BI"1 Leto I. • Š r Cena 50 Cent. »UoriSki list« izide vsako sredo in soboto zjutraj. — Uprava in uredništvo v Gorici, Corso Verdi štev. Telefon štev. 292._________________________ Gorica, dne 17. maja 1944. Oglasi se zaračunavajo po ceniku. Bančni konto pri Cassa di Risparmio Gorica. Treba nam je vodstva Človek je družabno bitje. To pomeni, da mora svoji na ravi primerno živeti le v ruz-bi. Samotarji Robinzoni, ki z.-ve na daljnjih otokih, so samo redke izjeme. V vsaki urejeni družbi pa je treba voditeljev. Treba jo nekoga, ki vodi. Družba brez voditeljev je brezglava mno. žica, izpostavljena vsakovrstnim pretresom in prevratom. Kot ne gre naprej nobeno kmečko gospodarstvo, če ni gospodarja ali odločne gospo dinje, tako tudi narod ne mo* re uspevati, če nima vodite-ljev. To je temeljna resnic i narodnega življenja! Kdo pa je voditelj? Voditelj je tisti, ki vodi, nc tisti, ki se pusti voditi od drugih. Voditelj je tisti, ki stopa pred ljudstvom in mu kaže pot in ne tisti, ki caplja za zapeljano množico in se ji do-brika. Voditelj mora biti kot oče ali gospodar. Kakor ni veliko vreden tisti oče, ki se ne upa otrokom ničesar reči ko hodijo po nepravih potih, tako ni veliko vreden tisti voditelj, ki se ne upa povedati ljudstvu v obraz, kai je resnica in kaj je laž. Voditelj ni tisti, ki zapusti ljudstvo v usodnem trenutku in ga izroči na ljubo viharjem, voditelj ie marveč tisti, ki neustrašeno opominja, kliče in se ne uma kne s svojega mesta, pa čeprav za ceno življenja. Voditelj je tisti, ki z ljudstvom vzame križ na rame in ne gleda na svojo kariero. Kadar ljudstvo trpi mu je treba pomagati. Ko je v našo deželo prihajalo partizanstvo, tiho, neopazno in priliznjeno, kot vsak zapeljfvec, bi jasna beseda, odločno spregovorjena, Janko preprečila strašno zlo, ki je prišlo nad ljudstvo. Nic no velja izgovor: »Saj nismo vedeli, da je partizanstvo komunistično.« Kdor se šteje za yoditel j a, bi moral vedeti, kaj Je komunizem. Saj nismo v časih postiljonov, ko so hodile novice po mesece iz dežele v. deželo. Komunizem j e di- • po Mehiki, Rusiji in Spanji. svet ga je sodil in kdor Je hotel, je spoznal njegovo taktiko. .. hoteli so biti voditelji pa jlnaJ.e manjkalo moralne sile, j.ZaPeljanim v obraz po-m kaJ Je partizanstvo. Manjkai0 je tisto, kar je za voditelja najbolj bistveno. ajti ob ničemer se pravo voditeljstvo ne pokaže tako, kakor ob trenutkih, ko je treba imeti pogum tudi biti nepopularen. Bili so meseci na Goriškem, ko bi morali odgovor-ni ljubiti resnico in sovražiti popularnost. Dobri voditelji so narodu vse. So oči, s katerimi gleda narod v daljave bodočnosti, so ušesa, s katerimi prisluškuje najglobjim utripom svojega srca, oni so narodu glava, pamet in um. Tega se komunisti dobro zavedajo. Zato so se v prvi vrsti spravili nad voditelje. Zato je moral pasti Natlačen, zato Ivo Bric in Šinigoj. Zato črnijo in obrekujejo vsakega, 1 Je dvignil glas narodu v ko- Krvave bitke na celi italijanski fronti Velik letalski napad na Bristol Fuhrerjev glavni stan, 15. maja. Vrhovno poveljstvo oboroženih sil javlja: Ob spodnjem Dn j estru je bilo odbitih več lokalnih napadov z oklopniki. Na ostali vzhodni fronti le malo vojnih nastopov med Karpati, gornjim Dnjestrom in južno od Beresine. Nemške lahke edinice vojne mornarice so tekom enega nočnega napada potopile v finskem zalivu pri otoku La-vansari sovjetsko izvidnisko ladjo. Na fronti južne Italije nadaljuje sovražnik svoje napade in uporablja vse svoje sile, ki jih ima na razpolago. V močnih bitkah je neprijatelj izgubil samo pri Cassinu 50 oklopnikov. Naše čete so se povlekle iz najbolj južnega dela fronte za nekaj kilome trov nazaj na boljše postojanke. Ttaljanske lahke edinice vojne mornarice so potopile pri Anziu sovražno vojno ladjo. Krovno topništvo nemškega parnika je potopilo pri Livornu sovražno lahko edinico in eno poškodovalo. Sovražno bojno letalstvo je bombardiralo Koln. Velika skupina naših letal je izvršila v prvih urah 15. maja velik koncentrijski napad na Bristol. Gorica, 16. maja. Kakor razvidno, je neprijatelj pričel v Italiji veliko o-fenzivo, ki pa ni Nemcev ni- rist. Narod brez voditeljev je kot kmetija brez gospodarja in je lahek plen komunističnih prevratnikov. Tega se zavedajmo tudi mi. Ničesar nam ni v tem zgodovinskem trenutku treba bolj, kot dobrih voditeljev. Treba nam je razumnikov, ki se ne. bodo strašili vstopiti kot častniki v vrste narodnih straž. Treba nam je odločnih mož, ki bodo imeli pogum prevzeti odgovorna mesta po deželi. Treba nam je županov in podžupanov, ki bodo znali voditi narod k boljši bodočnosti. I-skreno naj bodo pozdravljeni župani iz bistriškega okraja, ki so na svojem zborovanju pretekli četrtek enodušno sklenili podpreti domobranski pokret narodnih straž. Treba nam ie kulturnih de-lavcev, ki bodo razumeli klic časa in nc bodo mutasti psi, ampak bodo oznanjali resnico, kajti edino resnica nas bo osvobodila! Podpirajmo vsako dobro voljo in vsako pobudo. Zatrimo zabavljanje in sumničenje. Ustvarimo tako vzdušje med nami, da se bodo tisti, ki so po darovih uma in srca usposobljeni za vodstvo, lahko povzpeli do njega in ga izvrševali. Dobri voditelji so naša najbolj pereča potreba! Ljudstvo jih potrebuje kot izsušena zemlja dežja. -ni- kakor presenetila, saj so jo pričakovali že dolgo časa. A-lexander jc v tej ofenzivi zastavil vse čete in materijal, ki ga ima na razpolago. Seveda se o poteku bojev ne more še nič točnega pisati, ker je ofenziva šele v začetku, vendar pu se ista zamorc smatrati za izredno velikopotezno in berlinski poučeni krogi jo označujejo za predpripravo invazije. Vsekakor jo Nemci sprejemajo popolnoma mirno, kar znači, da je vse dobro pripravljeno za sprejem. Moskva zahteva drugo fronto — Angleži in Amerikanci so se ne- dvomno odločili ubogati. Sto-/imo pred velikimi vojnimi dogodki, ki pa vznemirjajo veliko bolj neprijatelja, kakor Nemce. Angleži že predvidevajo velike žrtve in ne kažejo nikakega optimizma. Še bolj realistično pa čakajo Nemci velikih udarcev, katerim bodo pač znali odgovoriti, ker imajo odgovor že pripravljen. Pritisk zaveznikov na nevtralce in na manjše bojujoče se države se je popolnoma izja-| lovil, kakor je bilo pričakova- • ti, v Evropi ni in ne more biti naroda, ki bi si želel lastne I smrti. — V. R. Mir pred nevihto V. R. - Razen bitke pri Se-bastopolu, vzhodna fronta ni tekom zadnjih