CELJSKI TEDNIK Celje, 15. novembra 1963 •. Leto XV. • Številka 46 GLAVNI UREDNIK TONE MASLO ODGOVORNI UREDNIK JURE KRASOVEC LIST IZHAJA OB PETKIH, IZDAJA IN TISKA ČASOPISNO PODJETJE »CELJSKI TISK«. UREDNIŠTVO IN UPRAVA LISTA: CELJE, TRG V. KONGRESA 5, POSTNI PREDAL 152. TELEFON 24-23. TEKOCi RACUN: 603-11-1-656. LETNA ^ NAROČNINA 800, POLLETNA 400, ČETRTLETNA 200 DIN. INOZEMSTVO 2400, GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OKRAJA CELJE Narodni heroj Ivan Kovačič-Efenka Po daljši bolezni je limrl narodni heroj Ivan Kovačič-Efenka. S tem se je mnogo prezgodaj zaključilo življenje moža, ki se je rodil bajtarski družini z devetimi otroki 28. januarja 1921 v Dol- njem Podborštu v novomeški okolici. Že v otroških letih je grenko okušal socialno bedo in je rešitev iz nje kmalu zagledal v izpremembi družbenega reda. Nekaj pred okupacijo se je izučil pekovske obrti. Od maja 1941 je sodeloval v osvobodilnem gibanju, v parti- zane pa je stopil 2. januarja 1942. Najprej je zvesto opravljal \ nevarne kurirske naloge. V bojih okoli Novega mesta in Žužem- | berka je pokazal junaško požrtvovalnost. Postal je najprej polit- ' komisar čete v I. bataljonu Zapadnodolenjskega odreda in takoj nato komandir aete, ki je z njo izvedel več uspelih akcij, tako pri napadih na vlake kakor z uničenjem italijanske kolone pri Zagradcu. Kot komandir čete v Tomšičevi brigadi se je udeležil bojev - med roško ofenzivo in v Jelenovem žlebu ter spopadov z belo^fardisti. Aprila 1943 je bil komandant bataljona, a že julija namestnik komandanta brigade. Odlikoval se je v mnogih bitkah na Notranj- skem in Kočevskem. Kot komandant Tomšičeve brigade je šel pot XIV. divizije iz Bele krajine skozi Hrvatsko na Štajersko in se v snežnem februarju 1944 nenehno spopadal s premočnim sovražnikom. S svojo brigado se je z zagrizenim jurišem skozi nemški obroč prebil s Paškega Kozjaka na Pohorje, da se je nato na Graški gori pri Šoštanju si>et združil z ostalimi deli divizije. Junija 1944 je Efenka postal namestnik komandanta XIV. di- vizije, mesec kasneje pa IV. operativne cone, a januarja 194'? komandant XIV. divizije. Zmagovito je šel skozi vroče boje v južnih in zapadnih delih Pohorja. Maja 194^ je v Topolščici pred njim kapitulirala nemška balkanska armadna skupina z ge- nernloherstoui von Lčihrom. Nato je divizija pohitela na Koroško do Celovca in pred starim knežjim prestolom na Gospo.svetskem polju postavila častne partizanske straže. Pokojnik je neštetokrat pokazal veličino svojega osebnega junaštva, ki je izviralo le iz globoke predanosti ciljem osvobo- dilne borbe in socialne revolucije. Odlikovale so ga neustiašnost, mirnost v najkritičnejših,situacijah, ofenzivnost in samoiniciativ- nost. Vse te lastnosti so ga usposabljale za komandanta toliko l>olj, ker je bil hkrati pravi ljudski človek, poln toplega tovarištva do soborcev in predanosti našemu delovnonni ljudstvu tor KPJ. Polkovnik Kovačič je za svoje vojne zasluge prejel več visokih odlikovanj, leta 1953 pa še naslov narodnega heroja. Po svoji demobilizaciji v Beogradu se je ustavil v Celju, kjer je več Ift z vnemo opravljal funkcijo predsednika Okrajnega odbora Zvezo borcev NOV. Že prej je bil ljudski poslanec Zvezne skup- ščine, izvoljen v okraju Slovenske Konjice, nazadnje pa je v Republiški skupščini zastopal občino Šentjur. Pri iniiogo- stranskem delu ga je krepilo ugodje domače družinske sreče. Efeiikovi spoštovalci in prijatelji so videli v njem plemeni- tega človeka, skrbnega za blaginjo naših borcev. Bil je resen, a hkrati ljubezniv prijatelj vsem dobrim ljudem, pri tem i>a pošten do zadnjega vlakenca svojega bistva. Še dolgo bo Celje z vso Slovenijo občutilo kruto izgubo moža, «nfga izmed jugoslovanskih herojev, ki so se iz zatiranega de- lavskega razreda hrabro pod vodstvom KPJ dvignili v brez- kompromisne borce, vsak hip pripravljene na svoje žrtvovanje fa zmago ljudstva v boju s fašističnim okupatorjem in domačo izdajalsko reakcijo. Osirotelo je Celje z odhodom tovariša Eforcev, tako dolgo bo tudi v dejanjih bodočih rodov ^ivo žarela volja naših herojev in tudi plemeniti Efenkov zgled nas \Hi vtKlil k novim zmagam. Včeraj je v dopoldanskih urah od- jeknila pretresljiva vest, da je ob de- seti uri v bolnišnici »Petra Držaja« \ Ljubljani po dolgi mučni bolezni preminul narodni heroj, nosilec par- tizanske spomenice 1941 in visokih \ ujaških ter mimodobskih odlikovanj IVAN KOVACIC-EFENKA Žalostna vest se je v Celju razširila bliskovito. Na pročeljih Mš so v no- vembrski dan zaplapolale črne zasta- \e in državne zastave spuščene na pol droga. Kot Celje, tako je našo ožjo in širšo domovino objela trpka žalost nad izgubo človeka, ki je vse svoje življenje posvetil boju za boljšo bodočnost delovnih ljudi v najlepših letih, v starosti 42 let omahnil v smrt. POGREBNE SVEČANOSTI Takoj ,ko je prispela žalostna vest o smrti narodnega heroja Ivana Kovačiča-Efenke, je okrajni odbor Združenja borcev narodnoosvobo- dilne vojne imenoval odbor za po- greb mrtvega junaka. Po sklepu tega odbora bodo po- smrtni ostanki Ivana Kovačiča-Efen- ka ležali do začetka zadnjih po- grebnih svečanosti v veliki dvorani okrajne skukrajnih politič- nih organizacij in oblastnih foru- mov. Med poslednjimi, ki mu bodo izkazali čast. bodo predstavniki re- publiškega odbora Združenja bor- cev NOV ter generali JLA. Krsto s truplom Ivana Kovačiča- Efenke 'bodo v veliko dvorano Na- rodnega doma položili že danes do- poldne. Vtem ko bo danes, v petek, dvorana okrajne skupščine odprta ves dan od '8. do 20. ure. bo jutri, v soiboto odprta od 8. do 15. ure. ko se .bodo začele poslednje pogrebne svečanosti. Tako se bo pogreb zrtčel v soboto. 16. tega meseca ob 13. uri. Pogrebni sprevod bo krenil izpred poslopja okrajne skupščine po Trgu petega kongresa, zatem po Prešer- novi ulici do železniške postaje, od- koder bo zavil na Cankarjevo in Vodnikovo ulico do Šlandrovega tr- ga, do groibniee narodnih herojev pri spomeniku NOB, kjer bodo po- kopani tudi posmrtni ostanki Ivana Kovačiča-Efenka. Prva pogrebna svečanost se bo za- čela že pred poslopjem okrajne skupščine, kjer se bodo od mrtvega narodnega heroja poslovili pred- stavniki celjske občinsike skupščine jM drugi. Zadnje slovo pa bo pri odprti grobnici na Šlandrovem trgu. kjer lK)do prav tako Sipregovorili njegovi bojni tovariši in drugi. Pri obeh svečanostih, tako pred poslop- jem okrajne s^kupščine kot tudi na Šlandrovem trgu. bosta sodelovala moški Komorni zbor iz Celja ter Invalidski pevski zbor. nadalje celj- ska železničarska gofiba in godba velenjskih rudarjev. Poslednjo čast mu bo pri grobnici izkazala tudi četa JLA, ki 'bo izstrelila častno salvo. V si>omin \\osvetili ustrezno pozornost tu- di ostali družbeno politični činitelji, kot zlasti še SZDL. V pripravah na sobotni in nedelj- ski kongres Gasilske zveze Slovenije, Ici naj potrdi enotnost požarnovar- nostne službe, so bili v celjskem o^k- raju zbori občinskih, v nedeljo pa tu- di redni letni občni zbor okrajne ga- silske zveze. Na tem uspelem obra- čunu dela, ki sta se ga med gosti ude- ležila tudii tajnik Gasilske zveze Slo- venije Venčeslav Kolenc ter član okrajnega odbora SZDL Franček Knaielc, ni bilo govora o tem, ali je enotnost požamovamostne službe ,po- tretma ali ne, ker so to skupno d«lo v celjskem okraju že zdavnaj uvelja- vili, marveč veliko več, kaj napra- viti, da bo to skupno dćlo rodilo čim več uspehov. Po konceptih, ki jih bo bržkone po- trdil tudi kongres Gasilske zveze Slo- venije, se bo enotnost požarnovarno- stne službe kazala v združevanju vseh gasilskih organizacij v okviru občinskih gasilskih zvez. Te bodo po- vezovale tako prostovoljna gasilska društva, kot tudi industrijska ter po- klicne gasilske organizacije. Občinske gasilske zveze pa naj bi v doglednera času sprejele tudi tiste posle in ob- veznosti, ki so jih doslej na tem pod- ročju izvrševali nekateri upravni or- gani. Sicer pa bodo občinslče gasilske zveze že sedaj lahko opravljale vse prevenitivno delo, če j ili bodo za to pooblastile občinske skupščine. Doik- - ler ne bodo spremenjena nekatera zakonska določila, bodo občinske skupščine še imele referate za po- žarno varnost; pozneje pa tudi teh ne več. marveč bi celotno delo spre- jele občinske gasilske zveze. Toda, kot rečeno, je to perspektivna reši- tev, ki jo bo najbrž nakazal tudi re- puli>liški kongres. Tako je te in podobne probleme na nedeljskem Občnem zboru razvijal v svojem poročilu predsednik okrajne gasilske zveze dr. Anton Sok, ki pa je hlcrati govoril tudi o družbeno po- litični vlogi gasilcev, o sodelovanju gasilskih organizacij z ostalimi, zlasti še s Socialistično zvezo. Ko pa je govoril o strokovnem de- lu, je opozoril na vlogo cenejše pre- ventive, kot operative. V tej zvezi je dejal, da združujejo gasilske orga- nizacije celjskega okraja okoli 9500 operativnih članov. Razveseljiva je pomladitev gasilskih vrst, pa tudi dejstvo, da se je ne samo povečalo število gasilcev-pionirjev, marveč tu- di izprašanih častnikov, predvsem pa še podčastnikov. Manj uspehov so imeli pri vključevanju žena v gasil- ske organizacije. Kot predsednikovo poročilo, tako je tudi razprava odprla niz proble- mov Ln nalog, ki jih ■ix>do morale re- ševati gasilske organizacije. Tu ne gre samo za zboljšanje opreme, za njeno tipizacijo, marveč tudi za vzgo- jo, ki jo v čedalji večji meri prevze- ma zavod za požarno varnost v Celju. Dosti besed je bilo izgovorjenih na račun finansiranja gasilskih organi- zacij in razumljive zahteve, da mora tudi požarnovarnostna služba dobiti ustrezno mesto v občinsMh statutih. Hvaležna je bila še pobuda o sode- lovanju gasilcev z reševalnimi posta- jami. Ob zaključku dela so izvolili 27- članski upravni ter 5-članski nadzor- ni odbor. Pri konstituiranju so pred- sedniško mesto vnovič zaupali dr. Antonu Soku. Medtem ko so za pod- predsednika izlbrali inž. Jožeta Gorzo ter Staneta Nunčiča, bo tajniške posle še vnaprej opravljal Franc Rigler, dolžnosti načelnika operativne službe pa Ivan Pasero. M. B. Nas uran iz rudnika Kalna^ V nedeljo so v Kalni pod Staro planino v Timoški dolini odprli prvi jugoslovanski rudnik urana. Poleg vidnih političnih delavcev republike Srbije in prebivalstva Timoškega kraja se je otvoritve udeležil član ZIS in predsednik komisije za je- dersko energijo tovariš Avdo HU- MO. ZA CAS OD 14. DO, 24. NOVEM- BRA Nestalno vreme s pogostimi pa- davinami, \Tnesna izboljšanja ne bodo trajala več kakor po 2 dni zapored. Nekako od 17. novembra dalje hladno vreme. Dr. V. M. Delegacija iz republilie Mali V petek, 8. novembra je obiskala Rogaško Slatino državna in partijska delegacija republike Mali, ki ,jo je vodil predsednik vlade Jean-Marie Kommc. V hotelu »Slovenski dom« je delegacijo sprejel predsednik go- spodarske zbornice SR Slovenije in član IS Riko Jerman. Med zakusko v hotelu je šef-zdravnik dr. Leskovar gostom orisal razvoj zdravilišča, nato pa so si ogledali vrelce in gradnjo nove terapije. Takoj po ogledu zdravilišča so se gostje odpeljali v Velenje, kjer so si ogledali mesto, dalj časa pa so se zadržali pri novem jašku. Po kosilu v hotelu Paka so se {(»»tje odpeJjali \ Ljubljano. stran S CELJSKI TEDNIK St. 46 —■ 15. november I963 TINE OREL Kakor da bi prva zamrzal v har- moniji barvite jeseni imela svoj odmev v svetovni politiki! Pristaši hladne vojne so se potrudili, da z mrzlo sapo prezeno od jugo. Tako se je v strogi tajnosti govorilo o »vorwar'ts strategiji in vorwdrts — obrambi«, za katero se je te dni ze- dinil — kljub de Gaulu — atlantski tabor. Ni ostalo skrito, da gre pred- vsem za uporabo taktičnega atom- skega orožja na meji Vzhodne Nemčije in kdo bo dal znamenje za atomski napad. V primeru »ma- jor attack« potencialnega nasprotni- ka naj bi atomsko povelje sledilo takoj: kljub angleškim in fran- coskim pomislekom, kljub evrop- skim pogledom se je NATO o tej stvari zedinil v dneh, ko je Hru- ščov ponovno predlagal nenapadalni pakt in ustanavljanje brezatomskih coM^ ZDA so se izjavile zoper nje, istočasno pa so poskrbele za inci- dent pri Marienbornu in postavile diskriminacijsko zahtevo za prevoz ameriške pšenice v SZ, tako da ta velekupčija visi v zraku. Francoski zunanji minister je skušal kompro- mitirati politiko koeksistence, češ da jo Hruščov vodi predvsem zara- di slabe letine in iz strahu pred Ki- tajci. Naj SZ spremeni politične me- tode do kraja, je dejal, ni pa pove- dal, v čem naj bi ta sprememba bi- la. Tudi stališče nekaterih ameriš- kih senatorjev do Jugoslavije je di- skriminantno. Ni čudno, če je ob 46 letnici okto- brske revolucije na sprejemu v Kremlju Hruščov na vse to reagiral. Ponovno je zagovarjal kokeksisten- co in zavrnil sporazum velikih dr- žav na račun malih, najznačilnejši del govora pa je bil posvečen in- terkontinentalnim raketam: 30 mi- nut je od SZ do ZDA. S »Poletom I« je SZ to dokazala nadvse prepričlji- vo. Meja ni več, vsaj takih tradicio- nalnih ne. So pa nove in ZDA naj jih ne prestopajd: Vmešavanje v notranje zadeve drugih držav po- meni prestopiti te nove meje. Ce bodo ZDA Kubo napadle, bo SZ Kubo branila. Nekaj dni potem, ko je Hritščov predlagal stop za pole- miko s Kitajsko, je v znamenje sve- tovne sinteze progresivnih sil o Ki- tajski dejal, da nesoglasja sicer so, da pa glede poglavitnega sovražni- ka — kapitalizma spora med SZ in Kitajsko ni. »Naša pot je skupna, prepričan sem, da se bomo spora- zumeli. Vsako veselje na Zapadu zaradi nesoglasij je prezgodnje in kdor svoje politične kombinacije zida nanje, bo razočaran«. Jasno pa je, da jih zidajo in to tako na vrat na nos, da se je Paki- stan spričo indijskega problema po- nudil za posredovalca med ZDA in Kitajsko. Ali morda zaradi zadev v Južnem Vietnamu? Najbrž ne, saj je »naključni samomor« obeh Die- mov v politiki velesile dogodek, vre- den Shakespearovega peresa. ZDA so se odrekle Diema, da bi zatrle Vietkong, ta pa pomeni za ZR Ki- tajsko isto ali še več kot Severna Koreja. Vietnam, Tajvan, Koreja so Morda je s temi kombinacijami povezan tudi alžirsko-maroški spor. Hasanovi ljudje so nastopili z dos- sierji iz časov maršala Lyuteya, energičnega sultanovega zunanjega ministra v dobi francoskega pro- tektorata nad Marokom. Ce bo ko- nec novembra 32 afriških držav re- šilo ta afriški problem, bd to pome- nilo tudi zmago nad manevri nek- danjih gospodarjev. Jasno je, da so- cializma v Severni Afriki ne vidijo rade tiste sile, ki drže fašizem v Španiji, bilo fašizem v Grčiji, ki še vedno šteje za zločin medvojno od- porništvo' zoper nemške okupa- torje. Zato je svet toliko bolj po- zoren na razvoj v Italiji, kjer se snuje vlada levega centra, s čimer bi socialistične sile iz opozicije sto- pile h konstruktivnemu delu v vladi. OB MESECU 42-URNEGA DELOVNEGA TEDNA V AERU »USPELI SMO« Dvaiiištirideset urni delovni teden je poleg razgovorov o statutih delovnih orga. nizacij v teh dneh prav gotovo ena najbolj aktualnih razprav v delovnih kolektivih. Ve- čina pričakuje prehod na dvainštirideset ur- ni delovni teden že z dukajšnjo nestrpnost- jo, poleg tega pa se nino^i se vedno ne zavedajo, d« tako pomembnega ukrepa ni mogoče kar čez noč uresničiti. Treba je resnejših naporov za večjo in boljšo proiz- vodnjo, treba je tehtnih analiz in visoke za. vesti delovnega kolektiva, pa še mnogo dru- gih pogojev, da lahko, dvainštirideset urni delovni teden postane resničnost. In vse to je bilo potrebno tudi v tistih delovnih or- ganizatijah, ki so že prešle na novi delovni čas. V tovarni »Aero«. kjer imajo dvainštiri. deset urni delovni teden že dober mesec, nam je o izkušnjah in končno fudi o pri- pravah na novi delovni čas govorila pred- sednica sindikata lega kolektiva — tovariši, f-a MARIJA PLKTKR.