VSEBINA METEOROLOGIJA 3 Podnebne razmere v juliju 2022 ...............................................................................................................3 Razvoj vremena v juliju 2022................................................................................................................. 28 Podnebne razmere v Evropi in svetu v juliju 2022 ................................................................................ 35 AGROMETEOROLOGIJA 41 Agrometeorološke razmere v juliju 2022 ............................................................................................... 41 HIDROLOGIJA 46 Pretoki rek v juliju 2022 ......................................................................................................................... 46 Temperatura rek in jezer v juliju 2022 ................................................................................................... 52 Dinamika in temperatura morja v juliju 2022 ......................................................................................... 55 Količine podzemne vode v juliju 2022 ................................................................................................... 60 Hidrološka postaja Soča Log Čezsoški ................................................................................................. 66 ONESNAŽENOST ZRAKA 72 Onesnaženost zraka v juliju 2022 ......................................................................................................... 72 POTRESI 81 Potresi v Sloveniji v juliju 2022 .............................................................................................................. 81 Svetovni potresi v juliju 2022 ................................................................................................................. 84 OBREMENJENOST ZRAKA S CVETNIM PRAHOM 85 FOTOGRAFIJA MESECA 89 Fotografija z naslovne strani: Mladiča naše najmanjše vrste sove mali skovik (Glaucidium passerinum). Pobočje Olševe, 9. julij 2022 (foto: Aljoša Beloševič). Cover photo: Two young owls belonging to our smallest owl species the Eurasian pygmy owl (Glaucidium passerinum). Olševa, 9 July 2022 (Photo: Aljoša Beloševič). IZDAJATELJ Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje Vojkova cesta 1b, Ljubljana https://www.arso.gov.si UREDNIŠKI ODBOR Glavna urednica: Tanja Cegnar Odgovorni urednik: Joško Knez Člani: Tamara Jesenko, Mira Kobold, Nataša Sovič Oblikovanje in tehnično urejanje: Renato Bertalanič METEOROLOGIJA METEOROLOGY PODNEBNE RAZMERE V JULIJU 2022 Climate in July 2022 Tanja Cegnar ulij je osrednji mesec meteorološkega poletja. Čeprav se dan že počasi krajša, temperatura in trajanje sončnega obsevanja običajno prav julija dosežeta višek. V primerjavi s povprečjem obdobja 1961–2010 je bil julij 2022 na državni ravni za 2,5 °C toplejši in s tem drugi najtoplejši doslej; padlo je le 62 % toliko padavin kot normalno, sončnega vremena pa je bilo za 16 % več kot normalno. Julijsko povprečje obdobja 1981–2010 je v tekstu navedeno kot normala. J Slika 1. Odklon povprečne dnevne temperature zraka julija 2022 od povprečja obdobja 1981–2010 Figure 1. Daily air temperature anomaly from the corresponding means of the period 1981–2010, July 2022 Agencija Republike Slovenije za okolje Povprečna julijska temperatura je povsod presegla normalo. Velika večina merilnih mest je poročala o pozitivnem odklonu 2 do 3 °C nad normalo. Manjši presežek je bil v Beli krajini in na severovzhodu države, a tudi tam so normalo presegli vsaj za eno °C. V Ljubljani in na zahodu države je odklon presegel 3 °C, v Biljah pa je dosegel kar 4,1 °C. Izrazito skromne so bile padavine predvsem v delu Primorske, kjer je padlo manj kot 30 mm dežja. V veliki večini Slovenije je padlo od 30 do 90 mm dežja. Najobilnejše so bile padavine v razmeroma ozkem pasu gorskega sveta na severu države, kjer je padlo več kot 120 mm dežja. V primerjavi z dolgoletnim povprečjem je dežja najbolj primanjkovalo na Goriškem in v Posočju ter delu Gorenjske, kjer je padlo od 14 do 40 % običajnih julijskih padavin. V večini Slovenije je padlo od 40 do 80 % običajnih padavin, na nekaj merilnih postajah pa so normalo celo presegli. Povsod je bilo več sončnega vremena kot običajno. V Prekmurju je osončenost presegla normalo za 10 %. Na večini ozemlja je bilo dolgoletno povprečje preseženo za 10 do 20 %. Nekoliko večji odklon kot drugod je bil na Letališču JP Ljubljana, kjer so normalo presegli za 23 %. Na Kredarici so poročali o dveh dnevih s sledovi snežne odeje. Začetek julija je zaznamoval izrazit vročinski val, ki ga je prekinila osvežitev v drugi polovici prve tretjine meseca. Vročinski val je Slovenijo ponovno zajel v drugi polovici meseca (slika 1), bil je daljši; iztekel se je zadnje dni julija. Slika 2. Koper, 17. julij 2022 (foto: Tanja Cegnar) Figure 2. Koper, 17 July 2022 (Photo: Tanja Cegnar) V preglednicah in slikah so uporabljeni podatki merilne mreže Agencije RS za okolje, vključeni so podatki izmerjeni s klasičnimi instrumenti in samodejnimi merilniki. Pri temperaturi, trajanju sončnega obsevanja in padavinah občasno opažamo manjša odstopanja med klasičnimi in samodejnimi izmerki, kar je tudi razlog, da se za isto merilno mesto lahko podatek nekoliko razlikuje. V primeru, da so bile meritve na samodejni merilni postaji prekinjene, so podatki interpolirani, kar prav tako lahko vnaša razlike med vrednostmi iz različnih virov podatkov. V Ljubljani je bila povprečna julijska temperatura 24,4 °C, kar je 3,1 °C nad dolgoletnim povprečjem in je najvišja povprečna temperatura doslej. K rekordno visoki temperaturi so najbolj prispevali rekordno topli popoldnevi. Drugi najbolj vroč je bil julij 2015 s povprečno temperaturo 24,3 °C, tretji pa julij 2006 s 23,6 °C. Četrti najbolj vroč je julij 2013 s 23,5 °C, na peto mesto se uvršča julij 2021, šesto mesto pa pripada julijema 2017 in 2016 s povprečno temperaturo 23,2 °C. Povprečna temperatura zraka zadnja desetletja kaže izrazit trend naraščanja, pri čemer je lepo vidna tudi naravna spremenljivost. Če upoštevamo le podatke s sedanjega merilnega mesta je bil najhladnejši julij 1948 s 17,6 °C, s 17,7 °C mu je sledil julij 1954 in s 17,8 °C julij 1978. Nekaj višja je bila povprečna julijska temperatura v letih 1960 (18,2 °C), 1962 in 1980 (18,3 °C). Povprečna najnižja dnevna temperatura v Ljubljani je znašala 17,3 °C, kar je 1,9 °C nad dolgoletnim povprečjem. Najtoplejša so bila jutra julija 2015 s povprečno temperaturo 18,7 °C, enaka kot leta 2021 je bila povprečna julijska jutranja temperatura leta 2016, in sicer 17,7 °C. V letih 2010 in 2012 je bilo povprečje najnižje temperature 17,3 °C, kar je toliko kot tokrat, julija 2006 pa je bila povprečna jutranja temperatura 17,2 °C. Najhladnejša so bila jutra julija 1978 z 12,2 °C. Povprečna najvišja dnevna temperatura je bila 31,0 °C, kar je 3,6 °C nad dolgoletnim povprečjem in največ doslej. Drugi najtoplejši julijski popoldnevi so bili v letih 2006, 1983 in 2015, ko je bila 4 Agencija Republike Slovenije za okolje povprečna najvišja dnevna temperatura 30,2 °C, najhladnejši so bili julijski popoldnevi v letu 1954 s 23,4 °C. Temperaturo zraka na observatoriju Ljubljana Bežigrad od leta 1948 dalje merimo na isti lokaciji, vendar v zadnjih desetletjih širjenje mesta in spremembe v okolici merilnega mesta opazno prispevajo k naraščajočemu trendu temperature. 32 Temperatura ( C) 28 24 Ljubljana 20 16 12 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 14 Temperatura ( C) 12 10 Kredarica 8 6 4 2 0 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Slika 3. Povprečna julijska najnižja in najvišja temperatura zraka v Ljubljani in na Kredarici Figure 3. Mean daily maximum and minimum air temperature in July Na sliki 3 spodaj sta prikazani povprečna najnižja in najvišja dnevna julijska temperatura zraka na Kredarici, kjer je bila povprečna temperatura zraka 8,9 °C, dolgoletno povprečje pa je bilo preseženo za 2,1 °C. Doslej najhladnejši je bil julij 1978 s 4,1 °C, 4,3 °C so izmerili v juliju 1961; v julijih 1966, 1979, 1980 in 2000 je bila povprečna temperatura 4,4 °C, 4,5 °C pa leta 1960. Najtoplejši je bil julij 2015 (10,3 °C), sledijo juliji 1983 (9,8 °C), 2006 (9,1 °C), tokratni julij je bil četrti najtoplejši, na peto mesto se uvršča julij 1995 (8,5 °C). Slika 4. Metulj; Koprivna, 3. julij 2022 (foto: Aljoša Beloševič) Figure 4. Butterfly, Koprivna, 3 July 2022 (Photo: Aljoša Beloševič) Topli so dnevi z najvišjo dnevno temperaturo 25 °C in več. V visokogorju temperatura ni segla tako visoko. V Ratečah je bilo 22 takih dni, v Slovenj Gradcu 25, v Lescah in Postojni 26. Na kar nekaj 5 Agencija Republike Slovenije za okolje merilnih postaj so bili topli vsi julijski dnevi, med njimi so Bilje, Portorož, Bizeljsko in Ljubljana (slika 5). V prestolnici je prvič, da so bili topli prav vsi julijski dnevi, v preteklosti je bilo po 30 toplih dni v julijih 1983 in 2013, le dan manj pa julija 2006. V prestolnici še ni bilo julija brez toplih dni, najmanj pa so jih zabeležili julija leta 1954, le 9. 32 28 Ljubljana Topli Vroči 24 20 Št. dni 16 12 8 4 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Slika 5. Število toplih in vročih julijskih dni Figure 5. Number of warm and hot days in July Vroči so dnevi, ko temperatura doseže ali preseže 30 °C. Julija 2022 jih je bilo nadpovprečno veliko. V Biljah so jih našteli 29, na Letališču Portorož 24, v Godnjah 21, v Cerkljah 18, v Celju in na Bizeljskem 17, v Črnomlju 15. Zanimivo je, da je bilo 7 vročih dni tudi v Novi vasi in na Babnem Polju, 5 v Ratečah, dva na Lisci in en na Vojskem. V Ljubljani je bilo 18 vročih dni, dolgoletno povprečje je bilo preseženo za 10 dni. Največ takih dni je bilo julija 2015, in sicer 21. Leta 2006 jih je bilo toliko kot tokrat (18 dni), julija 2017 so jih našteli 16, v julijih 2019, 1983 in 2010 ter 2021 jih je bilo 15, v letih 2012, 2007 in 1994 jih je bilo 14, po 13 pa v letih 2016, 2013, 2003, 1995 in 1952. Brez vročih dni je bilo od sredine minulega stoletja 7 julijev, vsi v preteklem stoletju. Veliko je bilo zaporednih dni s temperaturo zraka nad 35 °C. Izstopa predvsem Primorska, saj so tam izmerili od 4 do 7 zaporednih dni, ko se je najvišja temperatura zraka povzpela nad 35 °C. Največ takšnih dni je bilo v Biljah, Dolenjah pri Ajdovščini, Volčah pri Tolminu in Podnanosu (7), Vedrijanu (6), Godnjah na Krasu, Škocjanu in Kubedu (4). Največ zaporednih dni s temperaturo nad 35 °C v juliju (in nasploh) so sicer izmerili leta 2006, ko je bilo v Kopru in Dolenjah pri Ajdovščini kar 9 takšnih dni. Predvsem na Goriškem je bilo veliko tropskih noči, ko se najnižja temperatura zraka ne spusti pod 20 °C. Vročinski val se je začel že konec junija in se je nadaljeval v začetku julija. Vroče je bilo 2. in 3. julija, vročina pa je dosegla vrhunec 4. julija. Na Goriškem in v Vipavski dolini se je temperatura povzpela na okoli 38 °C. Temperaturni odklon od povprečja je znašal 4–6 °C in je bil v večini zahodne polovice Slovenije rekorden za to obdobje v letu. Od leta 1950 so bile podobne razmere na regionalni oziroma državni ravni le še v letih 1950, 2012 in 2019. Več o vročini v začetku julija si lahko preberete na spletnem naslovu: http://meteo.arso.gov.si/uploads/probase/www/climate/text/sl/weather_events/ vrocina-neurja_26jun-5jul2022.pdf Najizrazitejša vročina je bila v drugi polovici julija, vrh je dosegla 23. julija. Med 19. in 22. julijem je bila najvišja dnevna temperatura v notranjosti države med 30 in 35 °C, na Primorskem tudi do 38 °C. Ob jugozahodnem vetru se je 23. julija v notranjosti ogrelo nad 35 °C. Nad 30 °C se je temperatura dvignila tudi v sredogorju (Slavnik 32,3 °C, Nanos 31,0 °C). Temperatura krepko nad 30 °C je vztrajala vse do prehoda hladne fronte v torek 26. julija. S 30. julijem je bil vročinski val prekinjen tudi na večini postaj na Primorskem. 6 Agencija Republike Slovenije za okolje Največji temperaturni odklon je bil na Goriškem, malo nad 4 °C, v večjem delu notranjosti med 3 in 4 °C, na severovzhodu in jugovzhodu pa okoli 2,5 °C. Najvišjo temperaturo so izmerili v Črnomlju, kjer se je 23. julija ogrelo do 39,2 °C. V preteklosti so julija na bližnji lokaciji v Črnomlju že izmerili tudi višjo temperaturo, 5. julija 1950 je bilo ob 14. uri 40,6 °C. Tudi povprečna dnevna temperatura je ponekod dosegla nekaj julijskih rekordov. V Vedrijanu je bilo dnevno povprečje 22. julija in v Črnomlju 23. julija 30,9 °C. Absolutni julijski rekord ostaja z 32 °C v Kopru iz 22. julija 2015. Z julijsko vročino najbolj izstopa zahodni del Slovenije, predvsem Goriška. V Biljah je bil tokratni julij skoraj eno stopinjo toplejši od do sedaj najtoplejšega julija iz leta 2015 (26,5 °C letos; 25,4 °C leta 2015). Na vzhodu države se rekordnim vrednostim niso približali. Več o vročinskem valu v drugi polovici julija najdete na spletnem naslovu: https://meteo.arso.gov.si/uploads/probase/www/climate/text/sl/weather_events/ Vrocina_julij_2022.pdf 40 38 Temperatura ( C) Murska Sobota 36 34 32 30 28 26 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 40 38 Temperatura ( C) Ljubljana 36 34 32 30 28 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 22 Temperatura ( C) 20 18 Kredarica 16 14 12 10 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Slika 6. Najvišja julijska temperatura Figure 6. Absolute maximum air temperature in July Vročinski val določamo po metodologiji, ki sloni na povprečni dnevni temperaturi vsaj tri dni nad izbrano mejo, ki je za zmerno podnebje hribovitega sveta 22 °C, za celinsko podnebje 24 °C in za omiljeno sredozemsko podnebje 25 °C. 7 Agencija Republike Slovenije za okolje Hladni so dnevi, ko se najnižja dnevna temperatura spusti pod ledišče. Takih dni v juliju 2022 ni bilo. Slika 7. Piran, 16. julij 2022 (foto: Tanja Cegnar) Figure 7. Piran, 16 July 2022 (Photo: Tanja Cegnar) V Ljubljani je bila najvišja temperatura 38,0 °C (slika 6), v preteklosti je bilo julija v Ljubljani že bolj vroče, v juliju 1950 je bilo 38,8 °C, od leta 1951 dalje pa je to v prestolnici najvišja julijska temperatura. V letih 1957 in 1983 je temperatura julija dosegla 37,1 °C, julija 2007 pa 37,0 °C. Tudi na Kredarici je bilo najbolj toplo 23. dan meseca, temperatura je dosegla 16,7 °C, v preteklosti je bilo najtopleje julija 1983 (21,6 °C). 14 Temperatura ( C) 12 10 8 6 4 Murska Sobota 2 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 15 Temperatura ( C) 13 11 9 Ljubljana 7 5 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Temperatura ( C) 4 2 0 Kredarica -2 -4 -6 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Slika 8. Najnižja julijska temperatura Figure 8. Absolute minimum air temperature in July 8 Agencija Republike Slovenije za okolje 25 Temperatura ( C) Ljubljana 23 21 19 17 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Temperatura ( C) 26 Portorož 24 22 20 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 24 Temperatura ( C) Novo mesto 22 20 18 16 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 24 Temperatura ( C) Murska Sobota 22 20 18 16 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 12 Temperatura ( C) Kredarica 10 8 6 4 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Slika 9. Potek povprečne temperature zraka v juliju Figure 9. Mean air temperature in July 9 Agencija Republike Slovenije za okolje 18 39 36 33 15 30 Temperatura ( C) Temperatura ( C) Kredarica Ljubljana 27 24 21 12 18 9 6 3 15 0 12 1 3 5 7 39 38 36 35 Bilje 33 27 24 21 18 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Portorož 29 26 23 20 14 12 1 3 5 7 1 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 38 38 35 Novo mesto 35 Celje 32 32 29 Temperatura ( C) Temperatura ( C) 5 17 15 26 23 20 17 29 26 23 20 17 14 14 11 11 8 8 1 3 38 5 7 1 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 3 38 Let. ER Maribor 35 32 32 29 29 26 23 20 17 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Murska Sobota 35 Temperatura ( C) Temperatura ( C) 3 32 30 Temperatura ( C) Temperatura ( C) 1 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 26 23 20 17 14 14 11 11 8 8 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Slika 10. Najvišja (rdeča črta), povprečna (črna) in najnižja (modra) temperatura zraka, julij 2022 Figure 10. Maximum (red line), mean (black), and minimum (blue), July 2022 10 Agencija Republike Slovenije za okolje Na Kredarici je bilo najhladneje 9. julija, temperatura se je spustila na 1,0 °C. V preteklosti se je najbolj ohladilo v juliju 1962, ko je termometer na Kredarici pokazal −6,1 °C (slika 8). Tudi večina nižinskih merilnih postaj je najnižjo temperaturo izmerila 9. julija. V Ratečah so izmerili 5,0 °C, v Kočevju 6,8 °C, v Slovenj Gradcu 7,2 °C. V Ljubljani se je ohladilo na 12,6 °C (slika 8), najnižje se je temperatura na sedanji lokaciji meritev spustila v juliju 1948 (5,1 °C). V Postojni je bilo najhladneje 10. julija (9,6 °C), dan kasneje so najnižjo temperaturo zapisali v Murski Soboti (8,7 °C), 12. julija je bilo najhladnejše jutro v Lescah (11,1 °C), 13. julija pa je bilo najhladneje v Portorožu (14,3 °C). Slika 11. Čmrlj na porovem cvetu; Grosuplje, 5. julij 2022 (foto: Iztok Sinjur) Figure 11. Bumblebee on a leek flower; Grosuplje, 5 July 2022 (Photo: Iztok sinjur) Povprečna julijska temperatura je povsod presegla dolgoletno julijsko povprečje obdobja 1981–2010. Velika večina merilnih mest je poročala o pozitivnem odklonu od 2 do 3 °C nad normalo. Manjši presežek nad normalo je bil v Beli krajini in na severovzhodu države, a tudi tam so normalo presegli vsaj za eno °C. V Ljubljani in na zahodu države je odklon presegel 3 °C, v Biljah pa je dosegel kar 4,1 °C. Slika 12. Odklon povprečne temperature zraka julija 2022 od povprečja 1981–2010 Figure 12. Mean air temperature anomaly, July 2022 Julij je bil na državni ravni že osmič zapored toplejši od normale in je drugi najtoplejši doslej (odklon 2,5 °C). Najtoplejši doslej ostaja julij 2015 (presežek nad normalo 2,8 °C), tretji najtoplejši je julij 2006 (presežek 2,3 °C), četrti pa julij 2013 (presežek 2,0 °C). Najhladnejša sta bila julija 1978 (odklon 11 Agencija Republike Slovenije za okolje −2,7 °C) in 1962 (odklon −2,6 °C). Povprečna julijska temperatura narašča (slika 13), linearni trend je 0,6 °C na desetletje. Juliji so v zadnjih šestdesetih letih postali občutno toplejši, glede na trend za okoli 3 °C. V tem stoletju je bilo le pet julijev s povprečno temperaturo pod normalo. Slika 13. Odklon povprečne julijske temperature na državni ravni od julijskega povprečja obdobja 1981– 2010 Figure 13. July temperature anomaly at national level, reference period 1981–2010 Po mesečni statistiki je bil julij 2022 temperaturno najbolj podoben nekoliko hladnejšemu in bolj suhemu juliju 2006. Časovni razvoj vremena se je med omenjenima mesecema razlikoval, prav tako prostorska porazdelitev odklonov od normale. Slika 14. Razsevni prikaz odklona temperature in padavin za vse julije v obdobju 19612022; modra barvna lestvica označuje časovno razdaljo, julij 2022 je označen z rdečo barvo. Figure 14. Temperature and precipitation anomaly for all July months in the period 19612022 12 Agencija Republike Slovenije za okolje Na državni ravni so julijske padavine opazno zaostajale za normalo. Po štirih zaporednih julijih s padavinami nad normalo, je tokrat padavin opazno primanjkovalo (slika 19), saj je kazalnik padavin le 62 %. V zadnjih šestdesetih letih je padavin najbolj primanjkovalo julija 2013 (kazalnik 38 %), zelo sušna sta bila tudi julija 2006 (kazalnik 45 %) in 1983 (kazalnik 44 %). Najbolj namočena sta bila julija 1961 in 1972 (oba s kazalnikom 198 %). Linearni trend v obdobju od leta 1961 zaradi velike spremenljivosti ni statistično značilen. Višina julijskih padavin je prikazana na sliki 15. Ker poleti prevladujejo padavine konvektivnega značaja, je bila porazdelitev dokaj neenakomerna. S skromnimi padavinami je izstopal predvsem del Primorske, kjer je padlo manj kot 30 mm dežja. Med merilnimi mesti z najskromnejšimi julijskimi padavinami so Strunjan (14 mm), Čolnica in Bilje (oba 20 mm), Opatje selo (23 mm), Plave in Letališče JP Ljubljana (oba po 24 mm). Na veliki večini ozemlja je padlo od 30 do 90 mm dežja. Najobilnejše so bile padavine v razmeroma ozkem pasu gorskega sveta na severu države, kjer je padlo več kot 120 mm dežja. Nad 140 mm so namerili v Solčavi (178 mm), Ratečah (157 mm) in v Kranjski Gori (141 mm). Slika 15. Prikaz porazdelitve padavin, julij 2022 Figure 15. Precipitation amount, July 2022 V primerjavi z dolgoletnim povprečjem je dežja najbolj primanjkovalo na Goriškem in v Posočju ter delu Gorenjske, kjer je padlo od 14 do 40 % običajnih julijskih padavin, na primer v Čolnici 14 %, v Plavah 19 %, v Biljah in na Letališču JP Ljubljana 20 %, na Poličkem Vrhu in Breginju 23 %, v Vedrijanu in Bukovem 24 %. Na večini ozemlja je padlo od 40 do 80 % običajnih padavin, na nekaj merilnih postajah pa so dolgoletno povprečje julijskih padavin celo presegli. Tako je bilo v Logatcu in Solčavi za četrtino več padavin kot običajno, v Kalu pri Krmelju so padavine normalo presegle za 16 %, v Sevnici za 13 %, v Ratečah in Ložicah za 9 %, v Žusmu za 8 %, na Kozini za 3 %, na Babnem polju pa je padlo toliko dežja kot običajno. Julija je v Ljubljani padlo 86 mm dežja, kar je 24 % pod normalo. Odkar potekajo meritve na sedanji lokaciji, je bilo najmanj padavin julija 2013, ko je padlo le 22 mm. Le za spoznanje več dežja je bilo v juliju 1971, namerili so 23 mm, sledijo juliji 1983 (31 mm), 1995 (39 mm) in 1982 (44 mm). Najobilnejše padavine so bile julija 1961 (259 mm), 252 mm je padlo julija 1975, 232 mm so namerili julija 1998, dva mm manj julija 1957, julija 1999 pa so namerili 204 mm. Največ dni s padavinami vsaj 1 mm, in sicer 11, je bilo na Kredarici, v Ratečah, Kočevju in Novi vasi na Blokah. Na večini merilnih postaj so našteli od 4 do 10 takih dni. Le trije taki dnevi so bili v Biljah in Portorožu. 