dni zaznamovala važnejših vojnih dogodkov. Sploh že cele tri tedne nimajo boji na vzhodni fronti pravega prodornega značaja, vse je očividno namenjeno le izvidnemu delu, vse je priprava za bodočo vihro. Ukra jinskn bitka med Pmtom in Moldavo je začasno končala. Odločila ni ničesar, le sovjete jc ze drago stala. Izgubili so v njej nič manj kakor 386 o klopnikov, nad 100 topov in 100 letal. Sicer pa na vsej fronti ni bilo važnejših dogodkov. Izjemo dela v tej dobi vojne vihre italijanska fronta, kjer se je zadnje dni vnela precej močna bitka. Ta obsega področje Gaetskega zaliva do severnega dela Cassi-na. Sovražni napadi tudi n* tej fronti zahtevajo precejšnje žrtve. Veliko število padlih ujetnikov v neprijatelje vih vrstah dokazuje, da se nemške čete ne dajo presene titi in da se nahajajo na dobrih brambenih položajih. I-stočasno je izvrstna razposta-va daljnostrelnega topništva zadnje dni spravljala neprijatelja v veliko zadrego z obstreljevanjem pristanišč An-zija in Nettuna, ki jih anglo-amerikanci zelo uporabljajo za oskrbovanje lastnih čet. Nemško bojno letalstvo neumorno napada vse važnejše postojanke, med njimi tudi sovražna oporišča na otoku Vis in Korziki. Na daljnem vzhodu se odigravajo važnejši dogodki na fronti ob železniški progi Peking-Hankov. Zdi se, da so v zadnjih dneh Tennove čete preprečile večjo kitajsko ofenzivo in dovršile vse priprave za skorajšen obširni in veliki napad. V to svr-ho je bil zaseden Luhan. Na birmanski fronti jc vse mirno. Tudi tukaj Japonci nekaj pripravljajo. Na bojiščih Tihega morja nič važnega. Neprijatelj nadaljuje svojo letalsko ofenzivo in napada povsod, navzlic zelo težkim izgubam. Nemško letalstvo pa išče za svoje napade konkretne cilje — pri Alžirju sp nemški letalci napadli sovražni konvoj in potopili 7 ladij z priližno 49.000 tonami, eno torpedovko in poškodovali 13 večjih tovornih ladij (86.000 ton) in križarko tipa »Dido«. Zelo važne so tudi akcije proti tolpam. Udarcu, ki jim ga je prizadela širokogrudna amnestija Vrhovnega komisarja dr. Rainerja, katero so izrabile velike skupine zapeljanih ali gozdnega potepanja sitih partizanov, sc je pridružila še širokopotezna akcija nemških čet, ki so izstrebi-le in pokončale cele tolpe, tako da so mnogi kraji v Ja-dranskem področju, sedaj rešeni te nadloge in se je položaj na splošno zelo izboljšal. Deset čunkinških divizij pred uničenjem Tokio, 15. maja. - Z bojišča v severni Kitajski poročajo, da za deset čungkingških divizij v jakosti 80.000 mož, ki se bore v severnem Honanu, ne obstoja zaradi bliskovitega posega japonskih motoriziranih čet več nikaka možnost, da bi ušle svoji usodi. Od 5. maja dalje potekajo ja ponski uničevalni nastopi proti popolnoma obkoljenim četam. Po tokijskih poročilih jt. videti, da so akcije že dosegle svoj višek.. Tito zahteva italijansko vojsko Stockholm, 16. maja. »Mor-gen tidingen« javlja iz Londona, da je maršal Tito naprosil zavezniške vlade Londona, Washingtona in Moskve, da posredujejo pri Badoglievi \ladi, da mu ta odstopi 20.000 italijanskih vojakov. (Za slovensko »osvobodilno« fronto. Vprašanje uredništva). SlraSna resnica o llnif lij! Ženeva, 15. maja. - Lord Le-verhool jc izjavil na nekem zborovanju, da je v preteklem letu bilo nad 2 milijona smrtnih primerov zaradi lakote v Bengaliji. Proti temu polemizira »Times« in opozarja na poročilo ministra A-meryja v Spodnji zbornici, ki je objavil, da je lani umrlo v Bengaliji od lakote 1.8 milijonov ljudi, torej »zgolj okoli 700.000 več kot prejšnje leto. Več poguma! Začetek našega lista ima skoraj natančno isto kratko zgodovino, kakor ustanovitev slovenske domobranske vojske ali naše narodne straže. Povejmo kar odkrito: nihče ni hotel biti prvi, nihče ni hotel riskirati svoje glave in svojega življenja, raje je vsak počakal, da bi videl, kako se bo stvar razvila. Tako razpoloženje ni vladalo samo v Gorici, v Trstu, temveč pred leti ali vsaj od usodnega meseca septembra dalje celo v Ljubljani. Toda, kadar je stvar že sprožena in ko počasneži vidijo, da stvar gre, bi radi prišli zraven. Mi smo pozabili že začetne težave pri ustanovitvi našega lista, to je za nas premagana zadeva. Prav tako so domobranci pozabili začetne težave pri snovanju svoje ponosne narodne in slovenske vojske. Enako, kakor dandanes domo-branci še vedno vabijo slovensko goriško mladino, naj stopi v njihove vrste, enako vabimo mi, »Goriški list« k sodelovanju vso slovensko goriško inteligenco. Doživeli smo skušnje, da so nam prineslt dopise in prispevke priprostl kmetski ljudje. V naše uredništvo je prišla s prav čednim člančičem skromna ženica od nekje iz bovških hribov, gori-ška inteligenca pa še opreza in čaka. Povedali smo odkrito in jasno: dobrodošel nam je vsak pošteno misleč goriški Slovenec, toda pogumen mora bittt Obotavljalcev ne potrebujemo. Imamo dovolj sovražnikov, da ne utegnemo čakati na malodušneže, ki oprezajo za plotom, kako se bo stvar razvila. Zgodovinska ura bije za goriške Slovence in kdor sedaj čaka in počiva, ta ni zaveden, ni odkrit Slovenec. Lahko je goriškemu Slovencu hoditi po Ljubljani in se trkati na prsa, češ, da je zaveden Goričan. Toda: Hic Rhodus, hic salta!« Tukaj je Gorica, tukaj delaj! Ti dvajsetletni fant, ki nt. veš, kam bi se odločil, ti po-vemo mi: pojdi v gozd in v hribe, tam boš uničen in še poprej suženj raznih »komisarjev« in »komisark«, za teboj bo jokala tvoja mati, ko boš propadel, ako pa hočeš drugo usodo, ako hočeš sodelovati pri obnovi slovenstva na Goriškem, pojdi k domobrancem. Srednje poti zate ni! Več poguma je tudi vam, goriškim slovenskim podjetnikom, potrebno. Vprašali smo za nekaj oglasov in dobili čuden odgovor: da nam in-serate sicer plačajo, ne žele pa, da bi bili inserati objavljeni... Naš list noče miloščine, temveč hoče in bo tudi postal tako glasilo Slovencev na Goriškem, da ga bo sleherni Slovenec potreboval in da ga bodo brali prav vsi. Prav lahko je šteti tiskovne napake v listu, ki je komaj pričel izhajati in ki se dnevno bori predvsem s težavami tehničnega značaja, potem z o-virami, ki ne spadajo v javno obravnavo, lahko jc naštevati, kaj bi v listu moralo biti in če- Med goriškimi komunisti sa ni treba — toda pridite in svetujte. Naš list je glasilo vseh do* bro mislečih Slovencev. Odkrito se bo boril proti zablodam komunizma, toda izločeval bo iz svojih člankov pra\ vse, kar bi spominjalo rta staro