Poštnina plačana v gotovini.
Štev. 1.
“NAŠ GLAS" Izide vsakega prvega, in petnajstega v mesecu. Naročnina za celo leto Din 40'—, za pol leta Din 20'—, za četrt leta Din 10‘—. — Za inozemstvo je dodati poštnino. *= Oglasi po ceniku.-
V Ljubljani, dne 1. januarja 1936.
hliis'%
= Pl-Cr
Cena posamezni številki Din 3'—
Leto XVIII.
NAS-GLAS
Uredništvo: Ljubljana,
Frančiškanska ulica 6/1. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — *u/2q TJ- ravništvos Ljubljana, i	čišknr.ska aiica št. 6.
* ■’ Aaćun puštne bmulrJ ?e v Ljubljani štev. 11.46'.
List za državne nameščence in upokojence
n ii ■wni—i Bi wniiiMiiigiatBi«nBBiiwHMaaa«BiiPWBgi i..
Dr. Fran Ogrin;
Ob zatonu leta
Borba in tekma na vse strani. Med poedinci, skupinami, narodi in državami. Tekmovanje je sicer potrebno, ker brez njega ni napredovanja, toda le pošteno, plemenito tekmovanje, med tem ko prinaša tekma na egoistični in nemoralni osnovi le škodo in vznemirjanje duhov. Razvije ise v borbo, ne za načela, marveč za obvladanje, uveljavljenje.
Taki borbi ni namen splošni napredek v političnem in gospodarsko -kulturnem pogledu, ampak dosega materialnih koristi, časti in slave za posameznike in cele skupine. Taka ambicioznost ne izbira sredstev in ne okleva, četudi zasekava rane in povzroča škodo in bolečine ali posredno' morda tudi smrtne žrtve.
Prijateljstvo, človekoljubnost, obzirnost in socialna pravičnost so redke čednosti. Vse se peha samo za svoj gmotni in osebni dobrobit, odbijajoč neizprosno s poti resnične in namišljene protivnike. To' in gospodarska kriza ustvarja rastoče pomanjkanje in brezposelnost- Tega zla z nezadostnimi današnjimi sredstvi javnih korporacij in človekoljubnih drutev ni mogoče odpraviti. Zato se prizadeti sloji ne morejo baš ogrevati za današnjo človeško družbo in niso ravno polni hvale o veljavnem gospodarsko - socialnem redu. Treba bo pravočasnega duhovnega pre-obraženja v družbi, treba važnih gospodarskih in socialnih reform, da se napelje zopet človeško vrenje in hotenje v prave tokove, koristne za občestvo. Kmet postani zopet zadovoljen gospodar na svoji grudi, a obrtnik, delavec, nameščenec v svojem poklicu, med vsemi zavladaj pa boljše soglasje!
Pa narodi in države? Koliko boja, koliko tekmovanja je med njimi! Vsak si hoče zavarovati svojo zemljo in svojo interesno sfero pod božjim soncem, nekaj upravičeno in z lastilo močjo, še več pa na stroške in račun tujih narodov in držav,
Decemberski dnevi tečejo, Božiček se niža, bliža, troseč mir in blaženstvo na nespokojni svet, na ves človeški vrvež. V božični zimski noči bo stopil v bajne cerkvene hrame, pogledal skozi okna naših razsvetljenih domov in nam utešil uboge duše. In za nekaj dni in noči bo — mir ljudem na zemlji, ki so dobre volje ...
Leto se nagiba k zatonu, v nepovratno večnost. Trgovec, industrij ec,.
nameščenec, delavec, kmet, vsi se poglabljajo v razmišljanja, delajo zaključke in načrte za bodočnost, pričakujoč izboljšanja svojega položaja, zdravja in sreče.
«Dum spiramus, speramus.« Dokler dihamo, upamo. To vzdržuje ljudi, jim vžiga pogum. Človeštvo samo je svoje sreče kovač. Narodi bodo prišli vsaj deloma iz vsega labirinta križajočih se interesov, čim se bodo pretolkli preko mednarodne gnilobe in egoizma do osnovne meddržavne morale, pravičnosti in poštenosti.
Ista teza velja v malem za družabne in razredne odnose v državi. Mlada je še, pa moramo zato pohiteti v složnosti in vzajemnosti k delu, na gospodarskem in kulturnem polju ter k potrebnim reformam: ukreniti je polagoma, da bomo svoje zemske zaklade (rude in vodne sile) sami izrabljali namesto tujcev; poživeti je cirkulacijo denarja in poslovanje denarnih zavodov, da bo imelo ljudstvo zopet zaupanje vanje; za trajno je treba zavarovati avtoriteto oblastev v njih zakonitem in Odgovornem delu, da ne trpi vera vanje; tudi bo čimprej tako izgraditi notranje-politično ureditev, da bodo res »Slovenec, Srb, Hrvat za uvijek brat i brat.«
Kaj pa mi državni nameščenci kot stan? Tudi mi bi lahko stresli celo košaro želja: staro-upokojence je prevesti na dinarske pokojnine; upokojencem je plačevati prejemke redno in točno, dajo naj se jim trajne železniške legitimacije, odpravi naj se kuluk; novelirati je neugodne določbe uradniškega zakona, zlasti pa predpis, da prične državni nameščenec ob napredovanju uživati nove prejemke šele po 13. mesecih (v 13. mesecu napravi namreč povišek še ovinek skozi penzijski fond); predvsem pa: Redukcij in še česa, nas obvarujte, oblastniki in nebesa!
In poedini zemljani? Naša sreča in položaj sta odvisna od splošnega stanja. Vsi gledamo nazaj in naprej v novo leto, premišljujemo, snujemo. Zopet bo zatonilo leto v brezdanjem morju, in da ni današnji čas tako zelo realističen, bi nam bilo kar milo ob ponovnem spoznanju, da »le mladost se moja nikdar več ne vrne ...« — Pa kdo bi mogel zaokreniti narave tok! Na novo delo, nove težave! A domovini in. vsem — bodi srečno novo leto!
L. A.:
Malo bilance
Spet je leto pri kraju in prav j da se še enkrat ozremo nazaj in pri gledamo bilanco minulih dvanajsti mesecev. Spoznanje napak in neuspi hov nas more za bodočnost nauči marsikaj koristnega.
Za nas državne uslužbence in up< kojence leto 1935 ni bilo ugodno. Pr neslo nam ni prav nič dobrega, odm slo pa nič bremen. Kot edinemu stan so nam ostale obremenitve kot n. p kuluk, ki jih drugi stanovi ne pozni jo več. Naše nabavljalne zadruge s izgubile davčno prostost, vozne ugoc nosti, katere jim jamči zakon, pa n;s bile dovoljene. Navzlic neštetim ol ljubam si upokojenci niso mogli izpc slovati niti večjih stalnih voznih ugoc nosti. Rigorozno izvajanje uradniškeg zakona je v mnogih ozirih močno utes nilo pravice drž. uslužbencev, plasti j pa praktično izvajanje predpisov draginjskih dokladah obseg istih v šte vilnih primerih hudo omejilo.
Najhuje je pa zadela vse, aktivu in upokojene, nedavna redukcija osel nih in rodbinskih doklad. Zlasti dre
žine z otroki in take, kjer sta zaposlena oba zakonca, so bile hudo prizadete, pa tudi nižji uslužbenci brez izjeme so zaradi znižanja prejemkov v obupnem položaju. Splošni nivo naših prejemkov je v zadnjih štirih letih tako padel, da se že bližamo časom po voj-' ni, ko je državno uslužbenstvo v gmotnem pogledu padlo najgloblje. In pri vsem tem cene najpotrebnejših predmetov: živil, obleke in obutve, stalno naraščajo, stanovanjske najemnine so pa ostale na svoji, po veliki večini skrajno pretirani višni. Pri današnjih prejemkih drž. nameščenstva najemnine absolutno niso več znosne.
