokovnjaki Kmetijskega instituta Slovenije podali pred novinarji poročilo o področjih kmetijske proizvodnje, ki jih raziskujejo in o uspehih, ki so jih pri tem raziskovanju dosegli.
Pri proizvodnji žita so strokovnjaki Kmetijskega instituta Slovenije v minulih letih prišli do takšnih proizvodnih postopkov, po katerih je mogoče pridelati 50 do 55 stotov pšenice in 40 do 45 stotov ječmena na hektar. Vzrok, da pridelovalci žita takih pridelkov ne dosegajo, je v tem, da ukrepov, kot so priprava zemlje, strojna setev, osnovno gnojenje in dognojevanje, menjava semena, zatiranje plevela in drugih škodljivcev žita, dovolj skrbno ne izvajajo.
Pomembno delo je inštitut opravil pri o d -biri sort. V Slovenijo je prišlo v zadnjih letih mnogo tujih pšeničnih in ječmenovih sort, od katerih je bila vsaka prilagojena določenim prirodnim pogojem in gospodarskim namenom. V tem bogatem izboru sort so strokovnjaki sedaj ugotovili, katere sorte pšenice dokončno ustrezajo slovenskim pogojem. Pri ječmenu so se n. pr. odločili za sorte
Slovenska kmečka zveza obvešča
Na zalogi imamo še nekaj izvodov brošure »ABC USPEŠNEGA PERUTNINARSTVA«. Cena 5 šil.
* * *
Kmetijsko tehnično izobraževališče v Celovcu, Morogasse 33, bo imelo v tej zimi 3 tečaje o oskrbi traktorjev in motorjev. Tečaji, ki bodo trajali po 6 dni, bodo v času
od 10. decembra do 15. decembra 1962 od 17. decembra do 22. decembra 1962 od 14. januarja do 19. januarja 1963.
Udeležba na tečaju je vezana na prispevek 100 sil.; poleg tega je treba plačati še dnevno 25 šil. za hrano in oskrbo v zavodnem internatu. Rok za prijavo poteče 30. novembra 1962.
Kmetje, oskrbite se s semenskim krompirjem še sedaj v jeseni!
Kmetijska zbornica, Koroška Raiff-eisenova zveza in Koroška semenarska zadruga so za letošnjo jesen semenskemu krompirju razreda A določili naslednje cene:
sorta	premer mm	cena šil.
Fina	30-45	210
Fina	45-60	195
Lori, Isola	30-45	200
Lori, Isola	45-60	180
Maritta	30-45	170
Maritta	45-60	160
Cene veljajo	za 100 kg gomoljev v	
vrečah. Z oz;rom na ugodno ceno jedilnega 'krompirja je pametno, da vsak kmetovalec letos kupi vsaj V* semenja ene gornjih sort, da si bo za prihodnje leto zagotovil stanovitnejši pridelek krompirja.
Hauter, Dea, Platen. Hkrati pa so ustvarili tudi novo slovensko sorto ječmena, ki pa še nima imena, ker je še v strokovnem preizkušanju.
S primernimi agrotehničnimi ukrepi tudi na travnikih lahko pridelamo 80 do 100 stotov sena po hektarju, se je glasila druga ugotovitev strokovnjakov Kmetijskega inštituta Slovenije. Sedanje povprečje proizvodnje sena se v Sloveniji suče med 30 in 40 stoti po hektarju. V pridelovanju sil a ž n e koruze so na specializiranih obratih ugotovili, da je mogoče pridelati tudi 700 do 800 stotov silažne koruze na hektar. Kako visok je tak pridelek, najlažje spoznamo, če upoštevamo, da se tudi ob najboljših talnih in podnebnih pogojih donosi silokoruze vrtijo le med 400 in 500 stotov po hektarju.
Še prepričljivejši je uspeh pri ustvarjanju lastnih slovenskih krompirjevih sort. Slovenija ima edinstvene pogoje za proizvodnjo semenskega krompirja, prav tako pa tudi ugodne pogoje za njegov izvoz v južne republike. Zato so na inštitutu zadnje desetletje temeljito delali na vzgoji novih sort krompirja, katerih so ustvarili kar osem, ki jih je republiška sortna komosija že priznala. Prva med novimi slovenskimi sortami, Cvetnik, se je zelo dobro uveljavila in je bila letos posajena že na 3.000 ha površine. Pa tudi druge sorte, med njimi Jubilej, Viktorija, Matjaž in druge, ki še nimajo dokončnega za široko prakso veljavnega imena, so se že dobro obnesle. Sedaj jih mora potrditi le še zvezna sortna komisija.
Piščanci in jajca so malokmečka proizvodna panoga
Kratek pregled razvoja in perspektiv perutninarstva v Avstriji
Že leta 1958 je bila vrednost končnega surovega donosa, ki ga je v okviru avstrijskega kmetijstva dala perutnina z mesom in jajci, v višini 1,1 milijarde šilingov enaka, kot je bila vrednost končnega surovega donosa pšenice ali pa rži in ječmena skupaj. Takrat so v državi našteli blizu 9,94 milijonov kokoši. Od tedaj naprej je števdo perutnine naraščalo In je lani znašalo 10,28 milijona kokoši.
Navzlic naraščajoči proizvodnji jajc in piščancev za cvrtje se uvoz teh proizvodov v našo državo iz leta v leto veča. Od liberalizacije leta 1954 se je samo skupni uvoz klavne perutnine povečal za 1.150 °/o. Tu ne gre za tiskarsko napako, kajti tudi konzum perutnine je v zadnjih 10 letih narasel za 142,8 °/o na še vedno komaj 3,7 kg na leto in osebo.
V kmetijski proizvodni panogi perutnina gledamo v naši državi kakošjerejo. Reja rac, gosii liin puranov je v naši državi nepomembna. Kako pomen 'perutninarstva, pomen ireje piščancev za cvrtje lin kolkoši za proizvodnjo jajc narašča, ne vidimo le iz gomnjiih ugodnih ugotovitev, k‘i smo jiiih povzeli iz mesečnika ministrstva za 'kmetijstvo in gozdarstvo „Der Forderungsdiienst", temveč tudli liz dejstva, da na tem področju kmetijske proizvodnje še dolgo me bo prišlo do take produkcije, kakor bo potrošnja.
Da je temu tako, potrjuje — kakor lahko raizVidimo spodaj — ugotovitev, da z naraščajočo domačo proizvodnjo narašča tudi potreba po uvozu tako pri klavni perutnimli kakor tudli prti jajcih. Domača proizvodnja1 namreč vedno bollj zaostaja za hitro naraščajočo potrošnjo.
Tako so se v zadnjih 25 letih v naši državi
gibali 'proizvodnja, uvoz 'in potrošnja (v mi-		
lijanih kili ograim ov): Klavna 'perutnina domača proizvodnja	1934-38 4	1958-59	1960-61 11	14
uvoz	4	3,5	7
potrošnja	8	14,5	21
Jajca		
domača proizvodnja	40	62,5	70
uvoz	5	8 11
potrošnja	45	70,5	81
Pri tem je znašala	zračunaina letna po-	
Slovenska kmečka zveza k položaju na trgu
s klavno živino
V času prekomernih ponudb klavne živine, kakršnega naše kmetijstvo preživlja pretekle mesece, so možnosti vnovčenja lin cene klavne živine do gotove mere odvisne od položaja na trgu s klavno živino v inozemstvu. Tozadevna poročila pa že nekaj časa vedtno znova ugotavljajo, da, je — verjetno zaradi pičlega pridelka krme — ponudba klavne živine po vsej Evropi zelo visoka. Sicer se je zadnje čase na evropskih tržiščih povpraševanje za klavno1 živino nekoliko posivilo, vendar obilna ponudba še vedno zelo pritiska na cene.