strankarstvo na Goriškem pred tridesetimi leti. Kdor misli, da bomo obnovili stare domače razprtije med goriškimi Slovenci in da bomo dopu ščali medsebojne polemike, ta se moti o »Goriškem listu«. Naša naloga je, kakor smo že večkrat dosedaj povedali in dali razumeti: varovati slo- venski jezik, našo vero, naša narodna izročila, sploh vse., kar je naše na Goriškem. Smo pa tudi proti staremu nekdanjemu goriškemu slogaštvu. ki je že davno mrtvo in ki ga ne moremo več obnoviti, zakaj dandanes velja boj proti izkoreninjenemu delu slovenske mladine, ki je šla v gozd in ki počenja bratomore. Dobro vemo za zgodovino goriških Slovencev, posebno v zadnjih dvajsetih letih. Toda spominov na vse to zdaj ne bomo obujali, ne moremo, ne smemo, nočemo! Ako hočemo, da se na svoji zemlji obdržimo, ne. smemo nikogar izzivati, nikogar dražiti. Pozabimo rajt na naše prejšnje trpljenje in Socializem (Nadaljevanje.) Na podlagi takih mišljenj pa tudi ni mogoče uveljavljenje pravega socializma. Kakor že preje poudarjeno, ni nikakor cilj pravega socializma dajanje in prejemanje miloščine, kakor tudi ne zvišanja delavskih plašč in preprečitev socialnih škod. Socializem mora vpostaviti jamstvo človeškemu obstoju in pravici ki naj človeku pri-pomore do tega, da bo v bodoče deležen vseh dobrin sveta in da bo mogel priti do svojega dela v porazdelitvi in uporabi vseh dobrin tehničnega in kulturnega razvoja. Vse, kar je sad človeškega dela in napora in vse, kar svetu daje narava mora biti vsakomur, ki je v tem sodeloval, v korist in v uporabo. Uresničenje so cializma torej ni nikakor le zadeva države, lastnika ali kateresibodi organizacije, temveč zadeva vsakega posameznika, ki ima pravico do življenja. Če vidimo v uresničenju socializma lepše in u-godnejše življenje, kar je pač večna želja vseh in o čeme v so sanjale vsa prošla pokole-nja, se moramo pač truditi, da dosežemo izboljšanje in povzdig življenjskega standarda, ki obstoji v tem, da pomnožimo in izboljšamo našo prehrano, da se moremo bolje obleči, da imamo lepša in boljša stanovanja in da moremo tudi poseči po vseh dobrinah, ki so v prošlosti veljale kot razkošje. Vse te dobrine pa se morajo, preden pridejo do prebivalstva, dobaviti in izdelati. Tu, v doba- vi in delu, ima jedro socializma svoj začetek. Kakor hitro začnemo kaj ustvarjati, karkoli izdelovati, se v tem začenja socializem. Preden pa moremo kaj vzeti, moramo nekaj dati. Socializma ne moremo doseči s proklamacijo ene odredbe ali s tem, da se nakazujejo podpore - mora se uveljaviti z izvrševanjem trdih dolžnosti ljudstva, in sicer s sodelovanjem vsakogar brez izjeme. Kolikor več dobrin nam delo pribavi, v toliko večji meri pridejo te med prebivalstvo. Kolikor več živil more kmet pridelati na svoji zem- mislimo na novo bodočnost. Snuje se nova Evropa in pri njeni zgradnji ne bo sodeloval noben zapečkar, tak, ki noče biti ne ptič ne miš, temveč samo pogumni ljudje, ki so se že odločili. Italijanski pesnik Dante je v najglobjt pekel poslal tiste angele, ki se borbi med Bogom in hudičem niso hoteli postaviti niti na prvo, niti na drugo stran, temveč čakali, kako bo stvar potekla... Slehernega goriškega Slovenca bomo že sedaj poiskali, pozneje pa o njem natančno vedeli in ga vprašali: Kje si bil, kaj si delal, kaj si napravil v usodni uri, ko se odloča usoda goriških Slovencev. Kdor hoče imeti vlogo oprezneža, ta bo prav tako izgubljen in v našem narodu zasramovan, kakor stisti, ki se odkrito bori proti njegovemu obstoju. Česa pa se goriški Slovenci nravzaprav bojimo? Naš je zik je dobil zopet spoštovanje, kakor mu pripada, na Goriškem se tiska slovenska beseda, v Gorici je naša narodna straža. Zagotovljen nam je naš narodni obstoj, torei slovenski Goričani — kvišku srca! Več poguma \ naša prsa! Končamo s prego vorom, starim nad dva tisoč let: Samo pogumnim pomagata sreča in usoda! -Ir v novi luči lji, toliko več jih je prebivalstvu na razpolago. Ako se nam posreči delovni čas proizvodnje na kateri-sibodi način skrčiti, bodisi s povečanim naporom ali z uporabo strojev, postanejo stroški proizvodnje manjši in vsled tega tudi ccna pade. Zmanjšani proizvodni stroški vplivajo torej neposredno na ceno in tako gre večji napoi pri delu spet na račun posameznika. (Nadaljevanje sledi.) Polka - preizkusni kam Stockholm, 15. maja. - Mon-signor Bojanowski, znana katoliška avtoriteta v rusko-poljskih vprašanjih, je izjavil, kot poroča »Aftonbladet« iz Worchestra, da je potovanje poljskega redovnika Orlcman-skega v Moskvo znak, da so se zavezniki zedinili, da bodo Poljsko-Sovjetski zvezi »bodisi posodili, bodisi dali v na- ( jem«. Tozadevno pogodbo st*, očividno sklenili že v Teheranu, ter tako žrtvovali Poljsko, da bi sovjetsko-ruske armade po prihodu do Curzonove črte lahko šle še dalje proti za-padu. Moskva je naročila 01* lemanskemu, naj uporabi svoj vpliv na 6 milijonov Ameri-kancev poljskega rodu ter pripravi ameriško vlado, da bo pristala na sovjetske zahteve glede rešitve poljskega vprašanja. Bojanowski je svareče pripomnil, da bi bila v primeru, ako bi dobila Sovjetska zveza vso Poljsko, odprla sovjetskemu gospodstvu pot \ Evropo. Poljska je dejanski preizkusni kamen za Atlantsko listino. Ako sc bo uresničenje Atlantske listine ponesrečilo, se bo 300 milijonov ljudi, ki pripadajo malim evropskim narodom, čutilo obsojene in izigrane. Knoxov naslednik Ženeva. Novi severnoameriški mornariški minister Ja mes Forrestal je, kakor jav ljajo iz Washingtona, milijo nar in predsednik banke Dil-lon Read v Walstreetu. Vse kaže, da se v vrste komunistične »osvobodilne« vojske zajeda strup dvoma o uspešnem koncu in obup nad položajem. O tem pričajo razni glasovi, ki so zadnje čase dospeli v Gorico. Pred kratkim je »Slovenec« poročal, da so rdeči v Renčah likvidirali 18 ljudi, med katerimi je bilo več starih partijcev. Sedaj sc je izvedelo, da je bil v tej skupini tudi visokošolec Joško Schiff, doma iz goriške okolice. Schiffova usoda je res tragična. Bil je precej nadarjen fant, ki je razmeroma pozno prišel v srednjo šolo. Prej je namreč moral delati. Udeleževal se je dijaškega življenja v Gorici, kolikor so pač razmere dopuščale. V začetku vojne je prišel v ječo, iz katere se je vrnil letos v marcu. V ječi se je najbrž podrobneje seznanil s komunističnimi nauki. Kmalu po povratku domov je izginil iz Gorice. Na terenu pa še ni prebil polnih štiri- > Beograd, 