Državno uslužbenstvo se sicer zaveda nujnosti in splošnih gospodarskih razlogov, ki so povzročili stisko, v kateri se nahaja ves svet in z njim tudi naša država. Zavedajo se, da je treba varčevati v državni upravi, toda prepričani so, da je treba tudi v tem uvidevnosti in prave mere, ker sicer niti najbolje mišljeni ukrepi' ne bodo mogli doseči svojega namena in izboljšati splošnega položaja. Z znižano kupno
močjo tolikšnega števila konzumentov je nujno zvezana gospodarska škoda ža enako ali še večje število pripadnikov drugih stanov, ki so kot producenti ali posredniki usodno povezani z gmotnim položajem drž. uslužbenstva. To je pa izročeno dejanskemu pomanjkanju.
Spričo naraščajoče revščine ni čuda, da se v malodušnih poraja apatija in brezbrižnost. Pojavlja se kot znak protesta odpor proti lastnim stanovskim organizacijam, strokovnim, kulturnim in gospodarskim, kakor da so one zakrivile ali vsaj povzročile vso to stisko. Namesto, da bi se jih še trdneje oklenili, jim nezadovoljni člani izpodkopujejo temelje. ■ Seveda /ti maloverni tovariši ne razmišljajo, kaj bi bilo potem, če bi teh organizacij ne bilo več, gotovo si niso skušali niti predstaviti, kakšen bi neki bil naš položaj, če bi jih že doslej ne bilo.
Toda ) ni samo gmotna kriza, ki vodi v nebrižnost tudi že najagilnejše stanovske delavce in organizatorje, razlogi so še drugod. V celotnem gledanju na vprašanje stanovske solidarnosti je občutiti veliko izpremembo, zlasti pri mlajših tovariših. ,Prejšnja gorečnost za strokovno in stanovsko delo pojema, idealizma jc zmerom manj, vere v uspeh in veselja do dela skoro ne najdeš več. Prej je vsak mladi pripravnik (ki ni bil gmotno nič bolje situiran, saj so bile početne plače tudi v prejšnjih časih zelo nizke, v mnogih službah je bilo pa treba cela leta služiti brez plače) sam takoj stopil v svojo organizacijo, ker je smatral to kot samo po sebi umevno stanovsko dolžnost in častno pravico.
Danes so taki mladi uradniki bele vrane. Zahtevajo sicer od starejših tovarišev kolegijalnost, upoštevanje in vso mogočo podporo, ne kažejo pa nobenega smisla za splošnost, ne zanimanja za skupne stanovske težnje in tudi ne pristopajo k organizacijam. Taki nerazumljivi pojavi netovariške miselnosti se pojavljajo v vseh strokah, ponekod bolj, ponekod manj. Isti pojav je opaziti v raznih naših humanitarnih ustanovah, pogrebnih skladih itd. Mladina, ki je rasla v najbolj odurni materialistični dobi, ne pozna iz
lastnega opazovanja nesebičnega in idealnega dela in borb starejših za svoj stan in svojo stroko. Če bo ta površna miselnost, ki smatra, da je mogoče neki določeni družabni skupnosti priboriti in ohraniti si ugodne eksistenčne pogoje brez prizadevanja in brez sodelovanja vseh članov te enote, zmagala, bo gorje organizacijam in vsemu našemu stanu sploh.
Tudi uprava našega lista bi vedela povedati isto. Med naročniki so skoro izključno samo starejši državni uslužbenci, zelo veliko tudi takih, ki so naročeni nanj že od začetka. Mladih uslužbencev je malo, čeprav bi ravno zanje moralo biti točno poznanje zamotanih in mnogokrat nejasnih zakonov naj večjega pomena. Ni več med njimi zanimanja za stan kot celoto, ne zavesti, da more le-ta doseči uspehe samo kot skupnost, kjer poedinci niso nič. Vsakdo bi hotel žeti, kjer ni sejal. Če se te žalostne razmere kmalu ne izboljšajo, nam bodočnost ne obeta nič dobrega.
Dokler bodo pa ostali še stari, zvesti tovariši, ki so pomagali list ustanoviti, in ki ga že leta in leta naročajo, podpirajo in širijo, nas nf .strah bodočnosti. Dokler nam ostane zvesta »stara garda«, nas ne more oplašiti tudi noben poskus cepljenja sil, kakor nas ne bo pokopala redukcija plač. Prepričani smo namreč, da bo zmagala v ogromni večini naših naročnikov uvidevnost in spoznanje, da jim je list potreben. — Upajmo pa, da tudi mlajši tovariši še pravočasno spoznajo koristnost in nujnost neodvisnega skupnega glasila in se ga oklenejo vsaj v zadnjem trene tku.
Sedemnajst let dela in truda, pa tudi — z mirno vestjo lahko rečemo — uspehov je za nami. Sedemnajst let je »Naš Glas« zastopal interese aktivnega in upokojenega državnega uslužbenca vseh panog in kategorij. Opravljal je to nalogo dosledno, vestno in odločno. Zato smatra, da si je s svojim dosedanjim delom zaslužil zvestobo naročnikov. In s to vero v razsodnost in zvestobo naročnikov stopa v osemnajsti letnik, ki naj bii poročal o lepših in prijetnejših dogodkih, kot lanski.
R. P.:
Neenakosti
v uredbi o dokladah upokojencev
V uredbi O' osebni in rodbinski dokladi drž. upokojencev z dne 19. septembra t. 1. se prvikrat delijo osebni upokojenci s prejemki po uradu, zakonu iz 1. 1923. v d v a oddelka, in sicer v take, ki so upokojeni z manj kot 20 leti službe, in v take z več kot 20 službenimi leti (taki z 20 leti službe so izpuščeni). Za upokojence I. oddelka so doklade mnogo nižje od onih II. oddelka. V naslednjem bo vseskozi govor o I. krajevnem draginjskem razredu. Kot primer naj navedemo 1. skupino II. kat.; za upokojence iz tega položaja znaša v II. oddelku postavka doklade Din 880, za take I. oddelka 580, torej Din 300 manj. Ako primerjamo ti dve postavki z ono enotno po prejšnji uredbi iz 1. 1932., ki je znašala Din 1020, vidimo, da je sedanja postavka I. oddelka znižana za Din 440, ona II. oddelka pa samo za Din 140, po tem takem je ta višja za Din 300. Pri tem je takoj pripomniti, da dobijo upokojenci od teh postavk le odstotke po službenih letih, tako imajo upokojenci I. oddelka tudi nižje odstotke in dobivajo zbog tega spet manj.
Da doženemo končni efekt te delitve, vzemimo kot konkreten primer upokojenega uradnika 2. skupine II. kat. s 15 leti službe (sredina med 10. in 20 leti). Njegova osnovna plača je
bila ob upokojitvi 5880 Din (5. stopnja), položajna plača 4800 Din, stanarina 1125 Din (od Din 1500 kot neporočen le 75%), vsega skupaj letno 11.805 Din. Od tega dobiva kot pokojnino vendar le 60%, t. j. letno 7083 Din ali mesečno Din 590.25. Od doklade 640 Din prejema tudi le 60%, t. j. 384 Din; ako prištejemo to k pokojnini kot taki, dobimo znesek 974.25. Od te vsote je odšteti Din 50.75 kot obvezni prispevek, v pokojninski sklad (ki se protizakonito odmerja tudi od stanarine), ostane končno Din 923.50 na mesec (odtegljaji za uslužbenski davek itd., kar zadene tudi druge, pri tem niso upoštevani). Ta vsota je tako nizka, da je treba iskati primero z dohodki tako zvanih staroupokojencev, ki so tudi deljeni v dva taka oddelka. Pri teh se ozrimo na najnižjo postavko I. drag. razreda II. oddelka (uradniki do 20 let službe); tu vidimo, da je določena postavka z 980 Din, ki ostane takemu upok. uradniku cela, ker v tem pogledu niso predvideni odstotki. Ta znesek dobiva torej že tudi tak upokojenec, ki ima samo 10 službenih let in prejema po dokazanem samo na dokladi Din 56.50 več nego po uradn. zakonu iz leta 1923. upokojeni uradnik 2. skup. II. kat. s 15 leti službe s penzijo kot tako in draginjsko dokla-
do vred . Ako pa sta obadva upokojenca oženjena, dobiva staroupokoje-nec še za ženo 120 Din več, kajti za upokojence po zakonu iz 1. 1923. ta doklada ni predvidena; v tem primeru ima staroupokojenec samo na dokladah mesečno Din 176.50 več kot upo-< kojenec po ur. zakonu iz 1. 1923. vsega skupaj, i s penzijo. Približno enako razmerje je celo pri uradniku, ki je služil VtVi leta, a je bil upokojen v prvih treh letih po izidu ur. zakona iz 1. 1923. (čl. 239.); to pa zaradi tega, ker je bil upokojen sicer po prejemkih tega zakona, a po prejšnjih pravilih in dobiva zato le 60% svojih zadnjih prejemkov kot pokojnino.