ŠKOVA. Obiskali smo jo prav listo soboto v mesecu, ki je v to- varni »Aero^ delavnik. V kolektivu so si dvainštirideset urni delovni teden namreč zamislili tako, da so tri sobote v mesecu dela prosti dnevi, medtem ko je četrta de- lovnik kot vsak drug dan. Tako rešitev so zlasti pozdravile zaposlene žene in matere. Koliko zanje in njihove družine pomenita dva prosta dneva v tednu! In čeprav doma dela nikoli ne zmanjka, se vendar najde tudi kakšna urica prijetnega razvedrila in tako potrebnega počitka. ;>Toda treba je bilo veliko napo- rov, da lahko danes mirno povemo, da na dvainštirideset urni teden ni- smo prešli prezgodaj«, je dejala to- variSica Pleterškova. »To nam je omogočilo tudi dejstvo, da smo v ko- lektivu že pred tem delali samo 45 ur tedensko. Kot pogoj za prehod na 42 urni delovnik smo upoštevali ra- ven proizvodnje, ki se z novim de- lovnim časom ne bi smela zmanjša- ti. Poleg tega pa je delavski svet sklenil, da se ne sme povišati števi- la zaposlenih, pa nadur itd«. »In kako ste zdaj po mesecu dni dela zadovcdjni z rezultati?« »Kolektiv je obvezo glede proiz- vodnje izpolnil že prvi mesec novega delovnega časa. Sicer pia naj o tem govorijo podatki: v letošnjem oktob- ru je proizvodnja za 23 odstotkov večja kot v istem mesecu lani, po- večala pa se je tudi v primerjavi z letošnjim septembrom. Kolektiv sko- rajda zagrizeno dela in kljub revi- diranim normam ni nih'če slabe vo- lje. Vse člane kolektiva smo na njihovo željo sproti obveščali o do- seženih proizvodnih rezultatih in zdaj lahko ugotovimo, da jih je tudi to vzpodbudilo k še vestnejšemu in boljšemu delu.« »Tri proste sobote v mesecu so prav gotovo velika pridobitev za za- poslene žene. Kako vaše delavke ta prosti čas preživijo?« »Prvo prosto soboto smo preživeli skupaj. Proslavili smo jo tako, da smo se podali na kolektivni izlet na Pokljuko, o drugih sobotah je pa težko kaj reči. Proste ure prav go- tovo vsem prav pridejo. No, spo- mladi se bo sindikalna podružnica v našem kolektivu še posebej po- trudila, da bo organizirano4x)skrbela za prijeten prosti čas svojih članov. Re- kreaciji nameravamo posvetiti veU- ko več pozornosti, pripraviti pa mi- slimo tudi več strokovnih ekskurzij, ki bodo prav gotovo pripomogle k večji in boljši strokovni razgledano^ sti naših članov kolektiva.« Ko sem nekaj dni za tem povpra- šala še neko drugo delavko iz Aera, kaj misli o dvainštirideset urnem delovnem tednu, se je nagajivo na- smehnila: »Počakajte do prvega iz- plačila. Takrat vam bom laže odgo- vorila.« Prav gotovo — tudi to je važno! S prehodom na dvainštirideset urni de- lovni čas osebni dohodki ne bi smeli pasti, seveda, če ni padla tudi pro: izvodnja. To pa se v »Aeru« ni zgo- dilo! -ij OB 2()-LETNICI SMRTI TONČKE CECEVE V Kleku nad Trbovljami so odprli nov prosvetni ckmi, {ki nosi ime legendarne junakinje — sekretarke okrožnega konil>< teja KPJ med NOB. Tončka Ceč je bila ujota na Kozjan- skem in v Celju skupaj z osta- limi partizani mučena in zasra- movana na .sedanjem Trgu svo- bode, kjer je v spomin na ta dogodek v/idana spominska plošča. Tončka Cečeva, ki je umrla v taborišču, ima svoje dostonjo mesto ludi na spome- niku NOV v Celju, prav tako pa bt odlitek njenega iLka tudi v novem muzeju NOV. PRED KONFERENCAMI OS.NOV.MH ()R(;AM/ACIJ ZKS V načrtovanju novih nalog OCENA IN IZKUŠNJE IZ PRETEKLOSTI RAZGOVOR S SEKRETARJEM OBČINSKEGA KOMITEJA ZKS V KONJICAH TOVARIŠEM FRANJOM SABLJICEM Kot povsod v okraju bodo tudi v konjiški občini komunisti v prihodnjih dneh organizirali letne konference. Zastavili smo se- kretarju Občinskega komiteja ZKS v Slovenskih Konjicah nekaj vprašanj, na katera je tovariš Franjo SABLJIC takole odgo- voril: V: Kako so občinski komite in osnovne organizacije pri|>ravilc bližnje letne kon. fercnce? O: Letošnje konference imajo za izhodišče izredno plodno delovno K RAZPRAVI O OSNUTKU STATUTA CELJSKE ^EMAJLIRKE* ' Odnos: KOMINA - PODJETj'^ Verjetno smo o redkokatorem sta- tutu toliko brali kot o osnutku sta- tuta Tovarne emajlirane posode v Celju. Najrazličnejši časopisi, organi in organizacije, združenja in še mno- gi drugi so se ustavljali ob posamez- nih določilih; kritizirali so jih, drugi hvalili, tretji spet dopolnjevali. Ce se spomnimo, da je bil osnutek sta- tuta tovamfe emajlirane posode se- stavljen že maja — torej, da ga šte- jemo med prve pripravljene osnutke v Sloveniji, je to pravzaprav razum- ljivo. Marsiičdo je ob vsej tej mno- žici mnenj kar pozabil, da bo do- končno oceno o osnutku statuta dal delovni kolektiv. In prav zdaj so v tovarni emajlirano posode pred tem trenutkom. V času ko v kolektivu or- ganizirano razpravljajo o vseh po- drobnostih osnutka, ko ga spremi- njajo, dopolnjujejo in iščejo razme- jitve med določili statuta in pravil- nikov, smo mi podrobneje prebirali tisti del osnutka, ki govori o odnosu delovne organizacije do — komune. Med vrsticami, ki govore o odnosu delovne organizacije do komune, pte- beremo tudi odstavek, ki pravi »da glede reševanja problemov, ki so važ- ni za vse delovne organizacije in de- lovne ljudi na področju komune, pod- jetje pristopa k združevanju sredstev s sredstvi drugih gospodarskih orga- nizacij in s sredstvi komune.« Hkrati osnutek statuta določa, da je pravilo za tako združevanje sredstev lastna zainteresiranost podjetja. Ce to dolo- čilo prav razumemo, ni tako ozko, kot bi sodili na prvi pogled. »Lastne zainteresiranosti« podjetja prav go- tovo ne moremo pojmovati zgolj s stališča ekonomskih koristi, ki bi jih podjetje imelo od objekta, za katere- ga je prisipevalo svoj delež. Ce upo- števamo, da je delovni kolektiv ne- dvomno zainteresiran tudi za objekte družbenega standarda, za šole, za re- kreacijo, potem to doiločilo še vedno pušča kolektivu široke roke pri od- ločanju o razdeljevanju ustvarjenih sredstev. Kljub temu pa verjetno v statutu »Emajlirke« ne bi bil odveč kak člen, ki bi določal, kdo je ta- krat, kadar gre za kakšne večje in pomembnejše odločitve, pristojen, da sklepa o razdeljevanju sredstev. Za- kaj ne bi široka demokracija prišla tudi tu do izraza in zakaj ne »bi o takih pomembnejših razdelitvah od- ločil ves kolektiv?! Prav gotovo bi bilo zanimivo pri- merjati, kako je ta odnos obravnaval statut komune. Verjetno bi delovni kolektivi pozdravili tudi kakšno po- svetovanje, na katerem bi se lahko vsaj v grobem dogovorili za tista sta- lišča, ki bi v statutih na vsak način morala najti svoje mesto. Toda kljub temu, da so zdaj razprave o statutih delovnih organizacij že v mnogih ko- lektivih zelo razgibane in konkretne, takega razgovora — ki bi zanj dala pobudo skupščina — še ni bilo. Toda prepo2:no še vedno ni! Ce danes prebiramo osnutek sta- tuta celjske »Emajlirke«, potem mo- ramo prav gotovo upoštevati, da je od takrat, ko je bil napisan, minilo že precej časa. Statut, ki ga bodo de- lovni ljudje tega kolektiva sprejeli, se bo od osnutka prav gotovo močno razlikoval. In tako je tudi prav. Upajmo, da bo razprava v kolektivu, ki je resnično dobro pripravljena, vnesla še zadnje korekture. -ij OBČINSKI ODBOR RK CELJE PRIPRAVLJA TEČAJE: Povsod v celjskem okraju so ob- činski odbori Rdečega križa v teh dneh začeli pripravljati osemdeset- urne tečaje prve pomoči. Tudi v Ce- lju je tako. Pred dnevi so že zaklju- čili prvi tak tfečaj, ki sta ga vodila dva zdrarvnilca in več višjih medicin- skih sester. Tečaj je objskalo 28 ude- ležencev iz Cestnega podjetja v Celju. Tečajniki so se seznanili s standard- no prvo pomočjo, s prvo pomočjo v vojnih razmerah, pri atomskem orož- ju, bojnih strupih itd. Naučili so se tudi novega načina umetnega diha- nja »usta na usta«. Cestno podjetje bo v kratkem po- slalo na tečaj prve pomoči še druge svoje uslužbence in delavce. Tudi ostale gospodarske organizacije in druge ustanove se, že prijavljajo za to akcijo. Občinski odbor Rdečega križa vabi vse, ki so za te teč^e za- interesirani, da se prijavijo na ob- činskem odboru Rdečega križa v Ce- lju, Trg svobode 10, telefon 30-14. obdobje od ustavnih razprav, prek V. plenuma, volitev in vpisa ljud- skega posojila. Možnosti za ocenje- vanje dejavnosti komunistov je do- volj. I Občinski komite je v zvezi s pred-, videnimi konferencami sklenil ure- diti tudi nekatera organizacijska vprašanja. Predvsem gre za raz- širitev naših vrst. Sprejem v ZKS je bil ob naglem naraščanju števi- la zaposlenih prepočasen, tako, da lahko govorimo celo o upadanju. Tu ni v vprašanju kampanjska ak- cija, toda konference bodo imele značaj pomladitve in razširitve or- ganizacij ZK. Potrebne pa bodo tu- di nekatere organizacijske spre- membe. Danes je v občini 18 osnov- nih organizacij, po konferencah jih bo bržčas že 22. V: Ali gre pri povečanju števila organiza- cij za ustanovitev novih ali pa za delitev dosedanjih? O: Predvsem za drugo. V »Konu- su« je organizacija po svojih nalo- gah že prešlevilna, čeprav tudi tu število komunistov ni v skladu s številom zaposlenih. Njihovi sestan- ki so bolj podobni konferencam kot delovnim dogovorom. Zato bodo tu v bodoče imeli tri osnovne organi- zacije, ki jih bo povezoval skupen sekretariat, le-ta pa se bo v bodoče razvil v tovarniški komite. Podobno je tudi v TKO v Zrečah, pri LIP itd. V: Ali je v občinskem merilu kak dogo- vor o vsebinskem poteku konierence? O: Osnovne organizacije so pri tem samostojne, toda vseeno smo bili mnenja, da bi konference mo- rale analizirati predvsem delo ko- munistov in nakazati njihove nalo;^ ge v bodoče. Komunisti naj ne bi razpravljali toliko o delu kolektiva, občine, terena, društev itd., temveč predvsem o delu članov ZK v teh delovnih in družbenih organizaci- jah. Taka analiza dela komunistov v preteklosti naj bi bila tesno po- vezana z načrtovanjem bodočih na- log, z upoštevanjem vseh številnih izkušenj iz preteklega obdobja. Konference naj z analizami dela in programi prispevajo tudi k učvrstit- vi discipline in poživitvi dela v or- ganizacijah in k poglobljenejšemu idejnemu delu. V: Kuj pa \pružanje ro(.nijc in kadrovske politike s tem v zvezi? O: Ker so bile zadnje konference šele spomladi bi načelo-rotacije v vodstvih osnovnih organizacij še ne bilo potrebno, razen seveda v pri- merih, kjer to narekuje slab izbor na zadnjih konferencah. Takih pri- merov pa je k sreči v naši občini naalo. j. Kr. ZAKAJ SPET OSEM Ker se bliža jubilejna dvajset- letnica Dneva republike in bo naš list v naslednjih dveh šte- vilkati posvetil več branja po- vezanega s tem jubilejem, se je uredništvo odločilo prihodnji dve številki izdati na 16 stra- neh. Zaradi tega je današnja številka ponovno izšla na 8 stra- neh. S tem se je izjemoma spre- menilo samo zaporedje. Naroč- niki ter bralci pa zaradi te spre- membe ne bodo prikrajšanL TEŽKA BOLEZEiN NAM JE ZA VEDNO VZELA DRAGEGA IN Sm^TOVANEGA ČLANA IVANA KOVACiCA - EFENKO NARODNEGA HEROJA, REZERVNEGA POLKOVNIKA, INVALIDA NOV, VZORNEGA KO.MUJNISTA IN POLITIČNEGA DELAVCA VSE, KAR NAM JE DAL, NAS V TEM TEŽKEM TRENUTKU NAVDAJA Z NAJGLOBLJO HVALEŽNOSTJO OHRANILI GA BOMO V TRAJNEM SPOMINU! KRAJEVNA ORGANIZACIJA ZDRUŽENJA BORCEV NOV, OSNOVNA ORGANIZACIJA ZVEZE KOMUNISTOV, KRAJEVNA ORGANIZACIJA SZDL, KRAJEVNI ODBOR ZVVI, KRAJEVNA ORGANIZACIJA ZROP ALJAŽEV HRIB CELJE, U. NOVEMBRA 1963 4«. 15. novembra 1963 CELJSKI TEDNIK Stran 8 .