14. maja. - »Do-nauzeitung« piše: Kakor poroča »Novo vreme«, so izdali srbski prostovoljci, srbski nacionalni četniki in srbska državna straža v K ruševcu ob priliki bombardiranja Beograda in drugih nezaščitenih srbskih mest proglas, v katc rem je rečeno med drugim: »Bombardiranje srbskih mest za nas iskrene rodoljube ni nikako presenečenje. Mi smo dobro vedeli, da tisti, ki barantajo z našimi dušami, ne bodo drugače delali. Niso pa bili zadeti ne vojaški cilji, ne prazne zgradbe, pač pa so hoteli kaznovati Srbijo in srbsko ljudstvo, ker srbsko ljudstvo noče iti v gozd, kakor to zapovedujeta London in Moskva, ker dobro ve. da bi mu to prineslo smrt. Srbija ima svoje zveste sinove, državno stražo, prostovoljce in četnike. Ti so zgradili živi zid ob Drini, zahodni meji Srbije. Tito ie pričel z napadom. Boji so krvavi in težki in še trajajo, toda nevarnost je minila V. R. 15. maja. Nevtralnost nekaterih evropskih držav jt> začela že pred časom vznemirjati živce Angloamerikancem in tudi sovjetski državi ni preveč po volji. Vsakotoliko prinašajo časopisi vesti o ro-varenju proti nevtralnosti Turčije, o grožnjah proti Irski, nedavno je bila Švedska predmet posebne »pažnje« angloameriških politikov --proti nekaterim so bile tudi že podvzete strašilne mere. Vendar pa je nedvomno najhujši trn v peti angloamerikancem nevtralnost Francove Španije. To razvidimo iz dejstva, da so zavezniki pred kratkim priče h napadati Španijo z vsemi mogočimi propagandnimi sredstvi. Pozorišče tega propagandnega boja je južna A-merika, kjer London, Wa shington in Moskva ščuvajo in rujejo, kar le morejo. Agencija »Reuter« piše dobesedno: »Španija dela za sovražnika. To Francovo rovarenje treba na vsak način preprečiti.« To propagando seveda podpirajo tudi člani takozvanega Špan-skega osvobodilnega komite ja v Mehiki! Zahtevali so celo od čilskega predsednika Riosa, da prekine diplomatske zveze s Španijo. Predsednik republike Kube pa je celo zahteval, oziroma predlagal in- najst dni, ko je prišla vest, da ga je VOS v Renčah likvidirala. Postal je pač sumljiv, ker si je dovolil samostojno mnenje o nekaterih stvareh in osebah. Zato je moral pasti. Komunisti poklali »oficirski zbor« Gradnikove »brigade« V Renčah so likvidirali skoraj ves oficirski zbor »Gradnikove brigade«, 14 mož. Osumljeni so bili zvez z »belo gardo«. Te zveze so sicer prav gotovo izmišljene, res pa bo, da je vse naveličano in da vsi komaj čakajo povratka v pošteno življenje. Zanimive so vesti s Trnov ske planote. Na Iokvah je baje komanda IX. korpusa. To variši oficirji živijo kot letoviščarji. Hrane jim ne manjka oblečeni so v nove uniforme, družbo pa jim delajo številne tovarišice ki bi sicer morale opravljati razna gospodinjska dela, a jim to ne diši ter take opravke rajši prepuščajo mo škim. ki močno zabavljajo če>. | in Tito je dobil hude udarce. Zato sta hotela London ;n Washington pomagati Titu. Z bombardiranjem pa ne bodo dobili nobene vojne. S tem bodo le zjekleneli duha tistih, ki jih bombardirajo.« Že večkrat smo pisali, da se ie srbsko ljudstvo znašlo in spoznalo svojo pot: ali s Titom in njegovimi zavezniki v komunistično pogubo ter po polno uničenje, ali z generalom Nedičem v močan narodni blok in s tem za ohranitev narodnega življenja in obstoja. Srbski narod se je odločil za drugo pot, za življenje. Navzlic vsestranski nasprotni propagandi so se vse srbske narodne sile združile in složno z nemško vojsko nastopile proti Brozovim tolpam, ki so skušale z Bosne prodreti v Srbijo. Angloamerikanci so zato iz jeze na Titovo željo začeli bombardirati srbska mesta, toda to je vse narodno čuteče Srbe še bol j strnilo te* povečalo njihove vrste. vazi jo Španije »ki bi dobrt-vplivala na razmere v južni Ameriki in bi jo vse južnoameriške države podpirale.« Le argentinska vlada se ne strinja s takim programom in se ne daje motiti v svojih trgovskih odnošajih s Španijo. Sklenila je prav sedaj važen trgovski dogovor, pri katerem bo dobavila Španiji nad 500 tisoč ton raznega blaga. Tudi z drugimi južnoameriškimi državami so zveze še razmeroma dobre in ravno to peče Angloamerikance in Moskvo in sedaj se začenja ze dobro-znano rovarenje proti temu stanju. Verjetno je, da bo i2. te ofenzive govoričenja in groženj prišlo zopet kaj neprijetnega za Španijo, kajti ti demokratski gospodje in tudi Moskva kaj radi pokažejo svojo moč, kjer le morejo. Moč svetovnega židovstva. ki v davljenju evropskih kulturnih narodov najde vedno največji užitek. Sicer pa si ame-riški gospodje ne pričakujejo nič dobrega s strani južne A-merike. Wallacc, podpredsednik Zedinjenih držav, je to povdaril v enem svojih govorov in to gre nekoliko tudi na račun Španije, ki je najbližja evropska sorodnica južne A merike. se širi obup tovarišice in čez »enakost« v rdečem raju. So pač ženske dosti bolj vnete za to izgubljeno stvar kot možje. Najbolj se je ta strašna razlika med moštvom in poveljniki pokazala tam okoli velike noči, ko so se nekatere »brigade« (Kosovelova, Gradnikova in Gregorčičeva) vračale v Lokve iz pohodov okoli Idrije. Mimogrede novedano: Kosovelova »brigada« je bila skoraj uničena. Videli smo raztrgane, zanemarjene, sestradane in ušive postave, ki so se pomikale ^o gozdnih poteh kot sence. Vsi so bili ?e!o potrti. Samo strah pred komisarji jim je branil, da sc r>iso razpršili na vse strani, l^den izmed njih ie rekel' »Pet f^ni 'mo korakali od Idrije. Vsak '>'\n smo enkrat jedli ne-k"i iu^e«. Stalni niihovi spre mlievalci na so bili strah, 1 a-ko+'i in ohun. Jasno je. da v takih razmerah ne morejo dol-f gu dovolj ,za mal denar. Po o-bedu bomo razdelili košarico tega zdravega sadja med o-drasle in otroke in si vsaj v duhu predstavljali veselje na-biračev. Razdeljevanje sadik Pri pokrajinskem poljedelskem inšpektoratu v ulic* Aostskega vojvode 55 prejmejo zanimanci paradižnikove sadike. Cena 15 lir za 100 komadov, razen tega tudi sadike cvetač po isti ceni. Sadike melancan po 25 lir 100 komadov. Izsledeni črnoborzijanci Na goriški osrednji železniški postaji so zaplenili organi gospodarske policije gospodinji Mariji Piantel iz Milana, ki stanuje v Gorici, 11 kg tobaka. Gospodinji Tereziji Veleč-I omažič iz Gorice so zaplenili 5 kg tobaka, Ivani Bo-schetti iz Padove pa 4 kg najboljšega tobaka. 