Razume se, da ismo vzeli primero s staro upokojenci le zgolj zavoljo tega, ker so imeli ti, kakor obče znano, doslej najnižje prejemke, in hočemo samo številčno dokazati, da so po novi uredbi upokojenci po zakonu iz 1. 1923. daleko padli pod prejemke staroupo-kojencev, kar je vsekakor očitno velika krivica. Kadar se kaj novega odreja, je treba pač računati in primerjati, da ne nastanejo anomalije, ki povzročajo prizadetim veliko škode. Zbog tega nastala mizerna eksistenca je tem težja, ker imajo omenjeni prizadeti po zak. iz 1. 1923. po večini srednješolsko izobrazbo (z zrelostnim izpitom) in so se šteli v aktivni službi tudi že med višje uradnike.
Obleke kemično čisti, barve, plislra In Uka tovarna J O S. REICH.
Morda bi si pa kdo mislil, da so prizadeti sami napačno ravnali, ko so stopili tako zgodaj, pred dovršenimi 20 leti službe, v pokoj, toda to nikakor ni točno. Po zakonu more uslužbenec sam zahtevati upokojitev le tedaj, če je dovršil določeno število let, da mu gre popolna pokojnina. Pred tem časom pa sme biti v glavnem le upokojen, ako je postal zaradi duševne ali telesne bolezni trajno nesposoben za službo, kar mora ugotoviti komisija treh drž. zdravnikov. Taki upokojenci torej niso proistovoljno predčasno stopili v pokoj, marveč zbog bolezni, zato tudi niso kaj prida sposobni za privatne službe. Sicer pa ne smatramo za prav nič umestno, siliti upokojence s tako reduciranimi prejemki v privatne službe, ko je v izobilju brezposelnih, ki leta in leta težko čakajo^ na kakšen zaslužek. Končno pa gre v bistvu za to, da dobiva vsak to, kar mu po pravici pripada, in če se že morajo doprinašati žrtve, morajo biti te sorazmerno pravično razdeljene, ne pa tako, da se ti-
stim, ki imajo itak pičle dohodke, naložijo največja bremena.
Še bolj drastičen, kakor prejšnji primer upokojenca 2. skup. I. kat, je primer njegove event. vdove, kajti njej pritiče kot pokojnina le polovica moževe pokojnine, torej od 7083 Din na leto samo Din 3541.50 na leto, ali mesečno Din 295.13. Ako prištejemo k temu doklado 384 Din, dobimo vsoto Din 679.13 vsega skupaj mesečno, torej za dobrih 300 Din manj kot prejema vdova po prej označenem staro-upokojencu samo na dokladi, njej gre namreč popolna doklada 980 Din mesečno.
Naročajte
„Naš gias“!
Edino samostojno in neodvisno naše skupno glasilo! V slogi je moč!
Skromno je bilo predlagano, naj se izenačijo vsi upokojenci po zakonu iz 1. 1923. na postavke II. oddelka, kakor so bile prej za vse enake postavke, ne-glede na službena leta, saj dobivajo ti z manj leti itak nižje odstotke. Da je ta prošnja res skromna, dokazuje primer upokojenca 2. skup. II. kat., ki ima penzije mesečno Din 590.25. Ako prištejemo k temu znesku 60% od doklade 880 Din, torej 528 Din, dobimo vsoto Din 1118.25. Od tega je odšteti Din 50.75 za pokojninski sklad, tako c stane Din 1067.50 (pri čemer niso računani drugi odbitki). Ta mesečni prejemek se jedva približuje prejemkom staroupokojenca, je pa še vedno manjši zlasti znatno, če sta oba oženjena.
Ni nam znano, čemu je pripisovati, da se take neskladnosti v izdanih iz-premembah in dopolnitvah uredbe o dokladah niso odstranile, skrajno potrebno pa je, kar mora vsakdo priznati, da se to brez odlaganja zgodi. Prav v tej zadevi je dolžnost vseh stanovskih društev, da napno vse sile v dosego tega smotra in ne odnehajo, dokler se toli utemeljeni predstavki ne ugodi. Ne dvomimo, da ne bi storil vsega, kar mu je mogoče, tudi naš marljivi poslanec g. dr. Riko Fux, in da ga bodo pri tem podpirali tudi drugi uvidevni poslanci. Z združenimi močmi se pač mora doseči pravica, ki bi bila sicer že sama po sebi umevna.
Nabavne in prevzemne komisije
L Po zakonu o drž. računovodstvu iz leta 1910.
(Dalje.)
b) Prevzemna komisija.
Ko je dobavitelj izvršil dobavo, določi oblastvo ali organ, ki je odredil nabavo materiala odnosno oddajo dela, komisijo, katera naj ugotovi količino in kvaliteto dobavljenega blaga ali izvršenega dela (na podlagi pismenih pogojev in eventualnih obrazcev) ter določi obveznost države nasproti dobavitelju, t. j. končno svoto dolga.
Akt, s katerim se natančno ugotavlja znesek državnega dolga, se imenuje konstatacija in likvidacija, ki je glavni predpogoj za izplačilo obveznosti. Komisija pa, ki je opravila poverjeni ji prednji posel, se naziva prevzemna komisija.
Na račun, ki ga je po izvršeni dobavi predložil dobavitelj zaradi likvidacije, napiše prevzemna komisija sledečo konstatacijo: da se je izvršila nabava, navedena v tem računu, po najugodnejši ceni za državno blagajno, po
nakazovalčevi odločbi z dne....št..,
da se je pravilno prevzela in vpisala v knjigo potrošnega materiala ali inventarja na strani ... pod tekočo’ št... in da se je izročila vpričo nas oskrbniku materiala dne.... potrjujejo in
overjajo člani komisije: 1...........
2...........3..........
Člani komisije morajo označiti poleg svojega podpisa tudi svoje zvanje (tajnik, inšpektor itd.).
Če bi glede kvalitete in solidnosti dobavljenega blaga in opravljenega dela utegnil nastati spor med dobaviteljem in erar jem, se sme vsaka nezadovoljna pogodbena stranka poslužiti ve-ščaka (izvedenca) glede zavrnjene dobave in neprevzetega dela. V ta namen je določen rok 15 dni, računajoč od dneva, ko je postal izvršen odlok pristojnega oblastva za razpravo spornih vprašanj. V tem primeru si izbere vsaka pogodbena stranka po enega strokovnjaka, ta dva pa se zedinita na tretjega strokovnjaka kot predsednika komisije. Odločba te strokovne komi-
sije, je obvezna za oba pogodbenika. Člani strokovne komisije so odgovorni kazensko in gmotno za škodo, ki bi nastala za državo vsled njihove odločbe. Strokovna komisija sestavi pismeno poročilo in ga predloži hkrati z zapisnikom o poteku svojega poslovanja, pristojnemu oblastvu. Stroške strokovne komisije nosi tista pogodbena stranka, v katere škodo se glasi odločba strokovne komisije.
Prevzemna komisija, ki prevzema stavbna dela, izvršena od podjetnika, dobavitelja ali upravitelja režijskih del, se imenuje kolavdacijska komisija. Odredi jo oblastvo, ki je dovolilo izvršitev nabave. Kolavdacijska komisija sestoji praviloma iz 3 članov: 1. en inženjer — strokovnjak, kot delegat oblastva, ki odreja komisijo, 2. en inženjer kot delegat stavbne ustanove, ki na njenem ozemlju leži objekt, 3. en ali več predstavnikov urada, ustanove ali interesentov, ki se jim po izvršeni kolavdaciji izroči stavbni objekt v nadaljnje vzdrževanje ali upravljanje. Pri delih in nabavah do 100.000 Din, sme določiti pristojno oblastvo samo 2 člana v kolovdacijsko komisijo, katerih eden mora biti kot delegat drž. oblastva inženjer — strokovnjak, drugi pa je predstavnik ustanove ali osebe, ki se ji po izvršeni kolavdaciji izroči objekt v oskrbovanje.