Da bi obiti ponudbi le posredovali ustreznejše število kupcev, so v kmetijskem ministrstvu pričeli (iskati možnosti za povečanje Izvoza klavne živine. Uspehi tega iskanja se na Koroškem kažejo v tem, da smo oktobra namesto prvotno odmerjenega kontingenta 61 goved smeli izvoziti 76 goved in da smo dobili za november določen kontingent 340 goved. Poleg tega so pričeli po dlržavi s povečano1 proizvodnjo govejih konzerv in z vskladiiščenjem zaklanih goved v zmrzoval niče. S tema dvema akcijama bo sicer trenutni položaj na trgu s klavno živino nekoliko omiljen, prava, ddljša rešitev krize na trgu s klavno živino to vendar rti.
Prava rešitev krize na trgu s klavno živino bi bila po eni strani omejitev in — če potrebno — ukinitev uvoza klavnih prašičev, po drugi strani pa pocenitev govejega mesa s strani mesarjev. V času, ko domače kmetijstvo ne ve, kam s klavno govejo živino, je nerazumljivo, da na merodajnih mestih ne znižajo uvoz klavnih prašičev, ki ijlih še vedno tedensko uvažajo po 3.000 do 5.000 komadov. Prav tako pa je tudi nerazumljivo, da mesarji sedaj, ko so cene klavne živine padle že za 2 do 3 šil., še vedno prodajajo meso po cenah poletne turistične sezone. Ker pa doslej uvoz klavnih prašičev ni bil omejen in ker mesarji sami od sebe nočejo znižati cene govejega mesa, kmetom v prizadevanju za odprodajo klavne živine ne preostane drugega, kakor da sledijo zgledu predori ških kmetov in pričnejo klati goveda sami in prodajati meso na trgu mest in industrijskih centrov neposrednim konzumentom, menzam in restavracijam. Do tega imajo pravico in to je upravičen ukrep njihove samoobrambe.
trošnja jajc no osebo komaj 230 komadov, perutnine pa komaj 3,7 kg, medtem ko jo v ZDA cenijo na 16 db 18 kg, v Zahodni Nemčiji na 4 kg, v Izraelu na 27 kg.
Če sedaj primerjamo porast domače proizvodnje s porastom potrošnje v zadnjih 3 letih, potem spoznamo, da bi marala — samo, da bi zadostila trenutni letni potrošnji — v prihodnje domača proizvdnja porasti pri klavni perutnini za 50 °/o, pri proizvodnji jajc pa za 16 %. V zadnjih treh letih pa je domača proizvodnja dejansko porasla pri klavni perutnini le za 27 %, prti jajcih pa za 12 %. Zato ije bilo treba v zadnjih letih uvoziti liz inozemstva več jajc In perutnine, kot kdaj koli prej.
Prav gotovo (je, da bo v bodoče potrošnja jajc v naši državi še naraščala. Če vzo-memo, da se bo v prihodnjih letih povečala letno na osebo le za 1U kg perutnine in za 10 jajc, potem pomeni, do bo treba v državnem merilu letno pripraviti najmanj 1,85 milijona kilogramov več klavne perutnine lin 3,5 milijona kilogramov dli 70 milijonov komadov Več jajc kot doslej. Če domače perutninarstvo svoje proizvodnje ne bo ustrezno povečalo, potem bo treba uvoz 1960-61 povečati pri peirutminii za nadaljnjih 25 %, pni jajcih pa za 32 °/o.
Ob takem razvoju In takih perspektivah na področju proizvodnje piščancev za cvrtje in jajc moramo poudariti, kar smo v zadnjem desetletju že tolikokrat priporočali: Mali kmetje in kajžarji, zlasti pa kmečki fantje in dekleta ob mestih ter blizu industrijskih in turističnih središč, gojite več piščancev za cvrtje, povsod pa gojite več kokoši nesnic! Ob dobro premišljeni reji in krmljenju bo pri sedanjih in obetajočih se cenah pitanje na vsak način tudi v bodoče rentabilno!
brega in žlahtnega lesa, ki postaja čedalje lepši, čimbolj je star in čimdlje se uporablja. V to skrinjico je Tahir begov ded zapiral svoje rokopise, oče je v nji hranil denar, sin pa sedaj zdravila lin prevoje.
V dnevih bolezni so teftedarju slednje jutro ob isti uri pripravili posebej segreto vodo in potem se je začelo mučno, dolgotrajno, malone pobožno kopanje lin čiščenje in previjanje. Zaklenjen in sam, s krčevito stisnjenimi zobmi lin narmršenimli obrvmi je pazljivo izpiral svojo rano 'im menjal obliže im povoje. Večkrat je to trajalo ure in ure.
To so bili skriti in mučni trenutki teftedarjevega življenja. Obenem pa so v njih ostale pokopane in neizgovorjene vse težave in bridkosti. Ko se je itettedar naposled tako previl, prevezal, prepasal, oblekel in zategnil, je prišel med ljudi docela spremenjen, miren im krepak. Iz hladnega in negibnega obraza so mu sijale nepremagljive oči in komaj opazno so podrhtevale tanke ustnice. Sedaj zanj ni bilo ničesar strašnega na svetu, ni bilo nerešljivih vprašanj me nevarnih ljudi ne nezmotljivih zaprek. Ta hudi in večni bolnik je bil močnejši od zravih in sposobnejši od močnih.
Kor je pa odkrivalo pravo življenje in resnično silo tega človeka, so bile oči. Zdaj velike, sijoče oči velikih ljudi, ki jih moč njihove misli povzdiguje'' nad vse drugo, zdaj zožene, ostre, z Zlatim leskom, kot jih 'imajo nekatere redke živali, kune in podlasice, bleščeče in hladne, brez prepoznavanja in usmiljenja; včasih so bile to navdušene, smehljajoče se oči trmoglavega, toda plemenitega dečka, z brezskrbnostjo im lepoto, ki jo sama po sebi izseva mladost. Ta človek je ves živel z očmi. Glas je imel hripav, gibal se je počasi in poredko.
Tahir beg je od vseh vezirjevih sodelavcev imel nanj daleč naj večji vpliv; njegov nasvet je bil največkrat iskan in vedno izpolnjen; njemu so poverjali težka in kočljiva vprašanja, o katerih čehaja čestokrat sploh rti vedel, da čakajo rešitve. On jih je redno reševal, hitro, naravno in zlahka, brez mnogih besed, s svojim zlatim bleskom v očeh, in nikoli več se rti povrnil nanje. Razdajal je svoje znanje in bistroumnost darežljivo in nesebično kot človek, ki ima vsega na pretek in je navajen dajati, sam pa ne potrebuje ničesar. Enako je poznal šerijat, vojsko in finance. Znal je perzijsko in grško. Imel je svoj zbornik pesmi; sultan Selim je te pesmi poznal in ljubil.
Bill je eden redkih Ošmanljicev iz Konaka, ki nikoli ni potožil čez to pregnanstvo v Bosni, čez to divjo deželo in neomikano ljudstvo. V srcu je koprnel po Carigradu in je bil bolllj kot kdor koli vajen razkošja itn užitkov življenja v prestolnici. Toda tudi to hrepenenje je skrival in »previjal" neviden in sam, enako kot svoje rane.