20 kg belušev je bilo zaplenjenih gospodinji Veri Peric iz Gorice, ki jih je nameravala prodajati po pretirani ceni. V goriškem mestnem središču so zalotili organi gospodarske policije kmetico Antonijo Koren iz Kobarida, Vincencijo Budal i>« Osjeka pri Šempasu, Avgusto Mišigoj iz Smartna nri Koj-skem in Katarino Humar ii Gorice. Zaplenili so jim skupno 30 kg soli. 10 kg kvasa je bilo zaplenjenih Mariju Zu darju, ker ni vedel pojasniti, čemu mu bo toliko kvasa. Ponesrečenci. Desnico si je ranil pri se aniu drv 49 letni kmet Ivan T eaiiZ*^°*e» 321etni mizar Leopold Žbogar iz Gorice si je med delom ranil levico. Na levi nogi se je ranil 50 letni kmet Alojz Simonič iz Loč-nika. Levo nogo si je poškodovala pri padcu 22 letna Ll-na Petarin iz Kočevije št. 1 9 letni učenec Karol Viola iz Gradiške ob Soči si je pri padcu s kolesa zlomil desno nogo. Desno nogo ima zlomljeno tudi 16 letna dijakinja Karmen Vecchiet iz Krmina, 'ki je padla po stopnicah. Ponesrečenci se zdravijo v goriški bolnišnici. Tatovi v bolnišnici za duševne bolezni. Iz hleva bolnišnice za du- e;ne bolezni v Gorici so od-^e*jali ponoči drzni tatovi dva p0*?*.vredna nad 30.000 lir. ollcija poizveduje za tatovi. VERSKA ZAVEDNOST GORIČANOV Gorica, 15. maja. Med prvimi blagodati, ki so jih nove razmere prinesle go-riškim Slovencem, je nedvomno slovenska služba božja. Ako človek govori z Bogom, mora govoriti odkrito in to je mogoče le v tisti besedi, ki jo je učila mati in ako Bog govori s teboj, želiš božjo besedo v maternem jeziku, želiš slišati slovensko pridigo, bit. spovedovan in obhajan v slovenskem jeziku. To nam jo sedaj dano. Goriški Slovenci smo ob novi možnosti, da i-mamo slovensko službo božjo pokazali takoj dvojno: da ljubimo svoj materni jezik in da smo zvesti sinovi katoliške vere. Oboje, naše katoliško in krščansko prepričanje in naša ljubezen do materinega jezika, sta nas reševala skozi ve-kove in nas bosta tudi v bodoče. Udeležba goriških Sloven- cev pri slovenskih službah božjih je za nas nad vse častna. Bodisi maše, bodisi pridige, sedanje majniške pobožnosti slovenske spovedi, druge slovenske cerkvene prireditve, vse so nam v ponos. Saj do zadnjega pride v cerkev vsak goriški Slovenec, ta prej, drugi pozneje. Ganljivo je gledati, recimo v nedeljo ob 6. zjutraj, ko gredo v cerkev na Travniku stari možje in ženice, vsi željni slišati slovensko pridigo in slovensko cerkveno petje. Nedeljska maša ob 9 dopoldne na Travniku pa mora biti skoraj vzor vsem cerkvenim opravilom ne samo na Goriškem, temveč povsod, kjer žive Slovenci. Krasno, v dno srca segajoče je petje ob spremljavi izvrstnih orgelj, nato pa stalno odlična pridiga msgr. Brumata, ki govori tako, da nas mora prepričati in pridobiti. Pri vsaki službi bo- žji v Gorici, bodisi na Travniku, v stolnici, pri oo. frančiškanih ali v cerkvi sv. Antona, povsod je nabito polno našega ljudstva, ki je srečno, da more v božji hiši slišati svojo besedo. To je pri vseh mašah, pri popoldanskem krščanskem nauku in pri majniških pobožnostih. Stalna je častna udeležba slovenskih domobrancev, ki pred pričetkom službe božje prikorakajo pred oltar. Tudi tu se kaže ozka povezanost naše narodne straže s pravimi čuvstvi našega ljudstva. Za slovenske cerkvene službe božje v Gorici je kar značilno, da je pri njih prav toliko moških, kakor žensk, da je velika udeležba s strani mladine in otrok. To je znamenje, da sc vsi goriški Slovenci versko zavedni in da ljubijo svojo besedo, zlasti pa da jo lju h'jo v božji hiši. ODLIKOVANJE G. FRANZA Kakor smo že poročali v naši 2. številki od 10. maja, je Sturmbannfiihrer Tauss pripel dne 6. maja v Gorici Unter-sturmfiihrerju Franzu, inštruktorju slovenskih domobrancev, visoko nemško odlikovanje, namreč železni križec II. razreda. Naša slika nam kaže prizor odlikovanja. Dr. Joža Lovrenčič: S^ia SKornu Na Komu ni več ure, ki nam je kazala čas, ko smo hodili študentje trubadurit in v vas. Tudi Iierkul z gorjačo je odšel kdo ve kam — brez njega in fontane trga skoraj več ne poznam. Ura in Iierkul in znanci, vse, o vse je šlo — neznanec med tujci hodim, pri srcu mi je težko. Težko mi je in čutim grozno puščobo in mraz i— na Komu ni več ure, ki bi kazala čas ... Razstava goriških likovnih umetnikov. V kratkem bo v prostorih umetnostne prodajalne na go riškem Korzu razstava slik in plastik najodličnejših goriških likovnih umetnikov. Ovadeni peki. Zaradi kršitve protidraginj-skih ukrepov in navijanje cen je bilo ovadenih pristojnemu oblastvu 25 pekov goriške pokrajine. Važna naša obletnica Dne 11. maja 1934., torej točno pred 110 leti, je umrl v Gorici goriški nadškof Balant Jožef. Rodil se je 1763 v No- vi vasi pri Radovljici, se šolal v Ljubljani, Gradcu in na Dunaju. Služboval je kot kaplan v Kresnicah in Vel. Laščah, kot veroučitelj v Ljubljani. Leta 1805. je postal stolni kanonik in nadzornik ljudskih šol. V tem času je sodeloval pri pregledu Japljevega prevoda sv. pisma. Za francosko okupacije je tjil ravnatelj na Akademiji, po odhodu Francozov pa je zopet poučeval moralko in pastoralko ter vodil iicej. Leta 1818. ga je česa’- imenoval za goriškega škofa, kot tak se je zlasti trudil za dober duhovniški naraščaj. Ko je papež Pij VIT. z bulo 3. avgusta 1830. povzdignil Gorico v nadškofijo z ljubljanskim, tržaško-koprskim, poreško-puljskim in krškim škofom kot sufragani, je postal Balant nadškof. Vzgojen v jožefinskih idejah v Gradcu in na Dunaju, je v njih v/rra jal, kar se vidi zlasti iz pastirskega lista 1819. leta in iz liturgične knjige za posebne praznike goriške škofije 1824. leta. Dopisi Iz Gorice. Širite t* Gorišlci list €€ Uspehi domobrancev -v Tolminu Po vsestransko uspeli aka demiji 7. maja, domobranska posadka ne spi, ampak neumorno dela. Z neprestanim natruliranjem izrinjajo domobranci komuniste iz tolminskih hribov. Z vsakega patru-liranja se vrnejo domobranci brez žrtev, z ujetniki, zaplenjenim materijalom in s spo-ročilom o padlih partizanih. Tolmin je postal živo sredi* šče prerojenega narodnega gibanja. Šele zgodovina bo mogla presoditi pomen obnovitvenega dela in zaslug tistih, ki so pri nas zaorali ledino. Pravi strah za partizane v gorah je mlada domobranska četa v Tolminu. Ne mine skoraj dan, da bi ti ognjeviti in junaški fantje ne presenetili banditov v krajih, kjer se najmanj nadejajo in kjer se čutijo popolni gospodarji. Pred dobirmi 10 dnevi je iz 3 mož obstoječa patrola razgnala nad Slapom v idrijski dolini St. Viško gorski Vos, ki je štel črez 20 s strojnicami