Kadar pa gre za dela, katerih vrednost ne presega vsote 50.000 Din, more kolavdacijsko komisijo tvoriti en sam član, ki pa mora biti strokovnjak.
Ko podjetnik oz. dobavitelj popolnoma dovršil poverjeno mu delo, vloži predpisno taksirano prošnjo za sestavo kolavdacijske komisije nadzornemu inženjer ju, ki jo predloži s svojim mnenjem pristojnemu oblastvu.
Upravitelj režijskih del zaprosi takoj, ko' je z delom gotov, s pismeno vlogo pri pristojnem oblastvu za kolavdacijsko komisijo. (Dalje prih.)
Za zakonsko varstvo najemnikov!
Predsednik Zveze društev stanovanjskih najemnikov v naši državi, prof. Marin Katunarič iz Splita, je sklical za 5. januarja 1936 konferenco vseh stanovanjskih društev v Jugoslaviji. Konferenca se bo vršila v Zagrebu, Be-rislavičevo ulica št. 19. Poleg predstav-
nikov stanovanjskih najemnikov je povabil na to konferenco tudi predstavnike zagrebških stanovskih združenj. Na sestanku se bo razpravljalo o stanovanjskih vprašanjih, v prvi vrsti o višini stanovanjskih najemnin v zvezi s sedanjimi pridobitnimi razmerami ši-
Nath. Ash:
Popotna prigoda
Take življenjske nazore je pač imel Bill: če človek nima denarja in ne ve, ke-daj ga bo dobil, potem naj gre rajši v dober, kot v slab hotel. Če pride denar, si bil vsaj dobro spravljen, če ga pa ni od nikoder — no, potem je pač v vsakem primeru zapor neprijeten. Zlasti na Francoskem in še prav posebno za Amerikanca.
In tako se je zgodilo, da sva na najinem potovanju med dopustom zaigrala ves denar in obsedela na suhem. In zato sva si pred kolodvorom v Carcassonneu izbrala najodličnejši hotelski avtobus, na katerem je stalo na veliki tabli: Hotel de la Cite, na majhni tablici pa: English spoken. Uniformirani šofer naju je nezaupljivo pogledal in ni hotel odpreti vrat. Sklenila sva, da ne znava francosko in da pridejo kovčki za nama. Obrila se nisva zato, ker takim malenkostim ne pripisujeva pomena, klobukov pa ne nosiva, ker to v Ameriki ni več navada.
Na vse zadnje nama je možak le odpri vrata in vstopila sva.
Tako sva torej sedela v Carcassonneu, oba skupaj s 15 centimi v žepih in se peljala z najlepšim avtobusom, v najboljši mestni hotel. Bil sem živčen, bil sem hudo živčen.
Bill očividno prav nič. Z užitkom je opazoval starinsko mesto in se nasmihal dvema mladima Američankama, ki sta sedeli spredaj v vozu in krčevito držali svoji torbici. Nato je vstopila še ameriška dvojica, dobro rejen gospod s hčerko. Bila je zelo lepa, toda prav tedaj se nisem nič kaj zanimal za take stvari. Bill se je tudi nji nasmehnil, toda oče je zagodrnjal nejevoljno — »Sumljiva svojat!« ali nekaj sličnega. — In razen naju ni bilo daleč naokoli nikogar, ki bi mu mogla sicer veljati ta opazka. Postalo mi je še slabše pri duši. Medtem se je začel voz pomikati. V jeziku,
ki ga je smatral za angleščino, je vodnik razlagal lepote mesta. Carcassonne je čudežen, je razlagal, povsod naokoli so govorili:	Oglej si Carcassone, potem lahko
umreš! Prav isto sem občutil tudi jaz.
Amerikanec je dejal hčerki: »Avtobus je dober, Gussie, toda na tem zanikrnem tlaku ne bo dolgo zdržal.«
»O, bo že zdržal«, se je vteknil vmes Bill, ne da bi ga bil kdo kaj vprašal.
Gospod je bil užaljen: »Mladi mož, sam sem avtomobilski fabrikant in se razumem na svoj posel.«
Bill je obmolknil. Ta poskus približanja dražestni Gussie je torej klaverno spodletel.
Avtobus je zdrdral čez pridvižni most, hitel mimo stare cerkve in končno obstal pred bršliinasto zelenimi vrati Hotela de la Cite. —
Bill je čepel na eni obeh mogočnih postelj v odlični sobi, ki so nama jo — kljub vsemu — odkazali, in je bil videti zelo nesrečen.
»Ne morem iti dol in ne morem,« je izjavil.
»No, že prav, toda jaz grem jest.«
»Ti si brez čuvstva, brez razumevanja. Ti sii pa res pravo teslo.«
»Kaj pa ti vendar je?«
»Saj vendar ne morem tak, neobrit v jedilnico.«
»In ti hočeš biti mož?« To sem mu dejal nad vse zaničljivo. »Kako more le človek tako naglo vreči puško v koruzo. Jaz, mehka kiselica brez hrbtenjače, kakor me psuješ, jaz sem moral rešiti zadevo in razkladati hotelskemu ravnatelju pravljice, da naju ni takoj vrgel na cesto. Kaj pa ti je vendar, Bill? Ali te je pokrajina tako porazila, ali sta ti Američanki zavdali, ali pa ti na vse zadnje avtomobilski fabrikant draži živce?«
»Ne, Harry.« Čisto, obupano je iztisnil te besede.
»Mar gre za Gussie?«
Globok vzdihljaj je splaval po sobi.
»Zelo brhko dekle je« sem priznal.
»Harry«, je rekel Bill. »Če zineš o nji samo še besedico, ti zmeljem kosti v kašo. Duša božja, to pot je prava! Čudovita je, sijajna!«
»Seveda,« sem navdušeno pritrdil »ker pa nisem zaljubljen, me to tudi ne more nasititi. Lačen sem in grem jest.«
»S teboj grem«, je izjavil Bill.
Opozoril sem ga, da ni obrit, in na njegovo zatrdilo od pravkar. Toda trdil je, da »jo« mora videti in da ne more del j čakati.
Jedilnica je bila prostorna, opažena in prazna. Z izrazom, polnim odlične visokosti, medtem ko sem znotraj kar trepetal, sem naročil izbrano, odlično kosilo, in najžlahtnejša vina, kar so jih imeli. Plačilni se je obnašal zelo spoštljivo.
»Harry,« je Bil preplašen zašepetal,« saj vendar veš, da nimava beliča!«
Tedaj sem podivjal: »Mar sem se jaz izmislil vse to? Ti nisem rekel, da ostaniva v Perpignanu in brzojaviva v Pariz po denar? Zdaj sva pač tu in stradal ne bom.«
»Tiho bodi,« je rekel Bill brez sape, »prišla je!«
Gussie je stopila v jedilnico kot kraljica z izrazom in kretnjami, kakor da jo tisoči občudovaje pogledujejo'. In vse to je zapravljala za dolgočasno zijajočega natakarja in zame, ki so me trle čisto drugačne skrbi — toda ni bilo zapravljeno pri Billu.
Gussie in njen oče sta sedla v najini bližini. Avtomobilski fabrikant je naročil običajna hotelsko kosilo in čisto navadno burgundsko šumeče vino. Ubožec ni imel pojma o vinu, pa saj to ni bila njegova krivda. To je odvisno od vzgoje.
Bill ni nič jedel. Zato sem pa jaz. Hotel sem se najesti za dalj časa, zakaj obhajali so me občutki, da se bo kmalu zgodilo nekaj resnega. Amerikanec je jedel mnogo in z očitno slastjo, kar mi ga je prikupilo. Razvil se je pogovor in smo se predstavili. Možu je bilo ime Tilley in je bil neizmerno bogat lastnik tovarne za avtomobile nekje na srednjem ameriškem Zapadu. Govorili smo o angleških hotelih in kako da so mrzli, o francoskih in kako majhni da so,
o švicarskih in kako so dragi. Pogovarjali smo se o bikoborbah, prohibiciji in podobnem. Mladi Američanki — ime jima je bilo WendeH — sta prisedli. Zato sta pa nenadoma izginila Bill in Gussie. Na zadnje smo sklenili, da igramo bridge. Iz lahko razumljivih razlogov se nisem mogel igre udeležiti. Ves besen sem odšel in vzel primerno zalogo hotelskih cigaret za v posteljo. Bill je prišel šele ob eni ponoči domov.