13 Agencija Republike Slovenije za okolje 300 Padavine (mm) 250 Ljubljana 200 150 100 50 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 300 Padavine (mm) 250 Portorož 200 150 100 50 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 300 Padavine (mm) 250 Novo mesto 200 150 100 50 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 500 Padavine (mm) 400 Kredarica 300 200 100 0 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 300 Padavine (mm) 250 Murska Sobota 200 150 100 50 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Slika 16. Padavine v juliju Figure 16. Precipitation in July 14 Agencija Republike Slovenije za okolje Ilirska Bistrica Lisca Metlika Lesce Velenje Godnje Bilje Krn Breginj Bovec Portorož Bled Mačkovci Lendava Ptuj Kadrenci Cankova Polički Vrh Slovenj Gradec Dravograd Let. ER Maribor Podpeca Solčava Gornji Grad Celje Črnomelj Novo mesto Bizeljsko Podčetrtek Sevno Vrhnika Ljubljana Kočevje Babno Polje Nova vas na Bl. Logatec Razdrto Postojna Kozina Vedrijan Lokve Vojsko Kneške Ravne Soča Trenta Rateče Kredarica Tržič Zg. Jezersko Let. JP Ljubljana Krvavec Črnivec Normala 1981−2010 Julija 2022 0 50 100 150 200 250 Slika 17. Mesečna višina padavin v mm julija 2022 in povprečje obdobja 1981–2010 Figure 17. Monthly precipitation amount in July 2022 and the 1981–2010 normals Ker je prostorska porazdelitev padavin bolj spremenljiva kot temperaturna, smo vključili tudi podatke nekaterih merilnih postaj, ki niso zajete v preglednici 2, podali smo jih v preglednici 1. 15 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 18. Delež padavin julija 2022 v primerjavi s povprečjem obdobja 1981–2010 Figure 18. Precipitation in July 2022 compared with 1981–2010 normals Slika 19. Odklon julijskih padavin na državni ravni od julijskega povprečja obdobja 1981–2010 Figure 19. July precipitation anomaly at national level, reference period 1981– 2010 Slika 20. Vroče dni so prekinjale le kratkotrajne in skromne padavine. Ljubljansko barje pri Iški Loki, 12. julij 2022 (foto: Iztok Sinjur) Figure 20. The hot days were interrupted only by shortterm and modest rainfall. Ljubljansko barje near Iška Loka, 12 July 2022 (Photo: Iztok Sinjur) 16 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 1. Mesečni meteorološki podatki, julij 2022 Table 1. Monthly meteorological data, July 2022 Postaja Padavine in pojavi NV Črnivec Let. JP Ljubljana Zgornje Jezersko Trenta Soča Bovec Kneške Ravne Nova vas na Blokah Polički Vrh Ptuj Mačkovci 887 362 876 622 485 441 739 720 280 240 274 LEGENDA: RR RP SD NV RR 60 24 104 105 90 60 61 84 27 49 71 RP 40 20 68 61 47 32 35 82 23 52 66 SD 9 7 9 8 10 12 6 11 6 6 8 LEGEND: − višina padavin (mm) − višina padavin v % od povprečja − število dni s padavinami ≥ 1 mm − nadmorska višina (m) RR RP SD NV − precipitation (mm) − precipitation compared to the normals − number of days with precipitation − altitude (m) Slika 21. Trajanje sončnega obsevanja julija 2022 v primerjavi s povprečjem obdobja 1981–2010 Figure 21. Bright sunshine duration in July 2022 compared with 1981–2010 normals Na sliki 21 je shematsko prikazano julijsko trajanje sončnega obsevanja v primerjavi z dolgoletnim povprečjem. Povsod je bilo več sončnega vremena kot običajno. Na večini ozemlja je bilo dolgoletno povprečje preseženo za 10 do 20 %. V Prekmurju je osončenost presegla normalo za 10 %. Nekoliko večji odklon kot drugod je bil na Letališču JP Ljubljana, kjer so normalo presegli za 23 %. Poleti je običajno najmanj sončnega vremena v visokogorju. Tudi tokrat je bilo tako, saj je bilo na Kredarici 227 ur sončnega vremena. V Ratečah je sonce sijalo 275 ur, v Bohinjski Češnjici 279 ur. Drugod po državi je bilo vsaj 280 ur sončnega vremena. V Ljubljani je sonce sijalo 322 ur, kar je 15 % nad dolgoletnim povprečjem; v prestolnici je to četrti najbolj sončen julij. Največ sončnega vremena je bilo julija 2013, ko je sonce sijalo 350 ur. Julij 2017 se je uvrstil na drugo mesto s 332 urami, na tretjem je julij 2020 z 236 urami. Z izrazito nadpovprečno osončenostjo izstopajo še tokratni julij in julij 2007 s 322 urami, sledi julij 1987 (312 ur), med bolj sončne spadajo še juliji 1983 in 1994 (obakrat po 310 ur) ter 1952 in 1958 (obakrat po 307 ur). Najbolj sivi so bili juliji 1950 s 136 urami, 1972 s 190 urami, 199 ur je sonce sijalo julija 1954, julija 2014 je bilo 211 ur sončnega vremena, julija leta 1977 pa 213 ur. 17 Agencija Republike Slovenije za okolje Sončno obsevanje (ura) 400 Ljubljana 300 200 100 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Sončno obsevanje (ura) 400 Murska Sobota 300 200 100 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Sončno obsevanje (ura) 400 Portorož 300 200 100 0 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2001 2005 2007 2011 2015 2019 Sončno obsevanje (ura) 400 Novo mesto 300 200 100 0 1961 1965 1969 1973 1977 1981 1985 1989 1993 1997 2009 2013 2017 2021 Sončno obsevanje (ura) 300 250 Kredarica 200 150 100 50 0 1956 1960 1964 1968 1972 1976 1980 1984 1988 1992 1996 2000 2004 2008 2012 2016 2020 Slika 22. Trajanje sončnega obsevanja v juliju Figure 22. Sunshine duration in July 18 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 23. Odklon julijskega trajanja sončnega obsevanja na državni ravni od julijskega povprečja obdobja 1981–2010 Figure 23. July sunshine duration anomaly at national level, reference period 1981–2010 Kot že omenjeno, je na Kredarici je sonce sijalo 227 ur, kar je 11 % nad normalo. V preteklosti je bil julij najbolj sončen leta 2007 z 279 urami sončnega vremena, julija 1973 pa je sonce sijalo le 115 ur. V Portorožu so tokrat s 375 urami sončnega vremena normalo presegli za 15 %. V preteklosti je bilo največ sončnega vremena v juliju 2007 (380 ur).V Novem mestu so s 307 urami sončnega vremena za 13 % presegli normalo. Doslej najbolj sončen je bil julij 2007 s 331 urami, najbolj siv pa julij 1972 s komaj 177 urami sončnega obsevanja. Že četrto leto zapored je julijska osončenost na državni ravni presegla normalo, tokrat je bil julij s presežkom 16 % nad normalo tretji najbolj sončen od leta 1961. Rekordno sončen je bil julij 2013 s presežkom 20 % nad normalo, bolj sončen od tokratnega je bil tudi julij 2007 s presežkom 18 %. Najbolj siv je bil julij 1972, ko je bilo 34 % manj sončnega vremena kot običajno. Linearni trend julijske osončenosti je 2 % na desetletje in je statistično značilen. Količina podatkov o oblačnosti in s tem tudi o številu jasnih in oblačnih dni se je zmanjšala z uvedbo samodejnih meritev in ukinitvijo opazovalcev na nekaterih merilnih postajah, saj samodejne merilne postaje ne podajajo podatka o oblačnosti. Jasen je dan s povprečno oblačnostjo pod eno petino. Najmanj, le dva, sta bila na Kredarici. Po nižinah je bilo več jasnih dni, največ jih je bilo v Biljah, in sicer 15, na Obali jih je bilo 13, na Bizeljskem in v Črnomlju 12. V prestolnici, kjer dolgoletno povprečje znaša 5 dni, je bilo 8 jasnih dni. Največ takih dni je bilo v Ljubljani julija 2007 (13), brez jasnih dni pa so bili juliji 1954, 1973 in 1982. Oblačen je dan s povprečno oblačnostjo nad štiri petine. Največ oblačnih dni, in sicer 6, je bilo na Kredarici. V Slovenj Gradcu so našteli 4 take dneve, po dva oblačna dneva sta bila v Kočevju, na Letališču ER Maribor in v Murski Soboti. Drugod je julij minil brez ali le z enim oblačnim dnevom. V Ljubljani je bil en oblačen dan, kar je tri dni manj od dolgoletnega povprečja. Julija 1954 je bilo kar 14 oblačnih dni, dvakrat pa je julij minil brez enega samega oblačnega dneva. 16 14 12 Ljubljana Oblačno Jasno Št. dni 10 8 6 4 2 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Slika 24. Število oblačnih in jasnih dni v juliju Figure 24. Number of cloudy and clear days in July 19 Agencija Republike Slovenije za okolje 48 Ljubljana 42 16 40 14 35 16 14 36 12 30 10 24 8 18 6 12 4 6 0 1 3 5 7 15 6 10 4 2 5 2 0 0 Osončenost (ura) 8 Padavine (mm) 20 Osončenost (ura) 10 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 24 16 Murska Sobota 18 12 18 12 15 10 15 10 12 8 12 8 9 6 9 6 6 4 6 4 3 2 3 2 0 0 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 40 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 24 16 Novo mesto 14 21 30 12 18 12 25 10 15 10 20 8 12 8 15 6 9 6 10 4 6 4 5 2 3 2 0 0 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 16 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 32 16 Bilje 14 Osončenost (ura) Padavine (mm) 35 0 1 16 Celje 14 Osončenost (ura) Padavine (mm) 21 Osončenost (ura) 14 Osončenost (ura) 16 Portorož 28 12 12 24 12 10 10 20 10 8 8 16 8 6 6 12 6 4 4 8 4 2 2 4 2 0 0 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 14 Osončenost (ura) 14 14 Padavine (mm) Padavine (mm) 25 16 Let. ER Maribor 21 Padavine (mm) 12 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 24 Padavine (mm) 30 Osončenost (ura) Padavine (mm) Kredarica 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Slika 25. Dnevne padavine (modri stolpci) in sončno obsevanje (rumeni stolpci) julija 2022 (Opomba: 24-urno višino padavin merimo vsak dan ob 7. uri po srednjeevropskem času in jo pripišemo dnevu meritve) Figure 25. Daily precipitation (blue bars) in mm and daily bright sunshine duration (yellow bars) in hours, July 2022 20 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 2. Mesečni meteorološki podatki, julij 2022 Table 2. Monthly meteorological data, July 2022 Postaja Kredarica Rateče Bilje Postojna Kočevje Ljubljana Bizeljsko Novo mesto Črnomelj Celje Let. ER Maribor Slovenj Gradec Murska Sobota Lesce Portorož NV 2513 864 55 533 467 299 175 220 157 242 264 444 187 509 2 TS TOD 8,9 2,1 19,1 2,2 26,5 4,1 22,5 3,5 20,4 2,0 24,4 3,1 23,0 2,3 23,0 2,3 22,4 1,2 22,1 2,1 22,6 2,2 21,1 2,3 21,9 1,3 21,9 3,0 25,9 3,0 TX 12,1 26,6 33,7 29,5 29,3 31,0 30,8 29,6 30,2 30,4 29,2 28,2 29,4 28,4 32,4 Temperatura TM TAX DT 6,6 16,7 23 12,1 31,7 25 18,9 38,4 4 14,8 35,6 23 12,4 37,2 23 17,3 38,0 23 15,8 38,8 23 15,9 37,8 23 14,3 39,2 23 14,8 37,3 23 15,5 35,7 23 13,7 34,3 23 15,0 35,9 23 15,4 35,2 23 18,9 36,5 22 TAM 1,0 5,0 13,5 9,6 6,8 12,6 10,1 10,7 9,0 8,7 10,3 7,2 8,7 11,1 14,3 DT 9 9 9 10 9 9 9 9 9 9 9 9 11 12 13 SM 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 SX 0 22 31 26 27 31 31 28 28 30 28 25 27 26 31 TD 300 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Sonce OBS RO 227 111 275 112 346 115 334 123 — — 322 115 — — 307 113 — — 308 — 312 116 308 121 304 110 — — 375 115 Oblačnost PO SO SJ 5,9 6 2 — — — 2,2 0 15 3,9 1 7 3,8 2 8 3,5 1 8 3,1 1 12 2,9 1 11 2,8 0 12 — — — 4,6 2 5 4,4 4 8 3,9 2 11 — — — 2,5 0 13 RR 132 157 20 52 42 86 48 65 35 64 54 48 73 55 47 RP 62 109 20 59 40 76 54 66 37 52 55 34 86 41 84 Padavine in pojavi SD SN SG SS 11 5 14 2 11 10 — 0 3 7 — 0 8 5 1 0 11 5 4 0 10 7 0 0 8 7 1 0 8 6 — 0 8 3 0 0 9 7 0 6 4 0 0 5 5 — 0 9 5 — 0 7 7 — — 3 4 0 0 SSX 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 — 0 DT 16 — — — — — — — — — — — — — — Tlak P PP 758,0 8,8 921,2 14,9 1010,0 16,3 956,4 15,2 — 15,5 983,6 16,8 — 17,0 992,7 17,1 999,9 18,5 990,0 17,4 987,6 16,1 — 15,5 996,7 16,9 959,8 15,3 1015,8 17,8 LEGENDA: NV TS TOD TX TM TAX DT TAM SM − nadmorska višina (m) − povprečna temperatura zraka ( C) − temperaturni odklon od povprečja ( C) − povprečni temperaturni maksimum ( C) − povprečni temperaturni minimum ( C) − absolutni temperaturni maksimum ( C) − dan v mesecu − absolutni temperaturni minimum ( C) − število dni z minimalno temperaturo < 0 C SX TD OBS RO PO SO SJ RR RP − število dni z maksimalno temperaturo ≥ 25 C − temperaturni primanjkljaj − število ur sončnega obsevanja − sončno obsevanje v % od povprečja − povprečna oblačnost (v desetinah) − število oblačnih dni − število jasnih dni − višina padavin (mm) − višina padavin v % od povprečja SD SN SG SS SSX P PP − število dni s padavinami ≥ 1 mm − število dni z nevihtami − število dni z meglo − število dni s snežno odejo ob 7. uri (sončni čas) − maksimalna višina snežne odeje (cm) − povprečni zračni tlak (hPa) − povprečni tlak vodne pare (hPa) Opomba: Temperaturni primanjkljaj (TD) je mesečna vsota dnevnih razlik med temperaturo 20 °C in povprečno dnevno temperaturo, če je ta manjša ali enaka 12 °C (TSi 12 °C). n TD   (20 C  TSi ) i 1 če je TSi  12 C 21 Agencija Republike Slovenije za okolje Ljubljana Murska Sobota Kredarica Novo mesto Portorož – letališče Bilje hitrost v m/s Slika 26. Vetrne rože, julij 2022 22 Figure 26. Wind roses, July 2022 Agencija Republike Slovenije za okolje V povprečju so oblaki najmanj neba prekrivali na Goriškem, in sicer 2,2 desetine, na Obali so oblaki v povprečju prekrivali 2,5 desetin neba. Največ neba so oblaki v povprečju prekrivali na Kredarici, v povprečju kar 5,9 desetin. Vetrne rože, ki prikazujejo pogostost vetra po smereh, so izdelane za šest krajev (slika 26) na osnovi polurnih povprečnih hitrosti in prevladujočih smeri vetra, ki so jih izmerili s samodejnimi meteorološkimi postajami. Na porazdelitev vetra po smereh močno vpliva oblika površja, zato se razporeditev od postaje do postaje močno razlikuje. Podatki na letališču v Portorožu dobro opisujejo razmere v dolini reke Dragonje, na njihovi osnovi pa ne moremo sklepati na razmere na morju; prevladoval je vzhodjugovzhodnik, pihal je v 39 % vseh terminov. Na Kredarici je severozahodniku s sosednjima smerema pripadlo 64 %, jugovzhodniku s sosednjima smerema pa 24 %. V Biljah je vzhodnik s sosednjima smerema pihal v 64 % vseh terminov. V Ljubljani je severovzhodnik s sosednjima smerema pihal v 22 % vseh terminov, jugozahodnik s sosednjima smerema pa v 17 % terminov, 17 % terminov je bilo brez vetra. V Murski Soboti je bil veter razporejen dokaj enakomerno po vseh smereh. V Novem mestu je severovzhodniku s sosednjima smerema pripadlo 27 % terminov, južnemu vetru s sosednjima smerema pa 33 % vseh primerov. Preglednica 3. Odstopanja desetdnevnih in mesečnih vrednosti povprečne temperature, padavin in trajanja sončnega obsevanja od povprečja 1981–2010, julij 2022 Table 3. Deviations of decade and monthly values of mean temperature, precipitation and sunshine duration from the average values 1981–2010, July 2022 Postaja Let. JP Ljubljana Ljubljana Let. ER Maribor Portorož Postojna Kočevje Bizeljsko Črnomelj Lesce Novo mesto Rateče Bilje Celje Slovenj Gradec Murska Sobota I. 2,3 2,8 1,5 3,1 2,9 1,9 2,3 1 2,5 2 1,6 3,8 2,1 2,1 1,1 Temperatura zraka II. III. 2,4 3,8 2,8 4 1,1 3,7 2,7 3,3 3,1 4,2 1,5 2,7 1,2 3,2 0,6 2 2,3 4,1 1,9 2,8 2 2,8 3,6 4,8 1 3,2 1,4 3,4 0,1 2,6 M 2,8 3,1 2,2 3 3,5 2 2,3 1,2 3 2,3 2,2 4,1 2,1 2,3 1,3 I. 24 136 88 7 74 18 66 45 63 99 122 46 117 63 116 Padavine II. III. 11 25 30 38 13 63 5 323 17 88 23 85 8 90 8 55 45 14 3 95 107 95 6 0 7 28 13 24 16 135 M 20 76 55 84 59 40 54 37 41 66 109 20 52 34 86 I. 113 108 114 115 121 — — — — 107 117 123 109 109 110 Sončno obsevanje II. III. M 152 115 123 138 109 118 120 114 116 125 105 115 127 101 116 — — — — — — — — — — — — 126 96 109 127 95 112 125 107 118 135 114 119 138 115 121 116 104 110 LEGENDA: Temperatura zraka Padavine Sončno obsevanje I., II., III., M − odklon povprečne temperature zraka na višini 2 m od povprečja 1981–2010 ( C) − padavine v primerjavi s povprečjem 1981–2010 (%) − trajanje sončnega obsevanja v primerjavi s povprečjem 1981–2010 (%) − tretjine in mesec LEGEND: Temperatura zraka Padavine Sončno obsevanje I., II., III., M − mean temperature anomaly ( C) − precipitation compared to the 1981–2010 normals (%) − bright sunshine duration compared to the 1981–2010 normals (%) − thirds and month Prva tretjina julija je bila toplejša kot normalno, presežek nad normalo je bil od 1 do 3,8 ºC, najbolj je temperatura presegla normalo na Primorskem. Padavine so bile porazdeljene neenakomerno. V Ljubljani je padlo za dobro tretjino več dežja kot običajno, veliko pa je bilo krajev z zelo skromnimi padavinami ali komaj omembe vredno količino dežja, npr. Portorož. Sončnega vremena je bilo povsod več kot običajno, v Novem mestu je bil presežek 7 %, v Biljah pa so normalo presegli za slabo četrtino. Druga tretjina meseca je bila nadpovprečno topla. V Prekmurju so normalo komaj presegli, v Ljubljani in na zahodu države pa je bil odklon znaten, v Biljah je povprečna temperatura normalo presegla za 3,6 23 Agencija Republike Slovenije za okolje ºC. Dežja je bilo v osrednjem delu meseca v večini krajev komaj za vzorec, le izjemoma so padavine tu in tam dosegle ali nekoliko presegle normalo, npr. v Ratečah. Sončnega vremena je bilo opazno več kot normalno, v Prekmurju je bila normala presežena za 16 %, na Letališču JP Ljubljana pa kar za polovico. Slika 27. Travniki so po prvi košnji še zeleneli. Zgornji Kašelj, 8. julij 2022 (foto: Iztok Sinjur) Figure 27. The lawns were still green after the first mowing. Zgornji Kašelj, 8 July 2022 (Photo: Iztok Sinjur) Tudi zadnja tretjina julija je bila občutno toplejša kot normalno, odkloni so bili od 2 v Črnomlju do 4,8 ºC v Biljah. Dežja je bilo v večini krajev manj kot običajno, v Biljah sploh ni deževalo, bilo pa je tudi nekaj krajev z nadpovprečnimi padavinami, npr. Murska Sobota in pa Portorož, kjer je padlo trikrat toliko dežja kot normalno. V Novem mestu in Ratečah je bilo sončnega vremena nekoliko manj kot običajno, drugod je osončenost presegla normalo, na Letališču JP Ljubljana in v Slovenj Gradcu za 15 %. 