in brzostelkami oboroženo skupino. Na terenu so pustili mrtvega prisiljenega mobiliziranca, druge pravoverne partijce so pa odvlekli s seboj, da bi tako pred ljudmi vsaj deloma zakrili poraz. Komaj par dni na to so napadli v že skoraj slovenski Benečiji ležeči vasi Vogrinik partizansko edinico, težko ranili 4 partizane, 3 ujeli, zaplenili 3 mule, telefonske aparate, puške, ročne granate in drugo municijo. V soboto so presenetili v Lomu pri Kalu komandanta in komisarja Vosa, komandanta ubili, komisarja na uieli. Značilno je, da vkljub veliki aktivnosti četa do sedaj ni utrpela najmanjše izgube. GRAHOVO OB BAČI Dne 16. malega travna je umrla ugledna mati številnih otrok, gospa Marija Kusterle, rojena Valentinčič iz Podbr-dega št. 29. N. p. v m. Dve poroki. Meseca sušca sta se poročila g. Jakob Kusterle, doma iz Podbrdega št. 29 in gospodična Marija Grego iz Grahovega. Obilo sreče! Dalje sta se poročila Gvido Galupini in gospodična Kristina Kusterle in sicer dne 9. malega travna. Tudi njima želimo obilo sreče! Na dan sv. Florjana, dne 4. t. m. je umrl v Brtniku v 70. letu g. Matevž Brajer. Naj počiva v miru. Vsi zavedni Slovenci želimo blagostanje in dobrobit našemu narodu. Vihar svetovne vojne je zadal in zadaja tudi našemu malemu narodu udarec za udarcem. Razkrojil je naš narod, povzročil neizmerno gmotno in moralno škode, čas, najboljši učitelj življenja, bo vse te rane enkrat zacelil, a da se ta proces izvt-ši, je že sedaj potrebno, da se vsi združimo v trd obroč in stopimo na plan z našo barvo. Zmote naj bodo še tako blodne, se dajo uničiti, zlasti pa še tedaj, ko se sami prepričamo na lastni koži, da smo zašli na krivo pot pod vplivom krivih prerokov. Naša naloga je, krive preroke razkrinkati, le tako pridemo do zaželjeneg* cilja. Boriti se moramo proti komunističnim idejam, ki sc* žal, že precej zastrupile mišljenje in delovanje našega ljudstva. Res je, začelo se jo daniti, marsikdo je že odprl oči in spoznal, kje je naša rešitev. Slovenci, na dan, združimo se, naša udarna sila domobranci so nam porok, da bomo branili našo zemljo proti komunizmu za ohranitev naše domovine in naše tradicije. IZ KOBARIDA. Domobranska posadka, jt> dobila svojo vojašnico. Prepričani smo, da bo v kratkem polna kobariških fantov, ki bodo s puško v roki branil! svoj dom. Streli v Brdih. 19 letni delavec Gino Pele-son, doma iz Dolenja v Brdih, se je vračal proti večeru domov. Nenadoma je počil strel in ga zadel. Ranjenega Pele-sona so prepeljali v goriško bolnišnico. Oblastva poizvedujejo za neznanim napadalcem. Narodna straža v Ilirski Bistrici Pišejo nam: »Ilirska Bistrica, gospodarsko in upravno središče slovenskega prostoru v reški pokrajini, je prisrčno sprejela v četrtek četo narodne straže, ki bo pod vodstvom poveljnika nadporočnika Slavka Svetličiča, goriškega rojaka, imela nalogo organizirati domobranski pokret v bistriškem okraju. Na dan pred prihodom če* te, pa se je vršila v Bistrici seja vseh županov in podžupanov tamošnjega okraja, na katero je nepričakovano prispel tudi poveljnik Slov. Nar. Var. Zbora na Jadranskem Primorju g. polkovnik Tonči Kokalj. G. polkovnik je v kratkih besedah pojasnil naš položaj, vlogo in poslanstvo Narodnih Straž na Jadranskem Primorju. Udeleženci so z veseljem culi jasno besedo iz ust visokega gosta. Posvet županov se je spremenil v manifestacijo povezanosti in solidarnosti z domobranskim pokretom. Zupani so izjavili, da so pripravljeni podpirati z vso vnemo razvoj Narodnih Straž, v katerih vidijo poroštvo reda in miru, ter up boljše bodočnosti. V Bistrici smo dolgo časa čakali domobrance. Sedaj smo jih pričakali. Domobranci bodite iskreno pozdravljeni pod Snežnikom! Vesti iz izkaznice za kolesarje Z Reke poročajo: Deželni korporacijski urad je izdal odredbo, v kateri opozarja lastnike koles, da , se od 16. t. m. naprej ne bodo več smeli voziti s svojimi železnimi ko nji, če ne bodo imeli posebnega dovoljenja, ki ga daje imenovani urad. Izkaznica velja samo za v dovoljenju navedeni kraj in okoliš. Uspešna borba proti črni borzi. Varnostni organi so postali pozorni na precejšen zavoj, ki ga je nosila s seboj gospo-dinja Justina Zog-Loredan i* Trsta. . Pozanimali so se za vsebino in ugotovili, da je bilo v zavoju 13 kg netipiziranega mila, ki je bilo zaplenjeno in stavljeno na razpolago redni potrošnji. — Slična usoda je doletela tudi gospodinjo Marijo Mitekič iz Trsta. Zalotili so jo pri avtobusnem postajališču v Nadškofijski ulici. Zaplenili so ji 180 jajc, ki jih jt> bila kupila v tolminski okolici. — Tudi gospodinja Marija Marzuli iz Čedada je imela smolo. S seboj je imela precej velik zavoj, ki so ga pristojni organi pregledali. V njem je bilo 5 kg prekajenega mesa in 2 kg masti. Meso in mast so zaplenili. Prekanjeni tatovi. V preteklih dneh so trije tatovi na prav lep način vdrli v dve stanovanji. V odsotnosti gospoda Maragonija, stanujočega v ulici Canova št. 11 so pozvonili na vrata stanovanja trije moški. Doma sta bili gospa Maragoni in služkinja. Ko sta odprli vrata, je eden od treh, ki so stali pred vrati dejal, da so s policijo in ima-jo nalog preiskati stanovanje. Bolj v strahu kot prepričanju je gospa Maragoni pustila vstopiti trem gospodom. Eden je ukazal z njim v sobo, druga dva pa sta medtem lahko mirno rešetala po stanovanju. V kuhinji sta odmaknila omaro, za katero je bila vzidana železna skrinjica. S si- lo sta jo odprla in pobrala ia. nje vso zlatnino ter si z njo napolnila žepe. Po opravlje nem delu sta se vrnila k pajdašu, ki je stražil obe ženski in vsi trije so mirno odšli po stopnicah. Ženski sta se pomirili šele po njihovem odhodu in ko sta prišli v kuhinjo, sta spoznali, kakšno preiska vo so delali trije »policijski agenti«. Dobro so jima mora le biti znane razmere v Maragoni jevem domu, ker drugače ne bi vedeli, kje je skri- )erzy Žulawskl: 4 STla sre6rni odfi Sicer pa so potniki nameravali čim-prej prepotovati to negostoljubno pol-kroiglo in dospeti na drugo stran Lune. Upali so, da najdejo tam ugodnejše življenjske pogoje. Sicer trdi večina učenjakov, ki pišejo o Luni, da je ozračje tudi na oni strani preredko, da bi se dalo tam dihati — toda OTamor je na podlagi dolgoletnih računov in raziskovanj sklepal, da odkrijejo tam dovolj gost zrak, da si ohranijo življenje, obenem z zrakom pa tudi vodo in 'rastlinstvo- Ti_drzm ljudje so bili pripravljeni celo na smrt, da le