Naš človek je bil... Prav pred hišo so visoki gostje posedli In hudomušno vrgli kamenček v okno (Foto Z. Leskovec) Prav v teh dneh je bilo, nekaj dni pred izidom Logaških novic, ko sem se napotil v Zaplano na obisk k Francu in Gregorju Mesecu. Toda tokrat sem se podal s posebnim, prav nič gostilniškim namenom. Od nekdaj sloveča gostilna po piščancih, pečenih goseh in domačem želodcu me je pričakala z zaprtimi vrati. Moral sem stopiti zadaj, za hišo, pa so bila vrata takoj odprta, ko sem razložil namen svojega obiska. »Prišel sem povprašat, kako je bilo pred več kot 20 leti, ko je bil Tito pri vas na obisku,« sem dejal. Prijazna gostitelja, oče in sin, sta me popeljala v notranjost hiše in ob kozarčku pijače nam je stekel pogovor Spomnila sta se tistega nedeljskega večera 4. maja letos, ko je presunljiva novica po radiu o smrti maršala Tita dosegla tudi Zaplano. Prav sin je bil pri radijskem sprejemniku Tiho je stopil od mize do mize in gostom sporočil najbolj nezaželjeno novico. Gostje so pretreseni tiho odšli V srcu vseh se je stopnjevala bol, v dušah očeta in sina Meseca pa so se prebudili spomini na srečanje s Titom, na njegovo povabilo, naj ga oče Mesec obišče na Dedinju, kjer je nekoč celo stregel, pa do tega obiska ne bo nikoli prišlo. Toda spomini na tisti julijski dan so bili veseli, polni neposrednosti in pre-šernosti, ki ju je Tito imel najraje. Kako je bilo takrat? 21 julija 1959 se je Tito s spremstvom dr Marjana Breclja, dr. Lavriča, Edvarda Kardelja, Jože Vilfana, Franceta Popita, Mihe Marinka, generala Žežlja in še nekaterih pravzaprav skrivoma napotil k »Parčonu« Bili so na poti z Brionov na Brdo pri Kranju, pa so med potjo, kar tako, izven protokola, zavili v Zaplano Tito je namreč že prej slišal od svojih slovenskih prijateljev, ki so že večkrat bili v gostilni »Pri Strmici«, kot se je takrat imenovala, da je tu nekje dobra gostilna, kjer se imenitno je. Predhodnica je na Vrhniki že ustavljala promet, da bi se kolona lahko nemoteno peljala skozi mesto, Tita z najvišjim spremstvom pa ni bilo od nikoder. Zavili so v Zaplano. Bilo |e v jutranjih urah in tudi pri »Parčonu« niso bili pripravljeni na goste, celo kosit so se odpravljali. Nenadoma so zavili na dvorišče pred hišo veliki avtomobili in iz enega od njih je stopil sam maršal. Gospodarjeva hči Jana je ravno nabirala rože okrog hiše, ko so v šali gostje opazili lepo dekle »Morda je kje v hiši še kakšno ljubko dekle«, je nekdo vzkliknil In po stari slovenski navadi so vrgli nekaj kamenčkov v okno. V tistem se je prikazal l-ranc Mesec in jih povabil noter Tito s spremstvom si je ogledal hišne prostore in si zaželel raje postrežbe zunaj, na soncu, kajti bil je topel poletni dan Posedli so za mizami na današnjem parkirnem prostoru in Tito je hotel po skusiti kaj dobre jedače in pijače Postregli so mu s teranom, ki se mu je zdel imeniten, in z domačim želodcem, pršutom in domačo salamo. Mati je ravnokar spekla kruh in še kadečega prineslana mizo. Dr. Lavrič, Titov osebni žoravnik, je stopil v kuhinjo in prosil raje za kos starega kruha, češ, Tito zaradi želodca ne sme jesti tako svežega kruha. Tito ga je v šali zavrnil, naj kar sam žuli star kruh, saj ni boljšega kot je svež. Po tem prigrizku se je Tito spomnil na domače suhe klobase, o katerih so mu pravili. Takoj so mu jo prinesli, hoteč jo razrezati Toda ne Tito jo je po domače raje vzel v roke injo pojedel tako, po naše. Smeha in radosti je bilo na pretek. Med malico se je Tito ves čas v pogovoru zanimal za okolje, v katerem je pravkar na nepričakovanem jbisku, kako ljudje žive, kaj pridelujejo, kako hodijo otroci v šolo in pogovor je nevezano tekel ves čas Hčerka Jana je takrat pripela Titu nagelj z rožmarinom na suknjič in ves vesel je vzkliknil: »Juhuhu, zdaj imam pravi slovenski pušeljc!« Tito se je napotil tudi na kratek sprehod po okolici Pri sosednji hiši se je zapletel v pogovor s starim Jerinom, ki je bil vojak v I svetovni vojni, bil v Sibiriji in dva vojna tovariša sta si imela kaj povedati. Toda prišel je čas odhoda Dolžnosti so klicale Tita naprej proti Brdu in naslednji dan v Ljubljano na parado ob Dnevu vstaje. Tito je obljubil, da še pride in res ga je pot 7 let pozneje še enkrat pripeljala v Zaplano na kratek postanek Potem so vsi skupaj sedli v avtomobile in mahali v pozdrav Sam Tito je mahal z belim robcem, se spominja Franc Mesec, vse dokler ni avto zavil za ovinkom proti vrhuniškemu klancu. Na obrazih pripovedovalcev je bilo opaziti veselje ob spominu na tovariša Tita. Tako velika osebnost in taka neposrednost in enostavnost, sta mi dejala Tega ni mogoča pozabiti Človek, ki ga je in ga pozna ves svet, je bil človek iz ljudstva, zato se je tam tudi tako dobro počutil. In tudi obisk v Zaplani je dokaz, kakšen Človek in Državnik je bil Primož Sark Biti komunist - ni lahko. Biti komunist - še zmeraj pomeni, biti pripravljen, da se marsičemu odrečeš. Biti komunist - pomeni biti v prvi vrsti boja za napredek, za srečnejšo in lepšo prihodnost. To so dokazali naši ljudje, ki so šli v to vojno. Čeprav so vedeli, da komunizem ne bo takoj zmagal, da ga morda ne bodo doživeli, so se žrtvovali in dajali svoja življenja. To so bili komunisti, komunistični mladinci, zavedni ljudje, ki so bili sposobni