Popolno nasprotje Tdhiir begu je bil njegov nepomirljivi, nemočni nasprotnik haznadair Barki, v Kanaku na-zvam Kaki. To je bil duševna in telesna spaka, čudovit računski stroj, človek, ki so ga vsi črtili (kaj drugega tudi ni terjal). Vezirju je že davno poslal neogibno potreben, bolj iz navade kot iz potrebe. Veziiir, ki je 'imel rad le mirne, plemenite ljudi, je trpel ob sebi tega zlobnega čudaka, čeprav niti som ni hotel priznati, iz neke vraževerne pobude, kat nekak talisman, ki vleče nase vso mržnjo in zlobo od blizu in daleč. Boki je bil »vezirjeva hišna kača", kakor je govoril Tahir beg.
Brez žene in prijateljev je Boki že dolga leta vodni vezirjevo računovodstvo po svoje natančno 'in vestno. S trmoglavostjo bolestnega skopuha je stiskal slednji groš
in ga branil pred slehernim, tudi pred vezirjem. Njegovo življenje, v bistvu brez osebne sreče lin užitkov, je bilo scela posvečeno sebičnemu oboževanju samega sebe in boju proti izdatkom, naj so ibillli kakršni koti, kjer koti in za kogar kolti. Brezmejno in okrutno Zloben pravzaprav ničesar ni imel od te zlobe, ker ničesar ni potreboval za življenje razen te zlobe.
Baiki je bil pritlikav, zalit človek, brez brade in brk, rumene, tanke lin prosojne kože; zdelo se je, da ni napolnjena s 'kostmi 'in mišicami, temveč z brezbarvno tekočino ati z zrakom. Rumena lica je imel zabuhla Tn globoko pabešena kakor dve mošnji. Nad njim! so plavale nestalne oči, modre itn bistre kakor oči otrok, toda večno zaskrbljene im nezaupljive. Te oči se nikoli niso nasmejale. Vrhnjo obleko in srajco je 'imel globoko izrezano okrog vratu, ki je bil zabuhel im opasan s trojno globoko gubo kakor pri slabokrvnih, debetih ženskah. Ves je bili podoben velikemu stlačenemu mehu, 'ki bi s sikanjem splahnel, če bi ga človek prebodel! z iglo. Vse telo mu je podrhtevalo od lastnega diha 'in trepetalo od strahu pred slehernim dotikom s čimer koli, kar ni bilo njegovo lastno1 teto.
Šale ati razvedrila ni poznali. Govoril je malo, le tisto, kar je vnaprej pripravil im kolikor je bilo potrebno. Navdušeno je prisluškoval in opazoval sam sebe in vse, kar je štel za svoje. Dvoje življenj, če bi jiiih imel, bi mu bilo za ta posel prekratko1. Jedel je malo, pil samo vodo, ker ni imel ne zob za žvečenje ne želodca za prebavljanje in ker mu je prihranjeni grižljaj bil ljubši od tistega, katerega b'i pojedel. Ker je pa vendar moral jesti, je vsako drobtino pobožno vzel v roke, jo gnetel lin nežno opazoval, saj bo postala del njegovega telesa.
(Se nadaljuje/
IVAN JAN:
Janez in Jože sta bila brata. Mlada, postavna tanita. Prvi mizar, drugi zidar.
„ Gradi la bova hiše, ko diorasteva," sta večkrat zatrjevala. A tedaj sta bila komaj dobro izučena v obrti. Le dve leti sta bila vsaksebi.
Nemci so začeli klicati na nabore. In sta spet zatrdila drug drugemu:
„Ne, v to vojsko pa mikati!"
Zvezo s partizani sta že (imela... in k njima sta odšla aba hkrati. Hišo so .napodili" partizani in ju odpeljati. Mama mi vedela, da je bilo dogovorjeno, zato je pritajeno jokala, ko so sinova .nasilno" odgnati. Sicer pa ji je bilo ljubše, da sta šla s partizani, z domačo vojsko.
Oče ije zjutraj šel zadevo prijavit nemškim žamdarjem. Toda spregledati so prevaro. Ko so se v tem kraju prvič pojaviti partizani, so pribrenčali s kamConl itn v če-
Stendhalovi izreki
® Ljubezen oprosti vse, kar povzroči.
*
• Da bi se vedno kaj novega naučil, če potujem v družbi neznanih ljudi, jih vedno nagovarjam, naj mi pripovedujejo o rečeh, ki jih najbolj poznajo.
® Vsi ljudje se z zadovoljstvom spominjajo prve ljubezni. Če jim nudiš sliko te ljubezni v liku mladega človeka, polnega najlepših lastnosti, bodo v njem vsi prepoznali sami sebe.
trt ure sta bila mati in oče že v oblakih prahu ki ga je dvigal hiteči avto pod njima. Preselili so ju v Nemčijo ...
• O *
Janez in Jože sta bila v isti četi le nekaj dmi. Prav tedaj je prišel tja nov komandant bataljona, ki je nastajal. Ustanoviti so še Drugo, novo četo. Tja bi moral tudi Jože. On pa bi rad ostal s starejšim Janezom. Postavil se je, ne da bi se o tem prej posvetoval z bratom, pred strogega, a prikupnega komandanta bataljona, da bi poprosil naj ga puste ob bratu. In komandant je prošnjo uslišal. V Drugo četo je šel nekdo drug .. .
Jože je to vznemirjen in vesel oznanil Janezu:
.Skupaj sva prišla, skupaj, v isti četi, se bova borila!"
V presodnega Janeza je uprl ljubezni poln pogled lin pričakoval njegovo odobravanje. Ta pa je nekaj časa zamišljeno, skoraj nejevoljno gledal v tla, potem pa jasno povedal:
.Poveljstvo je imelo praiv, ko naju je hotelo 'ločiti!"
Jože je pogledal debelo, prizadet v bratovski ljubezni.
.Kaj noriš? Ali bi se me rad odkrižal?"
.Saj misli več otrok! Kako, da tega ne razumeš?" ga je z mirnim glasom, ki je zvenel nekako učiteljsko, poučevali Janez.
.Prav gotovo, tega ne razumem. Predvsem tebe ne razumem!" je 'ihtivo hitel mlajši.
.Takoj ti bo jasno: NE 30 DOBRO, ČE BOVA OBA V ISTI ČETI! Tudi oče in mati bi nama tako svetovala.” Janez je govoril zdaij ostreje,
.Odkrižaiti se me hočeš! Ati si pozabil mamino' naročilo, ko je nazadnje rekla, naj paziva drug na drugega?” je prizadeto ih-iel Jože.
„Scij prav zato,” je trdo nadaljeval Janez. .Nisem pozabil in prav zciradi tega ponavljam: NE OBA V ISTO ČETO! Tako bova najbcilj (izpolnjevalia mamino željo."
Jožetove cči so postajale vlažne.
.Janez ne govori talko. Pojasni, kaj hočeš!"
Zdaj je Janez spoznal, da se brat nikakor ne more dokopati do preproste ugotovitve, ki je ležala na dtanii.
.Razloži!" ije spet zahteval Jože.