%|pre| bodo ustvarili pogoje Preden bodo lahko vsi kolek- tivi uresničili ustavno načelo po 42-urnem tedniku, bo še pre- I teklo precej časa, kajti mnoge tovarne so stare, z zastarelim, izrabljenim strojnim parkom in je zanje trenutno najpo- i tnembnejŠe vprašanje rekon- strukcija, šele boljši, normal- nejši pogoji bodo osnova ta tehtnejša razpravljanja o zmanjšanju delovnega časa. Pred takšnim stanjem stoje tudi v tekstilni tovarni v Prebol- du. Komisija za proučitev tega vprašanja je že nekajkrati raz- glabljala, toda vedno znova se je ustavila pri današnjem stanju v predilnici in tkalnici. Tovarna v Preboldu je izred- no stara. Veči del strojev v pre- dilnici je ze odslužil; v takih pogojih ni moč z organizacij- skimi ukrepi kaj več doseči, tu je odločujoče vlaganje sred- stev v nove stroje. Za to bi bilo potrebno okrog 50 milijonov di- narjev in bržčas je težko govo- riti o še večji storilnosti v tem obratu, dokler ne bo izpolnjen ta pogoj. V tkalnici imajo ugodnejše stanje in čeprav je tudi v tem obratu del strojev že izrabljen^ je tu motno še po- iskati delovne rezerve. V tovarni Prebold so pred ča- som končali del rekonstrukcije in kolektiv je na dobri poti ve- čanje proizvodnje, izvoza in. vsekakor izpolnitve obvez, ima- jo pa velike težave s pravočas- no nabavo surovin in reproduk- cijskega materiala. Ostaja pa pa še nizek osebni dohodek, saj je podjetje v glavnem iz- vršilo I. del preureditve z last- i nimi sredstvi. I čeprav trenutno stanje ni [ najbolj rožnato z ozirom na I uvedbo 42-urnega tednika, nam I prav temeljito osvetljevanje pro- \ blemov in pravilna gledišča ka- I žejo, da bodo tudi tu slejko- ' prej le s skupnimi prizadeva- , nji prešli na manjšo časovno enoto pri enaki ali večji storil- nosti, torej pri večjih osebnih dohodkih in boljšem uspehu podjetja. K. Ideja, licenca in uvoz (Sodobna pravljica) j V čudoviti deželi sedanjosti, ki z leta v leto doživlja gospodar- ske čudeže, se je nekega slavne- ga dne' spomnil nek sposoben gostinec, da je pravzaprav čisto odveč zahtevati, da bi gostinska podjetja (ki so dosegla fantasti- čen razmah — op. prev.) v bo- doče morala izkazovati kakršne- koli kalkulacije. Ta veja gospo- darstva, ki je tesno vezana na romanje »slanih božjepotnikov<' je zaradi zavesti odgovornih v njej dosegla tisto visoko stopnjo družbene nadgradnje (zavesti — op. prev), da je sleherna želja po čistih računih nesposobna in krivična. Pa se je našel nek po- klicni radovednež, ki je tega zna- menitega gostinskega misleca povprašal, kako upravičuje svo- jo misel. »Golaž je golaž.<< je de- jal znameniti pogruntacij, »in to je tako pribito kot moje visoko službeno mesto. Vina in sokovi pa so pijača! Pokažite mi tistega, ki ne ve teh dejstev! Da pa ima gostilna še hišo in v njej mize ter stole in kuhinjo pa ve tu- di sleherni. Torej lahko odpra- vimo nešteto stroškov, če v bo- doče ne gnjavimo več >^ekono- mistov«, da vodijo tako pregled- alo računico stroškov in izdatkov, ^ot je prav v gostinstvu.-« Le kaj naj bi še dodal, čeprav ■sem ljubitelj »segedinarja« in oibar, kjer je vsaj v cenah nekaj meglenega in čeprav ljubim bri- ško rebulo, ki ima misteriozno povzdigovanje cen, čim bliže je posvečenemu gostinstvu. K sreči pa se je to zgodilo v deželi gospodairskega čudeža in ^una nobenih zvez s stanjem v, P3fem okraju, čemur pa je naj- boljši dokaz tolikšna enotnost gostinskih gostincev in tolikšna jasnost gostinskih bilanc in cen, ^bi neko naše posebno uvozno gKjjetje najbrž lahko licenco te ^]e odkupilo za domačo upo- - uvoznik Izpolnili SO plan, todal PRED DNEVI SO ilUDARJi; V RUDNIKU V LAŠKEiVI NAKO- PALI 110.000 TON PREMOGA IN SO SE 2E ZELO PRIBLIŽALI IZ- POLNITVI LETNIH PREDVIDEVANJ. SE DOBRIH ŠTIRINAJST DNI IN PREOSTALIH 5.000 TON, KI MANJKAJO DO STOODSTOTNE- GA PLANA, BODO SPRAVILI NA SVETLO. Čeprav je v letošnjem, kritič- nem letu za premog, sleherna tona pomemba in čeprav so laški rudar- ji s povečanjem storilnosti predčas- no dosegli predvidevanja, pa ven- darle nikakor še ' ni rešen problem rudnika samega. 2e dlje časa se ubadajo s temelji- timi študijami o zalogah, toda zaen- krat ostaja znano le-to, da je še okrog 3 milijone ton rezverve. Ko pa smo vprašali obratovodjo, je dejal, da ra- čuna še na dobrih šest let. O marsičem so že razmišljali, tako so načeli eno izmed rešilnih inačic, da bi prebili z rovom dva kilometra terena, ki jih ločijo od rudnika Hrastnih. To je odpadlo, ker bi ti stroški preveč podražili ceno tone premoga. Zato skušajo v teh le- tih, dokler še imajo povprečen iz- plen v jami, preurediti dejavnost. Zaenkrat že izkoriščajo, glino, ki je uporabna za fino Iceramiko, obenem pa modernizirajo delo v kamnolomu, ki jim daje kakovostne cementne iz- delke iza gradbeništvo. Doslej pridobivajo okrog 3.000 ton gline letno, v načrtu pa imajo plov- nico, s čemer ho glina pridobila na kakovosti in OlenL P])ovnic\3 bodo zgradili z lastnimi sredstvi. V kam- nolomu pa bodo že ta mesec dobili nov stroj za nabijanje zidakov, pri- hodnje leto pa še mlin s kladvi. Ti dve dejavnosti sedaj postopno širijo, kajti za okrog 600 delavcev, ki delajo v rudniku, je le bistveno vprašanje, kaj jutri, ko bo zmanjka- lo premoga. Upajmo, da bo skorajšnja spre- membna cene premogu tudi v Laš- kem rudniku začasno rešila težko rešljivo stanjfe velikega bega rudar- jev, ki jim osebni dohodek v rudar- stvu ni več vabl.iiv. Povprečna plača 34 tisoč dinarjev, kot v letoš- njih desetih mesecih V laškem rud- niku, je najboljši odgovor na vpra- šanje, čemu beg ik ostalim vejam in- dustrije. Na vprašanje, kaj jih po- leg znanih težav v rudarstvu naj- bolj obremenjuje, je direktor rudni- ka doijal, da je zanje zdaleka pre- velik prispevelc vodni skupnosti, saj znaša kar 20 milijonov. Pred časom je premogov prah, ki ga je čedalje več tudi v Laškem bil balast za rudnik, danes pa tudi te velike količine tečejo v ogromna žrela naših »krvodajalk« industrije. KONEC »ČRNIH GRADENJ« Tokrat pa zares 0 90 črnih gradenj kar v letošnjem letu. # Odločen »stoj« anarhiji v individualni stanovanjski gradnji. # Celjska skupščina je izglasovala učinkovite ukrepe. Več kot dve urivje trajala razpra- va na seji občinske skupščine v Ce- lju o vprašanju »črne gradnje«. To ni bilo prvikrat. Ze leta sem je ta problem povzročal skrbi in hudo kri. Po lanskoletni široki razpravi je svet za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve določil nekatere gradbene okoliše za individualno gradnjo — tudi take za investitorje s slabšimi gmotnimi razmerami. Vse kaže, da je trma in nedisciplinira- nost vendarle v prevladujoči meri kriva za anarhijo, ki povsod bode v oči. Občinska sicupščina se ni lah- ko in površno odločila za ukrepe, ki naj enkrat dokončno zaustavijo tok stihije v izgradnji stanovanjskih hiš. Kafkorkoli je že bilo težko, čeravno je bilo veliko pomislekov, odločiti se je enkrat morala, zlasti pa zdaj, ko ni več vz)rokov izven dosega ti- stih, ki gradijo na črfto. Ob dejstvu, da je bilo določenih več gradbenih okolišev in da je kljub temu v letošnjem letu nastalo 90 črnih gradej v občini, ni več kaj pomišljati. Predlog sveta za urbanizem je z dopolnitvami skupščina sprejela. Cr- ne gradnje niso samo izven zakona, podvržene so tudi represivnim ukre- kom, in sicer takole: — Tisti graditelji, ki so zidali na črno in imajo srečo, da so vendarle zidali v okoliših, ki so za to določe- ni, bodo ob poravnavi vseh dajatev, ki veljajo za legalno gradnjo, svoje objekte lahko legalizirali. — V veliko bolj tveganem polo- žaju so oni investitorji, ki so si hiše postavili izven določenih gradbenih okolišev. Te stavbe bodo vzete sa- mo v zaznamek, toda v slučaju, da bi zemljišče, kjer stojijo, bilo po- trebno za gradnjo važnejših objek- tov, bodo brez povrnitve stroškov morale biti odstranjene. Kakor se to s sedanjem času čudno sliši, v teh hišah ne bo niti elektrike, niti vo- dovoda, niti kanalizacije. Zakon pre- poveduje priključke na javne komu- nalne naprave v primerih črnih gra- denj. — Tiste začete črne gradnje, ki so speljane do prve stopnje, to se pravi do prve plošče, bodo morale pasti. Zemljišča bodo morala biti vspo- stavljena v prejšnje stanje. Takih primerov je 26. Naše ljudstvo pravi: Klin se s kli- nom zbija. Trdovratnost je ozdrav- ljiva le s trdimi ukrepi. Nemogoče je, da bi v čaisu, ko je človeštvo v tako naglem porastu (v dobrih 70 letih je na svetu za enkrat več ljudi) mogli gledati skozi prste anarhiji, ki ne podražuje samo komunalne storitve in usluge temveč zajeda v zemljo od katere živimo. V bodoče bo treba ^eveda veliko več storiti tudi na področju preven- tive. Slabo uslugo delajo sosedje graditelju na črno, če ga ne opozori- jo na nespametnosit, ki jo počenja, krajevne skupnosti bodo morale skrbeti za to, da se črne gradnje ne bodo več ponavljale. Občinska skupščina je sklenila tu- di temeljito seznaniti občane o vseh zadevah, ki naj jih dobro poznajo vsi, kateri želijo zidati. V ta namen bo iz.šla v kratkem brošura, ki bo vsebovala tako navodila za zasebne investitorje, kakor tudi opis posle- dic, ki jih bo nosil vsak. kateri tega ne bo hotel upoštevati. To pa seveda ne pomeni, da če doslej take publi- kacije ni bilo, graditelji na črno ne bi bili odgovorni za svoje dejanje. Gradnja hiše je velika, v večini pri- merov enkratna stvar v življenju. Lahkomiselnost se tu drugače ma- ščuje kot če danes kupimo klobuk, pa ga jutri kje pozabimo. -re BENCINSKA ČRPALKA Laščani, lastniki motornih vozil, bodo v kratkem rešeni še ene skrbi. Laško lx> namreč še ta mesec dobilo novo bencinsko črpalko. Gradnja nove terapije v Rogašlii Slatini Gradnja nove terapije v Rogaški Slatini dobro napreduje. Zgradba bo imela T2 etaž, v njej pa lx)do ordi- nacije kopaliških zdravnikov, nameš- čenih bo ao^postelj za ležeče bolnike, kopeli za hidroterapijo in še uprava zdravilišča. Zgradba bo izročena svo- jemu namenu sredi prihodnjega leta, ko bo zdravilišče praznovalo 300-let- nico obstoja. POTROŠNIKI POD UDARCI »MARŽE« CENE V TRGOVINI NA DROBNO SO AHILOVA PETA POTROŠNI- KA. MARŽE SO POSTALE NEVZDRŽNE ZA TRGOVINO. MEDTEM ko SE TRGOVINA NEKAKO »ZNAJDE«, PADE VSE BREME NA PO- TROŠNIKA. UPAJMO, DA BO UKINITEV DOSEDANJIH MARŽ TO STANJE NEKAKO SPREMENILA IN DA BO ZAVOD ZA CENE (NO- VA MEDOBČINSKA USTANOVA) ZAVIRAL NEDOVOLJENO NAVIJA- NJE CEN. O teh in še o drugih problemih nam je pripovedoval Ferdo Kavtič- nik, iči snuje medolDčir^ski zavod za cene v Celju. — Kdaj bo začel zavod poslovati? — Takoj, ko bodo vse občinske skupščine sprejele odlOk o ustano- vitvi. Doslej so to storile šele štiri. — In kalcšen je namen zavoda? — Postal bo daljša rOka zakona o družbeni kontroli cen. Analitično bo spremljal gibanje cen in bo pri spre- membi le-teh odločilen. Trgovina bo ob spremembi cene morala imeti odobritev od zavoda. — Kalcšno pa je sedanje stanje cen v maloprodajni trgovski mreži? — Za razumevanje tega je treba seči v čas, Ico še ni bilo določenih marž. Spomladi so trgovine več ali manj samovoljno izkoriščale zakon o po- nudbi in povpraševanju, zato .so bile marže sprejete Icot stabilizator cen. Zal pa se je to izjalovilo. V trgovini na debelo so kaj hitro spoznali, da Ferdo Kavtičnik je' sedaj odločujoča čim višja nabav- na cena in niso redki slučaji, da so grosisti sami ponudili proizvajalcu višjo odkupno ceno. Le-ta je imela za posledico višjo denarno vrednost njihove marže in se v manjših zne- skih odrazila tudi v korist malopro- dajne mreže; celotno breme pa je padlo na potrošnika. Torej, Idjub re- gulatorju cen, so se le-te vztrajno višale. Vseikakor pa je z maržo po- stavljena cena privedla tudi malo- prodajno trgovino v težaven položaj, saj ni vedno krila dejanskih stroškov in obveznosti. — Ali je sistem marž v okraju eno- ten? — Nikakor ne, saj imamo v enaj- stih Občinah kar osem različnih na- činov. Vsekakor so najznačilnejši štirje. Tako so ponekod vključili v maržo prometni davek, drugod,so jo zaračunavali od fakturne cene, po-'| nekod spet od nabavne, v četrtem' primeru pa so prometni davek pribili izračunani prodajni ceni in od te osnove izračunavali maržo. — V zadnjem času je dosti govora o novih predpisih? Kaj si lahko obe- tamo od njih? — Prav s temi predpisi je tesno povezan zavod, saj bodo nove'odred- be startna osnova za kontrolo. Pred- videne odredbe točno določajo dejan- ske odvisne stroške v trgovini in to, da se marža računa od nabavne cene s tem, da se prometni davek odmeri šele na to končno ceno. Pri uvelja- vitvi nove odredbe pa bodo nedvom- no velike spremembe na posameznih področjih v našem okraju, ker doslej niso na ta način zaračunavali maržo. Prehod na kontrolirane marže še ni rešitev, zato bo zavod čim prej sku- šal odpraviti te anomalične raznoli- kosti pri izračunu. — V kolikšni meri boste lahko vplivali na ceno? • — Zavod bo proučeval zahteve po zvišanju marž in mojal dati soglasje, prav tako pa bo kontroliral tudi pro- izvajalce, če imajo dovoljenja o zvi- šanju prodajnih cen. »STARE ZALOGE« LIMON S 15. oktobrom so bile vse občinske skupščine obveščene, da je nabavna cena limon ugodnejša in da naj se to odrazi tudi na maloprodajni ceni, ki naj se suče v višini 260 dinarjev. Ker pa ima trgovina ob takšnih priporo- čilih vedno preveč »starih zalog«, je cena dober mesec po priporočilu še vedno okrog 340 dinarjev. Tolilcšna skrb za potrošnika je bržčas ganlji- va. NOVA PRODAJALNA MESA V VELENJU Ob letošnjem Dnevu republike bo- do Velenjčani dobili novo prodajal- no mesa. Dosedanja zmogljivost pro- dajaln ni več ustrezala, zato se je kmetijski kombinat v Šentjurju od- ločil, da uredi v Velenju svojo po- slovalnico. Na ta način bodo v istem kraju tekmovali med seboj kar trije različni proizvajalci mesnih izdelkov: kmetijska zadruga Šoštarfj, krAetij- ski kombinat Šentjur in celjska klav- nica. V novo prodajalno bodo vložili okrog 20 milijonov sredstev za so- dobno opr«nu>, stran 4 CELJSKI TEDNIK St. 46 — 15. novembra 1963 Po 19 letih v Beograd Naj mi bodovoljeno pričeti ta Icra- teik razgovor, ki sem ga imel s celj- skim glasbenim pedagogom prof. Egonom Kunejem o njegovem gim- nazijskem zboru, z besedami dr. Fritza Piersiga, ki je v septembrski številki nemšlce zvezne. revije za siplošna zborovska vprašanja Lied und Chor pravo njem napisal laska- vo pohvalo. V članku Drugič gost slovenskega mladinskega pevskega festivala v Celju, ki je posvečen kri- tičnemu (pretresu te prireditve in ki ga ilustrira fotografija giminazijskega zbora med nastopom, je dr. Piersig med drugim zapisal: »■Prof. Eigon KJunej je na visoki mnetniški ravni demonstriral vrhun- ski dosežeik šolskega zborovskega vzgojnega dela, s katerim bi se bilo ob kakšni priložnosti v zveznem šol- sko glasbenem tednu (mišljena nem- ška prireditev — op. pis.) vredno spo- znati.« In na drugem mestu: >►... (občinstvo) je potem praznovalo (pod- črtal dhr) nastop gimnazijskega pev- skega ztoora, kakor si je Egon Kunej s svojo umetniško zrelostjo in peda- goškim znanjem zaslužil.