največje sa-moodpovedi. Biti komunist - pomeni, biti notranje samodiscipliniran, to pa predvsem pomeni - premagati sebe. Za to je potrebna morala, ki od človeka zahteva zelo mnogo, in komunist jo mora imeti v sebi. Mi komunisti moramo imeti vizijo bodočnosti. Paziti pa moramo tudi danes, kako naši določeni postopki učinkujejo na mlade ljudi. Ne samo postooki. ampak tudi ukrepi, ki jih poavzamemo. Od komunista zahtevamo zelo mnogo. Iz intervjuja RTV Beograd ob 80-letnici življenja, 12. maja 1972 Naše razumevanje vloge in položaja delovnega človeka kot samostojnega in svobodneaa ustvarjalca v samoupravi družbi vsebuje prav tako polno svobode in samostojnosti vsakega naroda in narodnosti. Kajti enakopravnost delovnega človeka v samoupravi socialistični družbi je nedeljiva od enakopravnosti narodov v večnacionalni skupnosti. V naših razmerah se nacionalna svoboda, suverenost in enakopravnost narodov uresničuje v neposredni odvisnosti od dosežene stopnje v razvoju samoupravnih odnosov v vsakem narodu in v Jugoslaviji kot celoti. Šele na temelju polne emancipacije vseh narodov in narodnosti je mogoče ustvariti takšno skupnost, v kateri se bomo vsi čutili enakopravne. Govor na proslavi v Jajcu, 29. novembra 1968 Tito Bistvene objektivne predpostavke politike neuvrščenosti se tudi danes niso spremenile. Trdno sem prepričan, da se z godovinska vloga našega gibanja ne le ne zmanjšuje, temveč se krepi in vedno znova uveljavlja. Naše gibanje je torej po bistvu svojih dejanj in opredelitev usmerjeno v prihodnost. Odpiramo se v svet in ponujamo roko vsem, ki so pripravljeni na skupna prizadevanja za enakopravne in bolj pravične mednarodne odnose. To krepi zaupanje v našo moč in sposobnost, da še naprej uspešno napredujemo do svoji poti Gibanje, ki se zavzema za demokratizacijo odnosov v svetovnem obsegu, kot je gibanje neuvr- ščenosti, je bolj od drugih vezano na to, da spoštuje demokratične norme ravnanja v medsebojnih odnosih. Zavedati se moramo nevarnosti vsiljevanja ozkih, sebičnih interesov, ki načenja solidarnost in moč našega gibanja. Prepričan sem, da je dozorela potreba, da neuvrščene države v svojem in širšem interesu najdejo učinkovite načine za mirno in demokratično poravnavo nastalih sporov. Govor na ministrski konferenci neuvrščenih v Beogradu, 25. julija 1978 Naprej po Titovi poti! Občinski praznik je tudi letos namenjen zlasti spominu na jasno in odločno nasprotovanje vsakemu vsiljevanju tuje volje in oblasti, kar so Logačani pokazali z množičnim odhodom v Titove partizane. Vendar je letošnje praznovanje drugačno kot vsa praznovanja doslej, praznujemo brez najdražjega voditelja v Jugoslovanski zgodovini, brez človeka, ki je iz malega človeka naredil velikana, velikana v proizvodnji, naredil delavca, ki več ne prosi nikogar za skorjico kruha, da bi preživel, ampak si sam kroji uso- do današnjega in jutrišnjega dne Praznujemo brez tov. Tita, ki se je nenehno z vsemi silami uspešno boril za vse človeške pravice in svobode, za enakopravnost narodov in narodnosti, za neuvrščeno izvenblo-kovsko politiko, za mir in sožitje med državami z različnimi družbenopolitičnimi ureditvami. Titova politika, naša politika, ni bila politika sile na nobenem področju, temveč prav obratno politika miroljubnega sožitja, torej pot samoupravnega sporazumevanja in dogovarjanja, pot samoupravnega socializma. Ko zdaj v občini Logatec in v posameznem kolektivu delamo enoletno bilanco cen, prištevamo izkupiček novostorjene vrednosti, se moramo vprašati ali smo storili vse, da bi naša njiva rodila največji pride-• lek. Vsakdo od nas in vsi se moramo vprašati, ali smo zlasti delali tako, da bi delo vsakega in vseh skupaj bilo bolj produktivno, ali smo bili dovolj delovno in samoupravno disciplinirani, ali smo pokazali pravočasno nastrojene napaki in jih skušali odpraviti, ali smo bili dovolj skrbni z uporabo predmetov dela in sredstev za delo, ali smo dovolj izkoristili delovni čas vsak na svojem delovnem mestu, ali so bile naše samoupravne odločitve dobre in so rodile ustrezen sad. Vprašati se moramo tudi, ali smo razporejali ustvarjeni dohodek v skladu z družbeno sprejetimi normami. Nadaljevanje z druge strani: NAPREJ PO TITOVI POTI Tako potegnjena pod naše delo in prizadevanje nam kaže, da smo zlasti letos, v dokaj zaostrenih pogojih gospodarjenja v lesni in papirni industriji storili veliko, da premagamo »zunanje« težave, kakor tudi v večini kolektivov, proučili lastne slabosti in jih pričeli uspešno odpravljati Tam, kjer so detajlneje analizirali vzroke nastalih težav in jih tudi sistematično odpravljajo, že dosegajo večji dohodek Letošnje leto seveda še ni zaključeno, stabilizacija in gospodarski ukrepi se še nadaljujejo, zato se znova pojavljajo nove čeri, ki zahtevajo največjo pozornost pri gospodarjenju in čimvečjo varčnost in racionalnost pri uporabi sredstev Osebni in družbeni standard delavcev, delovnih ljudi in občanov smo v Logatcu doslej in bomo tudi v bodoče gradili na lastni produktivnosti in ustrezno z višino družbenega proizvoda Osnutek srednjeročnega družbenega plana za obdobje od leta 1981 do 1985 je nastal na osnovi prizadevanj delovnih ljudi v TOZD in krajanov v KS Naša petletna prihodnost naj bo usmerjena zlasti v še bolj