„Eh, Jože, alti si tako trd ali tako mehak .. . Poslušaj: Če bova oba v isti četi,
Ne oba v isto četo
bova v borbah, ob presenečenjih in napadih v nevarnosti oba hkrati. Ubije naju lahka ista granata, ista mine, isti tromblon, ista bomba! Razumeš? Če bova vsak v drugi enotli, ije ta nevarnost manjša. In še nekaj: Mirnejša bova, če ne boš tli vedel, kdaj se izpostavljam nevarnosti jaz, mirnejši bom jaz, če te ne bom videl, kako oko® tebe zemlja odskakuje od krogel, ki rti jejo okoli tebe. Tako bova materi in odredu najbolj ustregla. Vsi potrebujejo žive, ne mrtvih! No, kaj praviš na to?”
Jože je molčal. Gube na čelu so se mu počasi razlezle in potem je bolij sebi kot bratu dejali:
„Jaiz sem si to predstavljal cisto drugače ... Takoj prosim komandanta, naj me po-šllje v Drugo!"
„No, talko naglo pa spet ni treba. Jutri to stori," ga je zdaj zadrževal brat.
„Ne, najbolje bo, da ne odlašam!"
In poiskal je komandanta, ikii se je zdaj čudlill nenadni spremembi. Vendar ga je uslišal tudi to pot.
.Zjutraj imaš kurirsko zvezo. Prespi še tu pri nas!”
Zadeva je bila s tem urejena. Četa je legla že zgodaj, a Janez (in Jože sta na ležišču šepetala, vse dokler se mesec mi zgubil za zobatimi skalnatimi vrhovi.
Zdaj zaspiva. Kurir bo tu že ob sedmih! Čaka te nekaj ur hoje," je svetoval Janez.
Noč ije bila kratka in tiha . . .
* O *
Takrat so vstajali zgodaj, kajti Nemci so imeli navado, da so se — če so kaj zvedeli — zakadili v gozdove že zarana.
Spodnji stražar, ki mu je uhajalo oko na ovinek poti pod njim, mi ničesar opazil. Vznemiril! se je šele, ko se ije obrnil v levo, kjer se je med drevjem nekaj zabliskalo.
.Izmena prihaja. Saj je čais. Ura je gotovo že šest," je ugotavljal, ker se mu je že oglašal! želodec. Nedaleč stran je čutil prijetni vonj njihove kuhinje.
V tem je že pačilo. Stražar je naglo legel. Tisto svetlikanje so povzročile nemške puške. Užgal je med drevje — in se začel umikati k četnemu taborišču ...
Taborišče ije bilo med visokimi smrekami, skozi katere sonce mi moglo pošiljati miti
najmočnejših žarkov. Ob vsakem debilu tam okoli so bila ležišča, postlana s smrekovimi vejicami, pod katerimi je bila suha hosfa. Kmalu za taboriščem, proti severo-vzhodu, se je začela vzpenjati strmina visokega gorovja, v katerem se je gozd začel najprej sprelevljati v nizko borovje, potem pa le še v redko nizko grmičevje. Nemci so na četo pritisni® s treh strani kot silna, premikajoča se podkev, ki jih je, razbeljena, potiskala k pobočju. Saj kamorkoli so se obrniti, so bile zelene postave. Vsaka smreka je dali a dve ali še več. Sreča: Čeprav je bilo že zelo zgodaj — komaj se Ije zdanilo — so billli že pokonci. Nekaj ije bito že oblečenih in obutih nekateri šele na pol, nekateri so se umivali, nekateri celo brili. Usekalo je mednje bolj presenetljivo kot strela z jasnega, kajti običajno so o kakšni hajkii zvedeli že kakšen dain prej. V prvem hipu so streljali samo Nemci. Prvi se je znašel Janez, kli je zgrabil mitraljez. Nemci so mara® poleči med drevjem — tačas pa so se mrzlično naglo znašli iudii drugi. V nahrbtnike so natlačili opremo, natikali obleko (in se mata® po tleh. Pokalih je čisto od blizu.
Ob kuhinji se Ije zgrudil okrvavljen kuhar, stražar z desne, ki se je s puško oglasil prvi, je omahnili no umiku že v taborišču. Nastala ije zmešnjava. Komandir je nekaj vpili, a dosti ga niso poslušal!!; (presenečenje (je bilo prehudo. A naglo so vsi opaž;®, cfa je ostala edina odprtina saimo še v smeri k strmini. In skozi ta (izhod so se zar čeli umikal! vsi, razen fisHih treh, ki so obležali že v taborišču in (jim nihče ni več mogel! pomagati.
Zdaj so se za silo že uredili'. Dva mitraljezca sta zadrževala napadalce, ki so vztrajno Silili za njimi in jih potiskali v beg. Jože se je, pretresen zaradi prvega boja, ki ga je pravkar doživljal, znašel ob izkušenejšem in mirnejšem Janezu. Ta se je že tedaj odlično izkazal! oib zbrojevki.
„Boidi ob meni in pomagaj! Ne dviguj glave po nepotrebnem!" je učil Jožeta.
„Na vseh kanaih poka!” je skrbelo Jožeta.
.Samo lizza hrbta ne. Saj vidiš, da se umikajo tja gor!” ga je hrabril Janez.
GUSTAV STRNIŠA,
SUGESTIJA
V	mestecu je zavalovalo. Raznesla se je novica, da pride na oddih učenjak s skrivnostnimi očmi, po postavi pravi Samson. Spremlja ga njegova drobna ženica, temnolaska izrazite lepote. Ker je njegov pogled premočen in bi lahko škodoval očem vsakogar, v -kogar bi se filozof ozrl, nosi debela, temna očala.
Nekega dne se je tajinstveni par pojavil in se nastanil v edinem 'hotelu Imperial, kjer je bila uslužbena skromna uradnica Klara. Že drugo popoldne jo je poklical gospodar in jo vprašal, ali hoče streči zagonetnemu paru, ker si želi izobražene strežnice.
Klara je takoj pristala in je odslej vedno tekala okoli po naročilu gospe Mirande, kakor jo je klical njen soprog.
Samotarjema, ki Usta nikogar sprejemala, se je mladenka 'kmalu prikupila in enkrat sta io celo povabila na kosilo. Hrano sta si vedno dala prinesti v svojo sobo, kjer sta obedovala za zaprtimi vrati.
Klara se je prijazno odzvala povabilu, obedovali sta pa z gospo sami. Mol je sicer sedel pri mizi, pa je le nalahno srkal črno vino iz brušenega kozarca in drobil krhek piškot.
Dekle ga je nehote opazovala in premišljevala o učinku njegovega srepega pogleda.
Nenadoma je dvignil glavo. Takoj je začutila srh, ki je zastrujil po njenem telesu. Neznana sila ji je hotela nenadoma izsrkati votlin in bilo ji ie, da vse bolj klone pred čudežno močjo, ki je žarela iz oči tihega filozofa.
Povabila sta jo s seboj na sprehod.
V	prirodi* je vladalo toplo poletje. Nekaj časa no korakali molče. Ko so dospeli zunaj mesta, je orjak izpregovorll počasi, skoraj šepetale.
Poslušala :?a je.
Nekaj sanjavega ie zvenelo v njegovih besedah. Vedno boli io je prevzemala privlačnost, ki ie kar dihala iz njega in drhtela v ntiegovem zamolklem glasu ki se je spajal z lahnim šepetom drevja. Dozdevalo se ji je, da odmeva narava sama, opojena in omamna.
Ko so zakorakali po soncu, je 'kar čakala, da bo njen spremljevalec snel svoje mračne naočnike, se sproščeno nasmehnil in se z žarečimi očmi zmagovito zazrl v sonce.
Ni se zgodilo.