« Pravzaprav ne bi bilo treba tu nič dodajati. Morda kvečjemu to, da se dolgi vrsti domačih priznanj pridru- žaije še tuje priznanje, kar je toliko pomembnejše za zibor, ki mu je v sla- bih materialnih razmerah javna po- hvala edina stimulacija. Saj, kakor je dejal prof. Kunej, bi bilo že mnogo, če bi tako rekoč Ju- goslovan sikemu mladinskemu zborov skemu prvalku uspelo v tem šolskem letu nastopiti v Beogradu. Kajti pot do tja je povezana z denarjem, tega pa v devetnajstih letih nikoli ni bilo toliko, da bi se zbor mogel predsta- viti tudi občinstvu našega glavn^a mesta. >*Kaže, da nam bo to s po- močjo beograjskih kolegov vendarle uspelo«, je še dodal prof. Kunej, »^kaj- ti ipreden opustim to težaško delo, bi želeil uresničiti to, kar si je zibor za- služil, afirmirati njegove uspehe, ki naj t)odo hkrati tudi stimulans dru- gim ztoorom.« Gimnazijski pevski zbor, ki šteje 129 p>evcev, je začel vaditi septembra, prihodnje leto aprila pa naj bi na- stopil na samostojnem koncertu. Rok za uvežbanje je izredno kratek, to pa pomeni, da ne sme odpasti no- bena vaja (do konca šolskega leta naj bi bilo 210 vaj v skupnem trajanju 387 šols;kih ur). Samo tako bo namreč mogoče, čeprav s skrajnimi napori, izoblikovati tako obsežen repertoar. V njem bodo poleg domačih avtorjev (Vralbec, Mihelčič, Adamič, Pregelj^ Simič idr.) zastopani tudi tuji pred- stavniki (Shaw, Hassler, Palestrino); v celoti 25 pesmi. Program nastopov bo itudi v tej sezoni mnogovrsten. Ta- ko bo lahko zbor že ob dnevu repub- like dostojno sodeloval na proslavi; poleg na letnem koncertu in na kon- certu, namenjenem šolsld mladini, pa še na drugih pomembnih prireditvah. dhr Celjski gimnazijski zbor med nastopom v Narodnem domu V' šolske razmere iiv položaj kulture j v statutih i Na zadnji seji sveta za kulturo in prosveto okrajne skupščine, ki je bila pretekli petek, so med drugim raz- pravljali o vpisu učencev v šole druge stopnje v letošnjem šolskem letu ter o položaju kulture in telesne vzgoje v statutih komun. Kakor kažejo podatki Zavoda za pedagoško službo v Celju, obdelani v posebni analizi, je lani zapustilo osemletko 5.200 učencev, vendar od tega le 60 odstotkov ,z dovršenim osmim razredom. Število učencev, ki končajo svojo učno obveznost v pr- vih štirih razredih, je sicer minimal- no, občutno pa je število tistih učen- cev, ki izstopijo od petega do sedme- ga razreda. Teh je bilo v lanskem šolskem letu kar 1995. To ,pomeni, da je praktično skoraj dva tisoč učen- cev ostalo brez jasne perspektive: za- vodi za zaposlovanje so jih vključili v proizvodnjo komaj 131, o ostalih ni nobene evidence. Kljub temu je ven- darle logičen zaključek, da je njihov položaj problematičen, kajti so naj- brž brez ustreznega organiziranega vodstva. Zato bi bilo posvetiti širšo skrb zaposlovanju in vključevanju prav te mladine v družbeno življenje. Razmere niso dosti boljše, kar z-a- deva vpisovanje učencev v šole druge stopnje. Zmogljivosti teh šol so nam- reč sl^rajno tesne. Medtem ko se je v letošnjem šolskem letu želelo vpisati va;PJe 2345 učencev, so jih sprejeli 2102, pri čemer so jih največ zavrnile srednje šole, kakor gimnazija; kan- didatov za poklicne šole je bilo nekaj manj od prostih mest. Zaradi neza- dostnih zmogljivosti ostane vsako leto okrog 300 učencev, ki lahko nadalju- jejo šolanje šele v naslednjem letu. Razprava je s tem v zvezi opozorila na kritičen položaj, ki je v našem šolstvu nastal kot posledica nesmotr- ne politike v preteklosti. Predvsem so vse celjske srednje šole v razme- rah, v kakršnih ne bodo mogle biiti verificirane. Medtem ko 'gimnaziji primanjkuje prostorov, potrebnih za ureditev kabinetov, učnih pripomoč- kov in tako dalje, je delno rešila za- da si je na podstrešju uredila še en razred. Problematičen pa je zlasti po- drego e'konomska srednja šola s tem, ložaj tehnične srednje šole, o kateri že dve leti na veliko razpravljamo, a je ta tudi vse, kar smo doslej storili. Treba se bo vsekakor zavedati, da rešitev ne bo mogoče več zavlačevati, ker se utegne zgoditi, da pogojno ali pa sploh ne verificirani zavodi ne bodo mogli izdajati spričeval z druž- beno priznano veljavo. V zvezi s položajem kulture in telesne vzgoje v statutih komun je bilo podano temeljito poročilo ki kaže, da od prvotnih osnut- kov, posvečenih tema dejavno- stima, nismo prišli daleč. Celo do nikakršnih sprememb. Kako ne- resno so posamezne občine opre- delile položaj kulture v svojih statutih, najbolj nazorno ilustri- ra dejstvo, da so ji posvetile v vseh teh aktih skupaj le 23 čle- nov v dolžini 177 vrst. Večina statutov ima od enega do dva člena z najmanj štirimi in največ dva in tridesetimi vrstami. Isto velja tudi za telesno vzgo,io. Ma- lenkosten napredek je viden le v statutu cel,iske in šentjurske občine v splošnem pa »se kul- tura« še najprej »podpira«, »se pospešuje«, ►►se organizira«, »-se usmerja«, «-se kulturi pomaga« itd. (Kakor da bi bila kultura ne- kakšen berač, ki za vogalom na- stavlja svoj klobuk mimoidočim in prosi vbogajme.) . Seveda je res, da s takšnimi abstraktnimi frazami ne borno v kulturnem pogledu ničesar spremenili. Da bi kaj spi-emenili, bi morali spremeniti formulacije v katerih bi moral priti do velja- ve drugačen duh. Nove formula- cije naj bi vsaj kaj zagotavljale, hkrati pa tudi govorile o tem, kdo je tisti, ki kaj zagotavlja, ter kako in s čim! Zato bi bilo po mnenju sveta treba izdelati v prvi vrsti ustrezne vsebinske te- ze, o katerih bi bile potrebne širše razprave. Nevzir/no je, da bi ostal položaj naše kuHure v stvarnosti t?k. kpkršen se kažp v statutih kom.un. dhr POD LECO Verifikacija celjske gimnazije Poslopje celjske gimnazije resda ni staro, saj bo šele drugo leto doži- velo svojo petdesetletnico. Na našem področju imamo namreč še nekaj šol, ki so precej starejšega datuma, in ne samo to, imamo tudi šole, ki s svojo opremo še vedno »-budijo« spomine na rajnko Avstroogrsko. Tu je samo stara obleka dobila novega duha. Celjska gimnazija se sicer s tak- šno historično muzejsko »^amenitostjo« ne bi m<^la postaviti, se je pa po petih desetletjih vendarle znašla v razmerah, ki niso niti najmanj ugodne. , Predvsem so prišle njene omejene zmogljivosti v nasprotje z zakoni- tostjo, po kateri ima vsakdo, ki izpolnjuje pogoje in se za to odloči, pra- vico do šolanja tudi v gimnaziji. In potem — verifikacija, ki je postavila v ospredje vrsto pomanjkljivosti, v glavnem materialne narave. SJcer pa je celjska gimnazija samo eden izmed mnogih zavodov, ki so bi- li v naši republiki pogojno verifici- rani. Ta okoliščina je tolažilna, ker nas prvič prepričuje, da naša (celj- ska) prosvetna politika v preteklosti ni bila ne slabša ne boljša od tiste, ki je bila v veljavi še marsikje in ker nam drugič dopušča možnosti, da jo popravimo in spremenimo. Veri- fikacija naposled tudi ni trenutna, marveč je dolgoročna zadeva. Ce si s tem v zveai ogledamo ne- katere ugotovitve komisije republi- škega sekretariata za šolstvo, se te nanašajo predvsem na materialne razmere šole. Gimnazija nima ustrez- nih prostorov za organizacijo labora- torijskih vaj, zlasti za vaje iz fizike in biologije in deloma tudi iz kemi- je, še posebej pa ji manjka opreme za to delo. Tudi zbirke učil so zasta- rele in jih niso redno izpopolnjevali in dopolnjevali. Tu velja dodati, «^a je gimnazija v času, ko je sredstva dodeljeval še okraj, recimo od 1957. do 1960. leta, torej v štirih letih, do- bila v te namene nekaj manj kot 400 tisoč dinarjev! Občinska sredstva pa so od 1961. do 1963. leta presegla dva milijona, v čemer je prav gotovo občuten napredek. V vsebinskem pogledu ni bilo za- doščeno minimalnim pogojem verifi- kacije predvsem, kar zadeva tehnični pouk, ki naj bi bil bistvena novost reformirane gimnazije. Ne glede na koristne smotre tega pouka, ki so zla- sti v tem, da posreduje dijakom splošno tehnično znan.ie, goji n,iiho- vo delovno kulturo ter razvija v njih zavest o družbeni vrednosti dela, so bile objektivne težave v tem, da gim- nazija nima svojih delavnic. Poleg nekaterih drugih pomanj- kljivosti, ki jih bo pogojno verifici- rana gimnazija odpravila m to leto, je republiški sekretariat za šolstvo glede ureditve ustreznih laboratori- jev določil rok do 1. septembra 1965. Do tega časa bodo morali biti vsi la- boratoriji tudi ustrezno opremljeni, tako da bo omogočeno nemoteno vzgojno izobraževalno delo. V zvezi z vsem tem je gimnazija izdelala predračun, v delu pa je tudi celoten elaborat preureditve nekaterih no- tranjih prostorov. dhr JAN OELTJEN V LIKOVNEM SALONU Danes poopldne so v celjsikem Li- kovnem salonu odprli razstavo oljnih podob Jana Oeltjena, slikarja in gra- fika, ki je bil rojen 1880 v Jaderber- gu na Oldenburškem. Jan Oeltjen je študiral na akade- miji v Berlinu in Munchnu, po kon- čanih študijah pa je veliko potoval. Tako je na svojih potovanjih spoznal tudi likovno umetnico Elzo Kasimir iz Ptuja, se poročil z njo in se vse bolj navezoval na njeno domovino. Od leta 1924 do 1930 je živel na Ol- denburškem, nato pa do druge vojne v viničariji v Halozah. Od konca voj- ne živi v Ptuju. Do leta 1936 je razstavljal v Nem- čiji, ko so bile njegove razstave kot Hitlerjevemu režimu nevšečne, pre- IKTvedane. 1935 je z ženo razstavljal tudi v Ljubljani. Njegova dela so za- stopana v umetniških zbirkah v Bre- menu, Hamburgu, Munchnu, Berlinu in v Ptuju ter Mariboru. Razstava v Likovnem salonu bo odprta do 7. decembra. Šolstvo n. stopnje v (^vini-^radiva 3Ea izdelavo se- demlei^ega perspektivnega razvoja šolstva v našem okraju je Zavod za prosvetno pedagoško službo v Celju izdal prvi zvezek publikacije Šolstvo II. stopnje v celjskem okraju 1958/59 do 1962/63. V obširni publikaciji, opremljenimi z grafikoni in tabelami, je zajeta celotna problematika šol- stva druge stopnje. Zavod za prosvet- no pedagoško službo namerava izdati še drugi in tretji zvezek, tako da bo prvikrat temeljito in vsestransko ob- delan celotni kompleks šolstva v ok- raju sploh. Več o tem bomo še pisali. POROČILO OD NASTOPA tirolarsklh jodlarjev Danes zvečer so imeli prizna- ni tirolarski jodlarji v veliki dvorani Kulturnega hrama pred velikim številom občudovalcev (katerih je bilo sigurno bolj veliko kakor na kakšni prire- ditvi) en velikanski nastop, ka- teri se je nanašal na prikaz tehnike jodlanja. S seboj so imeli tudi inštrumente, katere so naučili jodlanja. Tako je ena žaga krasno jodlala na ta način, da je jodlar jodlal po njej z lokom. Ampak namreč seveda jebi- lo sijajno fajn šele jodlanje iz glasovi, katero Je doseglo ne- dosegljive višine, podobne podobne enim otroškim Piščal- kam. Priznati moram, da je vse Navzoče zelo pretreslo blisko- vito menjavanje glasa, kateri je posnemal indijanske bojne klice na enih Filmih, katere smo gledali še nekoč. Trotoar jodlanja je bil ze- lo prekrasen in je obsegaf sa- me znane pisatelje jodlarskih pesmi, kateri so povečini doma iz Tirolije. Nastopajoči so uvedli v trotoar tudi ene na- še domače narodne pesmi, ka- tere sose naučili v vsesplošno vessiransko veselje Poslušalcev. Kajti Poslušalci sd bili neverjet- no presenečeni nad izgovarja- njem naših irazov.V tanameriiSo jmjkrasnejše zapeli PO JESE- RU PLIS TRIGLAFA ŠOLNIČ PLAFA ZEM DER D J A. Navzo- čim je zastajala sapa v Dvora- ni in zapirali so oči, pred ka- terimi so videli jezero bliz Tri- glava in na njem en ŠOLNIČ (kar bi se po naše reklo če- velj), kako plava sem ter tja. Nedase povedat kako ganljiv je tak prizor, v katerem en šol- nič plava zem der dja, MILE BDICE pa ŠFRKOLE. Nakar je šolnič odplaval, dvorano pa je zajel en aplavz, kateri je bil navdušen nad izvajanjem na- stopajočih. Razveseljivo je, daje za ta Velikanski nastop vladalo tako veliko zanimanje. (Lansko le- to še ni bilo tako zanimanje, ker še Dvorana ni bila preveč nabita.) To kaže sigurno na^'du- šenje našega občinstva za to- vrstne kulturelne dosežke, ka- tere v take nedosegljive višine dosegajo tirolarski jodlarji. To- je tudi en znak, da je publika zre- la. Kar je v kulturelnem pogledu napredek. Nesmemo izgubiti iz oči tudi okolja, da k temu ve- liko pomagajo nizke cene za karte, saj seda za dvesto dinar- jev takorekoč zabstojn posluša- ti tak Koncert. Medtem ko sta- ne naprimer ena Gledališka predstava še manj, kar se reče, da je dražja. Dabi bil naš kulturelni Dvig še boljši, bi morali čim večkrat prirediti take nastope. Ta pred- log predlaga tudi Pepi Prvošolec VOLILI BODO ŠOLSKE ODBORE Po vseh krajih šmarske občine se pripravljajo na volitve šolskih od- borov. Krajevne organizacije SZDL se poglabljajo v dosedanje delo šol- skih odborov in se s svojimi člani posvetujejo o novih šolskih odbo- rih, v katere je potrebno izvoliti ljudi, ki bodo zavestno in z vso odgo- vornostjo reševali naloge, ki prav v šolstvu niso lahke. Na zborih vo- livcev bodo podajali poročila pred- sedniki šolskih odborov in šolski upravitelji, tako da bo to obenem dobra priložnost, da se bodo obča- ni lahko podrobno pogovorili v svoji šoli in razvoju. Občinski odbor SZDL pa pripravlja gradivo za po- seben plenum o šmarskem šolstvu in seminar za novt; šolske odbore, da bodo lahko takoj pričeli z odloč- nim delom. Prva naloga, ki je pred šolami, so statuti, ki naj utrdijo pristojnosti med šolskim odborom, kolektivom in šolskim upraviteljem, naj dajejo temelje za delo in raz- voj šole. Prav pri tem bodo tudi občani morali aktivno sodelovati. Občinski svet za šolstvo je posvetil preteklo sejo samo vprašanjem no- vih šolskih odborov in šolskih sta- tutov. Predvidevajo, da bodo šol- ske odbore vsaj zvečina izvolili še pred praznikom republike. -k POŠTENJE NAJVEČ VELJA Pred nekaj dnevi sem v Celju izgubila sodne koleke za 11.000 dinarjev. Te koleke sem kupo- vala za gospodarsko organizacijo in bi izgubo morala sama porav- nati. Kljub temu, da nisem veliko upala, da se bodo našli, sem vse- eno 'obvestila sodišče. Po treh dneh pa me je iznenadilo tele- fonsko sporočilo vrataja iz sodišča, da so se našli koleki v vrednosti 11.000 din. podrobne informacije pa dobim pri usluž- benki v NB v Celju, kamor sem se takoj napotila in dobila na- slov najditclia. Koleke je našel tovariš i.UŽAR Iz Vodnikove ulice, kateremu sc iskreno za- hval.iu.iem. kakor tudi ostalim, ki so pripomogli, da sem kolek« dobila nazaj. Vesela sem bila vrnjenih ko- lekov. še bolj pa mo je razvese- lila poštenost ljudi v našem mestu. R. A. O štipendiranju na Šmarskem Pri občinskem odboru SZDL v Šmarju pri Jelšah so podrobno prou- čili politiko štipendiranja v podjetjih in pri občinski skupščini. Velikokrat se dogaja, d^ štipendisti zapuščajo zelo zgodaj podjetje, ki jih je štiiJen- diralo. Razlogi so različni: še prema- lo razvita služba poklicnega usmer- janja, neurejeni odnosi med podjet- jem in štipendistom, nestimulativnost štipendiranja in podobno. Redni se- stanki s štipendisti in obvezna počit- niška praksa bi morala biti reden pojav. Učinek pa bi morali upošte- vati tudi pri študentu ob podelje- vanju štipendij, ker je to tudi že ] v bistvu del uspeha delovnega ko- I lektiva, v katerega se naj študent vrašča že med šolanjem. Za ubežni- štvo pa lahko včasih poiščemo vzrok tudi v neustreznem zaposlovanju mladih strokovnjakov, ker mu ne od- redijo -mesta, kjer bi se ukvarjal po. svoji usposobljenosti. Štipendiranje naj bi bila posledica dobro proučene sistematizacije in profilov delovnih mest ter'- perspektivnih kadrovskih potreb v občini. To se kaže tudi v tem, da so nekaj let štipendirali zla- sti veliko učiteljiščnikov, medtem ko zdaj ugotavljajo, da je. učiteljev za prvo stopnjo osnovne sode že dovolj, nimajo pa predmetnih učiteljev in profesorjev, čeprav se celo število popolno razvitih osnovnih šol pove- čuje. 15 novembra 1963 stjlri-—-- CELJSKI TEDNIK Strao 5' LETNI OBRAČUN DELA MLADINE CELJSKE KOMUNE Uveljavljanje mladine ariBEN DRUŽBENO EKONOMSKI RAZVOJ IN VRSTA AKCIJ JE SpLlVALO NA DELOVNO ORIENTACIJO IN FORMIRANJE ZAVESTI Ji^ADlH LJUDI V OBČINI pi'eteklo nedeljo je vsebinsko ho- razprava na letni konferenci ^%dine celjske komune pokazala, da ^li mladina še naprej aktivno sode- ivati Pi"! reševanju nalog v proiz- .