kakovostno proizvodnjo, kakor tudi v višjo osebno in družbeno blaginjo, zlasti slednja dobrina je stvar, za katero se moramo jasno opredeliti in sporazumeti. Dosedanji razvoj je bil Predvsem usmerjen v razvoj družbenih dejavnosti in tudi že izražena Mnenja delavcev in občanov kažejo na to, da moramo tudi v bodoče posvetiti več pozornosti kulturnemu 'centralna knjižica in kulturni domovi) in telesnokulturnemu področju 'fazna igrišča za mlado in staro) ter nadaljevati z dograditvijo zdravstvenih, šolskih in vzgojnovarstvenih objektov. Seveda pa urbaniziran razvoj mesta in vseh vaških krajevnih skupnosti zahteva še kvalitetnejšo ureditev komunalnih naprav in ust-reznih sodobnih cest Uspešnost v izpolnitvi vseh zastavljenih nalog dosedanjega družbenega načrta je zagotovilo, da bomo z združenimi močmi, pa tudi deloma s samouprispevkom, zgrabi' vse, kar bomo realno načrtovali. Franc Godina, dipl. ing. Samoupravno sprejetje obveznosti moramo dosledno uresničevati Ob praznovanju občinskega praznika še s posebno pozornostjo ocenjujemo prehojeno pot preteklega enoletnega obdobja in si zastavljamo nadaljne naloge. Letošnje praznovanje sovpada z zadnjim letom srednjeročnega obdobja od 1976 do 1980, v katerem si želimo še s posebnimi prizadevanji na vseh področjih življenja in dela čimbolj približati sprejetim planskim obveznostim. V letu 1979 smo z veliko odgovornostjo ob periodičnih obračunih obravnavali dosežene rezultate gospodarjenja v zborih občinske skupščine, v vseh delovnih organizacijah, krajevnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih. Ob ugotovitvah, da v celoti ne izpolnjujemo sprejetih planskih obveznosti, zlasti na področju delitve dohodka in osebnih dohodkov ter hitrejši rasti vseh vrst porabe od rasti dohodka, smo sprejeli konkretne programe ukrepov, s katerimi smo se po samoupravni poti obvezali izboljšati stanje. Doseženi rezultati gospodarjenja za leto 1979 dokazujejo, da smo z zglednim prizadevanjem vseh delovnih ljudi in občanov večji del sprejetih obveznosti tudi izpolnili Na ta način smo izpolnili tudi pomembne obveznosti iz resolucije o izvajanju družbenega plana Jugoslavije in Slovenije ter smernic za izvajanje plana občine v letu 1979. Povečali smo sredstva za akumulacijo na račun počasnejše rasti osebnih dohodkov in skupne porabe v TOZD gospodarskih dejavnosti. Izboljšali smo akumulativno in reproduktivno sposobnost gospodarstva ter ekonomičnost poslovanja. Nekoliko manj smo bili uspešni na področju skupne in splošne porabe, kjer so bila sredstva višja, zaradi znanih inflacijskih gibanj ter tudi porabljena iznad resolucijske obveze. Neugodna gospodarska stanja v Jugoslaviji in Sloveniji (rast vseh vrst porabe iznad dohodkovnih možnosti gospodarstva, negativna zunanja plačilna in devizna bilanca . .), ki so bila pogojevana predvsem zaradi neizvajanja samoupravno sprejetih obveznosti (resolucije, družbenih dogovorov, samoupravnih sporazumov) so povzročila, da smo v resoluciji za izvajanje družbenega plana Jugoslavije in Slovenije za obdobje 1976 do 1980 v letu 1980 vgradili tudi takšne stabilizacijske ukrepe, ki jih v preteklih letih nismo poznali. Na osnovi omenjenih dokumentov so bili sprejeti družbeni dogovori, v katere je pristopila tudi naša družbenopolitična skupnost. Med najvažnejšimi velja omeniti družbeni dogovor o izvajanju politike cen proizvodov in storitev in družbeni dogovor o uresničevanju družbene usmeritve, delitve dohodka in osebnih dohodkov v letu 1980. Za dosledno izvajanje sprejetih obveznosti smo morali stabilizacijske ukrepe vgraditi tudi v smernice za izvajanje družbenega plana občine v letu 1980 in v letne plane organizacij združenega dela ter samoupravnih organizacij in skupnosti. Z občinskimi smernicami smo opredelili predvsem naslednje glavne naloge: Rezultati gospodarjenja v I. polletju 1980 1 OZD s področja gospodarstva: (Indeksi se nanašajo na I. polletje 1979) Celotni prihodek Porabljena sredstva dohodek čisti dohodek Amortizacija (po predpisanih stopnjah) Povprečno število zaposlenih Del čistega dohodka za osebno porabo Del čistega dohodka za skupno porabo del Čistega dohodka za razširitev materialne osnove dela Celotni prihodek napram porabljenim sredstvom (v %) dohodek na delavca čisti dohodek na delavca poprečni osebni dohodek na delavca - mesečno 2 OZD s področja negospodarstva: Celotni prihodek Porabljena sredstva dohodek čisti dohodek Del tistega dohodka za osebne dohodke Del čistega dohodka za skupno porabo Del čistega dohodka za razširitev materialne osnove dela Popravčno število zaposlenih poprečni osebni dohodek NA zaposlenega mesečno 976.344 din 632 948 din 343 397 din 244.325 din 18 332 din 2.172 132.814 din 24 367 din 79 177 din 154,3 167 185 din 118 950 din 7 248 din 34.013 din 7 574 din 26.439 din 24.696 din 19 503 din 2.568 din 2.337 din 211 8632 din (ind. 139,2) (ind. 129,9) (ind. 154,0) (ind. 145,5) (ind. 127,9) (ind 101,3) (ind 126,9) (ind 125,7) (ind. 243,8) (ind. 104,7) (ind. 143,8) (ind 120,6) (ind. (ind (ind. (ind 121,3) 136,5) 117,6) 116,4) (ind. 118,2) (ind. 101,6) (ind. (ind. 127,1) 105,5) Podatki so zbrani iz periodičnih obračunov OZD Nekateri podatki niso (v času priprave za glasilo - op sestavljalca) povsem preverjeni (npr povprečni osebni dohodek na zaposlenega pri OZD negospodarstva) Delegati za zbore občinske skupščine so prejeli natančnejšo analizo gospodarjenja (za sejo SO 27. 