Ko so se poslovili, je bila zbegana. Nikakor ni mogla pozabiti skrivnostnega pogleda tujega učenjaka. Vse bolj je mislila nanj in občutila tajno 'slast in tesnobo. Misli nanj se ni več mogla otresti, ter si je naposled plašna priznala, da ga ljubi.
Zadnje tedne je večkrat našla njegovo ženo otožno slonečo za mizo, bledo in izmučeno. Zasmilila se ji je in zaslutila je, da je lepotica bolna.
Ko je neko jutro prišla kot navadno, jo je našla v postelji. Soprog je bil zelo potrt. Poslal je Klaro po zdravnika, ki je bolnici dal iniekcijo, resno odkimal z glavo im se poslovil.
Miranda je ostala mirna. Ko je zdravnik odšel, je smehljaje omenila mladenki.
»Ali ste že opazili, da sva si podobni, kakor bi bili sestri?«
Klaro je res ta podobnost že prve dni presenetila, pa ni tega omenila.
Miranda je nadaljevala:
»Odslej boste morali še pogosteje prihajati, kajti bolna sem, zelo bolna!«
»Kadar hočete! Vse storim rada za vas,« je dahnilo iz dekleta.
Nenadoma jo je Miranda vprašala:
»Kakšen se vam dozdeva moj mož?«
»Miranda!« je učenjak svareče kriknil.
Klara ije prebledela.
Gospa jo je opazovala in umolknila.
Dekle je preslišala vprašanje in hitela zalivati cvetje na oknu.
Nekoč je Klara zjutraj prišla v službo in našla sobna vrata na stežaj odprta. Ko je vstopila, je zagledala gospo Mirando na postelji mrtvo, njen mož pa je sedel skrušen pri mizi.
Ko ga je pozdravila, ji je otožno dejal:
»Mojo najdražjo sem izgubil. Prosim, pojdite in naročite vse potrebno za pogreb! Tu
Zdaj sta so dvignila tudi onadva in slekla za drugimi v hrib, kli je bil miren in tih.
Streljanje za njimi se je nekoliko oddaljilo. Komandir je zdaj odsekano priganjal navzgor. Raztreseni so sopihali v strmino. Pred njimi se je tedaj dvignila visoka stena. Zavili so v desno. Streljanje za njimi je bilo le redko.
Zdaij pa so zarohneli rafali tik pred njimi. Ostro, od blizu, na gosto — in v živo! Ta toča je pobila spet štiri tovariše. Janez in Jože sta se v ponovni zmešnjavi ločila. Pokanje za njihovimi hrbti se je zdaij približalo im zgostilo. Zasledovalci so bili tik za njimi. Preživeli niso imeli več prostega izhoda. Morali so se plazeč prebiti navzgor. Znašli so se pred močno zasedo, kamor so jih prekanjeni napadalci potiskali, prevar-jene kot še nikoli, kakor nebogljene otroke. A niiso biti otroci. Res, silno razredčeni in omajani od ponovnega presenečenja niso bili kdove kaj pri moči. A kadar je človek tako neizprosno pritisnjen v odločitev in prisiljen, da nekaj napravi, potem postane junak. Vsaij večina. Talko se je zdaj godilo peščici preostale čete. Uporabil® so tudi bombe. Tiste nasekane, pred katerimi so bežali tudi Nemci, ki so se le redkokdaj umikati. To Ijftm je pomagalo. Med frčečim železjem in kamenjem so se pregrizli skozi nemške pasti . ..
* O *
Šele proti večeru so se ustaviti v varnejšem zatišju. Utrujeni, lačni, umazani, slabe valje in sitno razredčeni.
„1$aiko nas niiso še nlikoli," je na kratko zlog oval stari partizan Jesen, kli je bil v gozdovih že od vsega začetka.
Komandir ije v okolico poslal dve patrulji, da bi ugotoviti, kaj je s pogrešanimi, koliko je mrtvih lin če se je še kdo kje izgubil.
Janez se je javil prostovoljno. Z Jesenom sta pretaknila vso strrhino proti zahodu, kii je končala ob sikati, kjer so jih Nemci drugič napadli. Mračila se je že, vendar sta previdno (pregledala bojišče. Našla sta pet tovarišev.
„Le kje je ostal Jože?" je grizlo Janeza.
Ko sta z Jesenom nekaj stran od skale prečkala pot, sta ga našla za skrivenčenim borovcem. Skrčenega, mrtvega. Zadelo ga Ije v prsi . ..
„ln zjutraj bi moral oditi v Drugo četo!” je žalostno spregovorit Janez. „Ne bi smela biti oba v Prvi!”
imate denar in nakupite kar je treba!«
Ko je vse opravila, je vdoveli sedel oh postelji svoje ranjke im jo držal za roko. Mirno in počasi je dejal:
»Nihče je nama ne prikliče v življenje! Ko sem spoznal, da zanjo ni rešitve, sem se hotel posloviti tudi sam. Zabranila mi je. Ne veste, kaj je želela!«
Klara ga je vprašaje pogledala.
Retino je poudaril:
»Želela je, da jo nadomestite in postanete moja žena.«
Vzdrhtela je, ko je skoraj šepetaje nadaljeval:
»Ali sprejmete to breme? Vaša naloga ne bo lahka. Velike zahteve imam in tudi sam nisem zdrav.«
Začutila je novo tesnobo. Obenem ji je bilo, da mora dati duška svojim čustvom. Boječe je odvrnila:
Če ste bolni in potrebni moje pomoči, bom srečna, če vam bom lahko pomagala. Vse bom storila za vas!«
Zamišljen je nekaj trenutkov molčal.
Sama ni vedela, kdaj se je nagnila k njemu in ga komaj zaznavno pogladila po glavi. Ta velikan se ji je z vso svojo silo trenutno zazdel beden in pomoči potreben.
Ko je začutil njen dotik, jo je tiho vprašal:
»Ali ne boš razočarana?«
»Nikoli, naj se zgodi kar koli!«
Otožno se je nasmehnil in dvignil svoja očala. Bil je slep, popolnoma slep.
DOMISLICE
•	Od mladih ljudi pričakujemo, da bi delali kot odrasli in da bi se hkrati pustili od nas voditi kot otroci.
« « «
•	Krepostna ženska vas navdahne, sposobna ženska vas zanima, lepa pritegne, osvoji pa vas le uvidevna ženska.
Nov udarec za avstrijski nogomet Avstrija - Italija 2:1 (0:0)
Pred 60.000 gledalci je na dunajskem Prat-ru avstrijska nogometna reprezentanca podlegla najboljšemu zastopstvu Italije z 1:2. Tekma, v kateri je v prvem polčasu prevladovala Avstrija, se je v drugem delu popolnoma spreobrnila v korist italijanskega moštva, ki je prevzelo iniciativo v svoje roke in se je beločrna domača ekipa v glavnem le še branila v svoji polovici. Odlični italijanski realizator Pascurti, ki vodi na prvenstveni lestvici strelcev, je tudi na Dunaju dokazal svojo kvaliteto. Z odličnima streloma je dvakrat ukanil Szantvalda in povedel svoje moštvo v vodstvo z 2:0. Avstrijski napad je tudi v nadaljevanju deloval de sporadično, akcije igralcev so bile nepovezane in površne, tako, da so jih italijanski profesionalni reprezentanti zlahka razbijali. Na preteklem reprezentančnem srečanju v Budimpešti so madžarski napadalci v zadnji sekundi igre premagali avstrijskega vratarja. Tokrat se je Fortuna nasmehnila Avstrijcem, oziroma Neme-
cu, ki je v zadnji sekundi igre z močnim in preciznim strelom zmanjšal rezultat na 1:2.