30 Število dni 25 20 Kredarica 15 10 5 0 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Slika 28. Število dni s snežno odejo v juliju Figure 28. Number of days with snow cover in July Na Kredarici so julija 2022 zapisali le dva dneva s sledovi snežne odeje. Julija 1978 so namerili 238 cm, kar je najdebelejša snežna odeja na Kredarici v mesecu juliju, odkar na tej postaji potekajo meritve. Med bolj zasnežene julije v visokogorju spadajo tudi juliji 1985 (150 cm), 2001 (140 cm) in 1984 (130 cm). Od začetka meritev je sneg na Kredarici največ dni obležal v juliju 1978 (25 dni). 24 Agencija Republike Slovenije za okolje Največja debelina (cm) 250 200 Kredarica 150 100 50 0 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Slika 29. Največja debelina snežne odeje v juliju Figure 29. Maximum snow cover depth in July V Ratečah je bilo 10 dni z nevihto ali grmenjem. Po sedem takih dni je bilo v Biljah, Ljubljani, na Bizeljskem, v Celju in Lescah. Po štiri take dneve so zapisali v Portorožu in na Letališču ER Maribor. Izpostavljamo le dve epizodi močnejših neviht, ki so povzročile gmotno škodo. Nekaj močnejših neviht je nastalo 1. julija popoldne in zvečer. Najmočnejši nevihtni območji sta nastali nad logaškim območjem in Zasavjem, zvečer pa je bila močnejša nevihta tudi nad Goričkim. Popoldne 5. julija so plohe in nevihte znova zajele dele zahodne Slovenije. Najmočnejša nevihta s točo je sredi popoldneva dosegla Vipavsko dolino in kasneje na poti nad Kras oslabela. Izrazite nevihte so zvečer nastale nad širšim ljubljanskim območjem. Ponekod v Ljubljani je padlo veliko dežja. Neurja 5. julija so v posameznih občinah povzročila težave ali gmotno škodo. Več podatkov najdete v poročilu na spletnem naslovu: https://meteo.arso.gov.si/uploads/probase/www/climate/text/sl/weather_events/ vrocina-neurja_26jun-5jul2022.pdf V zgodnjem popoldnevu 15. julija so pričeli so nastajati kopasti oblaki, ki so se razvili v nevihtne oblake. Čez dan se je predvsem na Primorskem ogrelo krepko nad 30 °C, v notranjosti pa je bila najvišja temperatura, zaradi dotoka hladnejšega zraka od vzhoda, večinoma od 24 do 29 °C. Temperaturna razlika med jugozahodnim in severovzhodnim delom države je bila kar velika, v Biljah se je ogrelo do 35,1 °C, v Murski Soboti pa le na 24,5 °C. Na Slavniku se je ogrelo do 29,9 °C. Prve nevihte so nastale v zgodnjem popoldnevu na severozahodu in se pomikale proti jugovzhodu. Močnejše so nastale v poznem popoldnevu, vzdolž severne meje, najmočnejša pa je nastala na tromeji med Slovenijo, Italijo in Avstrijo. Neslo jo je vse do Dolenjske. Na njeni poti so nastajali močnejši nalivi in močni sunki vetra, ponekod je padala debelejša toča. Neviht s tem še ni bilo konec, saj so na Gorenjskem nastajale nove. Nevihtno dogajanje se je zaključilo v noči na 16. julij. Po podatkih Uprave RS za zaščito in reševanje so neurja največ preglavic povzročila v občinah Ljubljana, Škofja Loka in Železniki. Več podatkov o tej nevihtni vremenski epizodi najdete v poročilu na spletnem naslovu: https://meteo.arso.gov.si/uploads/probase/www/climate/text/sl/weather_events/ neurje_15jul2022.pdf Na Kredarici je bilo 14 dni, ko so jih vsaj nekaj časa ovijali oblaki. V Kočevju so bili 4 dnevi s pojavom megle, na Bizeljskem in v Postojni en. Velika večina opazovalnih postaj ni poročala o pojavu megle. 25 Agencija Republike Slovenije za okolje 20 Ljubljana Št. dni z nevihto 16 12 8 4 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Slika 30. Število dni z zabeleženim grmenjem ali nevihto v juliju Figure 30. Number of days with thunderstorms in July Na meteorološki postaji Ljubljana Bežigrad so v začetku osemdesetih let minulega stoletja skrajšali opazovalni čas, kar prav gotovo skupaj s širjenjem mesta, s spremembami v izrabi zemljišč in spremenljivi zastopanosti različnih vremenskih tipov ter spremembami v onesnaženosti zraka prispeva k manjšemu številu dni z opaženo meglo. Julija 2022 megle niso opazili. Od sredine minulega stoletja je bilo s tokratnim sedem julijev brez megle, v desetih julijih je bil le po en dan z opaženo meglo. Julija 1953 je bilo kar 17 dni z meglo. 18 Št. dni z meglo 15 Ljubljana 12 9 6 3 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Slika 31. Število dni z meglo v juliju Figure 31. Number of foggy days in July 22 990 Delni tlak vodne pare (mb) Ljubljana Zračni tlak (mb) 987 984 981 Ljubljana 20 18 16 14 12 978 1 3 5 7 9 1 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Slika 32. Potek povprečnega zračnega tlaka in povprečnega dnevnega delnega tlaka vodne pare, julij 2022 Figure 32. Mean daily air pressure and the mean daily vapour pressure, July 2022 Na sliki 32 levo je prikazan potek povprečnega dnevnega zračnega tlaka v Ljubljani. Prvi dan meseca je bilo dnevno povprečje zračnega tlaka 979,5 mb. Že naslednji dan je zračni tlak narasel na 986,4 mb in se nato 4. dne spustil na 981,5 mb. Sledilo je naraščanje od 9. julija na 987,2 mb, po kratkem upadu 26 Agencija Republike Slovenije za okolje je zračni tlak 13. dne dosegel 987,7 mb, sledilo je kratkotrajno znižanje, nato pa je zračni tlak 17. julija z 989,7 mb dosegel najvišjo vrednost meseca. V nadaljevanju je zračni talk večinoma padal do 26. julija, ko je bila z 978,8 mb dosežena najnižja vrednost meseca. Na sliki 32 desno je prikazan potek povprečnega dnevnega delnega tlaka vodne pare v Ljubljani. Že četrtega dne je bil delni tlak vodne pare v zraku 20,2 mb, sledilo je razmeroma hitro znižanje na 13,1 mb 9. dne. Najmanj vodne pare je bilo v zraku 11. dne, delni tlak se je znižal na 12,7 mb. Sledilo je naraščanje na 18,7 mb 16. julija, po prehodnem znižanju na 14,4 mb je bila najvišja vsebnost vodne pare dosežena 25. julija z 21,4 mb, nato je vsebnost vodne pare v zraku do konca meseca upadala. SUMMARY At the national level, July 2022 was 2,5 C warmer than normal and the second warmest so far, only 62 % of the normal precipitation fell and insolation exceeded the normal by 16 %. The average July temperature was above normal everywhere. The vast majority of measuring sites reported a positive anomaly from 2 to 3 C above normal. There was a smaller surplus in Bela Krajina and in the northeast of the country, but even there the normal was exceeded by at least one C. In Ljubljana and in the west of the country, the anomaly exceeded 3 C, while in Bilje the anomaly reached as much as 4.1 C. Precipitation was particularly modest in the Primorska region, where less than 30 mm of rain fell. In the vast majority of Slovenia, from 30 to 90 mm of rain fell. The most abundant precipitation was in a relatively narrow belt of mountain range in the north of the country, where more than 120 mm of rain fell. Compared to the long-term average, the rain was most lacking in Goriška and Posočje and part of the Gorenjska region, where from 14 to 40 % of the normal July precipitation fell. In most of Slovenia, from 40 to 80 % of the normal precipitation fell, and at a few measuring stations the long-term average was even exceeded. There was more sunny weather than normal everywhere. In Prekmurje, sunshine exceeded the normal by 10 %. In most of Slovenia, the long-term average was exceeded by 10 to 20 %. A somewhat larger anomaly than elsewhere was at JP Ljubljana Airport, where the normal was exceeded by 23 %. On Kredarica, there was no compact snow cover reported in July 2022. Abbreviations in the Table 2: NV TS TOD TX TM TAX DT TAM SM SX TD OBS RO − altitude above the mean sea level (m) − mean monthly air temperature ( C) − temperature anomaly ( C) − mean daily temperature maximum for a month ( C) − mean daily temperature minimum for a month ( C) − absolute monthly temperature maximum ( C) − day in the month − absolute monthly temperature minimum ( C) − number of days with min. air temperature < 0 C − number of days with max. air temperature ≥ 25 C − number of heating degree days − bright sunshine duration in hours − % of the normal bright sunshine duration 27 PO SO SJ RR RP SD SN SG SS SSX P PP − mean cloud amount (in tenth) − number of cloudy days − number of clear days − total amount of precipitation (mm) − % of the normal amount of precipitation − number of days with precipitation ≥ 1 mm − number of days with thunderstorm and thunder − number of days with fog − number of days with snow cover at 7 a. m. − maximum snow cover depth (cm) − average pressure (hPa) − average vapor pressure (hPa) RAZVOJ VREMENA V JULIJU 2022 Weather development in July 2022 Janez Markošek 1. julij Delno jasno, jugozahodnik, popoldne, zvečer in v delu noči krajevne plohe in nevihte Nad Severnim morjem je bilo ciklonsko območje, vremenska fronta se je prek Alp pomikala proti vzhodu in oplazila tudi Slovenijo (slike 1–3). Prevladovalo je sončno vreme, popoldne so nastale posamezne nevihte. Zvečer je bilo nekaj krajevnih ploh, v prvem delu noči pa so bile plohe in nevihte v skrajni severovzhodni Sloveniji. Nekatere nevihte so bile močnejše. Pihal je jugozahodni veter, pozno zvečer je v severovzhodni Sloveniji zapihal veter severnih smeri. Najvišje dnevne temperature so bile od 29 do 36 °C. Najbolj vroče je bilo v Prekmurju in v Posavju. 2.–3. julij Pretežno jasno in vroče, prvi dan vzhodnik in šibka burja, vroče Nad zahodno in srednjo Evropo ter Balkanom je bilo območje visokega zračnega tlaka, v višinah je z zahodnim vetrom pritekal zelo topel in suh zrak. Pretežno jasno je bilo, drugi dan zvečer je na Bovškem nastala nevihta. Prvi dan je pihal vzhodni veter, na Primorskem šibka burja. Vroče je bilo, drugi dan so bile najvišje dnevne temperature od 28 do 34, na Goriškem in v Vipavski dolini do 37 °C. 4.–5. julij Delno jasno s spremenljivo oblačnostjo, krajevne plohe in nevihte Nad zahodno Evropo in Alpami je bilo območje visokega zračnega tlaka, v višinah pa je iznad severozahodne Evrope proti Alpam in severnemu Jadranu segala dolina s hladnim zrakom. Ozračje je bilo nestabilno. Delno jasno je bilo s spremenljivo oblačnostjo. Prvi dan dopoldne so bile krajevne plohe na Koroškem, popoldne, zvečer in ponoči pa so se plohe in nevihte pojavljale tudi drugod po Sloveniji. Naslednji dan zjutraj je bilo nekaj ploh in neviht še v vzhodni Sloveniji, dopoldne je bilo suho, popoldne in zvečer pa so znova nastale krajevne plohe in nevihte. Zvečer je bil zelo močan naliv v Ljubljani, v drugi polovici noči pa so bile plohe in nevihte v jugozahodni Sloveniji. Prvi dan je bilo še vroče, najvišje dnevne temperature od 29 do 37 °C, drugi dan pa se je nekoliko osvežilo. Več o vročini in krajevnih neurjih med 26. junijem in 5. julijem pa na: http://meteo.arso.gov.si/uploads/probase/www/climate/text/sl/weather_events/ vrocina-neurja_26jun-5jul2022.pdf 6. julij Postopne razjasnitve, vzhodnik, šibka burja Iznad zahodne Evrope se je nad srednjo Evropo in zahodni Balkan širilo območje visokega zračnega tlaka. Veter v višinah se je obrnil na severozahodno smer. Zgodaj zjutraj so bile krajevne plohe in nevihte v jugozahodni Sloveniji, dopoldne se je povsod zjasnilo, popoldne je prevladovalo sončno vreme. Pihal je vzhodni veter, na Primorskem šibka burja. Najvišje dnevne temperature so bile od 26 do 31, na Primorskem do 34 °C. 7. julij Spremenljivo do pretežno oblačno z občasnimi krajevnimi padavinami, deloma nevihtami Nad južno Skandinavijo je bilo ciklonsko območje, vremenska fronta se je ob severozahodnem višinskem vetru pomikala prek Slovenije (slike 4–6). Spremenljivo do pretežno oblačno je bilo. V drugi 28 Agencija Republike Slovenije za okolje polovici noči na 7. julij so že bile krajevne padavine, ki so se umikale na vzhod. Dopoldne je bilo suho, sredi dneva, popoldne in zvečer pa so se znova pojavljale padavine, deloma plohe in nevihte. V prvi polovici noči se je ozračje umirilo. Najvišje dnevne temperature so bile od 23 do 29, na Primorskem do 32 °C. 8.–9. julij Na Primorskem pretežno jasno, drugod delno jasno z občasno povečano oblačnostjo, vetrovno Nad zahodno in srednjo Evropo ter zahodnim Balkanom je bilo območje visokega zračnega tlaka, v višinah je s severozahodnim vetrom pritekal občasno bolj vlažen zrak. Na Primorskem je prevladovalo pretežno jasno vreme, drugod je bilo delno jasno z občasno povečano oblačnostjo. Prvi dan zjutraj so bile v vzhodni polovici Slovenije še krajevne plohe. Pihal je severni do severovzhodni veter, na Primorskem prvi dan šibka burja. Najvišje dnevne temperature so bile od 22 do 26, na Primorskem do 29 °C. 10. julij Na Primorskem pretežno jasno, drugod delno jasno, krajevne plohe, severovzhodnik Naši kraji so bili na obrobju višinskega jedra hladnega zraka, ki je imelo središče nad Baltikom. Ozračje nad nami je bilo rahlo nestabilno. S severozahodnim vetrom je pritekal vlažen zrak. Na Primorskem je bilo pretežno jasno, drugod delno jasno z občasno povečano oblačnostjo. V drugi polovici noči na 10. julij so bile krajevne plohe v severovzhodni Sloveniji, zjutraj v severni Sloveniji, pozneje tudi drugod. Ponekod je pihal severovzhodni veter. Najvišje dnevne temperature so bile od 21 do 26, na Primorskem do 29 °C. 11. julij Pretežno jasno, popoldne ponekod zmerno oblačno V območju visokega zračnega tlaka je nad naše kraje s severozahodnim vetrom pritekal občasno bolj vlažen zrak. Pretežno jasno je bilo, popoldne občasno ponekod zmerno oblačno. Najvišje dnevne temperature so bile od 21 do 26, na Primorskem do 28 °C. 12. julij Delno jasno s spremenljivo oblačnostjo, popoldne in zvečer plohe in nevihte, šibka burja V bližini Baltika je bilo ciklonsko območje, v višinah pa nad vzhodno Evropo obsežno jedro hladnega in vlažnega zraka. Naši kraji so bili na njegovem jugozahodnem obrobju. Delno jasno je bilo s spremenljivo oblačnostjo. Popoldne, zvečer in v prvem delu noči so se pojavljale krajevne plohe in nevihte. Zapihal je severovzhodni veter, zvečer na Primorskem prehodno šibka burja. Najvišje dnevne temperature so bile od 23 do 28, na Primorskem do 30 °C. 13. julij Pretežno jasno V območju visokega zračnega tlaka je nad naše kraje s severozahodnim vetrom pritekal topel in suh zrak. Pretežno jasno je bilo, najvišje dnevne temperature so bile od 26 do 31 °C. 14. julij Delno jasno, krajevne plohe, jugozahodnik, vroče Nad Alpami je bilo šibko območje visokega zračnega tlaka, oslabljena vremenska fronta je oplazila Slovenijo. V višinah je nad zahodno in srednjo Evropo pihal močan zahodni veter, k nam je pritekal precej topel zrak. Delno jasno je bilo s spremenljivo oblačnostjo. Dopoldne in sredi dneva so predvsem v severni in vzhodni Sloveniji nastale kratkotrajne plohe. Ponekod je zapihal jugozahodni veter. Najvišje dnevne temperature so bile od 28 do 35 °C. 29 Agencija Republike Slovenije za okolje 15. julij Naraščajoča oblačnost, od sredine dneva krajevne plohe in nevihte, krajevna neurja Vremenska fronta je iznad severovzhodne Evrope segala do Alp in je od sredine dneva vplivala na vreme pri nas. V višinah je pihal zahodni veter (slike 7–9). Sprva je bilo pretežno jasno, sredi dneva je oblačnost od severa pričela naraščati. Sredi dneva in popoldne so bile nevihte v severni polovici Slovenije, zvečer in v prvem delu noči tudi v osrednji in vzhodni Sloveniji. Ponoči so plohe in nevihte zajele tudi jugozahodno Slovenijo, do naslednjega jutra pa se je ozračje povsod umirilo. Najvišje dnevne temperature so bile od 26 do 31, na Goriškem in v Vipavski dolini do 34 °C. Ta dan so nastala tudi krajevna neurja, več o tem na: http://meteo.arso.gov.si/uploads/probase/www/climate/text/sl/weather_events/ neurje_15jul2022.pdf 16.–17. julij Pretežno jasno, zvečer in ponoči spremenljivo s krajevnimi plohami in nevihtami Nad severno Evropo je bilo ciklonsko območje, vremenska fronta se je ponoči ob severozahodnem višinskem vetru pomikala prek Slovenije. Za njo se je nad Alpami znova okrepilo območje visokega zračnega tlaka. Prvi dan je bilo pretežno jasno, pozno popoldne in zvečer pa je bilo vse več kopaste oblačnosti. Zvečer so bile nevihte v severozahodni Sloveniji in se nato pomikale proti vzhodu in jugu. V drugi polovici noči so bile nevihte še v pasu med Bovško in Belo krajino. Drugi dan dopoldne se je zjasnilo, zjutraj in dopoldne je na Primorskem pihala šibka do zmerna burja. Popoldne je bilo pretežno jasno, pihal je veter vzhodnih smeri, na Primorskem šibka burja. Prvi dan so bile najvišje dnevne temperature od 27 do 33, na Goriškem do 35 °C, drugi dan pa je bilo v notranjosti Slovenije nekoliko manj vroče. 18.–22. julij Pretežno jasno in vse bolj vroče, sprva šibka burja V območju visokega zračnega tlaka je nad naše kraje pritekal zelo topel in suh zrak (slike 10–12). Pretežno jasno je bilo, prvi in drugi dan je na Primorskem pihala šibka burja. Postopno je bilo vse bolj vroče, zadnji dan so bile najvišje dnevne temperature od 32 do 38 °C. 23.–24. julij Pretežno jasno, od večera do dopoldneva krajevne plohe in nevihte, jugozahodnik, nato burja Nad srednjo Evropo je bilo plitvo ciklonsko območje, vremenska fronta se je ponoči ob zahodnem višinskem vetru pomikala prek Slovenije. Prvi dan je bilo pretežno jasno in vroče, pihal je jugozahodni veter. Od večera do naslednjega dopoldneva je bilo ponekod več spremenljive oblačnosti. Prve nevihte so zvečer nastale v severozahodni Sloveniji, nato ob meji z Avstrijo, pozneje ponoči pa je bilo po Sloveniji več ploh in neviht. Naslednje jutro so bile krajevne nevihte v vzhodni in južni Sloveniji, dopoldne le še na jugovzhodu države. Popoldne je že prevladovalo pretežno jasno vreme. Predvsem v Vipavski dolini in na Krasu je pihala šibka burja. Prvi dan je bilo zelo vroče, najvišje dnevne temperature so bile od 31 do 39 °C, drugi dan pa se je v notranjosti nekoliko osvežilo, na Primorskem pa se je še ogrelo do 36 °C. 25. julij Jasno in vroče Nad vzhodno Evropo je bilo šibko območje visokega zračnega tlaka, nad severozahodno Evropo pa ciklonsko območje. Vremenska fronta se je od zahoda bližala Alpam. Pred njo je nad naše kraje pritekal zelo topel in suh zrak. Jasno je bilo in vroče, najvišje dnevne temperature so bile od 31 do 36, na Goriškem in v Vipavski dolini do 38 °C. Več o izrazitem vročinskem valu na: 30 Agencija Republike Slovenije za okolje http://meteo.arso.gov.si/uploads/probase/www/climate/text/sl/weather_events/ Vrocina_julij_2022.pdf 26.–27. julij Spremenljivo oblačno s krajevnimi plohami in nevihtami, šibka burja Ob zahodnem višinskem vetru se je vremenska fronta zadrževala na Alpah in vplivala tudi na vreme pri nas (slike 13–15). Spremenljivo oblačno je bilo s krajevnimi plohami in nevihtami. Prvi dan zgodaj zjutraj so bile krajevne plohe in posamezne nevihte v severozahodni in severni Sloveniji ter ob morju. Dopoldne so se širile proti vzhodu, popoldne in zvečer pa so bile posamezne plohe znova v severozahodni Sloveniji. Drugi dan zjutraj so bile plohe in nevihte v zahodni polovici Slovenije in so se pomikale proti vzhodu. Sredi dneva jih je bilo nekaj v južni Sloveniji, popoldne in zvečer pa v severnih in osrednjih krajih. Pihal je severovzhodni veter, na Primorskem prvi dan šibka do zmerna, drugi dan pa šibka burja. Osvežilo se je, najvišje dnevne temperature so se nad 30 °C povzpele le na Primorskem in prvi dan tudi v jugovzhodni Sloveniji. 