8. 1980), ki jo je pripravila Služba družbenega knjigovodstva. ODDELEK ZA GOSPODARSTVO IN FINANCE SO LOGATEC NOVICE Povečati produktivnost dela na osnovi racionalnega zaposlovanja z večjo uporabo znanja in humanizacijo dela; sredstev za zadovoljevanje vseh vrst porabe morajo rasti izpod rasti družbenega proizvoda; sredstva za osebne dohodke v gospodarstvu morajo rasti počasneje od dohodka za 25 %, v negospodarstvu pa ne smejo v masi prekoračiti 16 % napram letu 1979; sredstva za skupno in splošno porabo smejo v masi porasti največ za 16 % napram letu 1979; nadaljevati le tiste investicije, ki imajo pokrito finančno konstrukcijo; v vseh sredinah bomo izvajali programe varčevanja in zaostrili delovno disciplino; za obravnavo periodičnih obračunov bomo pripravili poglobljeno analizo ter celovito obravnavali delitev dohodka in čistega dohodka; v planske dokumente za obdobje 1981-1985 bomo vključevali programe ekonomske stabilizacije, itd. Intenzivno spremljanje gospodarskih gibanj v prvih mesecih tega leta je pokazalo, da se kljub sprejetim ukrepom še vedno nadaljujejo neugodna gibanja, zato je Zvezni izvršni svet moral sprejeti začetni paket stabilizacijskih ukrepov Devalvacija dinarja in začasna zamrznitev cen naj bi umirila pregreto domače povpraševanje in vzpodbudila prizade- vanje za čimvečji izvoz Devalvacija sama, brez spremljajočih ukrepov pa ne more bistveno izboljšati stanja, zato so že pripravljeni in v pripravi še dodatni ukrepi S tem so in bodo pogoji za pridobivanje dohodka znatno težji, zlasti za tiste organizacije združenega dela ki so soodvisne od uvoza surovin in reproma-tenalov ter prodajajo večino svojih izdelkov na domačem tržišču In kakšni so praktični rezultati stabilizacijskih prizadevanj v naši občini? Kot že rečeno, obveznosti iz resolucij in dogovorov smo vnesli v letne plane Na področju splošne porabe - občinski proračun je bil sprejet in se dosledno izvaja v dogovorjenih okvirjih. Prispevno stopnjo iz bruto osebnega dohodka za finansiranje družbenih dejavnosti smo že v začetku leta naravnavali le do r|ovol|enf> visine Ko pa bodo znmif? izvršitve programov po prvem polletju, bomo ocenili, ali je možno do konca leta še zmanjšati porabo Na področju izvajanja resolucije in dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1980, so v nekaterih OZD gospodarstva in družbenih dejavnosti ter drugi uporabniki družbenih sredstev bili kršitelji (v januarju, februarju in marcu) Predlagani ukrep IS in sklepi SO so bili učinkoviti in kršitve so odpravljene, razen pri nekaterih manjših porabnikih druš-benih sredstev, kjer so razlogi za kršitve objektivno pogojeni in utemeljeni. Polletni rezultati gospodarjenja v organizacijah združenega dela materialne proizvodnje so kljub zaostrenim pogojem gospodarjenja dobri V porastu so skupni prihodek dohodek čisti dohodek in sredstva za razširitev materialne osnove dela V večini so dosežene in presežene obveznosti sprejete z letnimi plani Izvozne obveznosti so izpolnjene in izvoz presega uvoz Na boljše rezultate je poleg boljšega gospodarjenja vseh zaposlenih vplivalo še vedno visoko povpraševanje Seveda pa z doseženimi rezultati v prvem polletju ne moremo biti zadovoljni Objektivno lahko ocenjujemo, da bomo v naslednjih mesecih poslovali še v bolj zaostrenih pogojih gospodarjenja in da bodo negativni učinki devalvacije dinarja prišli še bolj do izraza. Težave, ki so bile v začetku leta prisotne pri dobavi surovin in repromaterialov, bodo verjetno prisotne še nekaj časa, zato moramo v naslednjih mesecih zastaviti vse sile za pravočasno oskrbo, predvsem na dolgoroč- nih osnovah, z združevanjem dela in sredstev za ustvarjanje skupnega prihodka in dohodka Nadalje moramo na vseh ravneh nadaljevati akcijo varčevanja in smotrno porabo družbenih sredstev, povečati prizadevanje za izvoz, izboljšati organizacijo dela in delovno disciplino, zaostriti odgovornost na vseh ravneh, pospešeno dograjevati sistem nagrajevanja po delu pospeševati raziskovalno in inovacijsko dejavnost, izvajati dogovorjeno kadrovsko politiko in pospeševati učinkovitost družbenih dejavnosti. /p v iPtu 1Q7Q smo prtopli 7 i7dp|avo sprPI«-mania planskih dokumpntnv 7a srPdniPror^no nh-dohtP od 1QR1- iqfl«S NtfcaNH tpmplmi nosilni nlamrania mni^nn kasnim pri sprpipmanm |p (ph 7ato moramo posppAiti aktivnost rta bodo planski dokumpnti odnosno samoupravni plani sprp-ipti rtn knnra tprja Ipta Kot ?p rp<"pno pri ohliko-waniu planov moramo hiti rpalni uposjpvaiP sta-hili7arnska prt7artpvania in orpn|pnp matprialnp motnosti l7vrsni svpI ohfinp smatra da nai hi turli v nfl-slpflnipm planskpm obdobni nhnovili 7P utprpn prinnp solidarnosti v obltki samopnsppvka 7* nrarinm nhiPktov rtrii7bpnpoa standarda in pri-nrrtptmh nalon v pronramih kraipvnih skupnosti S tpm bo nmonotVno da bomo tudi oh naslPfl mih občinskih pra7ntkih odpirali novp druJhPnP obipktp m s tpm krppili dni7bpni standard vsph dplnvnih liudi in nbfanov občinp I otiatpr Oh ohrinskpm pra7niku 1? spptpmhpr -fpstttam v impnn i/vrsnpna svpfa vspm občanom pptpr PFTKDVSFK Turistično društvo Logatec V KS Laze prenovljena