(Xinji in upravljanju v komuni, for- ^ iranju mladih v izobraževalnih pro- "^sih in vključevanju v splošno druž- ino aktivnost. S tem v zvezi pa bo '^{j-ebno še nenehno bedeti nad re- Mizacijo naših proizvodnih progra- _,oV ob upoštevanju porasta produk- ^vnosti in nadaljnji krepitvi samo- upravljanja. Pokazalo se je nama-eč, so bili kljub solidnim dosežkom, pa tem pod^p.čju, tudi izpadi in to prav zaradi premajhnega poznavanja zakonitosti v našem družbeno-eko- nomskem življenju, neinformiranosti in premajhnega poglabljanja anali- tično študijskega dela. Mladini bo potrebno tudi v bodoče jasno pove- dati, da merimo kvaliteto človeka le po uspešnosti njegovega dela, da mo- pimo danes upoštevati pofleg tega ; tudi uspešnost mladega človeka v I proizvodnem procesu, saj je končno \ le-to vse skupaj edino pravilno meri- lo za individualne osebne dohodke in solidni življenjski standard. Precej so na konferenci razprav- ljali tudi o statutih delovnih organi- zacij in ugotovili, da mora mladina preko klubov mladih upravljalcev, proizvodnih sestankov v ekonomskih enotah in proizvodnih konferencah zavzeti določena stališča lin med dru- gim zahtevati od starejših tovarišev, da ji pri tem s svojimi bogatimi iz- kušnjami pomagajo, saj je nujno, da skupno z njdmi mladi ljudje rastejo. Skratka, statuti naj bodo takšni, da ho vsak član delovnega kolektiva vi- del v njih svoje obveznosti in pravice do delovne celice in pa predvsem, da bo videl v njih svojo lastno perspek- tivo. Nahajamo se v času, ko morT mladina razpravljati tudi o 42-umem delovnem tedniku, 7-letnem planu, planu za leto 1964 in podobnih vpra- šanjih. Vsa ta področja pa so hkrati tudi primerna tematika za sestanke klubov mladih upravljalcev. Mladina mora pri obravnavanju teh vprašanj najti svoje mesto, posebno še, če ve- mo, da bodo prav ti instrumenti v prihodnosti odrejali gmotni položaj vsakega posameznika. Na konferenci so se dotaknili tudi vprašanja teritorialnih dejavnosti, ta- ldjetja slabe stike z zdravstvenimi delavci, ki bi morali spoznati tipičnosti pogo- jev za uFipešnejšo zdravstveno pre- ventivo v industriji. Načeli so tudi problem sezonskih delavcev v gradbeništvu in značaj se- zonskega delovnega časa v zvezi z uvajanjem 42-urnega tednika. Pri tem je zanimiva ugotovitev, da je po- vprečni delovni čas zaposlenega v gradbeništvu ckrog 176 ur mesečno ali 42 uir tedensko. Vsekakor ta ugo^ tovitev ni odraz izhoda iz te situacije, kajti prav gradbeništvo je zaradi ne- nehne fluktuacije in neinteresantno- sti poklica v dckajšnih težavah. Sknb za ikadre v vrstah sindikata je v letošnjem letu močno poudarje- na, saj imajo pri delavski univerzi v sklopu politične šole oddelek za sin- dikalne delavce. Žal pa kaže praksa, da dobra polovica prijavljencev ne obiskuje te šole. Ob zaključku je občinski sindikalni občni zbor izvolil nov 25 članski ple- num (lani je štel 35 članov), ki ima pred sabo nešteto ne lahko rešljivih nalog. Toda dosedanja praksa kaže, da je sindikat skupaj z ostalimi poli- tičnimi organizacijami tako v indu- striji kot kmetijstvu odigral svojo vlogo ter nešteto pomanjkljivosti od- pravil. »POSREDNIK« BO RAZŠIRIL POSLOVANJE Trgovsko podjetje za promet z rabljenimi predmeti v Celju je pri- šlo v določene težave, ki so posle- dica naraščanja, stadarda ljudi: Sta- ri predmeti niso več tako iskano bla- go kot so bili. I Dejstvo, da v Celju nimamo pod- Ijetja, ki bi se ukvarjalo s posredo- vanjem pili prodaji nepremičnin, je bilo za podjetje »Posrednik« ugodno. Občinska skupščina je namreč pred duevi odobrila temu podjetju raz- širitev poslovanja tudi na to področ- je Pred skupščino okrajne zveze prijateljev mladine V nedeljo, 17. novembra ho pola- gala okrajna zveza prijateljev mladi- ne v Celju račune o svojem triletnem delu. Mandatna doba ji je .potekla sicer že lansko jesen, vendar so skup- ščino odlagali zaradi tega, ker so ho- teli izpolniti sklepe zadnjega plenar- nega zasedanja po priključitvi treh zasavskih občin k celjskemu okraju in uskladiti svoje delo s sklepi IV. skupščine Zveze prijateljev mladine Slovenije. Samo v letošnjem letu je bilo ustanovljenih 21 društev in pet občinskih zvez. V okrajno zvezo je vključenih sedaj vseh enajst občin- skih zvez z 82 društvi in 10.789 čla- ni. Delo v okrajni zvezi se odvija v komisijah. Najmočnejša je pionirska organizacija z 41.000 včlanjenimi pio- nirji ih mladinci, ki se večidel vsi aktivno udejstvujejo v številnih in Raznoterih svobodnih aktivnostih. Ko- misija za vprašanja družine je bila pobudnik za ustanovitev prenekatere vzgojnovarstvene ustanove. Komisija za letovanja je ustanovila v Rovinju močno medobčinsko počitniško kolo- nijo, v kateri lahko letuje v eni iz- meni do 170 pionirjev. Zmogljivost v koloniji pa 'bodo prihodnje leto še razširili. Komisija za socialna vpra- šanja je delala roko v roki s komisijo za varstvo družine, nanovo pa je bila letos formirana komisija za poklicno usmerjanje mladine. Potem, ko l»odo še razširili mrežo društev v sleherno krajevno skupnost in organizacijsko utrdili občinske zveze, se bodo v okrajni .zvezi veliko laže posvečali številnim vzgojnim vprašanjem v šo- lah in vzgojnovarstvenih ustanovah, v družini in soseski. Društva in ob- činske zveze pa naj bi postale koor- dinator vseh vzgojnih činiteljev v krajevni skupnosti in komuni, pri če- mer jim bodo za izhodišče skupni vzgojni programi družbenega dela z otroki. D, P. ponosni smo Desetič praznujejo v Polju ob Sotli Pred desetimi leli jc bilo Polje ob Sotli še majhna občina. Takrat so prvikrat zasve. z elektriko in prvič praznovali It. no- vember kot občinski praznik. To je oblet- nica, ko so Nemci izselili vse ljudi tega tiraja. ki jih niso vsaj malo priznali za nemškokrvne. v tujino. Vsako leto zdaj proslavljajo sv^oj praznik, ki se je po zdru- žitvi obsoteljslcih občin prelevil v krajevni praznik. Pravijo, da je to edini dan v letii. •io se v vasi zberejo skoraj vsi Poljanci od pckmance, Prelaskega, Sedlarjevega do Lastnica in Buč. Tokrat znova utrjujejo •nočne vezi medsebojne povezanosti, ki so \e najmočnejše skovale prav v bolečih le- ''h skupnega pregnanstva in odpora. Tokrat Jhiedijo vsa nesoglasja in vsi vedo le to; fl« so enotni v svojem prizadevanju za lepše. Zvečer so se« zbrali v novem zadružnem oomu, ki so si ga pred leti zgradili z- veli- Mm deležem prostovoljnosti. Tovarišica Anica HOSTMKOVA, ki že vsa leta po voj- P' deluje kot vodilna politična osebnost v ''»ju, je tokrat pred nabito polno dvorano obudila spomine na pregnanstvo in orisala "••Pehe. ki so jih dosegli v kraju po vrnitvi. 'sovražnik nas je hotel izkoreniniti, nas ^porabiti kot delo vno silo. nas zasužnjiti izkoristiti naše moči. toda trpljenje, zani- Jl^^anje, ki so ga prestali naši. ljudje, jih "! moglo ukloniti in uničiti volje do življe- nj«- Tam. v nemški deželi, so nas podelili ■ aelo v nemške tovarne, na nemške kme- tije kakor živino. In vesti o uporu v do- movini, ki so prihajale do nas. so našim ljudem vlivale pogum in upanje, da so la- že vzdržali«. In proti zaključku je dejala: ■>Dane>i smo pa lahko ponosni na svoje trp. ljenje, na naš odpor in naše delo. Prav je. da se ob prazniku lahko živo spominjamo težkih časov pregnanstva, da bo to spozna- la tudi naša mladina; obenem pa je prav. da se ob teh trenutkih ozremo po naših uspehih in šele takrat vidimo, kako veliko so napravili naši ljudje v svobodni domo- vini. Tovarištvo, prijateljstvo, iskreno spo- razumevanje in dobra volja naj nas vodijo v delu in to zagotavlja naše uspehe«. Ljudje so se zainislifi za hip. na vseh licih je bilo svečano, ko so z burnim ploskanjem potr- dili skupifo misel. Pionirji in mladina pa je v prisrčnem sporedu po klubskem načinu prikazala vrsto klubskih deklamacij, prl- zorčkov in pesmi. Lepo je bilo v Polju ob Sotli, ko so dese. tič praznovali. Zbralo se je toliko ljudi, da se niso mogli zgrniti v pripravljene prostore. Lepo jesensko vreme jim je na srečo omogočilo, da so se plesalci zavrteli kar na |)rostem v skoraj toplem jesenskem Nečem. Hudomušno pa jim je ponngajala elektrika: pre«! desetimi leti so imeli otvo- ritev, tokrat pa, kot so dejali v šali, zatem- nitev, ker je neštetokrat naslajal kratek stik. Poljancem čestitamo in želimo še obilo napredska! ». MALA KRONIKA • MALA KRONIKA BREŽICE iio.jciiili je bilo 7 dečkov in U deklic. 1'orok ni bilo. Smrti: Longo Albin, trgov, pomočnik, nazadnje stanujoč Vi'iein-Krško, Nova Resa 5, umrl dne 10. V>h'y, star "^2 let. Lozančič roj. Cosič Andja, gospodinja, nazadnje stanu- joča Novi Dvori 41, iimrlii dno 25. 10. 196%' staru (j6 let. Vugrinec IJavor, otrok, nazad- nje stanujoč Laduč, Zugor. brigad 5, umrl dne 11. lOb'i, star 5 mesece. Bambič Janez, osrlirii upokojciier, nazadnje stanujoč Dof. Skopico 4, umrl dno 2. 11. 1963, star 64 let. Novosolič roj. .Šinkovec Ivanu, gospcklinja, nazadnje stanujoča Koritno umrla dne 26. K). 196"i, stara 6r let. Kroflin roj. Blažič- ko .Ana, poljodolka, nazadnje stanujoča Risvica 46, umrla dne 4.11. 1965, stura 86 let. ŠENTJUR POMORI.: 0-r()Bi:i'KC Jurij, skladiščnik in Al'ZNER Terezija, ])oljc(iclka oba iz Ostrožnoga pri Ponikvi 12. P.\NTN.\R Tranc, delavec i/ Hrustja 52 in PANTNAR Ivana, roj. STAN- { KH. kinetovalku iz Hrastja št. 32. HoJstiicKa in smrtnega primera ni bilo. LAŠKO Poročili so se: Šlraiis Martin, iipokojoiicc iz Koiiovcga št. 2 in Verdcv .Marija, i)oljcdelku, iz Hurij št. 20. Goluh Ludvik, delavec, iz Rečice št. 130 in Jakopič .Miroslava, trg. pomočnica, i/. Uočicc št. 130. l.aboliar Jože, rudar, iz Brez ^št. 68 in .Maček Jožefa, kiili. pomočni- ca, iz Rečice št. 82. Lipavcc .Martin, poljede- lec, iz Polane št. 55 in Bratec Pavla, polje delku, iz Polune št. 54, UMRLI SO: Senica Anton, star 60 let, nočni čuvaj, iz Laškega št. 224. Cverle Mihael, star 61 let, kmet, iz Vel. Grahovš št. 47. Jubart Geno. vofa roj. Kosec, stara 79 let, vzdrževana, iz Luliomnega št. 43. Deželak Marija roj. Gradič, stara 75 let, gospodinja, iz Vel. Gr.ihovš 3i; Sušak Marija roj. Podkoritnik, stara 72 let, upokojenka, iz Šmohorja 16. RODILI STA: Trupi Jožefa, gospodinja, iz Lahovgrabna 4!, jo rodila sina Zvonko-ta. Kajtna Marija, gospodinja, iz Mrzlega polja 1 je rodila hčerko Sonjo. VELENJE ROJSTVA: 2 dečka in 4 deklice. POROKE: Vej novic Djordje, rudarski mojster Ve- lenje, Bračičeva 1 in Pečečnik Ana-Marija, šiv. pomočnica, Bračičeva 5. Leskošek Ed. vard, ključavničar, Trbovlje Ob železnici 24 in Premelč Mitilda, uslužbenka, Šoštanj, Trg svobode 4. Jan Edvard, električar, Šoš- tanj 19 in Arzenšek Marija, gospod, pom., Šoštanj, Koroška 15. Molan Jože, rudar, Lo- kovica 111 in Pcčovnik Jožefa, kmetovalka, Lokovica. .Modrijan Bogomir, kovinostrugar, Mctlcčo 8 in Kovač Julijana, učiteljica 18. "\ idočnik Potor, uslužbence, Šoštanj, Lolc Ribarja 10 in Šerdoner Marija, delavka. To. polšica 18. SMRTI: Hozjan Štefan, prevžitkar iz Pesnice, star 65 let. Vujovič Ve^, visokošolka iz Cucka, stara 35 let. Bcdenič Antonija, gospodinja iz (iornjega grada, stara 59 let. Bofovšek Ma- rija, upokojenka iz Gaberk 27, stara 53 let. Eršto Martin, upokojenec iz Gavce 47, star 75 let. MAKS ŠORN PROBLEMATIKA OSTARELIH KMETOV Ktv^ P^d^lkih Zavoda za socialno zavarovanje SRS je zdrav- r\^^^ zavarovanih 121.812 kmečkih gospodarstev. Ce raču- pi.Jv^'.da na podlagi ipbdatkov naše ankete že danes ne zmore števil^' ^^"^'J <*koli 10.000 gospodarstev ali 8.2^ „ od skupnega HTM^ zavarovanih kmetij, je pred nami vprašanje, od kod ^'Va za iplačevanje teh premij. Sodimo pa, da ne bi bilo pravilno, če bi dtjali v ta namen sredstva iz .proračunske postavke za družbene denarne pomoči. OSKRBA, POSTREŽBA IN NEGA Zemlja brez dela ničesar ne daje. Ostareli kmet, če ostane na 'posestvu osamljen, je v mnogočem na slabšem, kakoi- osta- rela oseba brez posestva, ker so z zemljo združene tudi druž- bene obveznosti. Zato najdemo socialno ogrožene kmete in z zaostanki v davkih v vseh velikostnih skupinah posestev. Zaradi splošnega pomanjkanja polnovredne delovne sile v kmetijstvu se ostareli kmetje pri obdelavi zemlje največkrat ne morejo opirati niti na sosedsko pomoč, ker .sosedje sami težko zmagujejo delo na svojih kmetijah. To ugotavlja tudi kmetijski inšftitut SRS v omenjeni študiji, kjer je rečeno, da je odpadlo leta 1948 na eno kmetijsko gospodarstvo 1,8 za kmetijsko proizvodnjo razpoložljivih oseb, do leta 1961 pa cenijo, da je padlo to stanje za najmanj 30",,, ali na 1.26 oseib. Situacija je tem težja, kadar se ostarelosti