»Bill«, sem dejal, »tako pa to ne gre dalje. Pelješ se v najboljši hotel in nimaš počenega groša — prav. Ampak v tem položaju dvoriš dekletu, ki nič hudega ne sluti, to pa ni več prav. To je pustolovstvo! Sicer pa, kako naj se izmuzneva odtod?«
Drugo jutro sva pila kavo na ploščadi, ki je ležala nasproti mestnega ozidja. Razgled je bil sijajen, kava prav tako. Toda v meni je bilo mračno in megleno.
Gospod Tilley je prišel s hčerko in obema Američankama. Odšli smo z njimi, da si ogledamo staro mestno ozidje. Gospod Tilley je bil tako sam, ubožec, zakaj Gussie je tičala zmerom nekje z Billom. Rekel sem mu, da je Bill književnik, jaz pa časnikar.
»Če bi bil jaz književnik«, je kmalu nato dejal gospod Tilley Billu, »potem bi popisal tole staro mesto za naše ljudi tam doma.«
Bill me je ošinil z besnim pogledom.
Zdaj so hoteli vsi vedeti, katere knjige je že napisal. Navedel sem nekaj zelo znanih, lepo zvenečih naslovov, in takoj sva zelo očitno zrasla v splošnem spoštovanju.
Zvečer so v hotelu vedeli to že vsi. Sam ravnatelj je prišel in se je opravičil. Niti slutil ni, da ima pod svojo streho dva tako slavna pisatelja.
»Vrzi ga ven!« je zakričal BiH, »ali sem ukradel svoje živce?«
Ravnatelj ni bil prav nič razžaljen. Umetniške muhe, kajpa! Nasprotno si je izprosil čast, da sme na najino zdravje popiti z nama steklenico šampanjca. Bila sva ljudomila in sva mu to dovolila.
rokih slojev. O konferenci in o njenem dnevnem redu je izjavil prof. Katuna-rič sledeče:
Zasebno lastnino je treba ščititi, dokler ne škoduje celoti. Ce pa škoduje večini naroda, je treba, da država Intervenira in da z izrednimi ukrepi odstrani škodo, katero trpi večina državljanov.
Stanovanjsko vprašanje je prepustil zakonodajalec samemu sebi. Država se je izognila intervenciji v tem vprašanju in zakonodajalec ni podvzel korakov, da bi reguliral odnose med stanovanjskimi najemniki in hišnimi lastniki. Prepustil je rešitev tega problema času in osebni iniciativi. Pričakovalo se je, da bosta ta dva faktorja dejansko rešila ta problem in da se bo po ekonomskem zakonu ponudbe in povpraševanja regulirala višina najemnin s prosto pogodbo. Rezultat teh pričakovanj je ostal negativen! Ker so hišni lastniki ustanovili kartel, je bil izigran zakon o prosti ponudbi in povpraševanju.
Hišnim lastnikom se je posrečilo, da so obdržali višine najemnin, ki ne ustrezajo današnjim našim razmeram. Male stanovanjske najemnike, ekonomsko slabotnejše, so postavili hišni posestniki pred izbiro, ali sprejeti pogodbo, ki jim jo je diktiral hišni lastnik ah ostati brez strehe. Najemnine, — ki so bile visoke v stanovanjski krizi, v dobi pomanjkanja stanovanj, ko je bilo povpraševanje večje in ponudba manjša — so ostale visoke tudi takrat, ko je po zgraditvi večjega števila hiš, povpraševanje popustilo.
Načelo neinterveniranja je v tem vprašanju škodovalo interesom najemnikov. Z ozirom na to zahtevamo intervencijo države v reševanju stanovanjskega vprašanja. Treba je:
L da se spremeni obstoječe razmerje med hišnimi lastniki in najemniki,
2. da se omilijo najemnine za gospodarsko slabotnejše sloje z določitvijo višine najemnin sorazmerno s potrebnostjo, razmerami in finančnim stanjem_najemnika.
Na anketi naj se nepristransko ugotovi rentabilnost zgradb in na ti podlagi določi, kolikšno najvišjo najemnino bi smeli hišni lastniki zahtevati in katero najemnino še zmorejo gospodarsko slabotnejši najemniki. Danes je že točno ugotovljeno, koliko znaša renta in kako se morejo rentirati zgradbe. Prav tako pa je treba točno ugotoviti, koliko potrebujejo stanovanjski najemniki v posameznih poklicih za preživljanje.
Poleg maksimiranja najemnin za vse stanove bo konferenca zahtevala tudi zgradbo stanovanj za nezaščitene nižje sloje.
Dandanes se občuti pomanjkanje malih stanovanj. Gospodarska kriza in znižanje prejemkov sta vzrok, da najemniki beže daleč na periferijo. Mnogi pripadniki nižjih slojev stanuje po bajtah na polju. Izvedenci bi morali na anketi določiti, katera stanovanja so nehigienska in poskrbeti, da se izpraznijo, hkrati pa sezidajo nova stanovanja za nižje sloje.
Društva stanovanjskih najemnikov so ves čas obstoja, zlasti v sedanji krizi neutrudno delovala za rešitev stanovanjskega vprašanja, kar je v eminentnem interesu države same. Po kongresu v Zagrebu bodo delegati posameznih društev intervenirali na merodajnih mestih za težnje najemnikov. Zato je dolžnost vseh najemnikov, da nemudoma pristopijo k Društvu stanovanjskih najemnikov v Ljubljani, Tavčarjeva ulica 3/II. ter moralno in materialno podpro društvo, ki nesebično deluje le v njih prid. Naj ne bo nikogar med najemniki, ki bi ostal ob strani in ki bi se ne zavedal, da je zaprošena podpora, ki pri mesečni članarini 1 dinarja, ne pomeni nobene žrtve, tudi njemu v veliko korist!
predpisih reklamacije izostalih številk itd. niso več oproščene poštnine. Frankirati jih je torej treba kakor vsako drugo poštno pošiljko'.
Pozor na položnice! Opozarjamo vse naročnike, zlasti pa drž. upokojence, da ima »Naš Glas« svojo lastno čekovno številko 11.467, na katero je nakazovati naročnino. Prosimo pazljivosti, da ne bo nepotrebnih pomot, ker bomo vsak na naš račun vplačani znesek smatrali kot vplačilo naročnine.
Spet nov grob. V Ribnici na Dolenjskem je umrl dne 13. decembra upokojeni davčni nadupravitelj Ernest Kobler. Pokojni je bil objektiven in strankam do skrajnosti pravičen uradnik. Po upokojitvi je v Ribnici, kjer se je naselil, v raznih gospodarskih korporacijah z velikim uspehom opravljal posle strokovnega svetovalca in organizatorja. Blagi pokojnik je umrl nenadoma, zadela ga je kap. Starega in zvestega naročnika ohranimo v častnem spominu, kakor se ga bodo številni prijatelji in znanci spominjali kot vrlega in značajnega druga. N. v m. p.!
Smrt kosi... Pred božičem, dne 24. decembra, je v Ljubljani zatisnil oči profesor Peter Žmitek, akademski slikar. Pokojnik se je redil 1. 1874. v Kropi na Gorenjskem iz družine, kjer je bila umetnost že v rodu. Študiral je slikarstvo na akademijah v Petrogradu, v Krakovu in Pragi, profesorske izpite pa opravil na Dunaju. V Ljubljani je nato 28 let poučeval risanje na srednjih šolah, na zadnje na realki, dokler ni pred nekaj leti moral zaradi bolehnosti v pokoj. Žmitek je bil eden izmed slovenskih slikarjev, ki so z geslom impresionizma nastopili pred dobrimi 30 leti in slovenski upodabljajoči umetnosti priborili ugled in veljavo doma, pa tudi v inozemstvu. Po značaju je bil Žmitek realističen slikar, a ne brez čuvstvenih romantičnih primesi. Kot vzgojitelj je bil blag in skrben, kot tovariš plemenit, prava zlata duša. Bil je stanovsko zaveden, o čemer priča že dejstvo, da je bil zvest naročnik našega lista polnih 17 let. Naj ne ugasne svetli spomin na Petra Žmitka, odličnega slovenskega umetnika in plemenitega tovariša!