šola vas vabi na tridnevni izlet v Beograd (obisk Titove grobnice) in Novi Sad (ogled mednarodnega kmetijskega sejma) Potek izleta; Dne 3 10 1980; Odhod avtobusov iz Logatca izpred hotela Krpan ob 5 uri. Krajši postanki bodo na Otočcu, v Okučanih in Slavonskem Brodu Prihod v Šabac okoli 16 ure, namestitev v hotelu, ogled mesta in večerja Dne 4 10 1980; Ob 6 30 uri odhod izpred hotela v Šabcu v Beograd Ob 8 uri se bomo v Beogradu poklonili našemu dragemu Titu, nato ogled spominskega muzeja Popoldne si bomo ogledali trdnjavo z muzeji na Kalemegdanu, ogled mesta, zvečer vrnitev v Šabac kjer bo večerja in prenočitev Dne 5 10 1980; Po zajtrku ob 7 uri odhod iz Šabca v Novi Sad. V Novem Sadu si bomo do 13 ure ogledali mednarodni kmetijski sejem Tukaj ne bo manjkalo odlične gurmanske hrane za sladokusce in vojvodinskih pijač Po 13 uri odhod proti domu s postankom v Bački Palanki, skozi Ilok, preko Fruške gore, s postankom v Slavonskem Brodu, Okučanih in Otočcu Prihod v Logatec približno ob 23 uri Ni mogoče opisati, kaj nam bo v treh lepih dneh doživetij nudil ta izlet Vabimo vas, da se tega izleta udeležite Prijave za izlet zaključujemo z 19. 9. 1980 Cena izleta na osebo za nagrajence ocvetljičenja znaša 1950 din, ostali udeleženci pa morajo doplačati še 250 din. V ceno izleta je vračunano: 2 x polpenzion, prenočišče, zajtrk m večerja, stroški prevoza z avtobusom, rezervacije, služba organizacije, vstopnine v spominski muzej v Beogradu in za velesejem v Novem Sadu Celotni znesek je treba vplačati najkasneje do 19. septembra 1980 Prijave sprejemamo v pisarni Zavarovalne skupnosti Triglav Logatec, vsak dan od 7. do 14. ure pri tov Dolenčevi, kjer boste prejeli tudi vse informacije Predsednik TD Logatec Koloman Smodiš Prenovljeni objekt Občani Krajevne skupnosti Laze bodo ob priliki praznovanja občinskega praznika slovesno odprli in predali svojemu namenu popolnoma prenovljeno zgradbo osnovne šole S predajo šole v Lazah bo ponovno izpričana doslednost izvajanja programa novogradenj in obnov šolskih in vzgojnovarstvenih objektov v občini Logatec, za katerega so se zavestno odločili občani in delovni ljudje občine Logatec leta 1976, ko so izglasovali na takratnem referendumu samoprispevek v višini 2 % iz netto osebnega dohodka in 2,5 % iz dohodka OZD na osnovi izplačane mase bruto osebnega dohodka. Trenutek, ko prevzemamo prenovljeni objekt je še pomembnejši zaradi tega, ker s predajo tega objekta skoraj v celoti, razen šole v KS «Tabor«, zaključujemo program samoprispevka v obdobju 1976-1980. Brez dvoma gre za vestno opravljeno delo in brezkompromisno in dosledno izvajanje volje občanov in delovnih ljudi občine Logatec, tistim tovarišicam in tovarišem, ki so v realizacijo programa vložili svoje znanje, sposobnosti pa tudi prosti čas nov ponos občanov (Foto Z. L.) Obnovitvena dela niso majhna, saj predstavljajo vrednost cca 8 milijonov din Za obnovitvena dela smo morali zagotoviti v celoti lastna sredstva, spričo izredno zaostrenih pogojev za pridobivanje kreditov in bančnih garancij V prenovljeni zgradbi bo pridobila prostore šola »8 talcev« Logatec, ki ima podružnico v KS Laze Njeni dejavnosti je namenjeno celo 1. nadstropje v katerem sta dve sodobni učilnici, zbornica, kuhinja in sanitarije V pritličju pa so prostori za delovanje organov Krajevne skupnosti, prostor za vzgojnovarstveno dejavnost ter večnamsneka dvorana za potrebe šole in občanov Krajevne skupnosti Zgradba ima vgrajene naprave za centralno ogrevanje Ob tej priliki velja zapisati tudi to, da se moramo tudi v pogledu nad-aljne izgradnje objektov družbenega standarda opirati predvsem na lastne sile in sposobnosti združenega dela naše občine, to je samega sebe Načrtovanja za obdobje 1981-1985 niso majhna, pa vendar smo prepričani, da bomo zavestno rekli »da«, ko se bo potrebno odločiti za nadaljevanje samoprispevka do leta 1985 Smole Janez NOVICE PROGRAM PRIREDITEV V POČASTITEV PRAZNIKA OBČINE LOGATEC »12. SEPTEMBER« V ČASU OD 6. 9.-14. 9. 1980 SOBOTA, 6. 9. 1980 ob 8 uri Občinsko prvenstvo v kegljanju - posamezno in ekipno na kegljišču na Vrhniki NEDELJA, 7. 9. 1980 ob 8. uri Odprto občinsko prvenstvo v namiznem tenisu v vseh kategorijah v DOMU NA GRIČU Odprto občinsko prvenstvo v šahu v vseh kategorijah v NARODNEM DOMU PONEDELJEK, 8. 9. 1980 ob 17. uri Pričetek nogometnega prvenstva v GRAJSKEM PARKU TOREK, 9. 9. 1980 ob 16. uri Pričetek prvenstva v tenisu za posameznike v GRAJSKEM PARKU ob 17 uri Pričetek košarkarskega prvenstva v GRAJSKEM PARKU SREDA, 10. 9. 1980 ob 17 uri Finale nogometnega prvenstva v GRAJSKEM PARKU Odkritje spominskega obeležja Francu skvarci v GRCAREVCU ČETRTEK, 11. 9. 1980 ob 17 uri Finale košarkarskega prvenstva v GRAJSKEM PARKU Finale prvenstva v tenisu za posameznike v GRAJSKEM PARKU PETEK, 12. 9. 1980 ob 17 uri Odkritje spomenika borcem in talcem na pokopališču v KS NAKLO ob 19 uri Nočni tek po ulicah Logatca za vse kategorije ob 20 15 uri Nizozemski vojni film »Boj za življenje in smrt« SOBOTA, 13. 9. 1980 ob 6 uri Budnica ob 830 uri Otvoritev suhe pregrade na Marekah ob 9 30 uri Položitev temeljnega kamna za izgradnjo šole za nižje razrede v krajevni skupnosti TABOR ob 10 30 uri Promenadni koncert v LAZAH ob 11 uri Slavnostna seja občinske skupščine pred Osnovno šolo v LAZAH Otvoritev osnovne šole ob 20 uri Predstava veseloigre - dramske skupine MLADOST Logatec »ZARADI STANOVANJA« - gostovanje v Lazah NEDELJA, 14. 