28. julij Pretežno jasno, na severu občasno zmerno oblačno, šibka burja Nad srednjo Evropo je bilo šibko območje visokega zračnega tlaka, v višinah je nad nami prevladoval zahodni veter. Pretežno jasno je bilo, v severni Sloveniji občasno zmerno oblačno. Na Primorskem je pihala šibka do zmerna burja, ki je popoldne oslabela. Najvišje dnevne temperature so bile od 26 do 32, na Goriškem in v Vipavski dolini do 34 °C. 29. julij Pretežno jasno, popoldne in zvečer krajevne plohe in nevihte, ki se nadaljujejo v noč Nad zahodno Evropo je bilo plitvo ciklonsko območje z vremensko fronto, v višinah jo je spremljala dolina s hladnim zrakom. Pretežno jasno je bilo, popoldne je bilo več spremenljive oblačnosti in začele so se pojavljati krajevne plohe in nevihte, ki so se nadaljevale v noč. Najvišje dnevne temperature so bile od 27 do 34 °C. 30. julij Sprva oblačno, čez dan od zahoda delne razjasnitve, krajevne plohe in posamezne nevihte Vremenska fronta se je zjutraj pomikala prek Slovenije. V višinah jo je spremljala dolina s hladnim zrakom (slike 16–18). Zjutraj je bilo oblačno, pojavljale so se krajevne padavine, deloma plohe. Dopoldne se je delno zjasnilo na zahodu, v vzhodni Sloveniji pa so bile tudi popoldne še krajevne plohe. Proti večeru je nevihta nastala na Bovškem in so pomikala Notranjski in oslabela. Najvišje dnevne temperature so bile od 21 do 26, na Primorskem do 31 °C. 31. julij Sprva pretežno jasno, popoldne delno jasno s spremenljivo oblačnostjo, severni veter Nad Alpami se je zgradilo šibko območje visokega zračnega tlaka. S severozahodnim vetrom je pritekal občasno bolj vlažen zrak. Zjutraj in dopoldne je bilo pretežno jasno, nato pa delno jasno s spremenljivo oblačnostjo. Predvsem v severni Sloveniji je pihal severni veter. Najvišje dnevne temperature so bile od 25 do 32 °C. 31 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 1. Polje tlaka na nivoju morske gladine 1. 7. 2022 ob Slika 2. Satelitska slika 1. 7. 2022 ob 14. uri 14. uri Figure 2. Satellite image on 1 July 2022 at 12 GMT Figure 1. Mean sea level pressure on 1 July 2022 at 12 GMT Slika 3. Topografija 500 mb ploskve 1. 7. 2022 ob 14. uri Figure 3. 500 mb topography on 1 July 2022 at 12 GMT Slika 4. Polje tlaka na nivoju morske gladine 7. 7. 2022 ob Slika 5. Satelitska slika 7. 7. 2022 ob 14. uri 14. uri Figure 5. Satellite image on 7 July 2022 at 12 GMT Figure 4. Mean sea level pressure on 7 July 2022 at 12 GMT Slika 6. Topografija 500 mb ploskve 7. 7. 2022 ob 14. uri Figure 6. 500 mb topography on 7 July 2022 at 12 GMT 32 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 7. Polje tlaka na nivoju morske gladine 15. 7. 2022 Slika 8. Satelitska slika 15. 7. 2022 ob 14. uri ob 14. uri Figure 8. Satellite image on 15 July 2022 at 12 GMT Figure 7. Mean sea level pressure on 15 July 2022 at 12 GMT Slika 9. Topografija 500 mb ploskve 15. 7. 2022 ob 14. uri Figure 9. 500 mb topography on 15 July 2022 at 12 GMT Slika 10. Polje tlaka na nivoju morske gladine 19. 7. 2022 Slika 11. Satelitska slika 19. 7. 2022 ob 14. uri ob 14. uri Figure 11. Satellite image on 19 July 2022 at 12 GMT Figure 10. Mean sea level pressure on 19 July 2022 at 12 GMT Slika 12. Topografija 500 mb ploskve 19. 7. 2022 ob 14. uri Figure 12. 500 mb topography on 19 July 2022 at 12 GMT 33 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 13. Polje tlaka na nivoju morske gladine 27. 7. 2022 Slika 14. Satelitska slika 27. 7. 2022 ob 14. uri ob 14. uri Figure 14. Satellite image on 27 July 2022 at 12 GMT Figure 13. Mean sea level pressure on 27 July 2022 at 12 GMT Slika 15. Topografija 500 mb ploskve 27. 7. 2022 ob 14. uri Figure 15. 500 mb topography on 27 July 2022 at 12 GMT Slika 16. Polje tlaka na nivoju morske gladine 30. 7. 2022 Slika 17. Satelitska slika 30. 7. 2022 ob 14. uri ob 14. uri Figure 17. Satellite image on 30 July 2022 at 12 GMT Figure 16. Mean sea level pressure on 30 July 2022 at 12 GMT Slika 18. Topografija 500 mb ploskve 30. 7. 2022 ob 14. uri Figure 18. 500 mb topography on 30 July 2022 at 12 GMT 34 PODNEBNE RAZMERE V EVROPI IN SVETU V JULIJU 2022 Climate in the World and Europe in July 2022 Tanja Cegnar N a kratko povzemamo podatke o podnebnih razmerah v juliju 2022 v svetu in Evropi, kot jih je objavil Evropski center za srednjeročno napoved vremena v okviru projekta Copernicus – storitve na temo podnebnih sprememb. Za primerjavo uporabljamo povprečje obdobja 1991– 2020, ki je v tekstu navedeno kot normala. Slika 1. Odklon temperature julija 2022 od julijskega povprečja obdobja 1991–2020 (vir: Copernicus, Climate Change Service/ECMWF) Figure 1. Surface air temperature anomaly for July 2022 relative to the July average for the period 1991–2020. Data source: ERA5. Credit: Copernicus Climate Change Service/ECMWF Slika 2. Odklon povprečne evropske mesečne temperature v obdobju od januarja 1979 do julija 2022 od povprečja obdobja 1991–2020, julijski odkloni so obarvani temneje (vir: Copernicus, ECMWF). Figure 2. Monthly European-mean surface air temperature anomalies relative to 1991–2020, from January 1979 to July 2022. The darker coloured bars denote the July values. Data source: ERA5. Credit: Copernicus Climate Change Service/ECMWF 35 Agencija Republike Slovenije za okolje Povprečna julijska temperatura je bila v večjem delu Evrope (slika 1) nad normalo, največji odklon je bil v jugozahodni in zahodni Evropi, predvsem zaradi intenzivnega in ponekod dolgotrajnega vročinskega vala. Med vročinskim valom od sredine meseca dalje so bili doseženi številni julijski temperaturni rekordi na Portugalskem, v zahodni Franciji in na Irskem. V Združenem Kraljestvu je temperatura prvič dosegla 40 °C, prejšnji državni rekord 38,7 °C je bil presežen na več kot štiridesetih postajah, najvišja temperatura, in sicer 40,3 °C, je bila izmerjena v Lincolnshiru. V Walesu in na Škotskem so bili preseženi državni rekordi najvišje dnevne temperature. Vročina se je iznad zahodne Evrope širila naprej proti severu in vzhodu. V Nemčiji in delih Skandinavije so zapisali lokalne julijske rekorde, ponekod na Švedskem pa tudi rekordno visoko temperaturo sploh. Pod normalo je bila temperatura na območju Islandije, preko zahodne in osrednje Skandinavije ter baltskih držav do Kaspijskega morja. Tudi v Gruziji in večjem delu Turčije je bila povprečna julijska temperatura nižja od normale. Temperatura na kopenskih območjih severne poloble je bila večinoma nad normalo, posebej veliki pozitivni odkloni so bili nad osrednjo in najsevernejšo Severno Ameriko ter na več območjih Azije. Tri velika območja so izstopala s temperaturo pod normalo, to so: skrajni vzhod Rusije; območje ob zahodnem Indijskem oceanu od Afriškega roga na zahodu do južne Indije na vzhodu; deli zahodne Sibirije in srednje Azije. Na južni polobli je bilo največ območij s temperaturo nad normalo v osrednji Južni Ameriki in južni Afriki, v večjem delu Avstralije pa je bilo hladneje kot običajno. Višja od normale je bila temperatura nad Sredozemskim morjem, severnim Tihim oceanom in v morjih ob Antarktičnem polotoku. Nižja od normale je bila julijska temperatura nad tropskim in južnim subtropskim vzhodnim Tihim oceanom, kar kaže na nadaljevanje pojava la niña. Hladneje od normale je bilo v zahodnem južnem Indijskem oceanu. Slika 3. Odklon povprečne svetovne mesečne temperature od januarja 1979 do julija 2022 od povprečja obdobja 1991–2020, julijski odkloni so obarvani temneje (vir: Copernicus, ECMWF). Figure 3. Monthly global-mean surface air temperature anomalies relative to 1991–2020, from January 1979 to July 2022. The darker coloured bars denote the July values. Data source: ERA5. Credit: Copernicus Climate Change Service/ECMWF Povprečna evropska temperatura julija 2022 je bila 0,72 °C nad normalo, kar je skupaj z julijem 2006 šesti najtoplejši julij v tem zapisu podatkov(slika 2). Julij 2022 je bil 1,0 °C hladnejši od najtoplejšega julija, ki je bil leta 2010. Na svetovni ravni je bil julij 2022: 36 Agencija Republike Slovenije za okolje    0,38 °C toplejši od julijskega povprečja obdobja 1991–2020; eden izmed treh najtoplejši julijev v nizu podatkov, le nekoliko hladnejši od julija 2019; nekoliko toplejši od julija 2016, razlike pa so tako majhne, da je natančno razvrščanje nemogoče. Dvanajstmesečno povprečje Slika 4. Odklon povprečne temperature v dvanajstih mesecih od avgusta 2021 do julija 2022 glede na povprečje obdobja 1991–2020; Vir: Copernicus Climate Change Service/ECMWF Figure 4. Surface air temperature anomaly for August 2021 to July 2022 relative to the average for 1991–2020. Data source: ERA5. Credit: Copernicus Climate Change Service/ECMWF. Povprečna svetovna temperatura v zadnjih dvanajstih mesecih je bila:         0,33 °C nad normalo; nad normalo na večini kopnega in oceanov; nad normalo nad večino Evrope, razen ob Finskem zalivu; izrazito nad normalo na območju, ki se razteza iznad severa Bližnjega vzhoda nad zahodno in severno Sibirijo, nad osrednjo Severno Ameriko, severozahodno in osrednjo ter vzhodno Afriko, severno Avstralijo, Weddllovim morjem ter večino vzhodne Antarktike; nad normalo ali normalna nad večino Evrope; pod normalo nad večino osrednje Turčije, na nekaterih kopenskih območjih na severu Kanade in Aljaske, v severovzhodnem delu Južne Amerike, južni Afriki, južni Avstraliji in delih Antarktike; podpovprečna nad vzhodnim tropskim Tihim oceanom, kjer se je la niña, ki je dosegla vrhunec v zadnjih mesecih leta 2020, ponovno okrepila v letu 2021 in se nadaljuje v letu 2022; podpovprečna v Čukotskem morju in delih vzhodnega severnega Tihega oceana in na več območjih južnega Tihega oceana. Če želimo razmere primerjati s predindustrijsko dobo, moramo po zadnjih ugotovitvah odklonu od obdobja 1991–2020 prišteti 0,88 °C. Povprečje v dvanajstmesečnih obdobjih izravnava kratkotrajne odmike regionalne in svetovne povprečne temperature. Najtoplejše dvanajstmesečno povprečje doslej je normalo preseglo za 0,46 °C, zaključilo se je septembra 2016, drugo in tretje najtoplejše dvanajstmesečno obdobje se je končalo maja oz. junija 2020. Evropska povprečna temperatura je bolj spremenljiva od svetovne, a je zanesljivost večja zaradi boljše pokritosti z meritvami. Povprečna temperatura v Evropi v zadnjih dvanajstih mesecih, torej v obdobju 37 Agencija Republike Slovenije za okolje od avgusta 2021 do julija 2022, je 0,42 °C nad normalo. Leto 2020 je bilo z odklonom 1,2 °C v Evropi najtoplejše. Slika 5. Drseče dvanajstmesečno povprečje odklona svetovne (zgoraj) in evropske (spodaj) temperature v primerjavi s povprečjem obdobja 1991–2020. Temneje so obarvana povprečja za koledarsko leto (vir: Copernicus, ECMWF). Figure 5. Running twelve-month averages of global-mean and European-mean surface air temperature anomalies relative to 1991–2020, based on monthly values from January 1979 to July 2022. The darker coloured bars are the averages for each of the calendar years from 1979 to 2021. Data source: ERA5. Credit: Copernicus Climate Change Service/ECMWF Padavine Julij 2022 je bil v večjem delu Evrope bolj suh kot običajno, na zahodu so bili preseženi krajevni rekordi pomanjkanja padavin, suša je bila tudi na jugozahodu in jugovzhodu celine. Te razmere so lokalno vplivale na gospodarstvo ter prispevale k širjenju in krepitvi požarov v naravi. Bolj suho od povprečja je bilo tudi v večjem delu Severne Amerike, velikih območjih Južne Amerike, osrednje Azije in Avstralije. Nadpovprečno namočeno je bilo v vzhodni Rusiji, severni Kitajski in na velikem območju, ki je segal iznad vzhodne Afrike preko Azije do severozahodne Indije. Morski led Povprečni mesečni obseg arktičnega morskega ledu je julija 2022 znašal 9,0 milijona km2, kar je 0,4 milijona km2 (ali 4 %) pod normalo in dvanajsti najmanjši obseg. Negativni odklon je manjši (bližje normali), kot je bil v zadnjih treh julijih (od 2019 do 2021). Najmanjši julijski obseg je bil leta 2020 s 13 % pod normalo. 38 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 6. Levo: povprečen ledeni pokrov julija 2022. Oranžna črta označuje rob povprečnega julijskega območja ledu v obdobju 1991–2020. Desno: odklon arktičnega morskega ledu glede na julijsko povprečje obdobja 1991–2020 (vir: ERA5, Copernicus, ECMWF) Figure 6. Left: Average Arctic sea ice concentration for July 2022. The thick orange line denotes the climatological sea ice edge for July for the period 1991–2020. Right: Arctic sea ice concentration anomalies for July 2022 relative to the July average for the period 1991–2020. Data source: ERA5. Credit: Copernicus Climate Change Service/ECMWF Slika 7. Odklon z morskim ledom pokritega arktičnega območja za julije od leta 1979 do 2022 v primerjavi z julijskim povprečjem obdobja 1991–2020 v % (vir: ERA5, Copernicus, ECMWF) Figure 7. Time series of monthly mean Arctic sea ice extent anomalies for all July months from 1979 to 2022. The anomalies are expressed as a percentage of the July average for period 1991–2020. Data source: ERA5. Credit: Copernicus Climate Change Service/ECMWF Območje podpovprečne koncentracije se je pojavilo tudi v osrednjem Arktičnem oceanu blizu severnega pola, obkroženo je bilo z nadpovprečnimi koncentracijami. Nadpovprečna koncentracija je prevladovala v Beaufortovem morju in Baffinovem zalivu, v večjem delu Hudsonovega zaliva pa je bila koncentracija večinoma pod normalo. Julija 2022 je obseg morskega ledu na Antarktiki v povprečju dosegel 15,3 milijona km2, kar je 1,1 milijona km2 (7 %) pod julijskim povprečjem 1991–2020. To je najmanjši julijski obseg v 44-letnem zapisu satelitskih podatkov in opazno manjši od vseh dosedanjih julijskih obsegov. Negativni odklon za 39 Agencija Republike Slovenije za okolje 2 odstotni točki presega dosedanja največja negativna odklona v julijih 1986 in 2017. Odklon v juliju nadaljuje zaporedje velikih negativnih odklonov, ki se je začelo februarja 2022. Odklon od normale je bil julija 2021 pozitiven, kar potrjuje veliko spremenljivost razsežnosti antarktičnega morskega ledu. Slika 8. Odklon z morskim ledom pokritega območja Antarktike za julije od leta 1979 do leta 2022 v primerjavi z julijskim povprečjem obdobja 1991–2020 v % (vir: ERA5, Copernicus, ECMWF) Figure 8. Time series of monthly mean Antarctic sea ice extent anomalies for all July months from 1979 to 2022. The anomalies are expressed as a percentage of the July average for the period 1991–2020. Data source: ERA5. Credit: Copernicus Climate Change Service/ECMWF Slika 9. Antarktični ledeni morski pokrov julija 2022, oranžna črta označuje povprečno lego roba morskega ledu v julijskem povprečju obdobja 1991–2020. Desno: odklon arktičnega morskega ledu od julijskega povprečja obdobja 1991–2020. Vir: Copernicus Climate Change Service/ECMWF Figure 9. Left: Average Antarctic sea ice concentration for July 2022. The thick orange line denotes the climatological ice edge for July for the period 1991–2020. Right: Antarctic sea ice concentration anomalies for July 2022 relative to the July normal. Data source: ERA5. Credit: Copernicus Climate Change Service/ECMWF Podpovprečna je bila koncentracija morskega ledu na območju iznad Amundsenovega in Bellingshausenovega morja vzdolž obale zahodne Antarktike do severnega Weddllovega morja, pa tudi v večini sektorja Indijskega oceana vzdolž obale vzhodne Antarktike. Edini sektor z izrazito nadpovprečnimi koncentracijami je bilo severno Rossovo morje. 40 AGROMETEOROLOGIJA AGROMETEOROLOGY AGROMETEOROLOŠKE RAZMERE V JULIJU 2022 Agrometeorological conditions in July 2022 Marko Puškarić ulij je bil nadpovprečno topel in suh mesec. Povprečne temperature zraka so bile za okoli 2,5 °C višje kot običajno. Temperaturni odklon je bil najvišji na zahodnem delu države, najnižji pa na skrajnem severovzhodu in jugovzhodu. Povprečna mesečna temperatura zraka na Goriškem je znašala 26,5 °C, kar je 4,2 °C več od dolgoletnega povprečja. V Murski Soboti, kjer je bilo odstopanje med najnižjimi je povprečna temperatura znašala 21,9 °C, kar je 1,5 °C manj kot običajno. V Biljah je bila najvišja izmerjena dnevna temperatura 38,4 °C (4. julij), temperature pa se le dva dni niso povzpele nad 30 °C. Temperature okoli 38 °C ali malo manj so bile ob koncu meseca izmerjene tudi ponekod drugod po državi (Ljubljana, Novo mesto, Celje). J Preglednica 1. Dekadna in mesečna povprečna, maksimalna in skupna potencialna evapotranspiracija (ETP), izračunana je po Penman-Monteithovi enačbi, julij 2022 Table 1. Ten-days and monthly average, maximum and total potential evapotranspiration (ETP) according to Penman-Monteith's equation, July 2022 Postaja pov. Bilje Celje Cerklje - let. Črnomelj Gačnik Godnje Ilirska Bistrica Kočevje Lendava Lesce - let. Maribor - let Ljubljana - let. Ljubljana Malkovec Murska Sobota Novo mesto Podčetrtek Podnanos Portorož - let. Postojna Ptuj Rateče Ravne na Koroškem Rogaška Slatina Šmartno/Sl. Gradec Tolmin Velike Lašče Vrhnika 6,1 4,9 5,3 4,4 4,4 6,0 4,9 4,3 4,4 4,8 5,2 4,9 5,0 4,9 4,9 4,8 4,6 7,1 6,7 5,4 4,2 3,8 4,4 4,7 4,5 5,3 4,5 4,6 I. dekada max.  7,3 61 5,9 49 7,1 53 5,9 44 5,8 44 7,4 61 5,6 49 5,7 43 5,9 44 6,0 48 7,1 52 5,9 49 6,1 50 6,5 49 6,3 49 6,1 48 5,8 46 9,1 71 7,8 67 6,9 54 6,2 42 4,9 38 5,7 44 6,1 47 6,1 45 6,9 53 5,4 45 6,0 46 II. dekada max. 6,7 9,1 5,2 5,7 5,6 6,4 5,1 5,4 4,5 5,4 6,3 7,2 4,9 5,4 5,0 5,4 4,4 5,2 5,2 6,0 5,0 6,1 5,4 6,1 5,5 6,2 5,4 6,0 4,9 5,7 5,2 5,9 4,8 5,5 7,5 9,8 6,8 7,6 5,9 6,8 4,5 5,3 4,3 4,9 4,8 5,7 4,6 5,2 5,0 5,9 6,1 7,1 5,3 5,8 5,6 6,4 pov. 41  67 52 56 51 45 63 49 50 44 52 50 54 55 54 49 52 48 75 68 59 45 43 48 46 50 61 53 56 III. dekada pov. max. 6,2 7,5 5,0 6,1 5,2 6,5 4,4 6,8 4,5 5,5 5,9 7,2 4,6 5,9 4,3 6,0 4,4 5,4 5,2 6,9 5,2 6,3 5,1 6,4 4,9 6,3 4,8 6,2 4,8 6,1 4,5 5,9 4,5 5,8 6,9 8,4 6,1 7,1 5,4 6,9 4,5 5,5 4,1 5,1 4,5 5,7 4,4 5,5 5,0 6,1 5,8 6,8 4,5 6,2 5,0 6,9  68 55 57 49 49 65 50 47 49 58 57 56 54 53 53 50 50 76 68 59 50 45 49 48 55 64 50 55 mesec (M) pov. max.  6,3 9,1 197 5,0 6,1 156 5,4 7,1 166 4,6 6,8 144 4,5 5,8 137 6,1 7,4 188 4,8 5,9 148 4,5 6,0 140 4,4 5,9 136 5,1 6,9 158 5,1 7,1 159 5,1 6,4 159 5,1 6,3 160 5,0 6,5 155 4,9 6,3 151 4,8 6,1 150 4,6 5,8 144 7,2 9,8 221 6,5 7,8 203 5,6 6,9 172 4,4 6,2 137 4,1 5,1 126 4,6 5,7 142 4,6 6,1 141 4,8 6,1 150 5,7 7,1 178 4,8 6,2 148 5,1 6,9 158 Agencija Republike Slovenije za okolje Temperature zraka so bile skozi celoten julij nad dolgoletnim povprečjem, le ob prehodu iz prve v drugo dekado so se za nekaj dni ponekod spustile malo pod povprečje (Celje 17,6 °C, Maribor 17,2 °C, Murska Sobota 17,5 °C, Novo mesto 18,4 °C, Rateče 14,5 °C). Mesečne vsote efektivnih temperatur zraka nad pragom 0, 5 in 10 °C so bile za 41 do 131 °C višje kot običajno. K akumulaciji toplote je največ prispevala tretja dekada meseca (preglednica 4). Padavin v mesecu juliju je bilo malo. Na državni ravni je kazalnik višine padavin znašal okrog 60 %. Najmanj padavin je bilo na zahodnem delu države ter v delu Gorenjske. Večina padavin je padla v obliki ploh, zato je bila njihova razporeditev prostorsko gledano zelo neenakomerna. Na Letališču Jožeta Pučnika Ljubljana je v celem mesecu skupaj padlo le 24 mm padavin, kar je okoli 100 mm manj od dolgoletnega povprečja. V večjem delu Slovenije je povprečno izhlapelo od 4,5 do 5,6 mm vode na dan, na Obali in Goriškem pa več kot 6 mm. Najvišje izhlapevanje se je v posameznih dneh, na Primorskem povzpelo nad 9 mm (preglednica 1). Skupna mesečna količina izhlapele vode je znašala med 126 in 221 mm, kar je za okoli 40 mm več od dolgoletnega povprečja. Preglednica 2. Dekadna in mesečna meteorološka vodna bilanca za julij 2022 in za vegetacijsko obdobje (od 1. aprila do 31. julija 2022) Table 2. Ten days and monthly climatological water balance in July 2022 and for the vegetation period (from April 1, 2022 to July 31, 2022) Vodna bilanca [mm] v juliju 2022 Opazovalna postaja Vodna bilanca [mm] I. dekada II. dekada III. dekada mesec (1. 