Zaupnice ■ zaslužnemu organizatorju. Predsedniku JUU, g. Ivanu Dimniku, pošiljajo tovariši učitelji s svojih društvenih zborovanj zaupnice in pozdrave. Tako je
prejel g. Dimnik te dni brzojavne pozdrave in izraze priznanja od sreskih društev v Metkoviću, Vel. Gradištu in Foči, ih učiteljstva iz srezov Gcspič, Gračac, Perušič, Vukovar, Velika Gorica, Grocka, Split, Ohrid-Struga in dr.
Vabilo na sodelovanje. Med državnimi uslužbenci in upokojenci je premnogo strokovnjakov najrazličnejših panog. Če bi vsi ti sodelovali pri svojih stanovskih glasilih, bi bila polna izbranega, tehtnega strokovnega gradiva. Vnovič prav vljudno vabimo vse gg. tovariše, da se uvrste v krog naših sotrudnikov. Zlasti veljaj ta poziv tovarišem z dežele in večjih mest, osobito še iz Maribora. Le s sodelovanjem vseh nas bo mogoče obdržati »Naš Glas« na vršni, tako da bo resnično osrednje in skupno glasilo vseh drž. uslužbencev in upokojencev v dravski banovini.
Kuluk. V februarju bo treba menda spet plačevati kuluk, katerega od vsega prebivalstva plačujejo samo še stalni nameščenci. Pri skrajno znižanih prejemkih državnih uslužbencev, aktivnih in upokojenih, bo to breme hudo prizadelo vse družine. Najhuje bodo spet udarjeni nižji uslužbenci, ki že itak komaj životarijo. Prejeli smo več dopisov od raznih prijateljev lista, zlasti iz vrst upokojencev, ki vsi izražajo željo-, naj bi se plačevanje te odkupnine za osebno delo, ki je odpravljeno za vse druge prebivalce v naši banovini, kar najprej odpusti tudi državnemu usliiž-benstvu. Bilo bi prav, če bi se zavzele za to aktualno vprašanje vse strokovne organizacije aktivnih in upokojenih nameščencev.
Naši vrli in marljivi ljubljanski policijski nameščenci prirede pod okriljem svoje podporne zadruge tradicionalni plesni večer v soboto 4. januarja v vseh prostorih Sokolskega doma na Taboru.
Znižanje plač odklonjeno. Sredi decembra je bila v Zagrebu seja ravnateljstva Osrednjega urada za zavarovanje delavcev. V razpravi o personalnih vprašanjih je bil predlog za znižanje službenih prejemkov uradništva v zavodih delavskega zavarovanja (o katerem smo že poročali), odklonjen. S tem je vodstvo tega velikega in važnega socialno - zavarovalnega zavoda pokazalo, da pravilno ocenjuje za splošno gospodarstvo škodljive posledice zniževanja osebnih prejemkov uslužbencem.
Vestnik
Bolj veselo in srečnejše
NOVO LETO
voščita vsem naročnikom, sotrudnikom in prijateljem lista
uredništvo in uprava.
V NOVI LETNIK. Današnji številki so priložene čekovne položnice, s katerimi naj p. n. naročniki blagovolijo po možnosti čimprej poravnati naročnino za v naprej in event. zaostanke. Kdor ima naročnino za bodoče četrtletje že plačano, naj izvoli izročiti položnico tovarišu, ki na list
še ni naročen. — Ker moramo visoke stroške za izdajanje lista redno sproti plačevati, prosimo vse p. n. naročnike, da z nakazilom naročnine ne odlašajo.
Na ogled smo poslali današnjo številko nekaterim našim p. n. bivšim naročnikom z vabilom na naročbo. Kdor si namerava naročiti oz. obdržati list, ga prosimo, naj se posluži položnice. Upamo, da bo odziv živahen.
Reklamacije. Opozarjamo vse gg. naročnike in dopisnike, da po- novih poštnih
Iz ene steklenice šampanjca jih je postalo več in poklicali smo Amerikanca na pomoč. Večer je postal skrajno razgiban. Sredi najboljšega razpoloženja je nenadoma Bill skočil na noge, nagrbančil čelo in dejal: »Grem!« in že je odšel. Gospod Tilley je osuplo gledal za njim.
»Umetniki so pa res posebneži,« je menil. »tako neučakavni.« Moral sem mu pritrditi.
Francoz je komaj opazil ta dogodek, otegnil je iz žepa karte in izpregovoril čarobno besedico »poker«. Moral sem biti že močno pijan, zakaj dejal sem: »Prav žal, pa ne morem igrati z vami. Ves najin denar ima moj prijatelj.«
»Nič ne de«, je odvrnil gospod Tilley. as°diim ga vam, dokler se vaš prijatelj ne
z'Kr " Pozahil sem na vse dobre sklepe, po-. 1 na Billa z njegovo Gussie, da pozabil
0 '■* 1'1 najin strahoviti položaj in pričeli smo igrati. —
krivda. Mene So pa težiU ležal v postelji in
mflčLnn-,“°sJUtro sem se PreBudil z groznim ieten turi- arnPanjski maček je zelo nepri-
1 ee človeka sicer ne teži nobena dolgovi. Bill je
o „rtol strmel v daljo.
»Povedal sem jii<<; je še ta[
»Komu si povedal in kaj 7«
»Povedal sem Gussie resnico<<
»Tako, saj to je imenitno, gotovo ti je zdaj dosti bolje.«
»Ne, nikakor ne. Dejala je, da je to nizkotna lopovščina in da noče nikdar več imeti opravka z menoj.«
Torej je bilo zdaj vsega konec. — Gospod Tilley naju je hotel ravno pozdraviti, ko je potrkalo' in ravnatelj je vstopil ves zmeden.
»Oprostite,« je dejal »vsi smo, popolnoma obupani Davi sem našel blagajno popolnoma prazno.«
»Kaj pravi?« je vprašal gospod Tilley.
»Pravi, da so ga oropali.«
»Sam vrag ga je oropal!« Gospod I illey se je smejal do solz.
"Kaj pa^ se je treba smejati?« Ravnatelj je bil užaljen. »Smešno je, da blagajna
ni bila vlomljena. Cisto pravilno zaklenjena je bila, samo enostavno prazna.«
»Domača tatvina torej,« sem ugotovil. Gospod Tilley nas je napol usmiljeno, napol veselo pogledal. »In jaz sem mislil, da znata fanta piti! Se prav nič več ne spomnita, kaj se je zgodilo sinoči?«
Niti sanjalo se mi ni. Ravnatelj je bil preveč razburjen, da bi bil mogel sploh kaj misliti. Saj mu ni zaradi denarja, je zatrjeval, samo zaradi nerazumljivosti dogodka...
»Poslušajte,« mi je dejal gospod Tilley. »Malo si poglejte po žepih. Morebiti ste pa vi ta hišni tat.«
Storil sem tako. Šop tisočakov in nekaj drobiža je bilo v žepu in pa nekaj potovalnih čekov.
»Čeki so moji,« je izjavil gospod Tilley, »za te ste me sinoči pri pokerju obrali. Se vam nič več ne sanja o tem, kaj? In ravnatelj je tudi neprestano izgubljal, tako-, da je nekajkrat romal v pritličje in tako sam polagoma izropal svojo blagajno. Zdaj seveda o vsem tem nič več ne vesta, naravno! Morebiti se vidva bolje razumeta na vino, kot jaz, toda mladi, mož, jaz ga več prenesem, in to je poglavitno. Tako, in zdaj glejta, da ne zamudita vlaka.«
Odšel je in vzel seboj ravnatelja, ki se je ponižno opravičeval.
»Tako,« sem dejal, ko sva bila sama, »zdaj je pa vse v redu.«
Toda Bill je bil drugačnega mnenja. Kaj bi mu še tako prijetno pridobljeno majhno premoženje, če pa Gussie o njem noče nič vedeti!
Nato je prišla sobarica in prinesla pismo zanj. V pismu je bil bankovec za tisoč frankov in listek. Bill je poskočil od veselja in mi pomolil pismo.