9. 1980 ob 10 uri Odprto občinsko prvenstvo v balinanju na balinišču »Pri Krištofu« in »Pri Ančki« ob 14 uri Poimenovanje krajevnega praznika pred osnovno šolo v LAZAH Razvitje pionirskega prapora s tovariškim srečanjem pred osnovno šolo v LAZAH Odprto občinsko prvenstvo v smučarskih skokih na 15 in 25 m skakalnici na Sekirici oh 17 uri Nizozemski vojni vilm »Boj na življenje in smrt« PRIREDITVENI ODBOR Obnovljena pot na Režiše Z uspešnim sodelovanjem Kme-tijske-zemljiške skupnosti Logatec, TOZD in TOK Gozdarstvo Logatec, KZ Logatec ter krajanov Gor Lo-uatca so bile znova pridobljene zapuščene travniške površine na Reži-šah Od Gorenjega Logatca proti Ho-tedršici leži zaoblien greben Režiše. ki neopazno prehaja v ravnik Nekdaj so gorenjelogatčani na Režišah obdelovali skromne njive, kosili puste travnike in po bukovih gozdičih pridobivali steljo V preteklih 10-letjih je gospodarjenje na kmetijskih zemljiščih'zaostajalo Gozd je vse močneje osvajal površine, zlasti bolj strma pobočja V položnejših dolinah pa so se še obdržali skromni travniki. Na Režiše se vzpenjajo kolovozi, ki so jih traktorji v zadnjih letih le za silo razširili. Pomanjkanje travniških površin v Gorenjem Logatcu, primernih za strojno obdelavo, je pri kmetovalcih vzbudilo zanimanje za Režiše Pridružili so se tudi gozdarji, ki morajo z gojitveno sečnjo izboljšati tamkajšnje krivenčasto raščene gozdiče in gozdove, do katerih ni več poti preko vodno zaščitenega območja v Cuntovi grapi Tako je na pobudo Kmetijske-7emljiške skupnosti in pod vodstvom tov Cirila Isteniča in Jožeta Tomazina pričel »Gradnikov« buldožer TG 90 širiti in ravnati kolovoz na Režiše Sredi junija je bilo delo končano Sedaj vodi na Režiše 3 m široka in cca 3200 m dolga dovolj položna pot Na grebenu se poti razcepijo in približajo posameznim dolinam Stroške za gradbena dela v znesku cca 80.000 din si delijo KZS, TOK in TOZD Gozdarstvo in KZ iz Logatca Krajani Krajevne skupnosti Tabor pa so prispevali svoje ročno delo in končno ureditev objekta, kar pomeni vrednost najmanj 50.000 din. Po poti lahko varno vozijo traktorji in tudi gozdarski kamioni. Pričakujemo lahko, da bodo kmetje poslej z večjim uspehom in veseljem obdelovali svoje travnike na sodoben način To pomeni gnojenje s trosilnikom, koščjo s kosilnico, obračalnikom in nakladalko Travne površine se bodo povečale za približno 7 ha, s pogostejšim gnojenjem pa bo na celotni površini mogoče pridobiti krme za 80 glav goveje živine. Transport gozdnih sortimentov bo poslej cenejši Omogočen bo posek slabe panjevske bukovine, ki je doslej zaradi nizke prodajne cene in velikih stroškov vlačenja ostajala v gozdu Pot je možno podaljšati mimo Ostrega vrha do Grižarjeve kmetije v naselju Ravnik S tem bi povezali še preostale travniške površine s kmetijami v naselju Ljubitelji narave pa so pridobili panoramsko razgledno in sprehajalno zvezo, ki nudi imeniten razgled od Triglava preko razgibane logaške okolice do Snežnika Jože Omerzu Koristna in prepotrebna pot! (Foto Z. L.) I I I l llllll I I I 11 T I I I I 1 I 1 I I t I III I I I I I I I ITTTTTTTTTl Ob občinskem prazniku 12. septembru čestitamo vsem delovnim ljudem in občanom naše občine. SO LOGATEC DPO LOGATEC UREDNIŠTVO LOGAŠKIH NOVIC l I I I I I 1 I II U I I I I I I I ITTn I I ITTTTTTTTTTTTTTTTTTTT] NOVICE GRADNIK1980 Dovolj pestro, zajetno in tudi uspešno se odvijajo dela pri Gradniku Logatec, delovni organizaciji, ki bo prihodnje leto slavila desetletnico delovanja, potem ko se je ob združitvi komunalnega in stanovanjskega podjetja ter sektorja III. cerkniškega Gradišča oblikovala dejavnost v zdajšnje usmeritve. Visoke in nizke gradnje zajemajo stanovanjsko, komunalno, industrijsko, poslovno graditeljstvo STANOVANJSKA GRADITEV Letos končuje Gradnik sosesko S-11 (na Furlanovem), kjer dograjuje še zadnji dve stanovanjski stavbi: L-24 s 24 stanovanji, DB-5/6 z-21 stanovanji, skupaj 2200 m'. Sočasno se soseska komunalno opremlja z razvodom ogrevanja, z javno razsvetljavo in asfaltnimi cestišči ter zelenicami. Ob robu naselja za Narodnim domom so stekla pripravljalna dela za novo blokovno sosesko, kjer bo zgrajenih 10 stolpičev, v katerih bo 150 stanovanj, skupaj 9000 m' V novi soseski bo zgrajenih tudi 120 garaž, zaklonišče, manjša trgovina (kiosk) ter prostori za otroško varstvo. Letos bo začel Gradnik gradnjo dveh od 10 stolpičev. V Rovtah je v polnem razmahu gradnja 9-stanovanjskega stolpiča (420 mJ); v pritličnem delu je 126 m' namenjenih otroškemu vrtcu, 122 m pa pošti INDUSTRIJSKE GRADNJE Letos je čutiti pravcati upad graditeljskih naložb v industriji. Tako gre le za večje delo v Valkartonu, kjer postavlja Gradnik vzdolž obeh strani industrijskih hal nadstreške na površini 2100 m' za pretovarjanje surovine oz izdelkov. Na KLI pa gre zgolj za adaptacijo prostorov za potrebe računalniškega centra. NALOŽBE V ŠOLSTVO Spomladi je Gradnik opravil zaključna dela pri obnovi šole v Rov-tarskih Žibršah, pri šoli »8 talcev« pa so bile obnovljene in razširjene asfaltirane igriščne površine Za občinski praznik pa se bodo slavnostno