4. 2022–31. 7. 2022) -45,0 -65,4 -58,3 -168,7 -392,2 11,8 -46,4 -41,0 -75,6 -235,0 -15,2 -51,2 -20,5 -86,8 -69,8 1,3 -49,2 -44,4 -92,4 -179,6 Šmartno / Slovenj Gradec -14,9 -45,5 -44,1 -104,5 -125,5 Maribor - let. -22,3 -45,9 -34,3 -102,5 -214,2 Murska Sobota -16,3 -43,8 -17,8 -77,9 -149,0 Portorož - let. -64,8 -66,9 -23,1 -154,8 -415,6 Bilje Ljubljana Novo mesto Celje Mesečna meteorološka vodna bilanca je bila povsod po državi izrazito negativna. Največji primanjkljaji so bili na Obali (-154,8 mm) in Goriškem (-168,7 mm). Razmere so bile primerljive z letom 2017, ko smo zabeležili eno najhujših suš v zadnjih desetletjih. Na Goriškem je v letošnjem vegetacijskem obdobju primanjkljaj konec julija znašal 392 mm, na Obali pa celo 416 mm (preglednica 2). V vegetacijskem obdobju je primanjkljaj kumulativne meteorološke vodne bilance za okoli 200 mm večji od običajnega. Povprečne temperature površinskega sloja tal so se v mesecu maju gibale med 22 in 26 °C, na Obali in Goriškem pa med 27 in 31 °C (preglednica 3). Tla so bila nekoliko toplejša od dolgoletnega povprečja, najmanjša odstopanja od običajnih vrednosti so bila na obalnem območju. Tla so se najbolj ogrela v tretji dekadi, ko je povprečna temperatura tal na globini 5 cm po državi znašala 26 °C. V najbolj vročih dneh so se ponekod tla ogrela celo preko 40 °C (Bilje, Postojna, Novo mesto). 42 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 3. Dekadne in mesečne temperature tal v globini 5 in 10 cm, julij 2022 Table 3. Dekade nad monthly soil temperatures recorded at 5 and 10 cm depths, July 2022 Postaja I. dekada II. dekada III. dekada mesec (M) Tz5 Tz10 Tz5 max Tz10 max Tz5 min Tz10 min Tz5 Tz10 Tz5 max Tz10 max Tz5 min Tz10 min Tz5 Tz10 Tz5 max Tz10 max Tz5 min Tz10 min Tz5 Tz10 Bilje 31,0 30,6 41,9 38,7 19,9 21,5 30,3 29,8 38,6 35,4 21,7 23,2 30,6 30,1 39,2 36,3 23,5 24,9 30,6 30,0 Bovec - let. 23,7 23,6 28,6 27,3 19,0 19,6 23,6 23,5 28,1 27,2 19,3 19,8 25,3 25,1 29,5 28,2 20,5 21,1 24,2 24,0 Celje 23,9 23,7 27,5 26,0 20,5 21,1 23,4 23,1 26,4 25,0 20,4 20,9 24,3 24,0 27,8 26,4 21,0 21,7 23,9 23,0 Črnomelj 24,6 24,7 28,6 27,7 20,5 21,2 23,8 23,8 27,3 26,6 20,8 21,4 24,8 24,9 29,1 28,2 21,2 21,8 24,4 24,0 Gačnik 25,3 25,2 38,5 33,7 16,0 18,3 22,9 22,6 35,5 30,3 16,8 19,0 27,6 27,0 38,4 33,3 17,8 20,4 25,4 24,0 Ilirska Bistrica 23,5 23,1 29,2 26,4 18,0 19,3 23,0 22,5 28,4 25,7 18,2 19,1 23,6 23,2 29,2 26,5 19,3 20,1 23,4 22,0 Lesce - let. 21,5 21,6 24,4 24,4 18,4 18,5 21,5 21,5 24,0 24,0 18,8 18,9 22,6 22,7 25,5 25,4 19,7 19,8 21,9 21,0 Maribor - let. 25,3 25,1 38,8 34,0 14,3 17,0 25,7 24,9 37,6 32,8 15,4 18,0 28,2 27,6 38,7 33,9 17,6 20,2 26,4 25,0 Ljubljana - let. 25,4 25,0 37,8 33,0 15,9 18,0 25,5 24,8 36,1 31,4 18,0 19,6 26,5 26,0 37,4 33,1 17,5 19,4 25,8 25,0 Ljubljana 25,5 25,0 31,9 28,8 20,4 21,3 25,1 24,7 29,7 27,4 20,8 21,5 26,0 25,6 31,7 29,1 20,9 22,1 25,5 25,0 Maribor Vrbanski plato 25,1 25,0 39,4 34,7 13,4 16,1 24,7 24,3 36,0 31,7 14,6 17,4 26,9 26,7 38,9 34,0 16,2 18,6 25,6 25,0 Murska Sobota 26,3 26,2 37,5 35,0 17,3 18,5 25,3 24,9 33,1 31,0 17,5 18,8 27,6 27,3 35,6 33,4 20,1 20,9 26,4 26,0 Novo mesto 25,7 25,7 36,1 32,5 17,2 19,3 25,7 25,2 39,0 33,5 18,0 19,7 27,2 26,9 40,4 34,9 17,4 19,6 26,3 25,0 Portorož - let. 26,9 26,6 31,7 29,8 21,7 22,9 27,2 26,8 32,0 29,9 22,5 23,6 27,7 27,5 33,6 31,4 23,4 24,5 27,2 27,0 Postojna 24,8 24,1 35,7 30,8 15,7 17,0 26,2 25,0 40,0 34,3 17,4 18,2 27,7 26,6 42,0 35,7 17,4 18,5 26,3 25,0 Šmartno / Sl. Gradec 24,1 24,0 36,5 32,9 14,4 16,4 24,1 23,7 33,7 30,5 15,6 17,2 27,0 26,4 39,0 34,5 16,3 18,2 25,1 24,0 LEGENDA: Tz5 −povprečna temperatura tal v globini 5 cm ( C) Tz5 max Tz10 −povprečna temperatura tal v globini 10 cm ( C) Tz10 max −maksimalna temperatura tal v globini 10 cm ( C) −maksimalna temperatura tal v globini 5 cm ( C) * −ni podatka Tz5 min Tz10 min −minimalna temperatura tal v globini 5 cm ( C) −minimalna temperatura tal v globini 10 cm ( C) Dnevna temperatura tal je izmerjena na samodejnih meteoroloških postajah. Podatki so eksperimentalne narave, zato so možna odstopanja. 43 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 4. Dekadne, mesečne in letne vsote efektivnih temperatur zraka na višini 2 m, julij 2022 Table 4. Decade, monthly and yearly sums of effective air temperatures at 2 m height, July 2022 Tef > 0 °C Postaja I. Tef > 5 °C II. III. M Vm Tef > 10 °C I. II. III. M Vm Tef od 1. 1. 2022 I. II. III. M Vm > 0 °C > 5 °C > 10 °C Portorož - let. 256 254 294 804 86 206 204 239 649 86 156 154 184 494 86 3001 2011 1275 Bilje 258 260 305 823 131 208 210 250 668 131 158 160 195 513 131 2947 1999 1290 Postojna 210 218 256 684 101 160 168 201 529 101 110 118 146 374 101 2294 1472 877 Kočevje 194 195 231 620 42 144 145 176 465 42 94 95 121 310 42 2126 1360 775 Rateče 181 190 222 593 70 131 140 167 438 70 81 90 112 283 70 1819 1160 651 Lesce 209 212 259 680 93 159 162 204 525 93 109 112 149 370 93 2280 1475 885 Slovenj Gradec 203 202 249 653 73 153 152 194 498 73 103 102 139 343 73 2157 1415 841 Brnik 211 218 262 691 81 161 168 206 536 81 111 118 152 381 81 2292 1513 918 Ljubljana 232 237 282 751 94 182 187 227 596 94 132 137 172 441 94 2704 1816 1145 Novo mesto 222 227 264 714 72 172 177 209 559 72 122 127 154 404 72 2579 1711 1052 Črnomelj 219 221 263 703 41 169 171 208 548 41 119 121 153 393 41 2633 1773 1089 Celje 215 210 260 684 53 165 160 205 529 53 115 110 150 374 53 2414 1593 968 Maribor - let. 213 214 269 696 64 163 164 214 541 64 113 114 159 386 64 2502 1655 1014 Murska Sobota 212 208 260 679 42 162 158 204 524 42 112 108 150 369 42 2477 1639 995 LEGENDA: I., II., III., M Vm * − dekade in mesec − odstopanje od mesečnega povprečja (1981–2010) − ni podatka Tef > 0 C Tef > 5 C Tef > 10 C 44 − vsote efektivnih temperatur zraka na 2 m, nad temperaturnimi pragovi 0, 5 in 10 C Agencija Republike Slovenije za okolje Vremenske razmere v juliju so stopnjevale vročinski in sušni stres tako na gojenih kot tudi na negojenih rastlinah, kar se je odražalo v uvelosti rastlin, moteni rasti in razvoju, rumenenju listja, v prisilnem dozorevanju, ožigih ali pa celo propadu rastlin. Lokalne padavine so ponekod sicer za kratek čas stres omilile, niso pa ga odpravile. Najbolj očitne so bile posledice na travni ruši, ki je marsikje, sploh na plitvih, prodnatih tleh, požgana, in nehomogena v razvoju. Kjer so travno rušo namočile padavine, se je stanje rahlo popravilo. Že prvi odkos travinja je bil letos manjši ponekod kar za polovico, drugega odkosa pa marsikje sploh ne bo ali pa bo le ta skromnejši zaradi česar bodo nekateri kmetje primorani v zmanjšanje staleža živali. V prvi dekadi julija se je postopoma zaključevala žetev žit. Temperature zraka nad 35 °C obetajo nekoliko slabšo letino pšenice, saj so pozne sorte pšenice prisilno dozorevale. Sušne razmere so na nekaterih prizadetih območjih močno zmanjšale pridelek koruze, ki je v Sloveniji najbolj razširjena poljščina. Poškodbe zaradi pomanjkanja vode so odvisne od tega, v kateri fazi je prišlo do pomanjkanja vode in kdaj so bili posevki sejani. Marsikje je zaradi suše rast koruze zastala, ima manjšo količino listne mase in slabšo zasnovo storžev z manjšim številom ter težo zrn. Poškodbe zaradi suše so se odražale tudi na nenamakani zelenjavi. Pridelovalci, ki so letos sadili trajne nasade in nimajo možnosti namakanja, so se znašli v nezavidljivem položaju, saj so se ponekod mlada drevesa pričela sušiti. Nedostopnosti vode negativno vpliva tudi na formiranje plodov ter na slabšo diferenciacijo rodnih brstov za prihodnje leto. Ponekod prihaja do prisilnega dozorevanja, odpadanja plodov ter ožigov. Pomanjkanje padavin se odražaj tudi na gozdnem drevju s predčasnim rumenenjem in odmiranjem listov. Pomanjkanje vode in visoke temperature je občutila tudi vinska trta. Posledice pomanjkanja vode so se najbolj odražale na tleh s slabšimi vodno zadrževalnimi lastnostmi. RAZLAGA POJMOV TEMPERATURA TAL Dekadno in mesečno povprečje povprečnih dnevnih temperatur tal v globini 5 in 10 cm; povprečna dnevna temperatura tal je izračunana po formuli: vrednosti meritev ob (7h + 14h + 21h)/3; absolutne maksimalne in minimalne terminske temperature tal v globini 5 in 10 cm so najnižje oziroma najvišje dekadne vrednosti meritev ob 7h, 14h in 21h. VSOTA EFEKTIVNIH TEMPERATUR ZRAKA NAD PRAGOVI 0, 5 in 10 °C: (Td – Tp) Td – average daily air temperature; Tp – temperature treshold 0 C, 5 C, 10 C Tef > 0, 5, 10 °C – sums of effective air temperatures above 0, 5, 10 C ABBREVIATIONS Tz5 soil temperature at 5 cm depth ( C) Tz10 soil temperature at 10 cm depth ( C) Tz5 max maximum soil temperature at 5 cm depth ( C) Tz10 max maximum soil temperature at 10 cm depth ( C) Tz5 min minimum soil temperature at 5 cm depth ( C) Tz10 min minimum soil temperature at 10 cm depth ( C) od 1. 1. sum in the period from 1 January to the end of the current month Vm declines of monthly values from the average I, II, III, M decade, month SUMMARY July was 2,5 C warmer than average while the amount of precipitation was lower than usual in most parts of the country. Monthly climatological water balance was negative with the largest deficits on the Goriška and Coastal region. Soil temperatures recorded at 5 cm depth was between 22 and 26 C and in warmer regions between 27 and 31 C. Drought conditions were intensifying all over the country. 45 HIDROLOGIJA HYDROLOGY PRETOKI REK V JULIJU 2022 Discharges of Slovenian rivers in July 2022 Igor Strojan izkovodno stanje na slovenskih rekah se je julija nadaljevalo in se še dodatno poslabšalo. Vodnatost rek v juliju je bila v celoti več kot 60 odstotkov manjša kot v dolgoletnem primerjalnem obdobju 1991–2020 (slika 1). Nizkovodno in izredno nizkovodno stanje je bilo ob koncu julija na okoli 70 odstotkih vodomernih postaj. Nizkovodne razmere so bile primerljive z najbolj sušnimi razmerami v zadnjih desetletjih ter podobne najbolj sušnim razmeram v letu 2003, ki velja za najbolj sušno leto v obdobju dosedanjih meritev. Izrazito hidrološko suhi so bili vodotoki na Bovškem, Goriškem, na Obali in Krasu, Ljubljani in okolici ter Spodnjesavskem (slika 2). Podrobneje so sušne razmere na rekah opisane v Sušomeru ARSO: http://meteo.arso.gov.si/uploads/ N probase/www/agromet/bulletin/drought/sl/. Z izjemo manjšega porasta vodnatosti v prvih dneh meseca, so imele reke ustaljene male pretoke in pretoke, ki so počasi še upadali (slika 3). Vodnatost rek je bila najmanjša proti koncu meseca (slika 3 in preglednica 1). Večje reke Drava, Sava in Soča so bile okoli 35, 60 in 70 odstotkov manj vodnate kot so običajno v juliju. Pretoki teh rek so se nekoliko povečali v začetku meseca ter nato, z izjemo Drave, ki je ob koncu meseca ponovno nekoliko narasla, upadali vse do konca meseca (slika 5). GORNJA RADGONA 0,62 DRAVOGRAD 0,66 VIDEM RADOVLJICA 0,30 0,45 SUHA 0,35 ŠENTJAKOB HRASTNIK 0,46 0,39 VELIKO ŠIRJE 0,41 SOLKAN 0,32 PODROTEJA DOLENJE 0,40 RAKOVEC 0,32 MOSTE 0,24 59 PODBOČJE 0,39 ČATEŽ 0,40 0 0,26 CERKVENIKOV MLIN 0,29 METLIKA 0,61 Slika 1. Razmerja med srednjimi pretoki rek v juliju 2022 in povprečnimi srednjimi julijskimi pretoki v dolgoletnem primerjalnem obdobju 1991–2020 Figure 1. Ratio of the July 2022 mean discharges of Slovenian rivers compared to the July mean discharges of the long-term period 1991–2020 46 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 2. Stanje vodotokov ob koncu julija 2022. Izrazito hidrološko suhi so bili vodotoki na Bovškem, Goriškem, na Obali in Krasu, Ljubljani in okolici ter Spodnjesavskem. V naslednjih dneh so se sušne razmere nadaljevale (vir: ARSO, Sušomer). Figure 2. State of rivers at the end of July 2022. The rivers in Bovško, Goriško, Obala and Karst, Ljubljana and its surroundings and Spodnjesavska were extremely dry. In the following days, the dry conditions continued (Source: ARSO, Sušomer). SUMMARY The low-water situation on Slovenian rivers continued in July and further worsened. The water content of the rivers in July was more than 60 percent lower than in the long-term comparison period 1991–2020 (Figure 1). At the end of July, around 70 percent of the water measuring stations were in low and extremely low water conditions. Low-water conditions were comparable to the driest conditions in recent decades and similar to the driest conditions in 2003, which is considered the driest year in the period of measurements so far. Hydrologically, the watercourses in Bovško, Goriško, Obala and Karst, Ljubljana and its surroundings and Spodnjesavska were particularly dry (Figure 2). The drought conditions on the rivers are described in more detail in the ARSO Sušomer: http://meteo.arso.gov.si/uploads/ probase/www/agromet/bulletin/drought/sl/. 47 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 3. Pretoki slovenskih rek v juliju 2022 Figure 3. The discharges of Slovenian rivers in July 2022 48 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 4. Mali (Qnp), srednji (Qs) in veliki (Qvk) pretoki julija 2022 v primerjavi z malimi, srednjimi in velikimi julijskimi pretoki v dolgoletnem primerjalnem obdobju. Pretoki so podani relativno glede na povprečja pripadajočih pretokov v dolgoletnem obdobju 1991–2020 (sQnp, sQs, sQvk) Figure 4. Small (Qnp), medium (Qs) and large (Qvk) discharges in July 2022 in comparison with characteristic discharges in the long-term period. The given values are relative with regard to the mean values of small, medium and large discharges in the long-term period 1991–2020 (sQnp, sQs, sQvk) 49 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 1. Pretoki rek julija 2022 in značilni pretoki v dolgoletnem primerjalnem obdobju 1991–2020 Table 1. River discharges in July 2022 and characteristic discharges in the long-term period 1991–2020 REKA/ RIVER POSTAJA/ STATION MURA DRAVA DRAVINJA SAVINJA SOTLA SAVA SAVA SAVA SAVA SORA KRKA KOLPA LJUBLJANICA SOČA VIPAVA IDRIJCA REKA G. RADGONA DRAVOGRAD VIDEM VELIKO ŠIRJE RAKOVEC RADOVLJICA ŠENTJAKOB HRASTNIK ČATEŽ SUHA PODBOČJE METLIKA MOSTE SOLKAN DOLENJE PODROTEJA C. MLIN MURA DRAVA DRAVINJA SAVINJA SOTLA SAVA SAVA SAVA SAVA SORA KRKA KOLPA LJUBLJANICA SOČA VIPAVA IDRIJCA REKA G. RADGONA DRAVOGRAD VIDEM VELIKO ŠIRJE RAKOVEC RADOVLJICA ŠENTJAKOB HRASTNIK ČATEŽ SUHA PODBOČJE METLIKA MOSTE SOLKAN DOLENJE PODROTEJA C. MLIN MURA DRAVA DRAVINJA SAVINJA SOTLA SAVA SAVA SAVA SAVA SORA KRKA KOLPA LJUBLJANICA SOČA VIPAVA IDRIJCA REKA G. RADGONA DRAVOGRAD VIDEM VELIKO ŠIRJE RAKOVEC RADOVLJICA ŠENTJAKOB HRASTNIK ČATEŽ SUHA PODBOČJE METLIKA MOSTE SOLKAN DOLENJE PODROTEJA C. MLIN Julij/July 2022 Qnp dan m3/s 77,3 22 137 17 1,2 27 8,3 29 0,7 23 11,6 6 25,0 31 36,7 28 52,0 19 0,0 29 7,9 26 12,4 23 4,2 26 15,7 28 1,2 19 1,4 30 0,4 21 Qs 113 206 2,2 11,9 1,2 16,3 28,6 41,6 66,0 3,5 9,5 13,7 5,4 18,6 1,2 1,5 0,5 Qvk 234 5 442 7 10,3 5 76,3 5 4,1 6 36,4 17 37,6 5 62,4 6 204 5 6,2 15 13,1 5 16,1 5 25,2 5 35,6 1 3,6 30 1,6 1 1,5 26 Julij/July 1991–2020 m3/s m3/s m3/s nQnp sQnp vQnp 60,9 114 187 129 217 432 0,8 2,8 6,7 4,8 11,7 17,8 0,4 1,3 3,2 8,4 21,1 41,2 20,0 37,9 60,2 35,2 63,5 97,2 50,8 93,0 148 2,5 4,6 7,8 5,4 12,2 20,2 6,7 11,1 17,8 5,4 10,9 19,0 14,4 26,6 50,1 1,4 2,1 3,2 1,2 1,8 2,7 0,3 0,9 1,4 nQs sQs vQs 73,1 183 382 214 310 513 1,5 7,1 21,1 6,6 28,7 74,8 0,5 3,9 13,0 19,6 36,3 72,8 31,2 62,1 123 46,4 106 228 65,8 165 359 3,5 10,0 24,2 7,9 24,6 78,7 9,3 22,6 89,8 8,5 22,6 60,9 24,1 57,7 122 1,8 4,7 10,0 1,4 3,6 8,7 0,5 1,7 4,3 nQvk sQvk vQvk 130 431 1121 340 609 1217 5,8 42,8 188 21,6 180 853 0,7 26,3 170 46,4 119 313 70,6 232 758 93,5 336 1156 143 526 2117 13,6 73,3 250 12,4 73,6 275 16,1 112 629 16,7 87,2 232 69,6 285 1075 3,8 25,7 63,7 2,1 38,2 130 1,7 12,6 58,5 50 Legenda: Explanations: Qn najmanjši dnevni pretok v mesecu Qn the smallest monthly discharge nQnp najmanjši mali pretok v obdobju nQnp the minimum small discharge in a period sQnp srednji mali pretok v obdobju sQnp mean small discharge in a period vQnp največji mali pretok v obdobju vQnp Qs the maximum small discharge in a period srednji mesečni pretok Qs mean monthly discharge nQs najmanjši srednji pretok v obdobju nQs the minimum mean discharge in a period sQs srednji pretok v obdobju sQs mean discharge in a period vQs največji srednji pretok v obdobju vQs the maximum mean discharge in a period Qvk največji pretok v mesecu (UTC+1) Qvk the highest monthly discharge nQvk najmanjši veliki pretok v obdobju nQvk the minimum high discharge in a period sQvk srednji veliki pretok v obdobju sQvk mean high discharge in a period vQvk največji veliki pretok v obdobju vQvk the maximum high discharge in a period Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 5. Srednji dnevni (Qs) in srednji mesečni pretoki rek (sQs) v juliju leta 2022 ter povprečni mesečni julijski pretoki rek (sQs 1991–2020) in srednji mali pretok (sQnp 1991–2020) v dolgoletnem obdobju na rekah z večjim hidroenergetskim potencialom. Figure 5. Daily (Qs), mean monthly flows (sQs) of the rivers Drava, Sava and Soča in July 2022 and mean flows (sQs 1991–2020) and mean low flows (sQnp 1991–2020) in the long term period. 51 TEMPERATURA REK IN JEZER V JULIJU 2022 Temperature of Slovenian rivers and lakes in July 2022 Mojca Sušnik emperatura izbranih opazovanih rek je bila julija 2022 v povprečju 2,8 °C višja od srednje julijske temperature 30 letnega primerjalnega obdobja, 1991–2020. Bohinjsko jezero je imelo 4,9 °C višjo, Blejsko jezero pa 1,8 °C višjo srednjo mesečno temperaturo kot je primerjalno obdobno mesečno povprečje. Povprečna razlika med najvišjo in najnižjo srednjo dnevno temperaturo izbranih opazovanih rek je bila v letošnjem juliju 3,9 °C. T Srednje dnevne temperature slovenskih rek so se po prvih dneh julija nekoliko ohladile. Večina rek je dosegla najnižjo mesečno temperaturo 9. julija, druge pa med 11. in 13. julijem. Po tej ohladitvi so se do 25. julija reke ponovno segrevale in večina med njimi je 25. julija dosegla najvišjo julijsko temperaturo. Nato so se reke do konca meseca malo ohladile. Preglednica 1. Povprečna mesečna temperatura vode v C, v juliju 2022 in v obdobju 1991–2020 Table 1. Average July 2022 and long-term 1991–2020 temperature in C postaja / location Mura, Gornja Radgona Ledava, Polana Drava, Ptuj * Mislinja, Otiški Vrh Dravinja, Videm Pesnica, Zamušani Sava, Radovljica Sava, Šentjakob Sava, Čatež Sora, Suha Kamniška Bistrica, Kamnik Kolpa, Metlika Ljubljanica, Moste Unica, Hasberg Savinja, Laško Dreta, Kraše Paka, Rečica Krka, Podbočje Soča, Log Čezsoški Bača, Bača pri Modreju Vipava, Miren Nadiža, Potoki * Reka, Trnovo Rižana, Kubed * Bohinjsko jezero Blejsko jezero JULIJ 2022 obdobje / period 1991–2020 razlika / difference 20,5 22,9 22,3 18,5 22,5 21,0 16,5 20,3 25,8 20,8 13,8 24,5 20,2 9,9 22,9 16,9 21,8 25,7 13,0 17,9 25,9 21,0 15,7 16,5 23,7 24,3 17,7 20,5 19,1 16,9 21,3 18,8 13,6 16,1 21,7 16,4 10,5 22,4 16,8 11,7 19,2 15,9 19,4 20,8 10,1 15,5 20,0 18,1 14,5 13,4 18,8 22,5 2,8 2,4 3,2 1,6 1,2 2,2 2,9 4,2 4,1 4,4 3,3 2,1 3,4 −1,8 3,7 1,0 2,4 4,9 2,9 2,4 5,9 2,9 1,2 3,1 4,9 1,8 * obdobje precej krajše od 30 let / period much shorter than 30 years 52 30 30 25 25 Temperatura (°C) Temperatura (°C) Agencija Republike Slovenije za okolje 20 20 15 15 10 10 1. 3. 5. 7. 1. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. 31. 3. 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. 31. julij julij Drava Ptuj Mislinja Otiški Vrh Ledava Polana 30 30 25 25 Temperatura (°C) Temperatura (°C) Mura G. Radgona 20 15 10 20 15 5 1. 