Tekma je bila kvalitetna in napeta zlasti v prvem polčasu, vendar je avstrijski napad številne odlične priložnosti in možno vodstvo 3:0. Italijani so se odločno upirali, nato pa s silovitimi napadi odločili igro v svojo korist. Rezultat je realen.
Naslednji in zadnji letošnji reprezentančni nasprotnik našh nogometašev je Bolgarija, ki bo na svojem igrišču verjetno predstavljala premočnega nasprotnika.
V	Parizu je reprezentanca Madžarske po izredino lepi igri premagala francosko moštvo s pičlim rezultatom 3:2.
V	Gradcu je gostovala izbrana ekipa Koroške, ki ni bila kos štajerskemu zastopstvu. Poraz 0:4 je sicer nekoliko pretiran, vendar so štajerski nogometaši prikazali za trenutke pravo ekshibicijsko igro in si s tem priborili
Kupim gradbeno zemljišče v bližini ceste Celovec—Borovlje ali Celovec —Kotmara vas.
Ponudbe na upravo lista.
vodstvo v drugi skupini tekmovanja za pokal Walterja Nauscha. Na tekmovanju nastopajo reprezentance vseh avstrijskih dežel. Moštvo Koroške so v glavnem sestavljali igralci Ra-denitheina in VSV. Nogometaši Avstrije na tem tekmovanju ne smejo nastopati.
Naslednjo nedeljo se bo v nadaljevanju avstrijskega državnega prvenstva celovška Au-stria na Dunaju pomerila s tamkajšnjo Au-stnio — lanskoletnim državnim prvakom in doslej tudi letos vodečo avstrijsko enajst orico.
Št. Janž - Svetna vas 1:3 (0:1)
V prvenstveni tekmi je moštvo Št. Janža znova zgubilo 2 dragoceni točki. Na mokrem terenu se tekma sicer ni razvila do zaželjene kvalitete, vendar tokrat lahko ugotovimo, da sodnik, kakršen je bil na delu pri tem pr-venstenem srečanju, nikakor ni sposoben za opravljanje tako odgovornega posla. Moštvo Št. Janža, ki je v glavnem prevladovalo na Igrišču, je moralo sprejeti 2 gola, ki sta bila dosežena v popolnem nasprotju z nogometnimi pravili. Gledalci so se športno zadržali, za kar pa je bilo ob takem sojenju treba precej močnega samoobvladanja.
Hokej v polnem razmahu -sodniški problem
Medtem ko sta italijanska sodnika iz srečanja Božen — KAC s popolnoma spremenjenima obrazoma zapustila bolnišnico, se sezona hokeja na ledu nadaljuje s starim poletom. Vendar je sojenje, kakršno smo od gostujočih sodnikov doživeli na dosedanjih srečanjih, na trenutke naravnost katastrofalno, tako, da se izgredi iz omenjenega srečanja lahko vsak čas ponovijo. Gledalci so se v tekmah proti WEV (4:4) in IEV (izgubljena z 2:3) sicer športno zadržali, sodniki pa so v znatni meri izrabili svoje pravice s tem, da so pomagali gostujočim ekipam. Dunajski nasprotnik je prikazal lepo in dinamično igro, vodil je že s 3:1 in izgubil vodstvo šele v zadnjih fazah igre. Ko je zadonel gong in je vratar Atletikov že videl zmago svojega moštva, je najboljši gostujoči Kanadčan Hudson z močnim strelom potresel celoško mrežo. Sodnika sta z teatralnimi gestami telovadila po ledeni areni, talko da nihče ni vedel, če bo gol priznan. Nedvomno je bil gol Dunajčanov dosežen po končan’ tekmi, kar so priznali tudi časomeniloi. V dramatični tekmi proti tradicionalnemu nasprotniku iz Tirolske sodnika nista priznala dveh golov za Celovčane, ki so do prikazani igri zaslužili vsaj neodločen rezultat.
V zimi se Športniki navadno udejstvujejo v dvoranah. Izredno lepi so Športi, ki imafo svoj izvor v samih začetkih človeSke borbe za obstanek
Ta teden vam priporočamo
■	Mariin Andersen Nexo: SIROTA STINA, roman v dveh knjigah,
skupno 696 str., pl.	78 šil.
■	Jordan Leov: POBRATIMA, makedonski roman, 436 str., ppl.	68 šil.
■	SLOVENSKE BALADE IN ROMANCE od najstarejših dob do danes,
iilustr., 324 str., pl. 40 šil., ppl. 35 šil.
■	Arthur Luther: DEMON, življenje ruskega pesnika Lermontova, 452 str., pl. 38 šil.
■	Juš Kozak: LESENA ŽLICA, roman iz časov fašistične okupacije,
2 knjigi skupno 796 str.	67	šil.
■	Alexandre Dumas: TRIJE MUŠKETIRJI, roman, 432 str., polusnje	45	šil.
■	Evgen Lovšin: V TRIGLAVU IN NJEGOV! SOSEŠČINI, iilustr. 340 str, ppl.	32	šil.
■	Ivan S. Turgenjev: OČETJE IN SINOVI, roman iz stare Rusije, 248 str.,	ppl.	22	šil.
■	John Kmittel: MODRI BAZ ALT, roman iz arabskega sveta, 168 str., br.	14	šil.
■	Jože Pahor: SERENISSIMA, zgodovinski roman, 352 sir., br.	32	šil.
„Naša knjiga", Celovec, Wulfengasse
RADIO CELOVEC
I. PROGRAM
Poročila: 5.45, 6.45, 7.45, 12.30, 17.00, 20.00. 22.00.
Dnevne oddaje: 5.55 Kmečka oddaja — 6.10 Jutranja gimnastika — 7.55 Gospodarske vesti — 9.00 Pozdrav nate — 10.10 Za gospodinjo — 11.00 Zabavna glasba — 13.10 Opoldanski koncert — 18.55 Šport — 19.30 Odmev časa — 20.10 Deželna poročila — 22.10 Pogled v svet.
Sobota. 17. 11.: 8.00 Otroški zbor radia Celovec — 8.05 Naš hišni vrt — 8.15 Orkestrski koncert — 14.15 Pozdrav nate —	15.30 .Večne ceste’, roman —	15.45
Knjižni količek — 16.00 Avstrijski teden knjig — 16.30 Za delovno ženo — 17.10 Z glasbo po svetu — 19.00 Dober večer, dragi poslušalci — 20.15 .La Corona", opera.
Nedelja, 18. 11.: 7.00 Majhen jutranji koncert — 8.05 Kmečka oddaja — 9.05 Glasba za nedeljsko jutro —
11.00	Dunajski zajtrk z glasbo — 13.00 Operni koncert — 14.30 Pozdrav nate — 17.05 Plesna glasba — 18.00, 19.10, 20.10, in 22.10 Glasba na tekočem traku — vmes izid državnozborskih volitev 1962.
Ponedeljek, 19.	11.:	8.30 Orkestrski koncert	—	15.00
Posebej za vas — 15.45 Koroški knjižni kotiček — 16.00 Glasba zate —	17.10	Popoldanski koncert —	18.25 Za
vas? Za vse! — 18.35 Mladina in film — 19.00 Dober večer, dragi poslušalci — 20.15 In kaj menite vi? Vsakodnevni problemi	— 20.30 Rumeni ponedeljek	—	21.15
Staroavstrijska slikanica — 21.45 Glasbene špecialitete.