odprla vrata obnovljene šole v Lazah. KOMUNALIJE V gradnji je II faza čistilne naprave, ki obsega bazene za biološko presnovo odpadlih voda; prav tako se dograjuje kanalizacijski sistem, ki naj bi odvajal vselogaške odpadne vode v čistilno napravo Pravkar je zgrajen kanal S, ki povezuje Gornji in Dolnji Logatec, v gradnji pa je del kanala G-F, ki gre od železniške postaje mimo soseske S-11 do čistilne naprave. Sočasno so grajeni tudi razbremenilniki. Delavci Gradnika so letos končali svoja dela na suhi pregradi v Žibršah, s tem da so zgradili obvozno pot. H kraju gredo dela na vodovodnih zajetjih v Črnem potoku, v Hotedr-ščici pa je v gradnji vodovodno črpališče s prečrpalnimi cevovodom in vodni rezervoar za 200 m1 vode V soseski S-11 so v teku pripravljalna dela za zaklonišče za 200 oseb PROIZVODNJA GRADBENEGA MATERIALA Gradnik Logatec pridobiva dolomitski pesek v peskokopu Smole-vec Del materiala gre direktno v prodajo kot zasipni material, deloma kot betonski pesek Večino betonskega peska pa uporabi delovna organizacija za proizvodnjo betona oz betonskih izdelkov. DELA IZVEN OBČINSKIH MEJA Dasiravno skuša delovna organizacija pokrivati graditeljske potrebe na območju občine Logatec, gradi tudi izven občinskih meja Pravkar so na koncu adaptacijska dela doma TVD Partizan v Žireh, v Planini pri Rakeku pa izvajajo delavci Gradnika adaptacijo trgovine »Nanos«, obnavljajo fasado kulturnega doma in poslovne prostore Vzgojnega doma HIŠA DRUŽBENOPOLITIČNIH ORGANIZACIJ Dolgo let je klicala k obnovi »stara občina« na Notranjski 14. Stolpu, ki ni manjkalo dosti do izravnave, je Gradnik obnovil že lani, letos pa je bilo na vrsti prekritje, obnova fasade in preureditev notranjščine za potrebe družbenopolitičnih organizacij, društev in stanovanjske skupnosti in skupnih služb SIS USLUŽNOSTNA DELA OBČANOM Zaradi preobilice obsežnejših del je moral Gradnik večkrat zavrniti marsikatero željo občanov, ki si želijo graditeljskih uslug Kljub temu so delavci Gradnika zgradili letos nekaj zasebnih hiš, izdelali nekaj fasad, izvedli več vodovodnih, miner- skih in strojnih uslug Trgovina čedalje bolj širi ponudbo gradbenega materiala, s katerim pa je resnično težko ustreči občanom, saj je oskrba proizvajalcev izredno nihajoča, negotova, največkrat pa pomanjkljiva REZULTATI I. POLLETJA Delavci Gradnika so z zadovoljstvom sprejeli poročilo o poslovanju v I polletju letos, saj je znašal celotni prihodek (190 zaposlenih) nekaj nad 5 starih milijard dinarjev, kar pomeni 28 % več kot v enakem obdobju lani, oz. 26 % nad planom, dohodek so delavci presegli za 40 % glede na enako lansko obdobje, glede na plan pa za 2 %, čistega dohodka je bilo za 50 % več kot lani, oz. 23 % nad planiranim. Ob prizadevanjih za večjo izkoriščenost delovnega časa je prihodnost lahko samo obetavnejša Z ODLIKOVANO, JUBILANTI IN UPOKOJENCI GRADNIKA Sredi junija je delavski svet povabil na slavnostno sejo odlikovance, jubilante in upokojence Predsednik skupščine občine Logatec Franc Godina je po krajšem nagovoru slovesno podelil odlikovanja predsednika Tita za pomembne delovne uspehe pri oblikovanju in razvoju delovne organizacije šestim delavcem, in sicer Animariji Maček medaljo dela, red dela s srebrnim vencem pa Ludviku Gencu, Marku Petkovšku, Karlu Šenčurju, Rafaelu Useniku in Vinku Vidmarju Predsednik DS pa je podelil jubilejne nagrade: za desetletnico dela Zdravku Golubiću, Rahmanu Groši-ču, Vinku Menartu, Arifu Murtiču in Jerneju Rusu, za dvajsetletni delovni jubilej pa Janezu Brenčiču, Urbanu Langenvalterju, Marcelu Štefančiču, Antonu Teršarju in Mariji Urbas Delavski svet se je v imenu vseh delavcev hvaležno poslovil od Vinka Klavžarja, ki je odšel v pokoj, in od Franca Nagodeta. Zaradi bolezni je moral prenehati z delom inkasanta, ki ga je bil opravljal dolga leta, čeprav kot železniški upokojenec. K prazničnostnim trenutkom je prispeval tudi Logaški oktet z izborom domovinskih in narodnih pesmi Maš PROGRAMSKA - VOLILNA KONFERENCA OBČINSKE ORGANIZACIJE ZKS LOGATEC Po daljših in temeljitih pripravah je bila 16 maja 1980 prva seja programske volilne konference občinske organizacije Zveze komunistov S konferenco se odpira novo obdobje, za katerega bo značilno praktično uveljavljanje in uresničevanje nove organiziranosti v Zvezi komunistov in uveljavljanje Titove pobude o kolektivnem delu, vodenju in odgovornosti. Na konferenci je bilo prisotnih 42 od 47 izvoljenih delegatov, konference pa se je udeležil tudi sekretar medobčinskega sveta ZKS Ljubljana - Franc SVETELJ ter član CK ZKS tov Jože SIMŠIČ. Uvodni referat oziroma oceno o družbenoekonomskih in političnih razmerah v občini je podal sekretar komiteja tov. Ivan LOŠTREK V uvodnem referatu, kakor tudi v izredno pestri razpravi, je bil obravnavan sedanji družbenoekonomski in politični položaj družbenopolitične skupnosti. Poudarjene so bile dolžnosti članov ZK pri sprejemanju srednjeročnih planov, gospodarjenju v združenem delu in izvajanju že sprejetih stabilizacijskih načrtov Na podlagi razprave delegatov na» programsko-volilni konferenci je bila sprejeta tudi programska usmeritev občinske organizacije ZKS Logatec za enoletno obdobje Tako bo prednostna naloga komunistov dosledna izpeljava družbenopolitične akcije