3. 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. 31. 1. 3. 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. 31. julij Sava Radovljica Sava Šentjakob julij Sava Čatež Sora Suha 30 30 25 25 Temperatura (°C) Temperatura (°C) Dravinja Videm 10 5 20 15 10 Kamniška B. Kamnik Kolpa Metlika 20 15 10 5 5 1. 3. 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. 31. 1. 3. 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. 31. julij Ljubljanica Moste Unica Hasberg julij Krka Podbočje Savinja Laško 30 30 25 25 Temperatura (°C) Temperatura (°C) Pesnica Zamušani 20 15 Dreta Kraše Paka Rečica 20 15 10 10 5 5 1. 3. 5. 7. 1. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. 31. 3. 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. 31. julij julij Soča Log Čezsoški Nadiža Potoki Bača Bača pri Modreju 53 Vipava Miren Reka Trnovo Rižana Kubed Agencija Republike Slovenije za okolje 30 Temperatura (°C) 25 20 15 10 1. 3. 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. 31. julij Bohinjsko jezero Blejsko jezero Slika 1, Povprečna dnevna temperatura nekaterih slovenskih rek in jezer v juliju 2022, v C Figure 1, Average daily temperature of some Slovenian rivers and lakes in July 2022 in C Podobno kot pri rekah je nihala tudi temperatura Blejskega in Bohinjskega jezera. Po 4. juliju sta se jezeri ohladili in 11. julija dosegli najnižjo srednjo dnevno temperaturo. Sledilo je postopno segrevanje, do 25. julija, ko sta dosegli letošnjo najvišjo julijsko srednjo dnevno temperaturo. Do konca meseca pa sta se ohladili za približno 1 °C. Slika 2, Povprečna mesečna temperatura rek in jezer v juliju 2022, v C Figure 2, Average monthly temperature of rivers and lakes in July 2022 in C SUMMARY The average differences between the maximum and the minimum daily temperature of the selected Slovenian rivers in July 2022 was 3.9 C. The average observed river’s temperature was 2.8 C higher as a long-term average 1991–2020. The average monthly temperature of Lake Bohinj was 4.9 C higher and Lake Bled was 1.8 C higher as a long-term average. 54 DINAMIKA IN TEMPERATURA MORJA V JULIJU 2022 Sea dynamics and temperature in July 2022 Igor Strojan ulija so bile, podobno kot junija, razmere na morju dokaj ustaljene. Veter, katerega povprečna hitrost je bila okoli 2 m/s, je malo vplival na dinamiko morja. Valovanje morja je v petih primerih za krajši čas preseglo višino enega metra. Morje je večinoma valovalo le ob izmenjavi maestrala in burina. Na spremembo višine morja je najbolj vplival zračni tlak, ki je v prvi polovici meseca zniževal, v drugi pa zviševal gladino morja. Morje je bilo julija med najbolj toplimi v dolgoletnem primerjalnem obdobju. 7. julija se je ob prehodu hladne fronte in nevihtnem vremenu morje pričelo ohlajati, veter je najprej vzvalovil morje do najvišje višine valov v mesecu, nato pa je v naslednjih urah burja znižala gladino morja za dobrih 40 cm, kar je bila največja sprememba residualne višine morja v juliju. Srednja dnevna temperatura morja se je do naslednjega dne znižala za okoli 4 °C. J Slika 1. Hitrost (Vv) in smer (Vs) vetra na mareografski postaji Koper ter odklon zračnega tlaka dP na meteorološki postaji Portorož julija 2022 Figure 1. Wind velocity (Vv), wind direction (Vs) and air pressure deviations (dP) in July 2022 at coastal stations Koper and Portorož Slika 2. Srednja dnevna temperatura zraka na mareografski postaji Koper in sončno sevanje na meteorološki postaji Portorož v juliju 2022 Figure 2. Mean daily air temperature at Koper and sun radiation at Portorož in July 2022 55 Agencija Republike Slovenije za okolje Višina morja Srednja mesečna višina morja je bila julija 5 cm višja od dolgoletnega povprečja v primerjalnem obdobju 1961–1990. Kot je običajno, morje julija ni poplavljalo. Ob izostanku izrazitejših južnih vetrov, so bila odstopanja merjenih višin morja od prognoziranih astronomskih višin morja odvisna predvsem od odklonov zračnega tlak. Medsebojna obratna sorazmernost med odkloni višin morja in odkloni zračnega tlaka je dobro razvidna na sliki 4. Slika 3. Merjene (Hmer), prognozirane astronomske (Ha) in residualne višine morja (Hres) v juliju 2022. Residualne višine (odstopanja merjenih višin morja od prognoziranih astronomskih višin morja) pripisujemo vremenskim vplivom in lastnemu nihanju morja. Izhodišče izmerjenih višin morja je ničelna vrednost na mareografski postaji v Kopru. Figure 3. Measured (Hmer), astronomic (Ha) and residual (Hres) sea levels in July 2022 Slika 4. Odkloni srednjih dnevnih višin morja na mareografski postaji Koper in srednjih dnevnih zračnih tlakov na meteorološki postaji Portorož od dolgoletnih povprečij v juliju 2022 Figure 4. Declination of daily sea levels at Koper and mean daily pressures at Portorož in July 2022 56 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 5. Prognozirano astronomsko plimovanje morja septembra 2022. Prognozirano astronomsko plimovanje morja za celotno leto 2022 in več drugih informacij je dostopno na spletnem naslovu http:// www.arso.gov.si/vode/morje. Figure 5. Prognostic sea levels in September 2022. More data are available on http://www.arso.gov.si/ vode/morje. 57 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 1. Značilne mesečne vrednosti višin morja v juliju 2022 in obdobju 1961–1990 Table 1. Characteristical sea levels in July 2022 and the reference period 1961–1990 Mareografska postaja/Tide gauge: Koper Julij/July Julij/July 1961–1990 2022 Min Sr Max cm cm cm cm SMV NVVV NNNV A 220 278 138 140 205 256 107 149 215 279 135 144 228 314 147 167 Legenda/Explanations: SMV NVVV NNNV A srednja mesečna višina morja je aritmetična sredina urnih višin morja v mesecu / Mean Monthly Water is the aritmetic average of mean daily water heights in month najvišja višja visoka voda je najvišja višina morja, odčitana iz srednje krivulje urnih vrednosti / The Highest Higher High Water is the highest height water in month. najnižja nižja nizka voda je najnižja višina morja, odčitana iz srednje krivulje urnih vrednosti / The Lowest Lower Low Water is the lowest low water in month amplitude / the amplitude Valovanje morja Srednja mesečna višina polurnega valovanja je bila 0,27 metra, Najvišji valovi so julija za krajši čas presegli višino enega metra v petih primerih in to večinoma v času burje. Najvišji val visok 1,6 metra je bil izmerjen 7. julija ob 17.30 uri. Valovanje morja je v tem času prihajalo iz severozahoda, vreme je bilo nevihtno, v naslednjih urah pa je burja zvišala valove in znižala gladino morja v večjem delu slovenske obale. Slika 6. Valovanje morja julija 2022 na oceanografski boji VIDA NIB MBP Figure 6. Sea waves in July 2022. Data are from oceanographic buoy VIDA NIB MBP near Piran. 58 Agencija Republike Slovenije za okolje Temperatura morja Julija je bilo morje izredno toplo. Srednja mesečna 26,5 °C in najvišja povprečna dnevna temperatura morja 28,9 °C sta bili med najvišjimi v dolgoletnem primerjalnem obdobju. Slika 7. Srednje dnevne temperature morja julija 2022. Podatki so rezultat meritev na merilnih mestih Kapitanija in Luka Koper v Kopru. Figure 7. Mean daily sea temperatures in July 2022 at Koper Preglednica 2. Najnižja, srednja in najvišja temperatura morja v juliju 2022 (Tvnk, Ts, Tvvk) ter najnižja, povprečna in najvišja (Min, Sr, Max) julijska temperatura morja v 30-letnem obdobju 1991–2020. Dolgoletni niz podatkov temperature morja je rezultat meritev na merilnih mestih Koper-Kapitanija (obdobje 1991, 2006–2010) ter KoperLuka Koper (obdobje 1992–2005) in ni v celoti homogen. Table 2. Sea temperatures in July 2022 (Tvnk, Ts, Tvvk) and sea temperatures in 30-year period 1991–2020. Longterm period of sea temperature data is not homogeneous in whole. TEMPERATURA MORJA / SEA SURFACE TEMPERATURE Merilna postaja / Measurement station: Koper Julij/July Julij/July 1991–2020 2022 Min Sr Max C C C C Tvnk Tvs Tvvk 22,3 26,5 28,9 19,3 22,7 24,8 21,3 23,8 26,16 23 24,6 28 SUMMARY In July, similar to the previous month of June, the conditions at sea were fairly stable. The wind, whose average speed was around 2 m/s, had little effect on the dynamics of the sea. In five cases, the wave of the sea exceeded the height of one meter for a short time. The sea was rough only during the exchange of mistral and burin. The change in sea level was mostly influenced by air pressure, which decreased in the first half of the month and increased the sea level in the second. In July, the sea was among the warmest in a long comparative period. 59 KOLIČINE PODZEMNE VODE V JULIJU 2022 Groundwater quantity in July 2022 Mišo Andjelov ulija so v medzrnskih vodonosnikih prevladovale nizke količine podzemne vode. Izjema so bili vodonosniki v območju Kranjskega polja, Sorškega polja, Vodiškega polja, doline Kamniške Bistrice, Vipave in Ajdovščine, spodnjega dela Vipavske doline, osrednjega dela spodnje Savinjske doline in ob Savi na Čateškem polju, kjer smo spremljali zelo nizke zaloge podzemne vode (slika 6). Na območju vodonosnikov Dolenjskega in Notranjskega krasa je bilo stanje zalog podzemnih voda v mesecu juliju nizko. Gladine podzemne vode v kraških vodonosnikih Dinarskega krasa so bile v mesecu juliju večinoma pod dolgoletnim povprečjem (slika 3). J Slika 1. Suha struga v Strženu južnem pritoku Cerkniškega jezera pri vodomerni postaji Dolenje Jezero. (Foto: V. Strmšek) Figure 1. A dry riverbed in Stržen, the southern tributary of Cerkniške jezero, near the water measuring station Dolenje Jezero. (Photo: V. Strmšek) Napajanja podzemne vode z neposrednim pronicanjem padavin je bilo meseca julija pod dolgoletnim povprečjem glede na primerjalno obdobje 1981–2010. S tem se nadaljuje vrsta podpovprečno namočenih mesecev vse od decembra lani, izjema je bil le mesec april. Najmanj padavin so zabeležili na območju vodonosnikov Ljubljanske kotline v delu med Kranjem in Kamnikom in Vipavsko Soški dolini, kjer je padla okoli petina padavin glede na dolgoletno povprečja. Izpad padavin je bil značilen tudi za območja v spodnje Savinjski dolini in v Podravju, kjer sta padli le slaba polovica običajnih mesečnih padavin. Izrazit izpad padavin je bil značilen tudi za območje Dinarskega krasa. V prispevnem zaledju izvira Velikega Obrha je padlo devet desetin, v prispevnem zaledju izvirov Bilpe in Studene pa le polovica padavin običajnih za ta mesec. V prispevnem zaledju izvira Krupe je padla le ena tretjina običajnih mesečnih količin. Največ padavin je bilo v prvi in tretji dekadi meseca. Večina padavin je v tem mesecu padla v obliki ploh, zato imamo zelo neenakomerno razporeditev padavin. V tem letnem času so velike izgube vode zaradi evapotranspiracije rastlin. 60 Agencija Republike Slovenije za okolje Julija je bilo količinsko stanje podzemne vode v kraških vodonosnikih v primerjavi z značilnimi vrednostmi vodnih količin dolgoletnega julijskega povprečja različno (slika 3). Vodne količine, izmerjene na merilnih postajah na Dinarskem krasu so bile v večini nižje od dolgoletnega povprečja. Na Alpskem krasu so bile količine vode nad povprečjem. Temperatura vode se je čez mesec v večini kraških vodonosnikih postopoma zviševala, vmes pa je rahlo nihala. Podobno kot temperatura vode se je tudi specifična električna prevodnost vode (SEP) pretežni del meseca postopoma zviševala oziroma je bila ustaljena, v času padavin pa se je vrednost tega parametra mestoma prehodno znižala. Nihanje specifične električne prevodnosti vode je bilo različno glede na lokacijo kraških vodonosnikov in je povezano s količino raztopljenih snovi v vodi ter z zadrževalnimi časi infiltriranih padavin v preteklem obdobju. Slika 2. Suha struga v Malem Obrhu, izvornem kraku ponikalne reke Obrh na Loškem polju, ki teče mimo gradu Snežnik skozi naselje Kozarišče. (Foto: V. Strmšek) Figure 2. A dry riverbed in Mali Obrh, the source branch of the sinking river Obrh in Loško polje, which flows near Snežnik Castle through the village of Kozarišče. (Photo: V. Strmšek) Suša v vodonosnikih, se je zaradi dolgega primanjkljaja obilnejših padavin v preteklem obdobju podaljšala tudi v mesec julij. V primerjavi z lanskoletnim julijem so bila letošnja povprečja nižja v vseh vodonosnikih z medzrnsko poroznostjo. Precej nižje gladine od običajnih smo beležili v plitvih medzrnskih vodonosnikih na območju Kranjskega polja, Sorškega polja, doline Kamniške Bistrice, Braslovškega polja in spodnje Savinjske doline, kar pripisujemo predvsem izpadu običajnih količin padavin v preteklih mesecih (slika 4). Zelo nizke gladine podzemne vode, ki smo jih julija beležili na območju Čateškega polja pripisujemo poglabljanju struge reke Save. Neugodne razmere količin podzemne vode v primerjavi z značilnimi vrednostmi tega meseca smo spremljali v večini vodonosnikov v Slovenji (slika 4). Glede na tendenco zniževanja gladin v zadnjih mesecih in zaradi visokih temperatur v juliju, prihaja posledično do velike evapotranspiracije in pomanjkanja izrazitejših padavin, zato v tem poletnem mesecu spremljamo zelo nizke gladine podzemnih vod v vodonosnikih. Pričakujemo, da se bo tendenca nadaljevala tudi v jeseni. SUMMARY Lower groundwater quantitative conditions prevailed in alluvial aquifers in July. Groundwater levels lower than normal were measured in gravel deposits of Vipava valley, Kranjsko polje, Sorško polje, 61 Agencija Republike Slovenije za okolje Vodiško polje, Kamniška Bistrica valley and Celje basin aquifers. The monthly average groundwater levels are below the long-term monthly average for July for all main aquifers across the country. Groundwater quantities in Dinaric karstic were decreasing in July due to lack of precipitation. Taking into account the falling trend from previous months, high air temperatures and evapotranspiration the drought is expected to continue into the autumn period. Slika 3. Nihanje vodne gladine (modro), temperature (rdeče) in specifične električne prevodnosti (rumeno) na izbranih merilnih mestih kraških izvirov med majem in julijem 2022 Figure 3. Water level (blue), temperature (red) and specific electric conductivity (yellow) oscillation on selected measuring stations of karstic springs between May and July 2022 62 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 4. Odklon povprečne julijske gladine podzemne vode od mediane dolgoletnih julijskih gladin v obdobju 1981– 2010, izražene v percentilnih vrednostih Figure 4. Deviation of average July groundwater level in relation from median of long term July groundwater level in period 1981–2010, expressed in percentile values 63 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 5. Srednje dnevne gladine podzemnih voda (m.n.v.) v preteklem letu v primerjavi z značilnimi percentilnimi vrednostmi gladin primerjalnega obdobja 1981–2010, zglajenimi s 7-dnevnim drsečim povprečjem in dnevno vsoto padavin območja vodonosnika Figure 5. Daily mean groundwater level (m a. s. l.) in previous year in relation to percentile values for the comparative period 1981–2010, smoothed with 7 days moving average and daily precipitation amount in the aquifer area 64 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 6. Uvrstitev povprečnih mesečnih gladin podzemne vode v medzrnskih vodonosnikih v percentilne razrede gladin (P) referenčnega obdobja 1981–2010; julij 2022 Figure 6. Average monthly groundwater level in alluvial aquifer classified in percentile values (P) of reference period 1981–2010; July 2022 65 HIDROLOŠKA POSTAJA SOČA LOG ČEZSOŠKI Hydrological station Log Čezsoški on the Soča River Igor Strojan odomerna postaja Soča Log Čezsoški je med postajami, na katerih se meritve izvajajo že blizu enega stoletja. Postavljena je v zgornjem toku Soče ob cestnem mostu in nekoliko pod izlivom Boke (sliki 1 in 2). Soča ima v tem delu toka hudourniški značaj. Značilnosti postaje so naraven in nestabilen vodomerni profil, ki zahteva veliko aktivnosti za tvorbo kakovostnih dolgoletnih nizov podatkov. Nabor parametrov iz te vodomerne postaje (vodostaj, pretok, temperatura, motnost) dopolnjujejo meritve kakovosti voda na kopalnem območju Čezsoča, ki je sicer med kopalnimi območji ARSO najbolj hladno. V Slika 1. Vodomerna postaja Soča Log Čezsoški je postavljena tik za mostom čez reko Sočo in nekoliko dolvodno od izliva pritoka Boka (vir: Atlas okolja, ARSO). Figure 1. Location of hydrologic station Soča Log Čezsoški (From: Atlas okolja, ARSO) Slika 2. Hidrološka postaja Soča Log Čezsoški. Merilno mesto je opremljeno z vodomerno letvijo, avtomatskim tlačno-temperaturnim in radarskim senzorjem za izvajanje meritev pretoka in temperature vode. Merilno območje sega od 20 do 500 cm višine (foto: arhiv ARSO). Figure 2. Gauging station Soča Log Čezsoški (Photo: ARSO archive) Zgodovina vodomerne postaje Začetek delovanja vodomerne postaje Soča Log Čezsoški sega v leto 1926, prvi limnigraf pa je pričel delovati leta 1929. Takrat naj bi bila po zapisih postavljena tudi žična premostitev. Vodomerne letve so bile postavljene na levem bregu Soče, 10 m gorvodno od izliva pritoka Boke. Leta 1954 je bila postavljena hidrološka hišica pod izlivom Boke. V sklopu vodomerne postaje je takrat pričel delovati nov limnigraf. Prvotni limnigrafi so bili nadomeščeni s sodobnejšimi tudi leta 1973, 1990, 1996 in 1999. Ob tem so potekale različne obnove drugih delov vodomerne postaje. Leta 1972 se je nekoliko dolvodno od izliva Boke pričela gradnja mostu čez Sočo, ob čemer so se spremenile hidravlične razmere in so bila potrebna preurejanja vodomernega mesta, leta 1973 pa so visoke vode poškodovale žično premostitev tako, da ta ni bila več uporabna. Leta 1994 je bila postavljena nova hidrološka hišica. Obnavljanja ter preurejanja postaje so se nadaljevala tudi v naslednjih letih. Meritev temperature vode se je pričela leta 1952. Od leta 2015 na merilnem mestu Soča Log Čezsoški potekajo tudi meritve motnosti vode. 66 Agencija Republike Slovenije za okolje Leta 1994 je bila postaja nadgrajena v postajo s samodejnim prenosom podatkov, 2001 pa v postajo s samodejnimi meritvami vodostajev in temperature vode, 2012 pa je bil dodan še radarski merilnik vodostajev. Vodomerno postajo je od ustanovitve do leta 1948 upravljala italijanska hidrološka služba, od leta 1957 hidrometeorološka služba SFRJ LRS, od leta 1991 dalje Hidrometeorološki zavod RS in od leta 2001 dalje Agencija Republike Slovenije za okolje. Nestabilen vodomerni profil Hudourniški značaj Soče v zgornjem toku, prodnato dno in naraven vodomerni profil Soče v Logu Čezsoškem vplivajo na nestabilnost vodomernega profila (sliki 3 in 5), kar otežuje kakovost meritev. Potrebne so pogoste izmere profila ter ažuriranja pretočnih krivulj. Slika 3. Del vodomernega profila Soča Log Čezsoški. Neprekinjena črta predstavlja dno struge 19. 10. 1990, prekinjena pa 7. 12. 1990 (vir: arhiv ARSO). Figure 3. Part of the water meter profile Soča Log Čezsoški. The continuous line represents the bed bottom on 19/10/1990, and the uncontinuous line on 7/12/1990 (Source: ARSO archive). Od leta 1986 do leta 1996 se je dno Soče na območju mostu in vodomerne postaje poglobilo mestoma več kot 2 m. Po visoki vodi leta 1986 naj bi bilo dno struge tudi močno zasuto, kar priča o celotni nestabilnosti dna. Slika 4. Na stebru mostu (levo na sliki) je vidno mesto, do kjer je bilo zaprodeno dno v času gradnje mostu, ki se je pričela leta 1972 (vir: arhiv ARSO). Figure 4. On the pillar of the bridge (on the left in the picture) you can see the place where the bottom was filled with gravel during the construction of the bridge (Source: ARSO archive). 