»Ljubi Bil«, je stalo v njem, »tega ti nikdar ne odpustim. V Parizu bom stano-vala-v Claridge-Hotelu. Upam, da ti bo teh tisoč frankov pomagalo iz zagate. Nočem te nikdar več videti. Gussie.
1 . S. Nikar ne pozabi: Claridge-Hotel. Povprašaj kar po Gussie Titley.«
Upokojenec
Upokojenim tovarišem! Kakor že doslej-, bo naš list tudi v bodoče posvečal najskrbnejšo pažnjo vsem vprašanjem državnih upokojencev. Poskrbeli bomo, da bomo mogli nuditi svojim naročnikom iz vrst držav, upokojencev zmerom točne, zanesljive informacije in vesti, in to čimprej. Drage volje pa smo pripravljeni na vprašanja posameznih naročnikov nuditi tudi pojasnila v konkretnih primerih. Zato pričakujemo, da bodo upokojenci ostali še nadalje zvesti našemu listu. — Prosimo, da priložite k vsakemu vprašanju oz. prošnji za pojasnilo tudi znamko in že naslovljeno kuverto za odgovor.
Naraščanje članstva. V mesecu novembru je pristopilo k agilnemu zagrebškemu Društvu državnih in samoupravnih penzionera savske banovine 187 novih članov. — Zdi se, da gospodarska kriza in znižanje prejemkov v vrstah državnih upokojencev na Hrvatskom ne povzroča malodušnosti, temveč da nasprotno krepi stanovsko zavednost, kakor kaže naraščanje števila članov.
Doklada vdov rezervnih kadetov. Vdovam rezervnih kadetov, padlih v vojni, se nakazuje osebna doklada enako kot vdovam uradnikov. Po pojasnilu vojnega mi-
nistrstva je namreč razvidno, da so bili sprejeti v našo vojsko vsi nekdanji oficirski aspirantje in kadetje v činu podporočnika. Na podlagi tega pojasnila je finančno ministrstvo izdalo že leta 1922 navodilo od 8. novembra 1922, D. R. št. 151.764, da naj se zaradi pravilne edmere draginjskih doklad po čl. 18 zakona o drag. -dokladah od 28. februarja 1922 formalno prevedejo na dinarske plače kronski prejemki vseh že upokojenih oficirjev -in uradnikov nekdanje avstro-ogrske vojske.
Za zaposlitev otrok upokojencev. Zagrebško društvo državnih upokojencev na prošnjo svojih članov intervenira za ugo-dno rešitev prošenj kvalificiranih otrok svojih članov, ki so prosili za sprejem v javne službe. V svojem glasilu »Penzioner« se zavzema, da bi se zaposlili zlasti nezaposleni -profesorski in učiteljski kandidati ter mladi zdravniki. V ta namen naj bi se umaknili vsi desluženi in upokojeni učitelji oz. profesorji iz privatni,h šol. Zdravniki, ki- imajo pa po več stalnih zaposlitev pa naj bi razen državnih, banovinskih ali občinskih odstopili ostale svoje fiksno honorirane službe nezaposlenim mladim zdravnikom.
Iz organizacij
Kongres učiteljstva meščanskih šol.
Združenje nastavnikov meščanskih šol priredi dne 4. januarja 1936 izredni občni zbor v Beogradu. Zborovanje se v-rši v osnovni šoli v Dečanski ul. št. 8. Na dnevnem redu izrednega kongresa so volitve novega izvršnega odbora in razprava o delovanju organizacije od začetka julija do konca mi-nilega leta. Na zborovanju se bodo raz-motrivala vsa aktualna vprašanja meščanskega šolstva in učiteljstva.
Učiteljske gospodarske ustanove. Slovensko učiteljstvo ima oporo v sledečih svojih gospodarskih, kreditnih in socialnih ustanovah: L Gospodarska zadruga: Učiteljska tiskarna v Ljubljani, (-ima pododdelke: Knjigarno v Ljubljani in Mariboru, ter knjigoveznico). — II. Kreditne zadruge: a) Hranilnica in posojilnica učiteljskega konvikta v Ljubljani, b) Učiteljska gospodarska in kreditna zadruga v Celju. — III. Socialne zadruge: a) Učiteljska samopomoč v Ljubljani, b) Samopomoč za otroke učiteljev in učiteljic v Ljubljani. — IV. Domovi: a) Učiteljski dom v Ljubljani, b) Učiteljski dom v Mariboru, c) Učiteljski zdraviliški dom v Rogaški Slatini, č) Obmorski učiteljski dom v Omišlju, d) »Dom učiteljic« v Ljubljani. — Naše učiteljstvo
mo-re biti na svoje lepo uspevajoče gospodarske ustanove upravičeno ponosno, saj mo-re biti z njimi vsem ostalim panogam slovenskih držav, uslužbencev v vzgled in posnemanje.
Prosveta
Učiteljski pevski zbor. Zaradi reduciranih prejemkov našega učiteljstva je obstoj- učiteljskega pevskega zbora JUU v nevarnosti, ker je ogrožena njegova gmotna podlaga. Nekatera sreska učiteljska društva so namreč že sklenila, da ne bodo več plačevala prispevkov za navedeni zbor. Ob ti priliki in v zvezdi z bližnjo desetletnico so podali izjave nekateri- odli-čn-i slovenski glasbeniki, v katerih izražajo učiteljskemu pevskemu zboru za dosedanje vzorno delovanje svoje -priznanje in simpatije, hkrati pa apelirajo na kulturno in stanovsko zavest učiteljstva, naj še naprej dop-rinaša žrtve, ki bc-do koristile ne samo učiteljskemu stanu, temveč vsemu narodu. Take izjave so poslali: Dr. D. Švara, V. Ukmar, Si Osterc, J. Betetto, L. M. Škerjanec, St. Premeri, E. Adamič, Z. Pre-lovec in Iv. Matetič - Ronjgov.
»Naš rod«. Navzlic grdim podtalnim mahinacijam proti temu odličnemu mladinskemu listu, se je morala prva številka
Zdravstvo
dvakrat ponatisniti in je izšla v 21.000 izvodih, kar je spričo občutnega znižanja uradniških prejemkov lep uspeh, ker se je število obdržalo skoro na lanski višini. Razni pisatelji in drugil kulturni delavci ogorčeno obsojajo rovarenje proti temu vzornemu mladinskemu mesečniku.
Iz profesorske stroke. Na zborovanju profesorjev iz savske banovine, ki se je vršilo začetek novembra v Zagrebu, so zborovalci zahtevali, naj organizacija deluje v tem smislu, da se z zakonom znižajo leta službovanja za srednješolske profesorje. Prosvetno ministrstvo namerava pri-
hodnje leto upokojiiitii vse ravnatelje in profesorje na srednjih šolah, ki so že dosegli polna službena leta. Pri ministrstvu je namreč nad 1100 nerešenih prošenj diplomiranih filozofov za sprejem v službo. V novem načrtu zakona o srednjih šolah je pa določeno, da bodo morali diplomirani filozofi po dve leti brez plače poučevati na srednjih šolah. Proti temu so se oglasili nekateri zborovalci, da je to nemogoče zahtevati od nepremožnih kandidatov, drugi so pa izjavljali, da je bolje, če absolvirani filozofi dve leti delajo zastonj, kakor pa če morajo —- kot zdaj —1 po tri ali štiri leta zaman čakati na službo.
Branje pri vožnji in hoji je našim očem škodljivo; kdor redno v vagonu bere, naj bo sčasoma pripravljen na motenja vida.
Število rdečih krvnih telesc znaša pri odraslem človeku 25 do 30 bilijonov. Pomisli, kaj je to!
Če imamo ustnice počene, si jih namažimo zvečer z vazelinom ali kakaovim maslom ali s kakšno drugo pomado, kateri je pridejana borova kislina. Pri sestavi pomade pa ne smemo uporabljati parfumov, ker morejo povzročiti izpuščaje na ustnicah.