iztrgajo’ zvezdnemu nebu vsaj eno izmed skrivnosti, ki jih tako ljubosumno čuva pred človekom. Pogum jim je dajala misel, da njihova žrtev ne bo zaman, ker bodo s pomočjo brzojavnega aparata lahko sporočali svoja opazovanja ljudem, ki so ostali na Zemlji. Opajajoč se nad veličino svojega načrta so se včasih spraševali: Kaj pa, če odkrijemo na oni skrivnostni strani Lune čaro1«n in čudežen raj, nov svet, popolnoma Trsta in njica, iz katere so odnesli zlata v vrednosti 100.000 lir. —-Na isti način — in najbrže tudi isti prekanjenci — so prišli v stanovanje Bodonijevih v u-lici Crispi št. 39, kjer ni bilo doma niti gospodinje, pač pa neka njena stara prijateljica Jankovičeva. Nič ni pomagal ugovor, da ni nikogar od domačih. Eden je stražil v kopalnici, medtem ko sta druga dva odnesla iz sobe usnjato torbico s 5000 lirami. Ko so odšli je Jankovičeva spoznala, da so bili to navadni tatovi. Spet dva dečka ranjena ob eksploziji. V tržaško bolnišnico so pripeljali 15 letnega Silvija Vo-dopija iz ulice Vigneti 47 z raztrgano roko. Našel je nek naboj in ga je hotel nesti domov, pa mu je med potjo eksplodiral. Z Malega Otoka pa so pripeljali 13 letnega Ivana Fajdigo, ki je pri eks-nloziji granate, ki je ležala v bližini njegovega doma, dobil težje poškodbe. Kolesar podrl otroka. Neki kolesar, ki je privozil po ulici Mazzini je na vogalu ulice Imbriani podrl na tla 6 letno Margareto Morgan, ki so jo nato prenesli v bolnišnico. Ulica Ghega zaprta za vozni promet. Iz tehničnih razlogov je za en mesec zaradi popravljanja palače Rittmeyer prepovedan vsak vozni promet po ulici Ghega od ulice Commerciale do ulice Cecilia de Rittmeyer. Umrli so: Ludovika Nagelschmid, Olga Versolati, Ana Vukosa, roj. Bcnič, Alojzij Pimis, Ivan Lampe, Josip Mahnič, Justina Baukon, Anton Geržina, Karla Kanidišek, Ferdinand del Toso, Julija Pirona, Zofija Debianchi. Obnovljeni vlaki. Od 10. maja vozita zopet brzovlak, ki odhaja ob 12.15 proti Benetkam, in osebni vlak z odhodom ob 18.55 tudi v smeri proti Benetkam. V na sprotni smeri prihajata zopet brzovlak iz Benetk v Trst ob 19.05 in osebni vlak iz Porto-guaro ob 11.52. Prijeta tatova. Ko je trgovec z modnim blagom v ulici Pouchichli zjutraj odprl prodajalno, je zasačil dva tatova, ki sta se skušal i zmuzniti pri vratih. Trgovcu se je posrečilo, da je enega poštenjakoviča prijel ;n pridržal, drugega pa so pograbili različen od zemeljskega in gostoljuben? Sanjarili so takrat, kako pozo vejo nove tovariše, da naj prepotujejo tistih bore sto tisoč kilometrov; kako ustanovijo na tej »zemlji«, na obli, ki se sveti v tihih nočeh, novo družbo, novo srečnej?e človeštvo.-, kdo ve... Za zdaj pa so morali misliti na to, da jim je prebroditi gorato, brezzračno in brezvodno pusto višavje, ki pokriva vso Lunino polkroglo, obrnjeno k Zemlji. To ni bbla malenkost- Lunin obseg znaša skoraj 11-000 km; če bi torej padli, kakor so pričakovali, na sredino k Zemlji obrnjenega ko'uta, bi morali prepotovati najmanj 3000 km, preden bi prišli v kraje, kjer bi mogli dihati in živeti. Projektil v o-bliki podolgovatega, na eni strani stož-asto priostrenega valja — je bil zgrajen tako, da bi se lahko spremenil v zaprt avtomobil, in dobro preskrbljen z zklogami zgoščenega zraka, vode, živeža in goriva, ki bi peto-ricii ljudi zadoščale za celo leto, torej še dlje, nego je bilo treba za pot na drugo stran Lune. Razen teka so potniki vzeli s seboj precej orodja, majhno knjižnico in ... psico z dvoma, mladičema. Bila je tc lepa in velika angleška ptičarica last Tomaža Woodbella, ki so ji pred odhodom dali primemo ime Selena. Na] vse to je opozorila spomenica okolice meščani, ki so šli ravno mimo. Oba prijeta zločinca sta stara znanca policije; pri njih so našli mnogo vlomilnega orodja. Policijska ura v Miljah. Prefekt tržaške pokrajine je izdal naslednji odlok: Policijska ura v občini Milje je od 22. do 5. Ta odredba stopi takoj v veljavo. Izpred sodišča. 31. avgusta preteklega leta so karabinerji pripeljali v zapore Marijo Guerini, ker je kršila zakone o racioniranju živil. Njej pa seveda to ni bi- lo po volji in je v silnem navalu svoje jeze začela psovati može postave. Ker se ni pokorila karabinirjerjem in jim je pri tm dajala neprimerna imena, je bila predana sodnim oblastem. V zmešnjavi 8. septembra je Guerinijevi uspelo pobegniti iz zaporov ter je bila sedaj v odsotnosti obsojena na sedem mesecev zapora. Gsspnilarske nesti ii Uralske Med Nemčijo in Hrvatsko je bil sklenjen te dni dodatni sporazum k pogodbi o malem obmejnem prometu, ki je že stopil v veljavo. V tem sporazumu so predvidene o-lajšave za promet hrvatskih industrijskih podjetij, ležečih ob meji, zlasti v pogledu oskrbe s premogom in ostalim gorivom iz področja onstran meje. — Izkaz Ilrvatske dr-, žavne banke za 15. april zaznamuje povečanje obtoka bankovcev na 57.1 milijarde kun nasproti 53.6 milijarde kun po izkazu 15. marca. Vojno gospodarsto v Ameriki. Iz Washingtona poročajo, da so v Zedinjenih državah nastopile težave pri nakupu žita za vojaške svrhe. Zato je bila za 125 okrajev srednjega zapada izrečena s takoj šnjo veljavnostjo prepoved zasebne prodaje žita. V teh okrajih se sme žito prodajati samo nakupovalcem države, ki mora nujno nakupiti 80 milijonov bušljev žita. — Prodaja žvečilnega gumija je že nekaj časa v Zedinjenih državah racionirana. Sedaj poročajo iz New Yorka, da je največja severnoameriška tvornica žvečilnega gumija »Wrigley« s 1. majem prenehala izdelovati žvečilni gumi. Ameriški kapital v inozemstvu. Kako daleč sega vpliv a- asistenta v K-. Kmalu zatem so objavili rokopis. Rokopis sam je napisal na Luni v poljskem jeziku Jan Korecki, udeleže nec prve odprave. Napisal ga je v treh delih, ki so jih ločila velika časovna razdobja, a so bili povezani > celoto; bila je to povest o prečudni usodi in prigodbah brodolmca, vrženega na kopno, ki vtisi v svoji sinjim 384 miljonov metrov nad Zemljo. Sledi dobeseden ponatis prve izdaje* rokopisa, ki ga) je priredil asistent observatorija v mestu K-.u- P vi del rokopisa Dnevnik potovanja Na Luni, dne •.. Moj Bog! Kakšen datum pa naj po stavim?! Strašna eksplozija, ki nas je vrgla z Zemlje, nam je razbila t sto, kar imajo tam za najtrajnejše, razbila in pokvarila nam je čas. Zgroziš se že ob sami misli, da tukaj, kjer smo, ni let ni mesecev, niti ne dni, naših kratkih razkošnih dni-.. Ura mi pravi, da je minilo