67 Agencija Republike Slovenije za okolje Jeseni 1998 so visoke vode poglobile dno struge v taki meri, da cev limnigrafa ni več dosegala gladine vode. Poglobitev struge je bila podobna poglobitvi iz leta 1990 (slika 3). Leta 2002 je bilo ob obsežnih regulacijskih delih zaradi poglabljanja struge ničelno izhodišče meritev znižano za 1 meter. Slika 5. Zapisi opazovalca o stanju vodomernega profila Soča Log Čezsoški v letih 1954–1960. Profil se je večinoma poglabljal (vir: arhiv ARSO). Figure 5. Records of the observer on the condition of the water gauge profile Soča Log Čezsoški in the years 1954– 1960. The profile mostly deepened (Source: ARSO archive). Izdelanih je bilo več predlogov za stabilizacijo vodomernega profila Soča Log Čezsoški. V hidravlični študiji, ki jo je leta 2012 izdelal IZVO-R d. o. o., je za stabilizacijo vodomernega profila predlagano občasno dopolnjevanje naravnega praga z večjimi izpranimi prodniki oziroma skalami, ki jih je možno pridobiti v bližini ob sami strugi Soče. Pretočni režim in značilni obdobni pretoki Soča ima v merskem profilu Log Čezsoški alpski dežno-snežni pretočni režim. Najmanj vodnata je februarja, najbolj pa maja (slika 6). Srednji pretok v obdobju 1928–2020 je 25,3 m3/s. Najvišja visokovodna konica pretoka 580 m3/s je bila izmerjena 22. septembra 1958 ob 22.30, najmanjši srednji dnevni pretok 3,0 m3/s pa je imela Soča v Logu Čezsoškem 2. februarja 1954 ob 7.00. Najbolj vodnato je bilo leto 1960, ko je bil srednji letni pretok 41,4 m3/s, najmanj pa leto 2005, ko je bil srednji letni pretok 13,9 m3/s. 68 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 6. Srednji mesečni pretoki na vodomerni postaji Soča Log Čezsoški v obdobju 1928–2020. Soča je v Logu Čezsoškem pomladi bolj vodnata kot jeseni, pozimi pa manj vodnata kot poleti. Figure 6. Mean monthly discharges at gauging station Soča Log Čezsoški in long-term period 1928–2020 Značilni letni pretoki v obdobju 1928–2020 so prikazani na sliki 7. Slika 7. Nizka dnevna povprečja (Qnp), srednji letni pretoki (Qs) in visoke konice (Qvk) na vodomerni postaji Soča Log Čezsoški v obdobju med 1928 in 2020 Figure 7. The lowest daily average (Qnp), mean (Qs) and the highest extreme (Qvk) discharge at the Soča Log Čezsoški gauging station in the long-term period 1928–2020 69 Agencija Republike Slovenije za okolje Motnost vode Meritve motnosti vode potekajo na vodomerni postaji Soča Log Čezsoški od leta 2016. To merilno mesto je v tem času eno od devetih ARSO merilnih mest motnosti vode na slovenskih rekah. Motnost je ovrednotena na osnovi sipanja in presevanja svetlobe. Meritve potekajo s samodejnim merilnikom motnosti Solitax. Merilna enota motnosti je NTU – Nephelometric Turbidity Unit, s katero izražamo stopnjo motnosti, pri kateri voda izgubi svojo prosojnost zaradi prisotnosti suspendiranih snovi. Merjenje motnosti prinaša oceno o relativni vsebnosti suspendiranih snovi, ki jo merimo v mg/l. Vrednosti motnosti so sorazmerne s pretoki vode. Srednja motnost vode v obdobju 2016–2020 je bila 9,5 NTU. Glede na mesece v letu je bila voda v Logu Čezsoškem v povprečju najbolj bistra februarja in najbolj motna novembra (slika 8). Najmanjša motnost 0,1 NTU je bila izmerjena 9. julija 2020 ob 10.50 uri, največja 1550 NTU pa 5. novembra 2019 ob 11.00 uri. Slika 8. Srednja mesečna motnost vode Soče v Logu Čezsoškem v obdobju 2016–2020 Figure 8. Mean monthly water turbidity at gauging station Soča Log Čezsoški in long-term period 2016–2020 Temperaturni režim in značilne obdobne temperature V obdobju meritev od 1953 do 2021 je bila srednja obdobna temperatura Soče v Logu Čezsoškem 9,5 °C. Niz meritev v tem obdobju sicer ni v celoti homogen. Soča v Logu Čezsoškem je najbolj hladna januarja in februarja ter najtoplejša avgusta. Najnižja temperatura vode 0 °C se v tem obdobju pojavlja večkrat, najvišja temperatura vode 17,1 °C je bila izmerjena 22. julija 2010 v popoldanskih urah. Temperaturni režim je na podlagi celotnega niza opazovanj za najnižje mesečne (Tnk), srednje mesečne (Ts) in najvišje mesečne (Tvk) temperature vode prikazan na sliki 9. 70 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 9. Temperaturni režim Soče pri Logu Čezsoškem. Niz podatkov ni v celoti homogen. Figure 9. Temperature regime of the Soča Log Čezsoški Podatkov meritev na vodomerni postaji Soča pri Logu Čezsoškem se poslužujejo tudi kopalci na kopalnem območju Čezsoča (slika 9). Podatki o kakovosti kopalnih voda so dostopni na https://gis.arso.gov.si/apigis/kopalneV. Slika 10. Kopalno območje Soča pri Čezsoči (Foto: Mateja Poje) Figure 10. The bathing area Soča near Čezsoča (Photo: Mateja Poje) SUMMARY The water measuring station Soča Log Čezsoški is among the stations where measurements have been carried out for around a century. The station is characterized by a natural and unstable hydrometer profile, which requires a lot of activity to generate high-quality long-term data sets. The set of parameters from this water measuring station (water level, flow, temperature, turbidity) are supplemented by water quality measurements in the Čezsoča bathing area, which is otherwise the coldest of the ARSO bathing areas. 71 ONESNAŽENOST ZRAKA AIR POLLUTION ONESNAŽENOST ZRAKA V JULIJU 2022 Air pollution in July 2022 Tanja Koleša rak je bil v juliju nekaj dni prekomerno onesnažen z delci zaradi požara in z ozonom zaradi visokih temperatur. Obsežen požar na Krasu je predvsem na Goriškem več dni čezmerno onesnažil zrak z delci. Dim se je razširil tudi do Obale in v notranjost Slovenije. Do preseganj mejne dnevne vrednosti delcev PM10 (50 µg/m3) je v juliju prišlo na štirih merilnih mestih: trikrat v Novi Gorici, dvakrat v Solkanu in po enkrat v Gornjem Polju in Kopru. Najvišja dnevna vrednost je bila 19. julija izmerjena v Solkanu (86 µg/m3). Pri gorenju lesne mase je razlika med PM10 in PM2,5 relativno majhna, zato so bile v času požara pričakovano povišane tudi ravni delcev PM2,5. Z Ravni ozona so bile v juliju zaradi visokih temperatur in veliko sončnega sevanja visoke. Opozorilna urna vrednost 180 µg/m3 je bila v juliju presežena na treh merilnih mestih (Koper, Otlica in Nova Gorica). V Kopru kar 11-krat. Ob preseganjih opozorilne urne vrednosti smo vedno pravočasno izdali opozorilo, da so se prebivalci lahko umaknili v notranje prostore in se s tem zaščitili pred negativnim vplivom ozona na zdravje. 8-urna ciljna vrednost je bila presežena na vseh merilnih mestih po Sloveniji. Onesnaženost zraka z dušikovimi oksidi, žveplovim dioksidom in benzenom je bila julija nizka in nikjer ni presegla mejnih vrednosti. Merilna mreža Podatke posredoval in odgovarja za meritve DMKZ EIS TEŠ, EIS TEB, TE-TOL, OMS Ljubljana, MO Celje, Občina Medvode MO Maribor, Občina Miklavž na Dravskem polju, Občina Ruše, MO Ptuj EIS Anhovo Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO) Elektroinštitut Milan Vidmar Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano Služba za ekologijo podjetja Anhovo LEGENDA: DMKZ EIS TEŠ EIS TEB MO Maribor EIS Anhovo OMS Ljubljana TE-TOL MO Celje MO Ptuj Državna merilna mreža za spremljanje kakovosti zraka Ekološko informacijski sistem Termoelektrarne Šoštanj Ekološko informacijski sistem Termoelektrarne Brestanica Merilna mreža Mestne občine Maribor Ekološko informacijski sistem podjetja Anhovo Okoljski merilni sistem Mestne občine Ljubljana Okoljski merilni sistem Termoelektrarne Toplarne Ljubljana Merilna mreža Mestne občine Celje Merilna mreža Mestne občine Ptuj 72 Agencija Republike Slovenije za okolje Merilne mreže: DMKZ, EIS TEŠ, EIS TEB, TE-TOL, MO Maribor, MO Celje, OMS Ljubljana, Občina Medvode, EIS Anhovo, Občina Miklavž na Dravskem polju, Občina Ruše in MO Ptuj Delci PM10 in PM2,5 Zaradi obsežnega požara na slovenskem Krasu, je bilo ozračje nekaj dni prekomerno onesnaženo z delci. Zaradi visokih izpustov iz večih požarišč smo trikrat (19., 20. in 21. julija) zabeležili preseganje mejne dnevne vrednosti delcev PM10 na merilni postaji v Novi Gorici, ki je geografsko najbliže lokacijam, kjer je divjal ogenj. Širjenje dima je bilo neposredno odvisno od smeri vetra na širšem območju požara, ki je 19. in 20. julija imel pretežno vzhodno oz. jugovzhodno komponento, 21. julija pa se je veter čez dan obrnil na zahodno in severozahodno smer. Na ta način je oblak dima preko morja dosegel tudi merilno postajo Koper, kjer je bila presežena mejna vrednost delcev PM10 (74 µg/m3). V naslednjih dneh se požar ni polegel, saj so nastajala nova žarišča in s tem novi izpusti. Ob prevladujočem jugozahodnem vetru se je tako dim širil tudi v notranjost Slovenije. Območje Ljubljane je dosegel 23. julija, ko smo na vseh treh merilnih postajah v glavnem mestu izmerili povišane ravni delcev PM10 (na merilnem mestu Ljubljana Vič je bila dnevna raven PM10 44 µg/m3). Visoke ravni delcev PM10 so v Novi Gorici in v Kopru vztrajale še 22. in 23. julija, zaradi ugodne smeri in jakosti jugozahodnega vetra pa mejne vrednosti niso bile presežene. Po prehodu vremenske fronte 24. julija in hkrati zmanjšanem obsegu požara, so se urne ravni delcev na vseh merilnih postajah postopno znižale na prvotno raven. Od začetka leta do konca julija je zabeleženih največ preseganj mejne dnevne vrednosti 50 µg/m3 za delce PM10 na prometnem merilnem mestu Murska Sobota Cankarjeva (26). Dovoljeno število vseh preseganj v koledarskem letu je 35. Pri gorenju lesne mase je razlika med delci PM10 in PM2,5 dokaj majhna, zato so bile v času požara pričakovano povišane tudi ravni delcev PM2,5. Najvišja dnevna raven PM2,5 (58 µg/m3) in najvišja povprečna mesečna raven delcev PM2,5 (14 µg/m3) sta bili zabeleženi na merilnem mestu Nova Gorica Grčna. Predpisana mejna letna vrednost znaša 20 µg/m3. Onesnaženost zraka z delci PM10 in PM2,5 je prikazana v preglednicah 1 in 2 ter na slikah 1, 2 in 3. Ozon V juliju so prevladovali ugodni vremenski pogoji za nastanek ozona. Opozorilne urne ravni ozona so bile v obdobju od 21. julija do 23. julija presežene na treh merilnih postajah na Primorskem: 11-krat v Kopru, 6-krat na Otlici in enkrat v Novi Gorici. Razlog za preseganja je bil vročinski val z zelo visokimi temperaturami v obdobju od 18. julija in 23. julija. V tem času so bile povprečne temperature na Primorskem vsaj za dva do tri stopinje višje od tistih v notranjosti Slovenije. V Novi Gorici je npr. maksimalna temperatura 22. julija celo presegla 40°C, medtem ko je v Ljubljani dosegla najvišjo vrednost nekaj čez 36°C. Območje z ekstremno visokimi temperaturami se je raztezalo tudi na italijansko stran, na območje Padske nižine, kjer so bile prav tako presežene opozorilne urne vrednosti ozona. Meritve in modelski izračuni kažejo, da so se od 18. julija naprej na teh območjih urne ravni ozona postopoma povečevale. Ob zahodnem in jugozahodnem vetru, ki je pri tleh prevladoval od 21. julija dalje, so se ravni ozona dodatno povišale. Prvi dan (21. julij) so bile presežene v Kopru in na Otlici, drugi dan pa še dodatno v Novi Gorici. Tega dne je bila v Kopru presežena opozorilna vrednost pri vseh terminih med 11. in 18. uro, z najvišjo vrednostjo med 15. in 16. uro (219 µg/m3). Zadnji dan (23. julij) smo zabeležili preseganje opozorilne vrednosti le v Kopru, čeprav so urne ravni v Novi Gorici in na Otlici ostajale visoke in zelo blizu opozorilni vrednosti. 8-urna ciljna vrednost 120 µg/m3 je bila julija presežena na vseh merilnih mestih (preglednica 3). Največkrat (22-krat) je bila presežena v Kopru. Onesnaženost zraka z ozonom je prikazana v preglednici 3 in na sliki 4. Dušikovi oksidi Na vseh merilnih mestih so bile ravni NO2 pod zakonsko dovoljenimi vrednostmi. Najvišja urna vrednost NO2 (100 µg/m3) je bila izmerjena na prometnem merilnem mestu Ljubljana Center. Mejna urna vrednost za NO2 je 200 µg/m3. Raven NOx na merilnih mestih, ki so reprezentativna za oceno 73 Agencija Republike Slovenije za okolje vpliva na vegetacijo, je bila nizka. Vrednosti dušikovih oksidov so prikazane v preglednici 4 in na sliki 5. Žveplov dioksid Onesnaženost zraka z žveplovim dioksidom je bila v juliju na vseh merilnih mestih nizka. Ravni SO2 prikazujeta preglednica 5 in slika 6. Ogljikovodiki Povprečna mesečna raven benzena je bila v juliju na štirih merilnih mestih, kjer potekajo meritve, nižja od predpisane mejne letne vrednosti 5 µg/m3. Najvišja povprečna mesečna raven 0,6 µg/m3 je bila izmerjena na prometnem merilnem mestu Ljubljana Center. Povprečne mesečne ravni so prikazane v preglednici 6. Preglednica 1. Ravni delcev PM10 v µg/m3 v juliju 2022 Table 1. Pollution level of PM10 in µg/m3 in July 2022 MERILNA MREŽA /MEASURNIG NETWORK DMKZ OMS Ljubljana Občina Medvode EIS TEŠ TE-TOL MO Maribor Občina Miklavž Dravskem polju MO Ptuj Občina Ruše Salonit Mesec / Month Postaja/ Station CE bolnica CE Ljubljanska Hrastnik Iskrba Koper Kranj LJ Bežigrad LJ Celovška LJ Vič MB Titova MB Vrbanski MS Cankarjeva MS Rakičan** NG Grčna NG Vojkova* Novo mesto Ptuj Solkan Trbovlje Velenje** Zagorje Žerjav LJ Center Medvode Pesje Škale Šoštanj Mobilna postaja Zadobrava Tezno na Miklavž na Dravskem polju Spuhlja Ruše Morsko Gorenje Polje Dan / 24 hours Podr >MV ∑od 1.jan. 11 12 1 0 5 5 9 10 9 2 0 26 8 8 — 0 6 5 8 0 11 1 21 4 0 0 0 0 0 3 UB UT UB RB UB UB UB UT UB UT UB UT RB UT UT UB UB SI SB UB UT RI UT SB SB SB SI SB RB UB % pod 100 100 100 97 97 100 100 100 100 100 97 100 81 100 — 100 100 100 100 48 100 100 100 100 100 100 99 100 92 100 Cp 17 15 14 15 18 14 18 17 17 19 13 15 15 18 — 14 17 22 12 10 14 16 19 15 13 10 13 11 25 15 Cmax 38 30 26 32 74 29 38 41 44 31 25 29 26 63 — 25 35 86 25 21 28 28 50 38 27 21 26 23 44 28 >MV 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 3 — 0 0 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 TB 100 15 29 0 5 SB RB RB RB 100 100 100 100 15 13 15 17 28 28 39 61 0 0 0 1 15 0 0 2 * V bližini merilnega mesta potekajo gradbena dela, zato smo vzorčevalnik izključili. ** Okvara merilnika. Zaradi premajhnega izplena podatkov, so le ti informativne narave. 74 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 2. Ravni delcev PM2,5 v µg/m3 v juliju 2022 Table 2. Pollution level of PM2,5 in µg/m3 in July 2022 MERILNA MREŽA/ Postaja/Station MEASURING NETWORK CE bolnica CE Ljubljanska MB Titova Iskrba Kranj LJ Bežigrad LJ Vič LJ Celovška DKMZ MB Titova MB Vrbanski MS Cankarjeva MS Rakičan NG Grčna Novo mesto Ptuj Zagorje Trbovlje OMS Ljubljana LJ Center Pesje Škale EIS TEŠ Šoštanj Mobilna postaja Podr. % pod Cp Cmax 24 ur 100 100 100 97 100 100 100 100 100 97 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 99 100 9 8 8 12 9 10 9 11 8 8 8 8 17 8 8 8 8 12 4 7 4 5 21 26 21 19 28 31 35 43 21 18 19 18 58 20 21 24 23 39 14 15 14 16 UB UT UT RB UB UB UB UT UT UB UT RB UT UB UB UT SB UT SB SB SI SB Preglednica 3. Ravni O3 v µg/m3 v juliju 2022 Table 3. Pollution level of O3 in µg/m3 in July 2022 MERILNA MREŽA/ MEASURING NETWORK DKMZ EIS TEŠ EIS TEB TE-TOL MO Maribor Postaja/ Station CE bolnica Iskrba Koper Krvavec LJ Bežigrad* MB Vrbanski MS Rakičan NG Grčna Novo mesto Otlica Zagorje Zavodnje Velenje Mobilna postaja Sv. Mohor Zadobrova Pohorje Tezno Podr. UB RB UB RB UB UB RB UT UB RB UT RI UB SB RB RB RB UB Mesec/ month 1 ura / 1 hour % pod Cp Cmax >OV >AV Cmax >CV 100 100 100 100 — 100 100 99 100 100 100 100 100 100 100 100 95 95 75 62 108 110 — 77 68 91 74 114 66 101 76 70 91 68 97 89 159 149 219 169 — 154 152 183 146 188 142 155 146 139 186 150 154 178 0 0 11 0 — 0 0 1 0 6 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 — 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 154 141 191 166 — 141 143 172 132 175 130 150 139 131 159 130 144 168 8 8 22 20 — 8 8 14 6 21 3 11 7 5 11 5 10 18 *Okvara merilnika 75 AOT40 8 ur / 8 hours >CV ∑od 1. jan. 15 22 54 57 — 8 18 50 7 60 9 27 17 6 31 9 20 27 17070 20279 35116 28876 — 12412 18746 35209 12162 37560 13403 22988 15060 12638 22355 13976 16103 22902 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 4. Ravni NO2 in NOx v µg/m3 v juliju 2022 Table 4. Pollution level of NO2 and NOx in µg/m3 in July 2022 MERILNA MREŽA/ MEASURNIG NETWORK NO2 Podr Postaja/ Station CE bolnica Koper LJ Bežigrad LJ Celovška MB Titova DMKZ MB Vrbanski MS Rakičan NG Grčna Novo mesto Zagorje OMS Ljubljana LJ Center Šoštanj* Zavodnje EIS TEŠ Škale Mobilna postaja EIS TEB Sv. Mohor MO Celje AMP Gaji TE-TOL Zadobrova MO Maribor Tezno Mesec / Month UB UB UB UT UT UB RB UT UB UT UT SI RI SB SB RB UB RB UB NOx 1 ura / 1 hour % pod Cp Cmax 100 100 100 97 100 100 100 100 100 100 94 — 100 100 100 100 94 93 100 15 11 11 20 20 4 5 17 7 12 34 — 2 4 8 4 11 10 12 79 63 69 61 68 24 32 83 38 41 100 — 10 12 49 20 34 42 54 >MV >MV ∑od 1. jan. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 — 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 — 0 0 0 0 0 0 0 3 ure / 3 hours Mesec / Month >AV Cp 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 — 0 0 0 0 0 0 0 18 12 12 30 36 5 6 20 7 21 54 — 4 5 11 3 17 12 14 *Podatkov zaradi postopka verifikacije še ni na voljo. Preglednica 5. Ravni SO2 v µg/m3 v juliju 2022 Table 5. Pollution level of SO2 in µg/m3 in July 2022 MERILNA MREŽA/ MEASURNIG NETWORK DMKZ OMS Ljubljana EIS TEŠ EIS TEB MO Celje TE-TOL Mesec / Month Postaja/ Station CE bolnica Zagorje Iskrba LJ Center Šoštanj Topolšica Zavodnje Veliki vrh Graška gora Velenje Pesje Škale Mobilna postaja Sv. Mohor AMP Gaji Zadobrova 3 ure / 3 hours 1 ura / 1 hour Podr % pod Cp Cmax >MV >MV ∑od 1. jan. UB UT RB UT SI SB RI RI RI UB SB SB SB RB UB RB 100 100 96 100 98 100 99 98 100 100 98 100 100 100 100 100 2 1 1 1 2 3 2 1 3 3 4 2 4 3 2 4 20 6 30 6 29 8 12 8 10 14 12 7 10 14 28 13 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Dan / 24 hours >AV Cmax >MV >MV ∑od 1. jan. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 4 2 6 2 4 6 5 2 5 6 8 6 5 8 4 7 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Preglednica 6. Ravni nekaterih ogljikovodikov v µg/m3 v juliju 2022 Table 6. Pollution level of some Hydrocarbons in µg/m3 in July 2022 MERILNA MREŽA/ MEASURNIG NETWORK DKMZ OMS Ljubljana Občina Medvode Postaja/ Station Podr. %pod Benzen Toluen Ljubljana Maribor LJ Center Medvode UB UT UT SB 89 92 100 98 0,3 0,3 0,6 0,0 1,1 1,6 2,4 5,6 76 Etil-benzen 0,3 0,3 0,4 0,5 M,p-ksilen o-ksilen 0,2 1,0 1,5 0,1 0,3 0,4 — 0,2 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 1. Povprečne mesečne ravni delcev PM10 v juliju 2022 in število prekoračitev mejne dnevne vrednosti od začetka leta 2022 Figure 1. Mean PM10 pollution level in July 2022 and the number of 24-hrs limit value exceedances from the beginning 2022 Slika 2. Povprečne dnevne ravni delcev PM10 (g/m3) in padavine v juliju 2022 Figure 2. Mean daily pollution level of PM10 (g/m3) and precipitation in July 2022 77 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 3. Povprečne dnevne ravni delcev PM2,5 (g/m3) v juliju 2022 Figure 3. Mean daily pollution level of PM2,5 (g/m3) in July 2022 Slika 4. Število prekoračitev opozorilne urne ravni v juliju 2022 in število prekoračitev ciljne osemurne ravni O3 od začetka leta 2022 Figure 4. The number of exceedances of 1-hr information threshold in July 2022 and the number of exceedances of 8-hrs target O3 pollution level from the beginning of 2022 78 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 5. Povprečne mesečne in najvišje urne ravni NO2 ter število prekoračitev mejne urne ravni v juliju 2022 Figure 5. Mean NO2 pollution level and 1-hr maximums in July 2022 with the number of 1-hr limit value exceedences Slika 6. Povprečne mesečne, najvišje dnevne in najvišje urne ravni SO2 v juliju 2022 Figure 6. Mean SO2 pollution level, 24-hrs maximums, and 1-hour maximums in July 2022 79 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednice in slike Oznake pri preglednicah/Legend to tables: % pod Cp Cmax >MV >AV >OV >CV AOT40 podr * odstotek veljavnih urnih podatkov, ki ne vključuje izgube podatkov zaradi rednega umerjanja/ percentage of valid hourly data not including losses due to regular calibrations povprečna mesečna reven / average monthly pollution level maksimalna raven / maximal pollution level število primerov s prekoračeno mejno vrednostjo / number of limit value exceedances število primerov s prekoračeno alarmno vrednostjo / number of alert threshold exceedances število primerov s prekoračeno opozorilno vrednostjo / number of information threshold exceedances število primerov s prekoračeno ciljno vrednostjo / number of target value exceedances vsota [µg/m3.ure] razlik med urnimi vrednostmi, ki presegajo 80 µg/m3 in vrednostjo 80 µg/m3 in so izmerjene med 8.00 in 20.00 po srednjeevropskem zimskem času. Po Uredbi o kakovosti zunanjega zraka (Ur.l.RS 9/2011) se vsota računa od 5. do 7. meseca. Mejna vrednost za varstvo rastlin je 18.000 µg/m3.h. področje: U–mestno, S–primestno, B–ozadje, T–prometno, R–podeželsko, I–industrijsko / area: U–urban, S– suburban, B–background, T–traffic, R–rural, I–industrial premalo veljavnih meritev; informativni podatek / less than required data; for information only Mejne, alarmne in ciljne vrednosti v µg/m3: Limit values, alert thresholds, and target values of pollution levels in µg/m3: Onesnaževalo SO2 NO2 NOx 1 ura / 1 hour 350 (MV) 1 200 (MV)2 3 ure / 3 hours 8 ur / 8 hours 500 (AV) 400 (AV) Dan / 24 hours Leto / Year 125 (MV) 3 20 (MV) 40 (MV) 30 (MV) 10 (MV) (mg/m3) CO 5 (MV) Benzen O3 180(OV), 240(AV), AOT40 120 (CV) 40 (CV) 4 50 (MV) Delci PM10 Delci PM2,5 1 2 5 5 40 (MV) 20 (MV) – vrednost je lahko presežena 24-krat v enem letu 3 – vrednost je lahko presežena 3-krat v enem letu – vrednost je lahko presežena 18-krat v enem letu 4 – vrednost je lahko presežena 35-krat v enem letu – vrednost je lahko presežena 25-krat v enem letu Krepki rdeči tisk v tabelah označuje preseganje števila dovoljenih prekoračitev mejne vrednosti v koledarskem letu. Bold red print in the following tables indicates the exceeded number of the annually allowed exceedences of limit value. SUMMARY Air quality was poor for several days in July due to forest fires and high air temperature. Especially in Goriška region, a large forest fire in Kras excessively polluted the air with particles for several days. The smoke also spread to the coast and in the continental Slovenia. The limit daily value of 50 µg/m 3 for PM10 was exceeded in July at four measuring sites: three times in Nova Gorica, twice in Solkan and once in Gorenje Polje and Koper. The highest daily value was measured on July 19 in Solkan (86 µg/m 3). PM2.5 was also high due to the forest fire. In the first seven months there were no exceedances of yearly allowed number of exceedances at any monitoring site. Ozone in July exceeded the target 8-hour value at all stations, while the 1-hour information threshold was exceeded 11-times in Koper, 6-times in Otlica and once in Nova Gorica. The highest one hour concentration of ozone was measured on 21.7.2022 in Koper (219 µg/m 3). Pollution levels of NO2, SO2, CO and benzene were below the limit values. 80 POTRESI EARTHQUAKES POTRESI V SLOVENIJI V JULIJU 2022 Earthquakes in Slovenia in July 2022 Tamara Jesenko eizmografi državne mreže potresnih opazovalnic so julija 2022 zapisali 155 lokalnih potresov. Za lokalne potrese štejemo tiste, ki so nastali v Sloveniji ali v njeni bližnji okolici. Za določitev žarišča potresa potrebujemo podatke najmanj treh opazovalnic. V preglednici smo podali preliminarne opredelitve osnovnih parametrov za 37 potresov, ki smo jim lahko določili žarišče in lokalno magnitudo večjo ali enako 1,0, ter za štiri šibkejše, ki so jih prebivalci Slovenije čutili. Parametri so preliminarni, ker pri izračunu niso upoštevani vsi podatki opazovalnic iz sosednjih držav. S Čas UTC je univerzalni svetovni čas, ki ga uporabljamo v seizmologiji. Od našega lokalnega, srednjeevropskega poletnega časa se razlikuje za dve uri (da bi dobili naš čas, mu je treba prišteti dve uri). ML je lokalna magnituda potresa, ki jo izračunamo iz amplitude valovanja na vertikalni komponenti seizmografa. Za vrednotenje intenzitet, to je učinkov potresa na ljudi, predmete, zgradbe in naravo v nekem kraju, uporabljamo evropsko potresno lestvico ali z okrajšavo EMS-98. Na sliki 1 so narisani vsi dogodki z žarišči v Sloveniji in okolici, ki jih je julija 2022 zabeležila državna mreža potresnih opazovalnic in jim je bilo možno izračunati lokacijo žarišča. Slika 1. Potresi v Sloveniji in bližnji okolici, julij 2022 Figure 1. Earthquakes in Slovenia and its neighbourhood, July 2022 81 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 1. Potresi v Sloveniji in bližnji okolici, julij 2022 Table 1. Earthquakes in Slovenia and its neighbourhood, July 2022 Leto Mesec Dan Žariščni čas Zemljepisna Zemljepisna Globina Intenziteta Magnituda Območje (UTC) širina dolžina ura minuta N E km EMS-98 MLV 1,0 Brebovac, Hrvaška 0,8 Leskovec pri Krškem 9 1,0 Stranje pri Dobrniču 14,66 13 1,1 Predole 45,57 14,30 13 1,0 Vrbovo 56 46,05 14,76 10 III–IV 1,8 Velika Štanga 20 24 46,19 14,80 15 IV 2,2 Veliki Jelnik 11 23 57 45,70 14,20 11 1,1 Selce 7 13 1 48 46,41 15,17 6 1,2 Završe 2022 7 13 6 48 46,23 15,46 8 1,1 Spodnje Selce 2022 7 13 12 18 45,95 14,42 2 III–IV 1,0 Dolenja Brezovica 2022 7 13 23 49 45,63 15,32 6 čutili* 0,8 Bubnjarački Brod, Hrvaška 2022 7 14 16 10 45,62 15,32 3 IV* 1,6 Mišinci, Hrvaška 2022 7 15 6 32 46,42 14,49 11 III* 1,3 Trögern (Korte), Avstrija 2022 7 15 22 7 46,23 15,45 9 1,1 Spodnje Selce 2022 7 16 0 21 46,28 16,67 30 2,1 Dubovica, Hrvaška 2022 7 16 0 37 46,13 14,37 9 1,0 Studenčice 2022 7 16 3 3 46,26 16,68 20 1,5 Apatija, Hrvaška 2022 7 17 1 15 46,27 16,66 21 1,4 Slokovec, Hrvaška 2022 7 18 19 5 45,44 14,49 17 2,2 Podkilavac, Hrvaška 2022 7 19 11 34 46,22 15,46 14 1,8 Šentvid pri Grobelnem 2022 7 19 11 37 46,36 14,25 15 III 1,6 Paloviče 2022 7 19 12 38 46,11 14,73 10 čutili 0,9 Velika vas 2022 7 19 21 24 46,22 15,46 14 1,4 Šentvid pri Grobelnem 2022 7 19 23 56 46,22 15,46 11 1,0 Šentvid pri Grobelnem 2022 7 20 18 58 46,23 15,45 10 1,3 Spodnje Selce 2022 7 20 19 32 46,23 15,44 7 1,0 Zgornje Selce 2022 7 20 22 0 46,22 15,44 9 1,0 Završe pri Grobelnem 2022 7 20 23 20 45,44 14,48 10 1,0 Podkilavac, Hrvaška 2022 7 21 11 48 45,99 14,86 11 1,0 Sobrače 2022 7 22 17 21 45,44 14,48 13 1,0 Podkilavac, Hrvaška 2022 7 22 17 42 45,64 15,33 6 0,5 Križevska vas 2022 7 22 20 23 46,23 15,47 15 1,3 Šentvid pri Grobelnem 2022 7 23 6 10 46,48 15,02 6 1,2 Zgornji Razbor 2022 7 1 2 12 45,68 15,54 8 2022 7 1 17 1 45,93 15,48 1 2022 7 6 2 56 45,89 14,98 2022 7 6 5 3 45,91 2022 7 9 14 46 2022 7 9 19 2022 7 9 2022 7 2022 82 čutili III čutili čutili Agencija Republike Slovenije za okolje Leto Mesec Dan Žariščni čas Zemljepisna Zemljepisna Globina Intenziteta Magnituda Območje (UTC) širina dolžina ura minuta N E km EMS-98 MLV 2022 7 23 10 17 46,51 15,03 13 2022 7 24 2 20 45,91 16,02 5 2022 7 27 16 19 46,07 14,72 8 2022 7 28 5 0 46,57 15,17 2022 7 29 14 34 46,28 2022 7 29 23 55 2022 7 31 7 15 III–IV 2,2 Sele 1,0 Zagreb, Hrvaška 1,0 Zgornja Jevnica 9 1,4 Šentjanž nad Dravčami 13,85 12 1,0 Ukanc 45,42 14,49 15 1,4 Podkilavac, Hrvaška 46,40 15,77 11 1,1 Strnišče čutili Opomba: Intenzitete potresov, katerih učinki niso dosegli stopnje V po evropski potresni lestvici (EMS-98), so pridobljene s samodejnim algoritmom. *: največja intenziteta v Sloveniji Julija 2022 so prebivalci Slovenije čutili 14 potresov z žariščem v Sloveniji oz. bližnji okolici. Najmočnejša med njimi, z žariščem v Sloveniji, sta se zgodila 9. julija ob 20.24 po UTC (ob 22.24 po lokalnem času) v bližini Velikega Jelnika in 23. julija ob 10.17 po UTC (ob 12.17 po lokalnem času) v bližini Sel. Lokalna magnituda obeh je bila 2,2. Največja preliminarno ocenjena intenziteta prvega je bila IV EMS-98, drugega pa III−IV EMS-98. Pri obeh so opazovalci omenjali bobnenje, ki je spremljalo tresenje tal. Na ARSO smo prejeli tudi veliko izpolnjenih spletnih vprašalnikov (124) za dogodek, ki se je zgodil 25. julija ob 21.43 po UTC (ob 23.43 po lokalnem času) v Premogovniku Velenje (t. i. stebrni udar; https://www.rlv.si/2022/07/25/nezgoda-v-premogovniku-velenje-2/). Opazovalci, stanujoč v bližini premogovnika, so čutili rahlo nihanje tal in opazili nihanje visečih predmetov. 83 SVETOVNI POTRESI V JULIJU 2022 World earthquakes in July 2022 Tamara Jesenko Preglednica 1. Najmočnejši svetovni potresi, julij 2022 Table 1. The world strongest earthquakes, July 2022 Datum Čas (UTC) Koordinati Magnituda Globina Št. žrtev Območje ura.min širina ( ) dolžina ( ) Mw (km) 1. 7. 21.32 26,91 N 55,24 E 6,0 16 12. 7. 19.16 22,59 S 114,26 W 6,8 10 pod morskim dnom, območje Velikonočnih otokov 12. 7. 19.17 22,78 S 114,63 W 6,6 33 pod morskim dnom, območje Velikonočnih otokov 14. 7. 22.30 2,04 S 79,79 W 5,7 73 1 Samborondón, Ekvador 27. 7. 0.43 17,55 N 120,80 E 7,0 46 11 Bucay, Filipini 7 Bandar-e Lengeh, Iran Vir: USGS – U. S. Geological Survey Wikipedia (https://en.wikipedia.org/wiki/List_of_earthquakes_in_2022) V preglednici so podatki o najmočnejših potresih v juliju 2022. Našteti so le tisti, ki so dosegli ali presegli navorno magnitudo 6,5 (5,5 za evropsko-sredozemsko območje), in tisti, ki so povzročili večjo gmotno škodo ali zahtevali človeška življenja (Mw – navorna magnituda). E (East) = Vzhod; N (North) = Sever; S (South) = Jug; W (West) = Zahod; Slika 1. Najmočnejši svetovni potresi, julij 2022 Figure 1. The world strongest earthquakes, July 2022 84 OBREMENJENOST ZRAKA S CVETNIM PRAHOM MEASUREMENTS OF POLLEN CONCENTRATION Andreja Kofol Seliger1, Tanja Cegnar juliju 2022 so meritve cvetnega prahu potekale v Izoli, Ljubljani, Mariboru in Lendavi. Največ cvetnega prahu smo namerili v Lendavi, 7.849 zrn; v Mariboru smo našteli 5.373 zrn, v Ljubljani 2.809 zrn in v Izoli 1.698 zrn. Primerjava mesečnega seštevka s povprečjem obdobja 2013–2021 je pokazala nekaj razlik med postajami; v Izoli in Ljubljani je bil seštevek podpovprečen, znašal je 80 % oziroma 93 % povprečnega, v Mariboru je za 18 % presegal povprečje. V Lendavi je bil seštevek povprečen glede na obdobje meritev 2017–2021. V 600 500 Število zrn/m³ Izola Lendava Ljubljana Maribor 400 300 200 100 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 Slika 1. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu, julij 2022 Figure 1. Average daily concentration of airborne pollen, July 2022 Zabeležili smo cvetni prah 34 skupin rastlin. Prevladoval je cvetni prah koprivovk, njihov delež se je gibal od 61 % do 83 % vsega zabeleženega cvetnega prahu. Trav je bilo od 7 % do 15 %, trpotca pa med 3 % in 5 %. V letu 2022 smo zabeležili nizek delež pravega kostanja, znašal je od 7 % do 10 %, izjema je bila Lendava z enoodstotnim deležem. Razen metlikovk v Ljubljani in bora v Izoli ostale skupine rastlin niso presegle enoodstotnega deleža. V juliju sta začela sproščati visoko alergeni cvetni prah ambrozija in pelin, njun mesečni seštevek ni presegel 0,3 % deleža. Posamezna zrna cvetnega prahu ambrozije smo opazili v Mariboru v zadnji tretjini julija, v Lendavi pa so bila prisotna vso drugo polovico meseca. Redka zrna pelina v tretji tretjini julija so najavljala začetek sezone. Julij je bil občutno toplejši kot običajno. Suša se je nadaljevala in stopnjevala, najbolj na Obali. Sončnega vremena je bilo povsod več kot običajno. Nekatere rastline so sposobne svoja reproduktivna in vegetativna obdobja prilagoditi razpoložljivosti vode, vendar se večina njih na stres zaradi suše in visokih temperatur odzove negativno, z ohranjanjem reproduktivne funkcije na minimumu. V premagovanju stresnih obdobij se med seboj razlikujejo lesnate in zeljnate rastline. Pri lesnatih rastlinah je za cvetenje pomembnejše obdobje mesec dni pred cvetenjem, medtem ko so pri zeljnatih rastlinah, kot so koprive, pomembne padavine pred in med cvetenjem. Prvih šest dni je bilo na Obali sončno in vroče. Prevladoval je cvetni prah koprivovk, trav in kostanja, ki pa je zaključeval sezono. Zabeležili smo še nekaj zrn metlikovk in trpotca. Slednji je bil v zraku ves mesec, obremenitve so bile ves čas nizke. Nekaj več oblakov je bilo 7. dne, sledila sta dva sončna dneva. Oblaki so na Obali občasno prekinjali sončno vreme tudi 10. julija. Od 11. do 25. julija je bilo na Obali 1 Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano 85 Agencija Republike Slovenije za okolje sončno in po 14. juliju zelo vroče. V tem vročem obdobju so v zraku prevladovala zrna koprivovk, koprive in krišine. Najvišja mesečna obremenitev je bila izmerjena 19. julija, po tem datumu se je zniževala. Le deloma sončno je bilo 26. in 27. julija, ko je bil na Obali tudi prvi omembe vreden dež v juliju. Sledila sta dva večinoma sončna dneva. Predzadnji dan meseca so sončna obdobja prekinjali oblaki, padlo je nekaj dežja. Zadnji dan julija je bil na Obali sončen. Obremenitev s cvetnim prahom je kljub skromnim padavinam, ki so prinesle prepotrebno vlago, ostala nizka. V zraku smo beležili v zelo majhnih količinah cvetni prah koprivovk in le nekaj zrn trav. Preglednica 1. Najpomembnejše vrste cvetnega prahu v zraku v % v Izoli, Ljubljani, Mariboru in Lendavi, julij 2022 Table 1. Components of airborne pollen in the air in Izola, Lendava, Ljubljana, and Maribor, July 2022 pravi kostanj ambrozija Izola Ljubljana Maribor L e n d a va 0,1 0,2 0,3 1,1 7,5 9,5 7,3 1,2 metlikovke amarantovke bor trpotec pelin trave koprivovke 0,6 1,0 0,6 0,7 1,8 0,7 0,6 0,3 4,2 5,3 4,6 3,1 0,2 0,2 0,3 0,0 14,5 9,0 8,5 6,6 61,2 67,5 73,5 82,8 V celinski Sloveniji se je mesec začel z večinoma sončnim in zelo toplim vremenom. V zraku je prevladoval cvetni prah koprivovk in trav, sezona kostanja se je zaključevala, le v Mariboru smo prvega dne v mesecu zabeležili visoko obremenitev, ki pa se je že naslednji dan znižala. Več oblakov je bilo 5. julija, ko so bile krajevne nevihte, naslednji dan se je zjasnilo, dež je spral cvetni prah iz zraka, za kostanj se je sezona bližala koncu, nekaj zrn je v zraku vztrajalo do konca meseca. 7. junija pa je bilo spet spremenljivo oblačno s krajevnimi padavinami. Predvsem na Štajerskem je bilo spremenljivo oblačno tudi 8. dne. Sončno je bilo 9. julija. Naslednji dan je bilo delno jasno z občasno povečano oblačnostjo, na vzhodu so bile krajevne plohe. Prešli smo v obdobje, ko je količina cvetnega prahu koprivovk v zraku začela naraščati na vseh merilnih mestih, nekoliko se je povečala tudi obremenjenost z zrni trav. 50 Trave Število zrn/m³ 40 Izola Lendava Ljubljana Maribor 30 20 10 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 Slika 2. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu trav, julij 2022 Figure 2. Average daily concentration of Grass family (Poaceae) pollen, July 2022 180 Število zrn/m³ 150 Pravi kostanj 120 Izola Lendava Ljubljana Maribor 90 60 30 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 Slika 3. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu pravega kostanja, julij 2022 Figure 3. Average daily concentration of Sweet chestnut (Castanea) pollen, July 2022 86 Agencija Republike Slovenije za okolje 25 Trpotec Število zrn/m³ 20 Izola Lendava 5 7 Ljubljana Maribor 15 10 5 0 1 2 3 4 6 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 Slika 4. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu trpotca, julij 2022 Figure 4. Average daily concentration of Plantain (Plantago) pollen, July 2022 Preglednica 2. Julijski mesečni seštevek cvetnega prahu v Izoli, Ljubljani, Mariboru in Lendavi Table 2. Monthly pollen integral in July in Izola, Ljubljana, Maribor and Lendava Leto Izola Ljubljana Maribor L e n d a va 2012 — 2610 3071 — 2013 2368 4317 5268 — 2014 1272 2373 4384 — 2015 1663 2483 2819 — 2016 2651 3597 5031 — 2017 1097 1596 3843 6567 2018 2963 3145 5709 7015 2019 2170 2813 4780 9647 2020 3034 3704 5020 10313 2021 1929 3122 4139 5564 2022 1698 2809 5373 7849 20 Ambrozija Število zrn/m³ 16 Izola Lendava Ljubljana Maribor 12 8 4 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 Slika 5. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu ambrozije, julij 2022 Figure 5. Average daily concentration of Ragweed (Ambrosia) pollen, July 2022 600 Koprivovke 500 Število zrn/m³ Izola Lendava Ljubljana Maribor 400 300 200 100 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 Slika 6. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu koprivovk, julij 2022 Figure 6. Average daily concentration of Nettle family (Urticaceae) pollen, July 2022 11. in 12. julija je bilo v Ljubljani večinoma sončno, nekaj več oblakov je bilo na vzhodu države. 13. julij je bil sončen, naslednjega dne je bilo občasno zmerno oblačno, ponekod je zapihal jugozahodni veter, zabeležili smo najvišje obremenitve s cvetnim prahom trav v juliju, ki pa so bile poletno nizke. 15. julija je bilo sprva sončno, popoldne in zvečer pa spremenljivo oblačno s posameznimi krajevnimi nevihtami, v Pomurju je bilo večinoma oblačno. Sledil je večinoma sončen dan. Od 16. do 25. julija je bilo sončno in vse bolj vroče. V Ljubljani smo 17. julija beležili najvišje obremenitve z zrni koprivovk v tekočem 87 Agencija Republike Slovenije za okolje mesecu, v Mariboru in Lendavi dva dni kasneje. Obremenitve, ki so sledile so bile nižje od najvišjih vrednosti, količina zrn trav je bila nizka. Slika 7. Razrasla krišina (Parietaria judaica): levo cvetni prah, desno cvet (foto: Andreja Kofol Seliger) Figure 7. Pelitory of the wall (Parietaria judaica): left pollen grains, right blossom (Photo: Andreja Kofol Seliger) Vreme se je spremenilo 26. julija, ko je bilo spremenljivo oblačno s padavinami in nevihtami, tudi osvežilo se je. Naslednji dan je bilo precej oblačno s krajšimi sončnimi obdobji. Sončno je bilo 28. in 29. julija. Predzadnji dan julija je bilo sprva oblačno s krajevnimi padavinami, čez dan se je zjasnilo. Razen v Pomurju je bilo precej oblačno tudi zadnji dan meseca. Mesec se je zaključil z nekoliko nižjimi obremenitvami, prevladovale so koprivovke, prisoten je bil še cvetni prah trav, trpotca in metlikovk katera zrna smo zelo majhnih količinah beležili ves mesec. Pričakovana obremenitev zraka s cvetnim prahom v septembru 2022 Septembra večina vrst cvetnega prahu prisotnega v zraku ne vpliva več na zdravje polinotikov z izjemo ambrozije. V prvih dveh tretjinah meseca ob suhem in toplem vremenu, bo v zraku dovolj njenega cvetnega, da bo izzval simptome alergijske bolezni. V panonskem svetu, se bo lahko sezona podaljšala do oktobra, posamezna zrna vztrajajo v zraku do prvih slan. V zelo majhnih količinah bodo prisotna zrna trav, pelina, metlikovk in amarantovk, trpotca ter koprivovk, v Primorju tudi krišine. Cvetel bo bršljan, v zraku bo le nekaj zrn cvetnega prahu, ki pa ne povzročajo alergij. SUMMARY The pollen measurement was performed on four sites in Slovenia: in Lendava in the Pomurje region, Maribor in the Štajerska region, in the central part of the country in Ljubljana, and on the Adriatic coast in Izola. An outlook for the September is included in the article. 88 FOTOGRAFIJA MESECA PHOTO OF THE MONTH Iztok Sinjur Ob koncu meseca so bili travniki ponekod tudi v notranjosti Slovenije močno izsušeni. Ljubljana, 28. julij 2022