Krči v mečih. Ti krči se posebno radi pojavijo ponoči. Da se jih ubraniš, pij zvečer pol litra ali liter toplega čaja ali limonade. Če se pa krči vseeno še pojavljajo, upogni stopalo z vso močjo tako navzgor, kot da bi se hoteli prsti noge dotakniti golenice; običajno krč nato takoj preneha. V zadnjih časih se je izrekla tudi domneva, da nastopijo taki krči zmeraj le po uživanju določenih jedi, na primer sirovega masla, sira, jajec itd., v takih slučajih se moramo pač za dalj časa teh jedi vzdržati.
Pri nervoznosti priporočajo vzgajanje k miru. Prisilimo se, da obvladamo sami sebe. Miru se lahko priučimo kot vsaki drugi reči; skrbimo za to, da sledi vsakemu naporu ali vznemirjenju bogato odmerjen čas počitka. Gremo v ta namen v posteljo in dosežemo s tem, da sledi umetno prisiljenemu miru normalen mir. Dodatno sredstvo je baldrijanova tinktura, ki jo vzamemo 8 do 10 kapljic na 30 do 60 minut, toliko časa, da nastopi pomirjenje. Baldrian ni strupen.
Počasneje ko kadimo, manjša je nikotinska vsebina kajenja; ista množina nikotina se razdeli na daljši čas.
(Iz »Zdravja«, Ljubljana.)
Nove knjige
Učiteljski koledar JUU za 1936. leto, izide v založbi Jugoslov. učiteljskega udruženja 1. januarja. Poleg koledarskega dela vsebuje vse poštne tarife, najnovejšo uredbo o osebnih in rodbinskih dokladah, nov učni načrt in program za osnovne šole, pravilnik o vršenju verske dolžnosti, cene prevoznih sredstev, razne statistike, podsetnik itd. Cena koledarju je določena na 12 Din. Tiskan bo v omejenem številuf in se pošlje samo naročnikom proti povzetju. Ekspedicijo izvrši knjigarna Toše Jovanoviča i Vujiča, Beograd, Zeleni venac. Naročila sprejema Učiteljsko udruženje, Beograd, Kralja Milutina 66. Zaradi manjše poštnine in olajšanja ekspedicije se priporoča, da si učiteljstvo naroča koledar , v skupinah.
Listnica uredništva. Gosp. A. P. Zanimivi vaš članek objavimo po možnosti čim-prej. Hvala Vam! — Gosp. Iv. Ž. v M. Na žalost ne moremo objaviti. Razloge Vam pojasnimo pismeno. — Raznim naročnikom! Sami bi radi ustregli Vašimi željam, pa nam žal zaradi ovir in okolnosti, ki niso odvisne od nas, ni mogoče. Prosimo uvidevnosti in umevanja. — Gosp. L. K. v K. Isto velja tudi za Vas. Zelo nam je žal, da Vašega krepkega članka ne moremo prinesti. Ostanite nam zvesti! — Vsem: več sreče v letu 1936.1 Ne klonimo, ne obupajmo!
Zadružne vesti
Iz ljubljanske nabavljalne zadruge. — Nakupi. Da se omogoči redno dobavljanje blaga na dom, prosimo člane, naj pošiljajo naročila z nakupovalno knjižico vred vsaj tri dni pred dnevom, koi želijo imeti blago dobavljeno. Posebno prosimo, da radi zmanjšanja stroškov, rajoniranja dostav- in hitre postrežbe združite nakupe kolikor mogoče ter ne nabavljajte vsak predmet posebe. Blago, ki ga rabijo člani ob času naročila, se naj prevzame nepogojno osebno pred oddajo nakupovalne knjižice, ker se iste vračajo šele pri dostavitvi blaga. — Steklenice. Zadnji čas se je pripetilo, da oddajo člani umazane steklenice. S takim postopanjem se dogodi, da se tekočina pokvari, ali pa izgubi okus, krivda pa se meče na zadrugo. Ker je promet vedno večji, je nemogoče, da bi uslužbenci steklenice umivali, prosimo, da se oddajo čiste steklenice.
Kreditiranje blaga članom. Zveza na-bavljalnih zadrug drž. uslužbencev je iz-
dala pravilnik za kreditiranje blaga članom. Ta pravilnik, ki velja od 1. januarja 1933, je sestavni del zakona o zadrugah držav, uslužbencev. Po njem smejo zadruge svojim članom dobavljati živila v najvišji meri do 50% celokupnih mesečnih prejemkov, to pa samo na enomesečni rok. Manufakturo morejo dajati članom na odplačilo v zaporednih enakih šestih mesečnih obrokih. Posamezni zadrugar se ne sme zadolžiti za več, kolikor znaša vsota njegovih prejemkov za dva meseca, nikakor pa ne nad 4000 Din. Zamudnikom se morajo zaračunati 8% obresti. Kdor ima nad 4000 Din dolga, ali kdor ne odplačuje redno predpisanih obrokov, temu mora Zadruga ustaviti nadaljnjo dobavo blaga, dokler že prejetega ne plača. V vsakem primeru se pa mora dolg zavarovati z zaznambo na službene prejemke. Zadrugam, ki bi se ne ravnale po tem pravilniku, more Zveza vsak čas odpovedati poslovni kredit in jih celo izključiti.
Srečno novo leto 1936
želita
Knjigarna
„Učiteljske tiskarne“ v Ljubljani in podružnica v Mariboru
• M
U
a
v
«3
50
• JHti
h*
pfl
M¥© LET© 1936
želi vsem svojim cenjenim odjemalcem
Jakob Kavčič
parna pekarna v Ljubljani
Manufakturna trgovina
ABIAN1 & JURJOVEC
LJUBLJANA - STRITARJEVA ULICA 5
Priporoča svojo veliko izbiro volnenega blaga za gospode in dame. Belo blago za različno perilo v poljubni širini. Krasna zaloga zastorov in preprog. (Pliš, tapestri itd.) — Puh perje, kapok, volna, žima vedno v zalogi. Blago je iz prvovrstnih angleških in čeških tovarn. Gospodom uradnikom proti takojšnjemu plačilu 10% popusta.
Priporočamo tvrdko
M. Tičar, Ljubljana
za nakup vseb pisarniških in šolskih potrebščin.
izravnajte
naročnino zb
„NAŠ GLAS"
KNJIGARNA
Ljubljana
Frančiškanska 6
Telefon št. 3397
Račun poštne hranllnlee št 10,781
Maribor
Tyrševa ulica 44
Telefon št 2623
Učiteljske tiskarne
priporoča cenjenemu občinstvu svojo zalogo vseh pisarniških in šolskih potrebščin. Lastna izdelovalnica šolskih zvezkov. Knjigarna sprejema naročbe na knjige iz inozemstva, na vse domače in inozemske liste, revije itd. Velika izbira pisemskega papirja, razglednic in slik.
Cene solidne) Postrežba toSnal Zahtevajte ceniki
Srečno novo leto 1936
želi
Učiteljska tiskarna
v Ljubljani
Srečno in veselo novo leto 1936»
želi vsem svojim cenjenim odjemalcem
IGLIČ FRANC, krojaški atelje
LJUBLJANA, Pražakova ulica 10
sriCno m visu®
želi vsem svojim članom
Zadruga državnih uslužbencev za nabavo potrebščin v Ljubljani
Kreditna zadruga državnih uslužbencev
v Ljubijam, Gajeva ulica 9 — v lastni hiši
Najstarejša kreditna zadruga v Jugoslaviji, ustanovljena leta 1874. Poštni čekovni račun štev. 10.681. Telefon štev. 3413
Posojila do Din 10.000’— vsem javnim nameščencem po 8°/o proti zaznambi na plačo na prvem mestu in poroštvu.
Zadruga državnih uslužbencev za nabavo potrebščin r. z. z o. z.
Lj ubijana, Vodnikov trg štev. 5 / Telefon št e v- 2421
Širite
zadružno misel med svojimi tovariši!
Državni uslužbenci!
Vaša nakupovalnica mora biti edino zadružna prodajalna. V zalogi ima vedno sveže špecerijsko blago. Dostava na dom brezplačna. Preskrbuje kurivo, posreduje nakup manufakturnega blaga. Na zalogi ima vsakovrsten porcelan, emajlirano kuhinjsko posodo, rje prosti jedilni pribor itd.
Izdaja za konzorcij .Naš Glas“ odgovorni urednik dr. Karl Dobida. — Tiska Učiteljska tiskarna (predstavnik France Štrukelj). Vsi v Ljubljani.