že nad štirideset ur od trenutka, ko smo padli sem; padli smo ponoči, sonce pa še zdaj ni vzšlo. Upamo, da ga uzremo čez dobrih dvajset ur- Vzide in pojde po ne-■ bu leno, devet in dvajsetkrat bolj po* časi kakor pa tim na Zenjlji. Sijalo bo 354 ur nad našimi glavami, potem Kmetijstvo V zelenjavi je zdravje Uživanje vrtnin blaži mar sikatero bolezen. Špinača in mangold vsebujeta precej železa, apna in natrija. Priporoča se malokrv-nim in slabokrvnim posebno zaradi železa. Prav izdatna je naslednja solata; špinačo ali mangold sesekljamo, dodamo sesekljano čebulo in zabelimo z oljem, kisom ali citronovim sokom. Na isti način pripravimo solato tudi iz kolorabic in čebule. Vsebuje mnogo rudninskih snovi in osvežuje kri. Repa pospešuje izločevanje mokrote in se priporoča pri boleznih ledvic. Cvetača ima veliko natrija in pomaga izločevati kisline. Kuhana ah surova solata iz belega in rdečega zelja vpliva ugodno na motnje v želodcu in črevesju, belo zelje pa še posebno n i ledvice. Salato iz rdečega Zilja pripravimo kot navadno kuhano pa tako, da male fr-ie SKE VESTI meriškega kapitala v vseh delih sveta, nam nazorno kaže naj novejša statistika, ki jo je izdal zakladni urad Zedinjenih držav o inozemskih investicijah. Po tej statistiki znaša celotna vrednost investicij severnoameriškega kapitala v inozemstvu 3.3 milijarde funtov, to je okrog 40 milijard mark. Preko 10% teli investicij, to je 456 milijonov funtov, odpade na britski imperij, kar kaže vedno večji vpliv ameriškega kapitala v gospodarskem ustroju britskega im perij a. LES V ŠTEVILKAH Največ gozdov imata Azija in Južna Amerika, vsaka približno po 850 milijonov hektarjev, ali 28% vseh gozdov na zemlji. Afrika ima okrog 300 milijonov ha, kar da skoraj 10%, evropski gozdovi me rijo tudi okrog 300 milijono\ ha ali dobrih 10%, dočim je v Avstraliji le nekaj nad 100 milijonov hektarjev lesa in znaša to komaj 4% vseh gozdov na zemlji. KOLIKO NIKOTINA JE V TOBAKU Vrste tobaka, ki imajo do 1.3% nikotina, se smatrajo za lahke. Tobak iz Grčije ima povprečno 1.07%, iz Bolgarije 0.75% iz Srbije 1.64%, iz Turčije 1.01% nikotina. Italijanski tobak ima 0.62%, tobak s Krima pa 1 29% nikotina. Vir- pa bo spet noč, trajajoča 354 ur. Po tej noči zopet dan, ravno takšen kakor prejšnji in zopet noč in zopet dan — in tako brez konca, brez spremembe, brez letnih časov, brez let, brez mesecev— Ce doživimo— Sedimo brez dela, zaprti v svojem izstrelku in čakamo sonca. O, to strašno hrepenenje po soncu! Noč je kajpada jasna, neprimerno jasnejša od naših zemeljskih noči ob polni luni- Velikanski kolut Zemlje visi nad nami nepremično na črnem nebu blizu zenita in obliva z belo svetlobo to neznansko puščobo, okrog nas... V tej čudni svetlobi je vse tako skrivnostno in mrtvo— In mraz::. Oh, kako strašen mraz! — Sonca! Sonca! •. OTamoru se od padca še vedno ni vrnila zavest. Woodbell ga ne zapu sti niti za trenutek, četudi je sam ranjen. Boji se, da si je OTamor pretresel možgane, in ima le malo upanja. Na Zemlji — pravi — bi ga o-zdravil! Toda tukaj, v tem zoprnem mrazu, kjer nam je skoraj edini živež zaloga umetne beljakovine in sladkorja, kjer moramo varčevati z zrakom in vodo-.. Bilo bi strašno, če bi izgubili OTamora, ravno njega, ki je duša naše odprave!... Jaz, Varadol in Marta — in celo Selena z obema mladičema — smo glave skuhamo v slani voulr prerežemo in zabelimo kakor druge solate. Česen, zlasti surov, je za telo odlično čistilno sredstvo. Nasveti za hišo Sirovi cmoki. % kg zmečkanega sirčka zmešaj s 5 dkg masla ali masti, dvema rume njakoma in enim celim jajcem, dodaj še 10 dkg belega koruznega zdroba ali pšeničnega in dve žlici moke. Naredi majhne cmoke in jih kuhaj v vreli slani vodi. Kuhane cmoke potresi s parmezanom, če ga še imaš, ali z drobtinami in jih zabeli. Makaronova torta. - Skuhaj makarone, jih odcedi in operi. Napravi tekoče testo iz 20 dkg moke (enotne ali koruzne), primerne količine vode,, noževe konice soli, 1 rumenjaka, 1 vaniljevega sladkorja in pecilnega praška. V to zmes daj makarone in vse skupaj dobro premešaj. Nato stresi v namazano pekačo, polij s-snegom in peci v pečici eno uro. Torta je zelo dobra in izdatna. ginski tobak iz Amerike ima-1.98%, drugod udomačene vrste tega tobaka pa približno 1 % nikotina. _____ Sp ort Julijska Benečija - Lombardiji 3-1 Milan, 15. maja. V Milanu odigrana nogometna tekma med raprezenta tivami Julijske Benečije in Lombardije je končala z zmago prve za 3 točke proti eni. V četi zmagovalki so povečini bili igralci tržaške Triestl-ne. Zmaga je bila popolnoma upravičena, četudi »u tu dan kar deževali penalty - trije goli so sad teh kazenskih strelov. „Vi!li!r«iiske“ lekine v Trslu V Trstu se vrše v tem času nogometne tekme moštev, ki so pred dvajset in več leti predstavljale nogomet v naši krajini. Pri tekmah sodelujejo le igralci stari nad 35 let. V nedeljo so se vršile prve tekme med četami Edcra-Trie-stina in Espero - Ponziana. Zmagala je Triestina (2-0) ki je imela v četi najstarejšega igralca (Blaževič 47 let). Espero in Ponziana pa sta odigrali neodločeno 0-0. Tekmam je prisostvovalo ogromno občin-stva, večinoma starih športnikov, ki so navdušeno sledili tekmam, kakor nekdaj — pred dvajsetimi leti. — V. R. Odgovorni urednik: Dr. Milan Komar - Gorica! zdravi. Zdi se, da Marta nič ne vidi in ne čuti. Samo ozira se po Wood-bellu, vznemirjena zaradi njegovih ran. Srečni Tomaž! Kako ga ljubi ta! ženskta! Oh, ta mraz! Zdi se mi, da se naš 'zaprti projektil obenem z nami spreminja v kos ledu. Pero mi uhaja izmed odrevenelih prstov. O, kdaj bo-vendar že vzšlo , sonce! Isto noč, 27 ur pozneje. OTamoru je čez dalj e slabše; ne moremo si delati praznili upov pričenja se že agonija- Tomaž, ki je bedel ob njem, je pri tem pozabil na! lastne rane in je sam tako oslabel, da je moral leči. Marta ga nadomešča pni bolniku- Od kod jemlje ta ženska toliko sil? Odkar se je otresla prve zmedenosti po padcu, je najbolj delavna med nami vsemi. Zdi se mi, da Še ni spala!- Ah, ta mraz... Varadol brezčutno ždi in molči. Na njegovih kolenih se je zvila v klobčič Selena. Varadol pravi, da jima je tako obema topleje. Mladiča smo položili na posteljo k Tomažu. Poskušam spati, pa ne morem. Mraz mi ne da spati in ta pošastna svetloba Zemlje nad nami. Videti je samo še nekaj nad polovico njenega koluta- To pomeni, da bo sonce kmalu vzšlo. (Nadaljevanje sledi.)