Torek, 20. 11.:	8.00	Zveneči juranji pozdrav	—	14.45
Dežela in ljudstvo — 15.00 Posebej za vas — 15.30 Komorna glasba — 16.00 Glasba zate — 18.25 Če mene vprašate ... — 19.00 Srečna Avstrija — 20.15 »Ahasver’, slušni igra — 21.30 Iz stare kronike.
RADIO LJUBLJANA
Poročila: 5.05, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00, 22.00, 23.00,
24.00.
Oddaja na srednjem valu 327,1 — 257 — 212,4 — 202 m UKV trekvence 96,5 — 92,9 — 94,1 — 88,5 — 97,9 MHz Dnevne oddaje: 5.00 Dobro jutro — 5.10 Nekaj domačih
—	8.25 Zabavni kaleidoskop — 10.15 Od tod in ondod — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Melodije ob 12.25 —
16.00	Vsak dan za vas — 18.00 Aktualnosti doma In v svetu — 19.05 Glasbene razglednice — 19.30 Radijski
dnevnik.
Sobota, 17. 11.: 8.35 Iz Lipovškovih skladb — 9.25 Vokalni ansambli v zabavnem tonu — 9.45 Pesmi in plesi iz Litvanije — 12.15 Poje ženski vokalni kvartet
—	12.30 Paganini in Liszt — 13.30 Od popevke do popevke — 14.35 Voščila — 15.15 Za razvedrilo in oddih
—	15.40 Poje pevski zbor »France Prešeren’ iz Kranja
—	17.50 Klavir v ri!mu — 18.10 Veliko glasbe, malo instrumentov — 18.30 Domače polke in valčki — 20.00 Naš variete.
Nedelja, 18. 11.: 8.00 Mladinska radijska igra — 9.05 Na obisku pri slovenskih skladateljih — 10.00 Se pomnite, tovariši — 10.30 Zabavna matineja — 11.35 Z raznih strani — 12.05 Voščila — 13.30 Za našo vas — 14.00 Poje Gorenjski vokalni oktet — 14.15 Voščila — 16.00 Humoreska tedna — 16.20 Orglice s popevkami in prijetnimi melodijami — 17.15 Radijska igra — 18.15 Komorna glasba — 18.30 Šport — 20.00 Izberite svojo melodijo.
Ponedeljek, 19. 11.: 8.05 Emil Adamič: Tatarska suita
—	8.55 Za mlade radovedneže — 9.45 Komorni zbor RTV Ljubljana — 12.15 Basist Ivan Petrov poje ruske
RADIO P RO G RAM
Sreda,	21. 11.:	8.00	Zveneči	jutranji	pozdrav	—	8.30
Orkestrski koncert — 15.00 Glasba za mladino — 15.45 Predstavljamo vam — 16.00 Glasba zate — 17.10 Popoldanski koncert — 18.15 Pomoč vsakdo potrebuje —
19.00	Popevke se vrstijo — 20.15 Filharmonični koncert.
Četrtek, 22. 11.: 8.00	Zveneči	jutranji	pozdrav	—	8.15
Ju'ranji	koncert	— 14.45 Ura	pesmi	— 15.15	Koroški
knjižni kotiček — 15.30 Posebej za vas — 16.00 Glasba zate — 18.00 Kmečka oddaja — 20.15 »Brezbožna vas’, novela — 21.00 Za filateliste.
Petek,	23. 11.:	8.00	Zveneči	jutranji	pozdrav	—	8.30
Komorna glasbo — 16.00	Glasba	zate —	17.10 Kon-
cert pri kavi — 18.00 Obisk pri koroških orkestrih na pihala — 18.45 Pestro mešano — 20.15 Halo! Tenagerji!
—	21.00 Glasba na tekočem traku.
II. PROGRAM
Poročila: 6.00, 7.00, 8.00, 13.00, 17.00, 19.00, 22.00 Dnevne oddaje: 6.10 Z glasbo v	novi dan	— 9.00 In
10.00	šolska oddaja — 11.45 Oddaja za podeželje — 12.03 Avtomobilisti med potjo — 15.00 šolska oddaja — 17.30 Reporterji med potjo — 19.20 Kaj sliSite danes zvečer —
20.10 Pogled v svet
Sobota, 17. 11.: 7.20 Jutranja glasba — 8.20 Glasba na tekočem traku — 9.45	Zabavni	zvoki ’—	11.00 Ljudske viže — 13.30 Agrarna	politika	— 14.00	Glasba ne
pozna meja — 15.15 Non-stop-glasba — 16.30 Popevke se vrstijo — 17.10 Iz parlamenta — 17.40 Ljudstvo in domovina — 18.25 Priljubljeno in znano, novo in zanimivo —	19.10 Državnozborske volitve 1962:	oddaja
DVP — 19.20 Državnozborske volitve 1962: oddaja SPO
—	20.00 Vseh devet — 21.00 Ekumenski koncil.
Nedelja, 18. 11.: 7.05 Godba na pihala — 8.15 Kaj
je novega? — 9.45 Klavir v ritmu — 10.15 Dunajski zajtrk z glasbo — 11.15 Jubilejni koncert — 14.10 Vesele note — 15.00 Veselo petje, veselo igranje — 16.00 Non-stop-glasba — 18.00, 19.10 in 22.10 Glasba na tekočem traku — vmes izid državnozborskih volitev 1962.
Ponedeljek, 19. 11.: 8.10 Glasba na tekočem traku —
9.35	Iz ustvarjanja velikih mojstrov — 11.00 Dopoldanski koncert — 13.30 Za prijatelja opernih melodij — 14.25 Sodobni avstrijski komponisti — 15.00 Zaljubljene gosli
—	16.00 Otroška ura — 16.30 Koncertna ura — 17.10 Kulturne vesti — 17.40 Oddaja za žene — 18.00 Popevke se vrstijo — 19.15 Bilo je nekoč v Avstriji — 19.30 .Siegfried", opera.
Torek, 20. 11.: 8.20 Prosimo, prav prijazno — 9.35 Iz ustvarjanja velikih mojsfrov —	11.00 Za ljubitelja
resne glasbe — 13.20 Teden dni pri Združenih narodih
—	13.30 Pomembni orkestri — 15.30 Dobro razpoloženi
—	16.30 Življenje se začne pri šestdesetih — 17.10 Kulturne vesti — 17.15 Znanje za vse — 17.50 Esperanto
—	18.00 Popevke se vrstijo — 20.45 Dirigira Robert Sfolz. Sreda, 21. 11.: 8.10 Glasba na tekočem traku — 11.00
Dopoldanski koncert — 13.30 Za prijatelja opernih melodij —	14.15 Sodobni avstrijski komponisti — 15.30
Igra dunajski radio orkester — 16.30 Klavirske skladbe
—	17.40	Hišni zdravnik — 18.00	Popevke	se vrstijo	—
20 00 Pisan večerni spored — 21.10 Seine-Donava.