pridruži še bolezen ' in postane vprašanje oskrbe in nege vsakdanji problem. Rezultati ankete nam da.io o tem stan.iu naslednjo sliko: denarno pomoč za preživljanje bi potre- bovalo 478 oseb ali 13,7" V to pomoč prejema danes 159 oseb ali 4,6" o v pomoč v postrežbi in negi bi ,potretoovalo 150 oseb ali 4,8" 'o to pomoč uživa danes 4 osebe ali 1.1",, V prejšnjih poglavjih smo se dotaknili vprašanja rent in davčnih olajšav. Kot smo videli na konkretnih primerih, renta še ne zagotavlja samostojnega preživljanja tistim kmetoval- cem, ki so zaradi starosti postali delno ali popolnoma nezmož- ni za delo, četudi bi bili lastniki velikih kmetij. Kakor pa vi- dimo, so obravnavani kmetje poleg vsega v veliki večini mali kmetje, kar bo vplivalo na višino rente. Tudi kmetje, ki bodo obdržali zemljo (kar vel.ia predvsem za hrilx)vite predele), za- radi starostne onemoglosti kljub davčnim olajšavam ne bodo megli črpati iz zemlje v celoti dohodka za lastno preživlja- nje. Tu gre za zagotovitev sredstev za osnovno preskrbo. Ta sredstva bi morala ob upoštevanju vseh event. in možnih drugih virov iz ohišnice in podobno dosegati eksistenčni mi- nimum. Kolik pa naj bo eksistenčni ali vsaj fiziološki mini- mum? V sedanji situaciji naj bi bilo merilo za ta izračun minimalne pokojnine z dodatkom, kar znaša 10.400 din. Na- stane vpi-ašanje, kdo naj zagotovi ta minimum oziroma raz- liko med dohodki kmetijskega gospodarstva oziroma ohišnice in tem zneskom? Kakšno pomoč lahko dajo otroci, kako ob- sežen je ta problem v občini in kakšna bremena občina labkoi prevzame? ^ ' Posebej akutno je vprašanje oskrbe in nege, organizacije te-, službe in plačila za usluge. Čeprav bo v mnogih primerih še vedno možno pomagati s pomočjo sosedov, vendar se samo na te oblike ne smemo opirati. Takšnih oseb^ ki potrebujejo^ že tudi stalno\tujo pomoč, je vsako leto več, s sosedi pa lahko računamo le v nekaterih primerih., {s« nadaljuj«) Stran 6 CELJSKI TEDNIK: St. 46 — 15. novemhm Vinska alkimija na zatožni klopi OKROŽNO SODIŠČE V CELJU JE OBSODILO AVGUSTA KOVA- CICA IN ANTONA PUTRIHA, USLUŽBENCA CELJSKE POSLO- VALNICE SLOVENIJA VINO, KER STA ►►PROIZVEDLA« VEČJE KOLIČINE VINSKEGA MOŠTA TER SE Z IZKUPIČKOM OD PRODAJE OSEBNO OKORIŠČALA. Obtožnica jima je očitala vrsto kaz- nivih dejanj, med njimi zlorabo uradnega položaja iz koristoljubja in poneverbo uradnih listin. Avgust Kovačič, upravnik poslo- valnice in Anton Putrih, sprva glavni kletar in kasneje skladiščnik, sta se z nedovoljeno obrtjo ukvarjala že dalj časa. .Njuna dejavnost, ki je bila v tem, da sta z invertnim sladkorjem in vodo povečala količine vinskega mošta, »oplemenjevala« bizeljsko Vi- no s slabšimi sortami ter se z izku- pičkom od prodaje okoriščala,'je bila zlasti širokopotezna v letih 1961 in 1962. Tako je Kovačič septembra 1961 natf&vil v ptujskem podjetju »-Peto- via« okrog 4.000 litrov invertnega sladkorja v vrednosti 512.720 dinar- jev, s tem pa je Putrih po njegovem navodilu povečal količino vinskega mošta za 8180 in naslednje leto še za 9.798 litrov. Da ^bi obe neeviden- tirani količini vnovč-il, je Kovačič pritegnil Franca Vončino, komerci- alista pri kmetijski zadrugi Bohorje v Kozjem, nato pa sta oba pridobila še Stanka Cernelča, poslovodjo poslo- valnice te zadruge v Lesičnem. Oba sta mu šla na roko, ker sta imela pri tem tudi sama koristi. Kovačič je z njuno pomočjo prrkirir in vnovčil u- metno ustvarjeni višek mošta, pri čemer sta mu Vončina in Cemelč iz- plačala v celoti 2,122.732 din, s po- slovnimi mahinacijami pa sta te ko- ličine navidezno nabavila za svoji po- slovalnici od kmetov. Lažne dobav- nice je podpisoval Putrih, ki mu je Kovačič za to dajal nagrade. Kovačič in Putrih sta si naposled z namenom, da -bi si pridobila pre- moženjske koristi, prilastila tudi 462,70 litrov nevlcnjiženih žganih pi- jač, tako da sta jih lani decembra prodala gostilni Culk na Lavi za 150.000 dinarjev, ki sta si jih razde- lila. Obtoženca sta pred -sodiščem svoja kazniva dejanja skoraj v celoti pri- znala. Vtem ko je Kovačič, ki se je tako od 1958. leta pridobil okrog 3 milijone osebne koristi, v svoj zago- vor navedel, da mu je Putrih poma- gal s podpisovanjem lažnih potrdil, je Putrih priznal, da je izdajal lažne dobavnice po naročilu Kovačiča. Nje- gova sokrivda je v tem, ker se Kova- čiču ni zoperstavil, kajti v tem pri- meru ta ne bi mogel vnovčevati »mo- šta«. Ker pa sta si oba gradila hiši, je očitno, da sta hotela čimprej tako ali drugače priti do denarja. Pri tem velja dodati, da podružnica podjetja Slovenija vino z izjemo žganih pijač ni bila oškodovana, prav' tako tudi ne KZ Bohorje in poslovalnica v,Le- sičnem, oškodovani so bili potrošniki. Okrožno sodišče je zato obsodilo Avgusta Kovačiča na enotno kazen tri leta in pet mesecev strogega za- pora s prepovedjo opravljanja odgo- vorne službe za dobo pet let in na povrnitev premoženjske koristi v vi- šini 1 milijona 35 tisoč dinarjev ter s stransko denarno kaznijo 300 tisoč dinarjev; Antona Putriha pa na enot- no kazen dve leti zapora s prepovedjo opravljanja odgovornega poldica za dobo treh let in na povrnitev premo- ženjske koristi v višini 250 tisoč di- narjev ter na stransko denarno kazen 50 tisoč dinarjev. Obsojenca morata denarno kazen poravnati v treh mesecih po pravno- močnosti sodbe. dJir TOKRAT JE ŠE ŠLO... Neprevidnost, precenjevanje lastnih sposobnosti ima za krmilom lahko hude posledice, navadno se zadeva namreč konča na operacijski mizi, če ni hujše. V preteklem tednu se je v celjskem okraju pripetilo manj prometnih ne- sreč kakor po navadi. Bilo pa je ne- kaj takih, ki znova opozarjajo na bli- žajoče se slabe dni in na to, da na mokrih, spolzkih in poledenelih ce- stah ni previdnost nikdar odveč. PREVELIKA RADOVEDNOST «. V četrtek, 7. novembra sta se na^ cesti v Zadoviku pri Krškem pripe- tili kar dve prometni nesreči. Okrog štirih zjutraj je tod vozil tovornjak, ki ga je upravljal Albert Stepančič iz Ljubljane. Na tovornja- ku so nenadoma odpoveda-^e luči in ker se je šofer zmedel, je tovornjak zdrsnil v obcestni jarelč in se tam prevrnil. Pri nesreči ni bil nihče po^ oškodovan, materialne škode pa je za > okoli 400 tisoč dinarjev. Nekaj ur za tem je mimo prevr- njenega tovornega avtomobila vozil mopedist Anton Žabkar iz Straže pri Raki. Bil je radoveden — le kdo ne bi bil ob taki priložnosti — in je kar med vožnjo gledal tovornjak v jarku. Pri tem je zapeljal na levo stran ce- ste. Prav v tistem trenutku pa je z nasprotne smeri prihitei z osebnim avtomobilom Anton Žakl iz Ljublja- :j}e. Trčil je v mopedista, vendar se je nesreča končala k sreči brez te- lesnih poškodb. Na mopedu in na osebnem avtomobilu je za skoraj 100 tisoč dinarjev materialne škode. To- rej — radovednost le ni vedno na mestu! PADEL POD VOZ V soboto zvečer je po Koroški cesti v Velenju vozil Vprežni voz, ki ga je vodil Alojz Praznik iz Topolšice. Voz- nik je nenadoma iz neznanih razlo- gov padel pod voz, ki je zapeljal če- zenj. Težko poškodovanega so takoj prepeljali v bolnišnico. SLALOM PO TRAVNIKU V nedeljo, 10. novembra, se je v Ljubefčni zvrnil osebni avto, ki ga je vozila Anica Klinej iz Marit)ora. Na nekem blagem ovinku je — zaradi neprimerne hitrosti — avtomobil za- neslo s ceste na travnik. Voznica je nekaj časa vozila po njem, nato pa je hotela nazaj na cesto. Pri tem po- skusu se je zaletela v prometni znak, od tam pa jo je odneslo nazaj na travnik. Poskušala je znova, toda to-^ krat je zadela v kup gramoiza. Konč- no se je slalom končal na travniku, kjer se je avto zvrnil. Telesno ni bil poškodovan nihče, materialne škode pa je približno 200 tisoč dinarjev. PREVELIKA HITROST Zaradi prevelike hitrosti se je pre- vrnil tudi osebni avtomobil Ika Žgajnerja iz Radne pri Sevnici. Pro- metna nesreča se je zgodila v nede- ljo, ko je Zgajner z neprimerno hit- rostjo pripeljal v oster ovinek. Avto se je preobrnil, in zdaj je škode za več kot 100 tisoč dinarjev. PREMAJHNA VARNOSTNA JRAZDALJA V nedeljO', 10. novembra, sta v Frankolovem drug za drugim vozila dva osebna avtomobila. Prvega je vo- zila Ida Janežič iz Velenja, drugega pa Maksimiljan Smauc iz Zagate pri Celju. Ker je morala voznica prvega avtomobila — zaradi vprege na cesti — nenadoma zavreti, se je Smauc, ki ni upošteval varnostne razdalje, za- letel v njen osebni avtomobil. Škoda: 150 tisoč dinarjev. VINJEN VOZNIK POVOZIL KOLESARKO V nedeljo zvečer je motorist Jože Kranjc iz Kokarij povozil v Nizki ko- lesarko Jožefo Zvikelj, ki je s kole- som v rokah stala na skrajnem des- nem robu ceste. Na kolesu je imela tudi hčerko Katjo. Voiznik motornega kolesa jo je zadel in deklica je dobila težke poškodbe. Obe — mater in hčerico so odpeljali v bolnišnico, voz- niku pa, ki je bil verjetno vinjen, .so odvzeli vozniško dovoljenje. Prav go- tovo pa to ne bo edina kazen! NIKAR PO LEVI STRANI! V i>onedeljek je vozil iz Laškega proti Rimskim Toplicam mopedist Edo Cvek iz Trenskega. Na mopedu je sedel tudi Vinko Podpečan iz Se- nožet pri Rimskih Toplicah. Cvek je na ovinku zapeljal v levo prav v tre- nutku, ko je srečava! tovorni avto- mobil. Mopedist je sicer hotel zaviti nazaj na desno, vendar se mu to ni posrečilo. Trčil je v tovornjak, ki pa se je medtem že ustavil. Pri nesreči ni bil nihče telesno poškodovan, med- tem ko je materialne škode za več kot 100 tisoč dinarjev. Z nožem zabodel ženo Te dni je Celjane spet razbu- rila krvava zgodba. Mož je za- bodel ženo! Z žepnim nožem na- ravnost v srce,'so šepetali. No, žal je bilo res tako. Zgodilo se je v soboto, 9. no- vembra ponoči. Franc Feldin iz Ljubečne 36 je z žepnim nožem zabodel svojo ženo. Pravijo, da je bil vzrok ljubosumnost in ne- kateri dodajajo, da je bilo upra- vičena. Morda je res tako — to- da nož zadeve sigurno ni raz- čistil. Franca Feldina so odpe- ljali v preiskovalni zapor — tam je zločin tudi priznal, žena pa je za poškodbami kmalu umrla v celjski bolnišnici. Spet družinska tragedija, ki ji je prav gtovo po- leg ljubosumnosti botrovalof še marsikaj urugega! SPET: OTROK ZANETIL POŽAR v nedeljo, 10. novembra, je zgorelo gospodarsko poslopje Jožeta Škodeja v Gazicah pri Brežicah. Poleg poslop- ja sta zgoreli tudi dve toni sena, ne- kaj kmetijskih pridelkov, poljskega orodja in drugega. Škode je za pri- bližno 800 tisoč dinarjev, požar pa je zanetil otrok, ki se je na gospodar- skem poslopju igral z vžigalicami. V zadjem času so požari, ki jih za- netijo otroci, kar presenetljivo pogo- sti. Kaj se starši res ne bodo nikoli naučili, kako nevarne so vžigalice v otroških rokah?! Ogenj lahko v tre- nutku opustoši velik del premoženja, lahko pa ogrozi tudi malčkovo živ- ljenj«. Zatorej — skrijoio vžigalice! Gibanje prebivalstva Celje od 11. do 10. 11. 1963 ROJENIH: Dečkov 22 in deklic 15 POROČIM SO SE: Franc Kotnik, šofer iz Ljublje in Jožefa Laznik. uslužbenka iz Celja. Dr. .\leksan. der boplihar, zdravnik iz Zagreba in Alen- ka-Marija Tovšin, študent iz Celja. Martin Grobelnik, delavec iz Celja in Marija Silak, šivilja iz Maribora, .\nton Bitec. uslužbe. nec in .Štefanija (iorjup, uslužbenka, oba iz Celja. Danilo Miletič. krojač in Fran- čiška Golob, delavka, oba iz Celja. Mihael l!žmah. delavec iz H rastja in Marija Cokan, kmetovalka iz Šniartnega v Božni dolini. UMRLI SO: Frančiška Klakočar, upokojenka iz Kaplje vasi, stara 66 let. Leopoldina Polenek, go- spodinja iz Strtenika. stara 40 let. Leopold Šklamba. upokojenec iz Žalca, star 69 let. Franc Srebočan, upokojenec iz Celja ,star 61 let. Martin Teržan, kmetovalec iz Preseč- nega, star 61 let. Dragica Dolšak. otrok iz Sp. Sečovepa, stara 6 mesecev, Jurij Fin- cinger. upokojenec iz Zagorja, star 71 let. Božo Miljuš, traktorist iz Ljnbnega, star 31 let. Edi Videčnik, otrok iz Strtenika, star dni. KRONIKA NESREČ Maks Korošec iz Celja si je pri padcu poškodoval nogo. Alojz Brglez iz Kovinske ulice je padel z mope- dom. Poškodoval se je po glavi. Po- škodbe na glavi je dobil tudi Milan Ulanec iz Celja, ki je padel s kole- som. Pri padcu si je zlomil nogo Martin Zlof iz Ljubnega pri Lesič- nem, pri delu pa-si je poikodoval no- go Alojz Javk iz Tomšičevega trga V Polžanski vasi pri Šmarju se je zvrnil kotel z vročo tekočino na Nežo Plevčak, ki je dobila težje opekline po vsem telesu. RADIO CELJE N^A VALOVNI DOLŽINI 202 m V tednu od ponedeljka, 18. do nedelje, 24. novciubra bo imel Radio Celje takle pro- gram. Ob delavnikih imajo kar štiri oddaje svoj sdilni čas in to celjska kronika ob 17.00. obvestila 17.lU, naši poslušalci čestitajo io pozdravljajo ob 17.35 ter zabavna glasba in r<'klame ob 17.45. Razen tega bo v pone-i dcljck, 18. t. m. na sporedu ob 17.25 športni, pretfled, v petek, 22. novembra ob išteP*,-; času, pa >Rei;ept Davida Peka« v oddaji >y galeriji kulturnih in zgodovinskih spomeni- kov«. .\<>deljskemu pogovoru s poslušalci sc bo ob 12.45 pridružil reportažni zapis >V mestu nad slapovi Plive«. (ilasbene oddaje pa se bodo zvrstile ta- kole: • ponedeljek, 18. nov.: tri slovenske popev- ke; torek, 19. nov.: domači narodno-zabavni ansambli; sreda, 20. nov.: Respighi: Rimski vodnjaki in Chopin: Dvo maznrki; četrtek, 21. nov.: moderni ritmi; petek. 22. nov.: moški zbor prosvetneg* društva iz Braslovč; sobota, 23, nov.: za prijeten konec tedna; nedelja, 24. nov.: v počasnem ritmu. Medtem ko se ob delavnikih vse te glasbe- ne oddaje začenjajo ob 17.15, bo nedeljska uu sporedu ob 12.15. Vsem, ki sc obračajo na celjski radio spO' ročamo, DOBER NAUKs francoski film - 23. 11. .OPERACIJA T1Z1AN<, jugo- slovanski film I^INO METROPOL 18. 11. >MARINAc, nftmško.italijanski J V film - 20. 11. .DEVET DNI NEKEGA LETA*, ,/uski film - 22. 11. .LABODJE JEZERO«, ruski oarvni filni MATINEJA - 17. 11. v kinu Union >kamniti cvet«, ruski barvni film »SVOBODA« Šempeter v Savinjski dolini .16. - 17. 11. >MA.«5CEVANJE VIKINGOV«, italijanski barvni Cs film 20. - 21. 11. .RAZSODBA*, francoski film 23. - 24. U. MILIJONARKA«, angleški bnrvui Cs |film KINO odsek - SEVNICA 16. - 17. U. >TISOC OCl dr. MABl ZE«. nemški film 20. U. »POSLEDNJA obala«, amer. film 23. - 24. 11. .ZAKON PRERIJE«, amer. film • PRODAM PRODAM sadovnjak 1,5 ha in hišico v An. dražu nad Polzelo. Informi'cije. Petelin, šek, Družmirje 72, Šoštanj. POSESIVO 12 ha zemlje, stanovanjsko in gospodarsko poslopje prodam. Santej Te. režija, Marijina vas 20, JurkloSter. PRODAM kuhinjsko pohištvo. Majcen^- Ce- lestinova 4 pri Skalni kleti. PROD.AM moški podložen usnjeni plašč. Na- slov na upravi lista. PRODAM mizarsko stružno stojalo. Cesta v Laško 12 Celje. ENOLETNE lignster sadike za živo mejo naprodaj. Ribič Peter — Vojnik. POLKAVC s predalom, zelo dobro ohra- njen prodam. Naslov v upravi lista. PRODAM barako, les za opaže, plohe,' tra- me pesek, mrežo in gašeno apno. Faganeli Jenkova 12 - Celje. • KUPIM KrPIM sobo s posebnim vhodom. Plačam takoj. Naslov na upravi lista. kupim otroško posteljico. Naslov na upra. vi lista. ■ - • : : ^ -» ,• > • STANOVANJA OPRF\ILJl"NO sobo oddam takoj solidnemu moškemu (po možnosti zdra\niku). Vpra- šati v tiskarni (tov. Pere). IŠCEM malo sobo v okolici s hrano ali brez lirane v hiši. Naslov v upravi lista. SOBO in hrano oddam nameščenki. Naslov v upravi lista. ZA S0"!0 IN HRANO pomagam v gospo, (linjstvu. Naslov v unravi lista. DEKLE iz podeželja dobi sobo preko zime. Naslov v upravi lista. ISCFM nrazno ali opremljeno sobo poma- gam dvakrat tedensko v gospodinjstvu. Naslov v upravi lista. STARFIŠ.V uookojenka išče sobo kot sosta- novalka, ali nudim pomoč v ?ospo<)inj. stvu. Ponudbe pod šifro »Zanesljiva«. • RAZNO ODD.\M garažo, Groharjeva — nova h. št. 9. • SLUŽBE >Pi\FIMFM plefilsko vajenko. Jančič Marija — 'pletilja Celje. Partizanska št. 29. GOSPODr.\'JSKO pomočnico zanesljivo iti pošte«« »p^rejnie tričlanska družina. Plača po dogovoru. Naslov v ppravi listn. GOSPODINJSKO pomočnico k 4 članski dru- žini sprejmem takoj. Ing. Fajdiga. Prija- teljeva C. 22 .Ljubljana. UPRAVNI odbor BRIVSKO FRIZERSKEGA SALONA »N E G A« v Celju razpisuje de. lovno mesto brivskega pomočnika. Pogoj petletna praksa v brivski stroki. Ostalo po dojrovoru. ir VOR'sRNKGA čuvaja sprejme takoj kolektiv podjetja Kolarstvo in mizarstvo Celje. Osebne in pismene ponudbe na upravo podjetja. Razpis velja do zasedbe del. me- sta. • TURIZEM OLEPŠEVALNO IN TURISTIČNO DRUŠTVO CELJE LEPO MESTO Olepševalno in- turistično društvo Celje sporoča, da je v prodaji nova številka ča- so[)isa LFPO^ ME.STO. Med drugim boste brali razgovor s predsednikom Občinske skupščine Marjanom Učakarjein o turizmu, o ribolovu, o zelenju v našem mestu, o obisku Petra Petroviča Njegoša v Celju, humoresko Frana Roša, ocene gledaliških predstav, ki so bile poleti na prostem in prvih lelošiijili premier, tribuno v besedi in sliki ter .i^evilne druge članke in zapiske. Časopis stane 30 dinarjev in ga prodajajo vse večje trafike. ZIMSKI PROSPEKT Celjska turistična zveza sporoča, da poš- lje brezplačno vsem interesentom zimski prospekt celjskega turističnega področja s cenami, ki bodp veljale letošnjo zimo. • OBVESTILA v strojepisne in razne stenografske TEČAJE vpisuje Društvo stenogra- fov in strojepiscev Celje, vsako do- poldne na Administrativni šoli, Dečkova 1. • OBJAVE OBJAVA Občinski odbor Rdečega križa v Celju priredi tečaj za »Nego bolnika ua domu« v času od decembra 1963 do konca meseca marca 1964. Posamezni tečaj bo trajal en teden, vsa- kokrat od ponedeljka do sobote, po 2 uri na dan. Na brezplačni tečaj se lahko pri- javijo moški in ženske vsake starosti. Prijavite se lahko samo osebno v pisarni Občiiiskefra odbora Rdečega križa Celje, Trg svobode )0/I, soba 25 od 8. do 12. ure. OBJAVA HOTEL EVROPA CELJE proda zaradi preureditve loliala sko- raj nov sladoledni kompletni aparat, po zelo ugodni ceni. Vse uitormacije v zvezi s ceno se dobijo pri upravi podjetja. IZLETNIK IZLETNIK VAM NUDI: za PRAZNIK REPUBLIKE, 29. nov. — tridnevni izlet po DALMA- CIJI • 29. nov. — dvodnevni izlet po ISTRI 30. nov. -- enodnevni izlet v GORIŠKA BRDA' IZLETI V TUJINO: — enoilnevni izlet v TRST v decembru, prostih je še nekaj mest. enodnevni izlet v G0RKX) in TRST. enodnevni izlet na KOROŠKO, enodnevni izlet v GRAZ - — dvodnevni izlet v BENETKE in TRST — tridnevni izlet v italijanske DOLOML ' TE z o-ledom CORTINE D'AMPEZZO, BI:NETK in TRSTA. Kolektivne prijave za vse vrste izletov po domovini s POSEBNIM POPUSTOM. NO.)IMO prevode z^modernimi turističnimi avtobusi. 1'OSRFDUJEMO imbavo jiolnih listov in tujih \izumov v najkrajšem času in po kon- kurenčnih cenah. REZERVIRAMO vam postelje v spalnih vau'onih in .avionske vozovnice na vseh pr«t gah JAT. PRODAJAMO avtokarle ■in vozne rede. MENJASiO vse vrste tujih valut, rezervi- ramo privatne in hotelske sobe. Preskrbimo vam avtotaksi. Brezplačno vam nudimo vse turistične in prometne informacije., V poslovalnici IZLETNIK fELJE, Titov trg 3 -- nasproti avtobusne postaje — boste vedno solidno in prijazno sprejeti. J IZLETNIK Celje « • telefon 28-41 • ZAHVALE ZAHVALA , Ob težki in nenadni izgubi mojega dragega mo/a, očeta, brata in strica SAMEC MARTINA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, č. duhovščini ter vsem, ki so ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti, mu darovali vence in cvetje. Prav tako se zahvaljujemo upravi TEP, vsem članom kolektiva, godbi, gasilski četi in sindikalni podružnici za ganljiv govor, darovane vence in denarno pomoč. Zahvaljujemo se tudi gasilski četi Trnov- Ije za darovani venec in ganljive |)oslovil- ne besede. Prisrčna hvala tudi ostalim PCiD. §(; enkrat prisrčna hvala vsem, ki ste z nami sočustvovali. Žalujoči: žena Stefi, hčerka Til. i; čka, sin z družino, se»>tra, bratje '> ia ostalo sorodstvo. W^ ZAHVALA Namesto venca na grob pokojne ANTONIJE TRŽAN iz Bukovega žla- ka je plažala tov. BERNIK DORICA za slepe v Celju 2000 din. DVATISOC DIN Kovinsko podjetje ^^KOVO« Vransko sprejme za svoj obrat »MIZARSTVO^ več kvalificiranih MIZARJEV Interesenti naj oddajo pismene po- nudbe z opisom dosedanje prakse v tajništvu podjetja Gradbeno podjetje »-Gradnja*« Žalec razpisuje dne 25. U. 1963 ob 8. uri za družbeni sektor, ob 9. uri za zasebni sektor na sedežu podjetja v Žalcu JAVNO PRODAJO za osnovna sredstva ' 2 MOPEDA >^COLIBRI« Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij Gradbe- nega podjetja ►►GRADNJA* ŽALEC razpisuje prosto delovno mesto glavnega skladiščnika Pogoji: sredn.ja šolska izobrazba s prakso v skladiščni ali trgovski stroki. — Osebni dohodek po pravilniku OD. Nastop službe 15. 12. 1963. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. Ponudbe pošljite na gornji naslov. jl^' Komisija za sprejem iin odpust delavcev pr)i Tovarni perila Toper Celje razpisuje prosta delovna mesta in sicer : 1. Referenta zajsoc.^zavarovanje Pogoj, srednja šolska izobrazba s prakso na področju soc. zavarovanja 2. Uslužbenca za nabavni oddelek Pogoj: srednješolska izobrazba z ali brez prakse Osebni dohodki po pravilniku o delitvi osebnih dohod'kov. Pismene prošnje je poslati na kadrovski oddelek podjetja do 20. novembra 1963 ^'astronomski koledar št. 28 "a sobote 16. 11. do petka 22. 11. (.3 ^"•»ola, dne 15. U. 1963 — lovski dan 'tt hrbet v divjačinski omaki Zuj.^J^o^om 250-400 (ii''^t- "'^ ali hrbet v smetanovi "aki s cmokom 250 - 400 Kr, .t"'^''^'"^ obara z ustrezno prilogo 200-300 '''^ov^, ,,^zine 80 dne 1?. Il.'l963 , li'^J;''^'' svinjska zarebernica Siln„'i°"" l^rompirjem 300-400 ''<'kU Pl'ička s cmokom 130-200 i«U goveji jezik z ustrezno K /^»K« 230 350 p'no^e rezine. . 80 Prek'^^**^**^' 18. 11. 1963 Pi.šfan'-'"" ' repo ali zeljem 250 -350 ^■obi-. -'f "'ot^ s parmezanom 180 -280 l'ul,/itJ""» z ajdovimi žganci 250 J> ni krofi 45 "srbski "lanino in smetano 200-3(M) ^ieli * ■* prekajenim mesom 150—200 vampi s krompirjem 90-150 Polnjeni krofi 45 Sreda, dne 20. 11. 1963 - dan domačih kolin Domače koline 300—400 Pečenica z zeljem uli repo 250 350 Krvavica z repo ali zeljem 250—550 Polnjeni krofi 45 Četrtek, dne 21. 11. 1963 Ričef s prekajenim svinjskim mesom 150—250 Tržaški vampi s parmezanom 120—180 Srbski burek z mesom 150—250 Poln[eni kroHs 45 Petek, dne 22. 11. 1963 Piščancev drob v obari s prilogo, 180-280 Štajerski loji(;c 180—280 Segedinjsiir golaž s sluiiim krompirjem 180—280 Polnjeni krofi 45 Cenjeni; goste obveščamo, da nudimo vsa- ko soboto razen navedenega še ostale lov- ske speeialitete in vsako sredo pa razne si)ecialitete domačih kolin. V točilnici strežemo jedila in pijače brez postrežnine. Prepričajte se in zadovoljni boste. Kolektiv hotela Evropa Celj« stran 8 CBLJSKI TEDNIK St. 46 — 15. novembra I963 Gora zakladov Domarini v zahodnom delu Liberije so se na daleč izogibali gore Nimba, ker so bili prepričani, d« na tej gori, zavili ne- nehno v meglo, žive zlobni škrati in "ogro- žajo življenje ljudem. Toda škotski geolog Sandy Clark se ni zmenil za škrate, ko je začel pred osmimi leti v tem okolju iskati železovo rudo._ Si- cer so se nin mnogi drngi geologi smejali, a njihov smeh je utihnil, ko je Clark do- kazal, da je gora Nimba zakladnica železo- ve rude (ležišča so ocenili najmanj na 2fc0 nUjJoiiov ton). Sevc se je v kupčijo takoj vmešal evrop- ski in ameriški kapital, vendar pa vlad« predsednika Tubmana ni povsem izpustila piiložiiosli in je <^ovolila koncesije tujemu kapitalu do leta i«21 z zagotovilom, da os- tane Liberiji poloNica vsega izkopa. Tuji iM\estitorji so izkopno področje in transport rude mehanizirali do zadnje mož- nosti (Američani so zgradili okoli 200 km pro!;e od izkopa do pristanišča Buhanan; IMilIlips je zgradil elektronski sistem želez- niškega nadzorstva, < Krupp najsodobnejše odkopnc naprave in pd.). pod samim hribom pa jc nastalo novo naselje, ki že zdaj šteje toliko ljudi, da se je uvrstilo na tretje me- sto \ Liberiji. Ves odkopni sistem je tako mehaniziran, da že devet ur po odkopu ru- de odpluje ladja iz pristanišča. ljudje samo enkrat ostarijo Bilo jih je več, ki so vsi zasedali pomembne družbene položaje, kate- re jim je omogočil pravzaprav inte- ligenčni test najbolj zahtevne vrste. Nedvomno je bil test povsem pravi- len, saj so vsi s svojim delom doka zali svoje sposobnosti. Toda leta so minila in možje so se postarali. Povprečna starost je bila 52 let, mnogi pa so bili starejši. Šte- vilni podjetniki so začeli razmišlja- ti, če niso morda njihovi najvišji uslužbenci zastareli, mnogi starejši znanstveniki pa so se sami želeli pre- pričati, če so njihove sposobnosti z leti pojenjale. Ameriška psihologa Willard A. Kerr in Ward C. Halstead sta se zato odločila, da bosta skušala ugotoviti, če je zares nujno, da duševne zmož- nosti človeika z leti pojenjajo. Opra- vila sta številne teste, ki sicer na vi- dez niso imeli nobene zveze z vpra- šanjem o duševnih/ sposobnostih te- stiranih, a so v resnici pokazali nji- hove zmožnosti reagiranja in sploh delovanja živčevja. Rezultati vseh testov so pokazali, da starost ne vpliva preveč odločilno na duševne sposobnosti človeka. Pet- desetletniki niso kazali nobenih spre- memb. Nekateri med 60 in 70 letom so kazali znamenja izgubl.ianja spo- mina, počasnega razmišljanja in ne- odločnosti. Toda samo nekateri, kaj- ti večina starejših mož, ki so jih te- stirali, so poka2iali prav tolikšno du- ševno aktivnost kot 25-letni študent- je. Vsakršno pešanje možganskih spo- sobnosti, tako sta zaključila oba psi- hologa, nastane prej zavoljo brezde- lja možgan kakor zaradi njihove pre- obremenjenosti. Možgani se takore- koč nikoli ne 'Utrudijo, v kolikor jih ne zavrejo v delovanju čustveni in čutni procesi. Toda možganskih spK>- scbnosti ni moč meriti povsem loče- no od vsega življenja in zato lahko domnevamo, da prav čustveno in čut- no življenje kaže znamenja staranja človeka in možgani oslarijo šele za- tem, ko je ostarelo človekovo telo. Dr. Kerr je v svoji razpravi zatorej za- pisal: »■Manj energije potix)šimo, če si izmislimo največjo misel, kakor če pljunemo.« MROBE SVET Kako je ta svet prismuknjen, si verjetno misli tale štirinožni člove- kov sipremljevalec. V svoji jopici iz čiste volne se ,prav gotovo ne počuti najbolje, saj ga vsa ta krama OM:!ra. zraven pa mu prisluži še kakšno brco od tistih ljudi, ki v njem vidijo del izvora svojega gor- ja- V Italiji, Franciji, na Angleškem in še marsikje vidite lahko pse vseh pasem in velikosti, ki jih njihovi gospodarji oblačijo v najboljše tka- nine. Za pse so urejene pasje re- stavrdVije. zraven tega pa jih celo z avtomobili vozijo na izlete. Hkrati pa vidite .slabo oblečene, slabo hra- njene otroke, ki po dvoriščih stano- vanjskih kasarn živijo življenje ulice. Morda je ta. za vso krivico nič kriv kuža obstal med vrati takega dvorišča revežev -in ne razume, za- kaj tam znotraj otroci kažejo gole zadnjice, on ,pa mora nositi smešne obleke, čeprav mu je narava ustva- rila zad*»sli loplo dlako... NEKAJ NAJ ... NAJ ... NAJ ... # Najvišja ženska je bila Berlin- čanka Mariana Wehd, ki je merila 2,55 m, a umrla je že s sedemnajsti- mi leti. , # Najmanjši človek je bil Walter Bohning, ki je meril 58 cm; ko je leta 19.55 umrl v Delmenhorstu, je bil star 48 let. # Najdaljše nohte je imel neki ki- tajski duhoven; leta 1910 so po 27- letni negi merili 57,8 cm. # Največje število operacij je pre- stal Lioinel de Wett. ki je v vojni pri El Alameinu stopil na mino: operi- rali so ga 410-krat. # Največja žival je modri kit: dolg je 33 m, težak pa kar 130 ton. # Najdražje vino je bilo francoski Chateau-Latife-Rothschild iz leta 1906: butel.ika 45.000 dinarjev. # Najtežji dragi kamen, ki so ga kdaj našli, je bil akvamarin, ki so ga našli leta 1910 pri Marambalu v Bra- zili.ii: tehtal je dva stota. % Največjo kepo zlata pa so našli v Avstraliji leta 1872; tehtala je 207 kg. 0 Najvišji moški je bil neki Ame- ričan, ki je meril 2,70 m, umrl pa je leta 1940 v Michiganu, star 21 let. # Najpogostejše ime na svetu je Mohamed. 9 Najštevilčnejšo zbirko vžigalič- nih škatel ima Dan Ventegott: 24.930 komadov. # Najdlje je plesala twist Novoze- landčanka Denny: v Christochurchu je 24. marca 1960 plesala neprekinje- no 10 ur. Humor NOC ZA STARŠE Bila je skoraj že polnoč, ko sem zagledal v samotni ulici parkiran avtomobil. V njem sta se stiskala dva zaljubljenca. Domneval sem, da ju bo moja policijska uniforma že sama opozorila na neprimernost njunega početja, zato sem se jima poča priljližal »Oprostite,« se mi je opravičil voznik, ko- serrf pristopil k avtomobilu, »čisto sva izgubila občutek za čas. To je prvič, da sva z ženo sama po 27 letih!