četrtek, 22.	11.:	8.10 Prosimo, prav	prijazno	— 9.35
Iz ustvarjanja velikih mojsfrov — 11.00 Za prijatelja resne glasbe — 13.30 Koncert — 16.00 Iz pisem Wolf-ganga Amadeusa Mozarta — 16.30 Koncertna ura — 17.10 Kulturne vesti — 17.40 Oddaja za žene — 18.00 Popevke	se vrstijo — 19.30 Z glasbo gre	vse lažje	—
21.00	Sociologija prometne nesreče.
Petek, 23. 11.: 7.20 Jutranja glasba — 8.10 Glasba na tekočem fraku — 9.35 Iz ustvarjanja velikih mojstrov
—	11.00 Dopoldanski koncert — 13.30 Za prijatelja opernih melodij — 14.15 Sodobni avstrijski komponisti —
16.00	Otroška	ura	— 16.30 Glasba iz	operet	in filmov
—	17.15	Znanje za vse — 18.00	Popovke	se vrstijo	—
19.30 Kratke slušne	igre	— 21.00	Sto let	avstrijskega
planinskega društva.
SLOVENSKE ODDAJE
Nedelja, 18. 11.:	7.30	Duhovni	nagovor.	S pesmijo
pozdravljamo in voščimo.
Ponedeljek,	19.	11.: 14.15 Poročila, objave.	Pregled
sporeda. To	in ono. 10 minut za športnike	—	18.00
Našim malim poslušalcem.
Torek,	20. 11.r 14.15 Poročila,	objave. Iz ljudsfva	za
ljudstvo . . .
Sreda, 21.	11.:	14.15	Poročila,	objave.	Kar želite,
zaigramo.
četrtek, 22. 11.:	14.15	Poročila,	objave.	Iz življenja
živali (I.).
Petek,	23. 11.: 14.15 Poročila,	objave.	Od petka	do
petka po naših krajih in pri naših ljudeh. Domače pesmi. Hišna imena v okolici nekdanje humperške graščine na Koroškem.
narodne pesmi — 13.30 Lepe melodije — 14.05 Operno vloge sopranistke Sonje Hočevar —	14.35 Voščila —-
15.40 Literarni sprehod — 17.40 Po strunah in tipkah
—	18.10 Ob glasbenem avtomatu — 20.00 Koncert zboro radiotelevizije Zagreb.
Torek, 20. 11.: 8.05 Arie iz Webrove opere »čaro-sfrelec" — 8.25 Glasba ob delu — 9.25 Veliki zabavni orkestri — 9.45 Slovenske narodne ob spremljavi harmonike — 12.15 Okrogle in vesele popevke — 12.30 Melodije za vas — 13.30 Med domačimi uverturami —
14.35	Čez zelene trate ... — 15.15 V tričetrtinskem takta
—	17.05 Koncert po željah — 18.45 S knjižnega trgo
—	20.00 Klavir in hammond orgle — 21.15 Pihalni kvintet Slavka Osterca.
Sreda, 21. 11.: 8.55 Pisan svet pravljic in zgodb — 10.15 Vokalni ansambli v zabavnem fonu — 10.45 človek in zdravje — 12.15 Poslušajmo ansambel in soliste Milana Staneta — 13.30 Sejem plošč — 14.35 Z lepim? melodijami — 15.15 V zabavnem tonu — 18.10 Popevke iz Opatije 1962 —	18.45 Ljudski parlament — 20.00
Giuseppe Verdi: Simone Boceanegra, opera.
Četrtek, 22. 11.: 8.05 Vasilij Mirk: Morska suita —
8.20	Sedem pevcev, sedem popevk — 12.15 Pesmi Iz srednje Amerike — 12.30 V paviljonu zabavne glasbe
—	13.30 V pastoralnem razpoloženju — 14.05 Voščilo
—	15.30 Turistična oddaja — 17.05 Glasbena križanka
—	18.10 Zabavna čajanka — 19.05 Zvočne razglednice
—	20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 20.45 Zabavni orkestri.
Petek, 23. 11.: 8.05 Glasba rdeče zemlje — 8.40 Popevke za vas — 9.38 Balkanski plesi — 9.50 Slovenski utripi, venček narodnih — 11.15 Poje komorni zbor iz Maribora — 12.46 Melodije, ki jih radi poslušate —
14.35	Voščila za 29. november — 15.15 Znameniti operni zbori — 15.45 Jezikovni pogovori — 17.05 Sprehod po glasbeni literaturi 18. stoletja — 18.10 V ritmu Latinske Amerike —	19.05 Zvočne razglednice — 20.00 Malo
instrumentov, veliko glasbe — 20.15 Tedenski zunanjepolitični pregled — 21.00 Zabavna glasba.
Televizija
Dnevne oddaje: 19.30 Zabeleženo za vas — 19.55 Kratko pred osmo — 20.00 čas v sliki — 20.20 Moza;k kratkih filmov.
Nedelja, 18. 11.: 17.00 Za otroke od 11 let — 18.00 Za družino — 18.30 Sedem dni svetovnih dogajanj —
19.00	Zanimalo vas bo — 19.30 Družina Leifner — 20.30 Prenos iz glavne volivne komisije, vmes nekaj filmov.
Ponedeljek, 19.	11.:	19.30 Moderna ročna dela —
20.20	Kratki film — 20.30 šport — 20.50 »Hotel Viktoria’, zabavna oddaja z Vicom Torrianijem.
Torek, 20. 11.: 19.30 Televizijska kuhinja — 20.20 Kratki film — 20.30 Enaindvajset — 21.15 Tudi to je Avstrija.
Sreda, 21. 11.: 17.00 Zo otroke od 5 let — 17.45 Za družino — 19.30 Slike iz Avstrije — 20.20 Kratki film — 20.30 Glasbena veseloigra.
četrtek, 22. 11.: 19.30 Zabeleženo za vas in šport —
20.20	Kratki film — 20.30 Vaš nastop, prosimo — 21.15 Vojaška vežbališča.
Petek, 23. 11.: 19.30 Zabeleženo za vas in slike iz Avstrije — 20.20 Kralki film — 20.30 Oknar — 21.00 »Prejšnja razmerja’.
RADIO TRST
Slovenske oddaje na valu 306,1 ali 980 Kc/sek.
Nedelja, 18. 11.: 11.15 Za najmlajše — 14.45 Vokalni kvintet »Zarja’ — 17.00 Malo za šalo, malo zares —
21.00	Iz slovenske folklore — 21.30 Sodobna simfonična glasba.
Ponedeljek, 19. 11.: 12.00 Iz slovenske folklore — 18.00 Sopranistka Ondina Otta —	18.30 Folklorni motivi v
simfonični glasbi — 20.30 »Evgenij Onjegin’, opera.
Torek, 20. 11.: 12.00 Pomenek s poslušalkami — 17.20 Sem in tja po lahki glasbi — 18.30 Orkester v preteklih stoletjih — 19.00 Pisoni balončki — 21.30 Koncert klqrinehsta Mihe Gunzek.
Sreda, 21. 11.: 12.00 Brali smo za vas — 18.00 Z glasbenih natečajev — 19.00 Higiena in zdravje — 20.30 Radijska igra.
četrtek, 22. 11.: 13.30 Parada orkestrov — 19.00 širimo obzorja — 20.30 Simfonični koncert.
Petek, 23. 11.: 12.00 Pomenek s poslušalkami — 18.00 Kitarist Dragotin Lavrenčič — 18.30 Komorna glasba —
21.00	Koncerl operne glasbe,
Izdajatelj, lastnik Ir, založnik: Dr. Franc Petek,
Velikovec — Uredništvo
in tiskarsko družba z
uprava: Cefovec-Klagenfurt, j. Drava, Celovec-Borovlje.
Gasometergasse 10, telefon 56-24. Glavni urednik: Rado Janežič, odgovorni urednik: — Dopisi no) se pošiljajo no naslov: Celovec-Klagenfurt 2, Postfach 124.
Lovro Potočnik. — Tiska založniška