« OKROGLE ŠTEVILKE Ob dvajseti obletnici mature ne- kega gimnazijskega razredas so ugotovili, da je v tem času razred pridobil iri in pol tone leže. Pogreta jed ni nikoli dobra Pred kakšnimi desetimi leti so se pojavili na svetovnem tržišču mikro- valovni štedilniki, ki so postali sen vsakega gospodinjstva, kajti v da- našnjem življenju z vedno nujnejšo naglico, so bili ti štedilniki, ki so pri- pravili goveji zrezek v 30 minutah, jat>olčni zavitek v 18 minutah, teleč- ji zrezek v 13 minutah in podobno, naravnost ideal zaposlenih žena. To- da kmalu so ugotovili, da na teh šte- dilnikih pripravljena jedila, niso bila dovolj okusna, četudi so štedilniki stali 750 in več tisoč dinarjev, zato smo kmalu spet izginili s svetovnega tržišča. Zadnji čas pa se znova pojavljajo, vendar ne za kuhanje, -temveč samo za pogrevanje jedil. Tokrat so tudi dražji, saj stanejo milijon in tristo- tisoč dinarjev, ali celo več. Zato so .lih namenili predvsem večjim resta- vracijam, kjer hranijo v hladirnikih že- pripravljena jedila, potem pa jih v mikrovalovnih štedilnikih samo po. grejejo. Pogrevanje traja do dve mi- nuti. Četudi ti štedilniki niso primerni za posamezna gospodinjstva, so začeli njih uporabnost si3oznavati vendarle v številnih oblikah. Tako so jih na- mestili tudi v potniška letala družbe ,PAN American in drugod. Zaenkrat se še primeri, da je kakšen delček zrezka ob serviranju še povsem le- den, da se grah ob ipogrevanju raz- pcči in podobno, toda lastniki in pro- dajalci pričakujejo, da jih ho tehni- ka še izpopolnila. Potlej bomo morali spremeniti naše dosedanje prepriča- nje, češ da pogreta jed ni dobra. V številnih restavracijah pogrevajo jedi v mikrovalovnih štedilnikih kar pri mizah ŠPORT - ŠPORT - ŠPORT - ŠPORT - ŠPORT - ŠPORT DRSALIŠČE IN TRIBUNA Občinsta skupščina v Celju je na zadnji seji izglasovala tudi kredit v višini 45 milijonor dinarjev za gradnjo tribune na atletskem stadionu Borisa Kidriča, oziroma za gradnjo pokrite, ga prostora, v katerem bodo zimski treningi atletov. V tem prostoru bo'do namreč urejene nekatere atletske na- prave, ki bodo omogočale neprekinje- no vadbo atletov. Tako se je gradnji umetnega dr- sališča v Celju kjer so se dela že pričela, pridružila še ena pomembna ureditev športnega objekta. OKRAJNO PRVENSTVO PIONIRJEV V STRELJANJU Ljubno in Špitalič imata najboljše strelce v počastitev dvajsete obletnice drugega zasedanja AVNOJ je okrajni odbor društva prijateljev mladine izvedel s pomočjo okraj- nega strelskega odbora v nedeljo v Krškem okrajno prvenstvo pionirjev v streljanju z zračno puško. Medtem ko se je na tej nad- vse uspeli prireditvi zbralo 120 mladih strel- cev in strelk, je na prejšnjih tekmovanjih v šolah in občinah nastopilo 1450 pionirjev in pionirk. Udeleženci okrajnega prvenstva so pri- speli v Krško že v soboto, kjer so obiskali tovarno Celuloze ter si ogledali nekatere kulturne in zgodovinske spomenike. Ob pri- hodu v Krško je pionirje pozdravila pred. sednica občinskega odbora društva prijate- ljev mladine, Rezika Pire, pred tekmova- njem pa še predsednik občinskega strelske, ga odbora Jurij Gliha. Prav lepa svečanost je bila tudi na zaključku tekmovanja, ko je o pomenu drugega zasedanja AVNOJ govo- ril pionir Radovan Teslič. EKIPNA IVKSTITEV PIONFRJEV: 1. Ljubno 517. 2. Krško 518. 1. Velenje 505, 4. Žalec 469 itd. PIONIRJI POSAMEZNO: 1. Grmek (Krško) 151, 2. Sem (Ljubno) 146, -K Golob (Celje) 146, 4. Cuber (Krško) ns krogov ild. PIONIRKE - EKIPNO: 1. Špitalič 555. 2. Krško 466. 5. R»čica-Laško 442, 4. T»ram. Ijc 459 itd. POSAMEZNICE: 1. Grašič 154, 2. .jevšenak (obe Špitalič) 142, 3. Pilih (RečL ca-I.aško) 139, 4. Lavrič (Krško) 15" krogov itd. Tako sta prehodna pokala okrajne zveze za telesno kulturo Celje prejeli ekipi z Ljubnega in Špitaliča, I. P. »I. Celjski kegljaei razočarali Consko prvenstvo kegljaSkih klubov mari- borskega in celjskega okraja je končano. Prvo mesto in s tem pravico do sodelova- nja v republiški ligi si je med dvanajstimi udeleženci priborila ekipa mariborske Lo. komotive. Medtem ko je ekipa celjski Elek- tro zasedla r končni oceni (če pri tem ne upoštevamo še uvrstitev mlade ekipe Kon- struktorja,/ki je tekmovala izven konkuren. cc) Četrto mesto s 25.342 keglji oziroma s 625 kegljev slabšim rezultatom od zmagoval- ca, so se ostale celjske ekipe uveljavile takole: 5. >13. maje 25.128, 6. Invalid 25.030, 7. Ingrad 24.925, 12. Kludivar 24.3?5 V zadnjem kolu so bili dosežem naslednji rezultati: Partizan Ljutomer : Ingrad 6.300:6.294 in 6.304:6.347. Pri Ingradu sta bila najboljša Petecin s ^^5 ter Kerkos s 830 podrtimi lesi. EleTitro, Celje : Gradiš, Maribor 6.464:6.173 in 6.444:6.310. Za Elektro je bil najboljši Druskovič, ki je v prvem dvoboju podrL 841, v drugem pa 844 kegljev. Invalid, Cel jo : Lokomotiva, Maribor 6.114:6.422 in 6.147:6.340. 6.151:6.402. kladivar : Slovenj Gradec 5.926:6,505 in Po vsem tem lahko ugotovimo, da se celj- ski keglajški klubi t tej ligi niso izkazali in da so nastopili več ali manj nepriprav. Ijeni. Spričo tega bo v republiški ligi nasto- pal IZ celjskega okraja samo en klub — ZKK Celje. J. L. . VELENJE IN KONJICE NA VRHU V nedeljo so šla moštva okrajne nogomet- ne lige zadnjič na igrišča v" tem letu. Pr- venstveni boj jesenskega dela tekmovanja je končan. V zahodni skupini so se zadnje tekme kon- čale takole: Vransko—Šoštanj 4:1. Polzela— Gotovlje 5:1, Šmartno—Šalek 8:5 in Velenje —Zalec 5:1. V zahodni skupini pa so igrali takole: Senovo—Konjice 0:2, Rog. Slatina— Radeče 5:1, Rogatec—Brežice 0:2 in Vojnik —Zreče 4:4. Po teh in ostalih rezultatih v jesenskem delu tekmovanja so se moštva zvrstila ta. kole: VZHODNA SKUPINA: 1. Konjice 16. 2. Radeče 12, 5. Rog. Slatina 10, 4. Senovo 9, 5. Brežice 7, 6. Zreče 6, 7. Vojnik 6, 8. Ro- gatec 4 in 9. Krško 2 točki. ZAHODNA SKUPINA: 1. Velenje 14 (tek- mo manj), 2. Žalec 14, 3. Šmartno 10, 4. Nazarje S, 5. Gotovlje 8, 6. Šoštanj 6. 7. Vransko 4. 8. Polzela 4 in 9. Šalek 2 točki. 1. ŠTORE, 2. GRIŽE Cc izvzamemo zaostalo tekmo med Laškim ter Zidanim mostom, potem se je končalo tekmovanje v jesenskem delu okrajne roko- metne lige. V zadnjem kolu so Laščani zme- šali štrene igralcem iz Griž. saj so jih z odvzemom ene točke spravili ob prvo mesto. Rezultati: Partizan Celje B-Zidani most 26:19 ZKK Celje B — Velenje B 18:17. Laško Griže 14:14. Storc-Zalec 22:14. Končna uvrstitev moštev, ki so igrali v konkurenci je naslednja: I. Štore S točk (96:71). 2. Griže S (76:62). 5. Šoštanj 4. 4. Ža- lec 4. 5. Laško 5. 6. Zidani most 1. Iz^e^ konkurence je druga ekipa ZKK Celja zbra- la 6 točk, Velenje B 5 ter Partizan Celje B 4 točke. ■■'NVilISKO PRVENSTVO V KROSU Prejšnji teden je bilo v mestnem parka prvenstvo celjske gimnazije v krosu. Sode- lovalo je okoli 150 dijakov in dijakinj. Rezultati: mlajše mladinke 800 m — Lor- ger; mlajši mladinci 1200 m — Jelenko, sta- rejše njiadinke 800 m — Sorčan; starejši mladinci 1500 m — Šrot. DELO PARTIZANA V ŠOŠTANJU Pred dnevi je imel Partizan v Soštanjii svoj redni občni zbor. Čeprav društvo lani ni polagalo obračuna dela, dejavnost ni za- stala. Iz poročil predsednika in načelnikov sekcij je bilo razvidno, da se je .delo nor. malno razvijalo v posameznih sekcijah. Navedenih je bilo več problemov, od ka- terih je poglavitni zaprta telovadnica«. L'dcicženci zbora so bili seznanjeni, da je občinska skupščina v Velenju sprejela sklep o gradnji nove telovadnice, novoizvoljeni odbor pa se je zadolžil, da bo dela pri grad- prcpotrebnega objekta pospešil. G C GOBEC - tretji V nedeljo je blio v Ljubl.iani odprto pr- venstvo v kegljanju za mladinec in članice. Med 31. mladinci ter 52 posameznicami so bili tudi tekmovalci oziroma tekmovalke iz Celja, in Štor. Med mladinci se je najbolje držal Gobec, ki je z rezultatom 835 kegljev zasedel tretje mesto. Pri članicah je zmagala domačinka Janša s 434 podrtimi lesi, medtem ko so se Celjan- ke izkazale z naslednjimi rezultati: Gošnjak (Ingrad) 382, Zupane (Celje) 580, Veselak 330, Ocvirk (obe Store) 348, Kornurički (In- grad) 326, Lubej (Celje) 324, Turnšek (In- grada) 318 in Ludvik (Store) 304. J. L. PREMOČ CELJSKIH MOŠTEV Jesenski del tekmovanja v štajerski con- ski rokometni ligi je bil končan. V zaostali tekmi so Brežičani na domačem igriščn pre- magali ekipo celjskega Partizana z rezulta. tom 23:15. V končni oceni so prvo mesto osvojili igralci ZKK Celje z enakim številom točk. kot jih je zbrala ekipa iz Radeč. Medtem ko so Brežičani s točko manj (15) na tretjem mestu, je mlado mošt- vo celjskega Partizana šesto, Velenje pa sedmo. Tako se je prva polovica conskega tekmo- vanja rokometašev zaključila v izraziti pre. moči moštev iz celjskega okraja. PRVA TOČKA ZA OLIMPA Po enotedenskem premoru «0 v ne- deljo znova zavrteli, redno kolo jesen- skega dola tekmovanja v slovenski no. gometni ligi. Značilno je, da so vsa tri celjska moštvu igrala domu in da je torej v hiši ostal ves izkupiček štirih točk, vendar po pravilu — vsa- kemu nekaj. Tokrat je prijetno pr«'senetil Olimp, ki jo v dvoboju s (zeljem dosegel ro- iiii z rozultatom 1:1. Cc pa bi imeli Oliinpovci več šf>ortne sreče in soveda več prisebnosti, bi lahko ziiiatrali s pra\ solidnim rozultitom. Celjski že. lozničarji, ki so izenačili rezultat ne- kaj minut nred zakljtičVom dvoboja, so nasprotnika o'itno '»odo j'-.Mli, kar se jim je so\-c bridko m >ščcv;(lo. Kladiviir \v tokrat < težiivo irtnal inlaflo. hitro. požrtvovdno nii tudi tehnično boljšo ekit>o iz Mursk,'- Sobo- te. Rezultat jo bil 3:1 za celjsko mošt. vo plavih. Domačini so se razživeli šele na začeticti drugega dela igre, ko so re/ultat ne samo izenačili, marveč tudi povedli. Po nedel.i*ikih dopodkili nn nosjo- inetnih igriščih je vsaj pri vrhu ostalo vse po starem. Tr!>ovoljski Rudar je prvi s prav tolikšnim izkupičkom točk (16), kot jih ima drugoplasirani Kladi- var. Celjski železničarji so s tekmo več na tretjem mostu: sicer pa imajo 13 to^k. Olimp še kar naprej tiči na zadnjem mestu; tokrat z eno piko. V nedeljo bo Olimp odpotoval v Mursko Soboto, celjski železničarji pa v goste drugi ekipi ljubljanske Olim. pije. Kladivar bo to nedeljo igral do- ma z moštvom iz Nove Gorice. ... V kroniki športnega življenja Griž bo ostala nedelja, 3. novembra prav go- tovo zapisana z velikimi črkami, saj jc ta dan mladina tega kraja izročila namenu igrišče za rokomet. Mnogi so ta dogodek imenovali za. nepozaben. Želimo, da bi tako tudi bilo in da bi bil uspeh pri gradnji tega Objekta le v spodbudo za nadal.}nje izvrševanje predvidenih nalog, pa tudi za P«' strejše športno življenje mladih ljudi. PREDSEDSTVO ZDRUŽENJ BORCEV NOV OKRAJA CELJE SPOROČA, DA JE UMRL NJEGOV ČLAN IN DOLGOLETNI PREDSEDNIK iTan KoTačie • Efenka NARODNI HEROJ IN NOSILEC PARTIZANSKE SPOMENICE 1941 ZA SVOJE VELIKE ZASLUGE V NARODNOOSVOBODILNI VOJNI IN SOCIALISTIČNI REVOLUCIJI KAKOR TUDI V POVOJNI SOCIALISTIČNI GRADITVI JE DOBIL VISOKA ODLIKOVANJA: RED ZASLUGE ZA NAROD II. STOPNJE, RED BRATSTVA IN ENOTNOSTI 11. STOPNJE, RED PARTIZAN- SKE ZVEZDE 11. STOPNJE, RED HRABROSTI, SPOMENICO DESETE OBLETNICE JLA, RED JUGO- SLOVANSKE LJUDSKE ARMADE II. STOPNJE, RED ZA VOJNE ZASLUGE II. STOPNJE IN RED DELA Z RDEČO ZASTAVO SLAVA NJEGOVEMU SPOMINU! PREDSEDSTVO ZDRUŽENJ BORCEV NOV OKRAJA CELJE CELJE, 14. NOVEMBRA 1963 OKRAJNA SKUPŠČIN A CELJE SPOROČA ŽALOSTNO VEST, DA JE PREMINIL N ARODNI HEROJ Ivan Kovačič - Efenka NJEN DOLGOLETNI ODBORNIK, VEČKRATNI REPUBLIŠKI POSLANEC IN POSLANEC USTAVO- DAJNE SKUPŠČINE FLRJ ZASLUŽNEGA POLITIČNEGA DELAVCA, KOMANDANTA LEGENDARNE XIV, DIVIZIJE IN VELI- KEGA ČLOVEKA BOMO OHRANILI V GLOBOKEM IN TRAJNEM SPOMINU! OKRAJNA SKUPŠČINA CEUE CELJE, 14. NOVEMBRA 1963 ZA VEDNO NAS JE ZAPUSTIL NARODNI HEROJ Ivan Kovačič ^ Efenka NJEGOVO KRATKOTRAJNO ŽIVLJENJE JE BILO EN SAM BOJ ZA PRAVICE DELOVNIH LJUDI, ZA ZMAGO SOCIALISTIČNE REVOLUCIJE IN IZGRADNJO SOCIALIZMA. LIK DOLGOLETNEGA ČLA- NA OKRAJNEGA KOMITEJA ZKS, OKRAJNEGA ODBORA SZDL, PREDANEGA POLITIČNEGA DELAVCA IN ZGLEDNEGA KOMUNISTA NAM BO ZA VEDNO OSTAL V SPOMINU! OKRAJNI KOMITE ZKS, OKRAJNI ODBOR SZDL, OKRAJNI SINDIKALNI SVET, OKRAJNI KOMITt: ZMS CELJE CELJE, 14. NOVEMBRA 1963 Po dolgi, neozdravljivi bolezni nas je za vedno zapustil Ivan Kovačie « Efenka narodni heroj Nadvse ljubljenega moža in pčeta bomo spremili na zadnjo pot h grobnici herojev na Šlandrovem trgu v soboto, 16. novembra ^ V globoki žalosti: žena Ivanka-Smilja, hčerka Smilja, sin Ivan in ostalo sorodstvo Celje, Mirna peč, Ljubljana, Maribor OBČINSKA SKUPŠČINA CELJE sporoča, da je umrl njen ugledni in zaslužni občan, večkratni ljudski odbornik NARODNI HEROJ Ivan Kovačič - Efenka Nepozabnega junaka revolucije in socialistične graditve, priljubljenega družbenega delavca in velikega človeka bomo ohranili v najsvetlejšem spominu! OBČINSKA SKUPŠČINA CELJE Celje, 14. novembra 1963 Globoko smo prizadeti ob izgubi našega l>ojnega tovariša in učitelja, nosilca visokih odlikovanj za zasluge v revoluciji in socialistični graditvi, narodnega heroja in nosilca partizanske spomenice 19-11 Ivana Kovačiča - Efenke Njegova bogata dediščina in zgled nas obvezujeta, da nadaljujemo boj za izpolnitev vseh ciljev ljudske revolucije! SLAVA NJEGOVEMU SPOMINU! Posmrtne ostanke velikoga pokojnika bomo položili na oder v veliki dvorani Okrajne skupščine, od koder jih bomo v soboto 16. XI. ob 15. uri prenesli v grobnico herojev na Šlandrovem trgu. OBČINSKO ZDRUŽENJE BORCEV NOV, VVI IN ZROP CELJE CELJE, U. NOVEMBRA 1963 V NAJLEPŠIH LETIH SVOJEGA ŽIVLJENJA NAS JE ZA VEDNO ZAPUSTIL NARODNI HEROJ , Iran Kovačič ^ Efenka LEGENDARNI JUNAK REVOLUCIJE, BOREC ZA SREČNEJŠO BODOČNOST DELOVNIH LJUDI, NESEBIČEN IN ISKREN KOMUNIST TER VELIKI VZORNIK MLADEGA RODU BO TRAJNO ŽIVEL V NAŠEM SPOMINU! OBČINSKI KOMITE ZKS, OBČINSKI ODBOR SZDL, OBČINSKI KOMITE ZMS, OBČINSKI SINDIKALNI SVET CELJE CELJE, 14. NOVEMBRA 1963