v stabilizaciji gospodarstva, pri čemer morajo osnovne organizacije ter tudi občinska konferenca tekoče ocenjevati ravnanje komunistov v slehernem delovnem okolju in družbenopolitični skupnosti kot celoti, posebej pa še ob polletnih in zaključnih računih. Posebno pozornost bo občinska konferenca ZKS posvetila obravnavi razvojnih možnosti ter pripravam in sprejemanju srednjeročnega načrta za obdobje 81-85 v gospodarstvu in družbenih dejavnostih Pri tem je potrebno oceniti, ali načrtno razmerje rasti gospodarstva oz. družbenih dejavnosti zagotavlja, da se bo težnja hitrejšega razvoja negospodarstva uskladila z možnostmi gospodarstva Gradnja stanovanjskega bloka, v katerem bo tudi vrtec in pošta v Rovtah (Foto F. Moljk) Del soseske na Furlanovem (Foto: F. Moljk) V okviru priprav in sprejemanja srednjeročnega načrta za obdobje 81-85 |e potrebno sprejeti predlog programa za nov občinski samoprispevek O idejnopolitičnih vidikih in nalogah ZK pri tem mora obravnavati tudi občinska konferenca ZKS Bitka za uveljavljanje zakona o združenem delu, to je zahteva, da je delavec, samoupravno organiziran m združen s svojo temeljno organizacijo združenega dela tisti, ki z dohodkom gospodari, ga usmerja in samoupravno združuje, je ena temeljnih nalog Zveze komunistov Občinska konferenca bo temu vprašanji posvetila posebno pozornost " "ti sodelovanju drugih dejavnikov (komisija za spremljanje uresničevani;! 77D ter občinski sindikalni svet i posebej ocenila stanje na tem norirotju Uresničevanje nalog komunistov iMilitičnem sistemu socialistične-| a samoupravljanja bo tudi v prihodnje v ospredju aktivnosti osnovnih organizacij ZK, zlasti pa občinske konference ZKS Komunisti v občinski skupščini in skupščinah SIS. izvršnem svetu, v upravnih organih in strokovnih službah SIS, v vodstvih družbenopolitičnih organizacij, v samoupravnih organih, kakor tudi v strokovnih službah so odgovorni, da se takoj sprejmejo ukrepi za odpravo slabosti. Zagotoviti je potrebno bolj usklajeno delovanje delegacij v OZD. KS in v občini, oblikovanju gradiv in nuđenju strokovne pomoči, izpolnitev sistema informiranja, da začno z delom družbeni sveti, ter da se zagotovi usklajeno delovanje vseh organov na ravni občine V skladu s sprejetimi stališči in sklepi o nalogah in odgovornosti komunistov za delovanje družbenopolitičnih organizacij, je potrebno nadaljevati z organizacijskim in kadrovskim utrjevanjem vodstva SZDL, ZSS, ZSMS v krajevnih skupnostih oz organizacijah združenega dela na ravni občine Zagotoviti je treba, da bodo vse družbene in politične akcije potekale v okviru SZDL oz. ZSS kot glavnih nosilcih in organizatorjev politične aktivnosti v KS in OZD Idejnopolitična usposobljenost članov je pogoj za učinkovito politično delo in za dosledno usmerjanje politike Zveze komunistov V ©0 atačk e novtne LIBI EOCIJALISIIC KOC JAVIIA RADNOG NARODA Sonet naših izrastanja Iz Crvene Bašte golubovi mira Odnose najljepše grančice na no' Olimpe svjetlosti gdje se čuje lira Razuma šlo danas oživljava Pariške Komune i krv barikada Jer radnička klasa postala je A Jugoslavija Republika rada zanosnog mirisa nesvrstani plamen Sad Revolucija i lik druga Tita Samoupravljanje I čuva slobodu naših izrastanja. zrake Božo TEPAVČEVIĆ Bistrica - Čemerno rmri rrrrn rnTnrrrm Zvezi komunistov smo razvili razvejan sistem usposabljanja, ki ga moramo stalno dograjevati in bogatiti, oz. razširjati in izvajati vse dogovorjene oblike. Prizadevati si moramo, da bodo programi vsebovali aktualno problematiko, ob tem pa ne smemo prepustiti idejnopolitičnega usposabljanja samo institucijam, temveč moramo bolj razvijati nekatere oblike akcijskih posvetov in seminarje za vodstva osnovnih organizacij Dosedanje izkušnje na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite ter na področju informiranja je potrebno uporabiti tako, da bomo uspešno izpolnili načrte in še bolj povečali našo mobilnost in usposobljenost. Občinska konferenca mora o nalogah na tem področju posebej razpravljati Na konferenci je bilo izvoljeno novo vodstvo občinske organizacije ZK Logatec Za prvega predsednika občinske konference ZKS z enoletnim mandatom je bila izvoljena tov Tatjana ŠTIRN, za sekretarja z dvoletnim mandatom pa tov Franc JE- Sekretar ZK Vratkovići - sami sebi! O Vratkovičih se je malo pisalo, kar pa je bilo, smo že pozabili Vas, na meji občine, je približno 20 km oddaljena od Gacka in lahko služi za vzor mnogim v občini. Za vse, kar so ustvarili, je bilo potrebno mnogo truda, samoodpovedovanja in osebne iniciative. Zanje ni nič nemogoče, k vsemu pristopajo složno in celovito. Spoznali so, da jim nihče ne bo pomagal, če si sami ne bodo. V vasi se ne sestankuje mnogo, raje izvajajo konkretne akcije. Sloga, medsebojno zaupanje, entuziazem in volja vaščanov so osnovni razlogi, da je naselje v zadnjih desetih letih doseglo tako veliko Zgradili so nove, moderne hiše, speljali vodovod, napravili kakšno kopalnico, garažo in druge prepo-trebne objekte. S skupnimi močmi so napeljali elektriko, transformatorsko postajo, popravili izvire, razširili in uredili sosesko pokopališča in nenehno pomagali drug drugemu Najpomembnejša in najtežja akcija, ki so jo izvedli vaščani, je zagotovo pred nedavnim odprt most. Zgrajen je bil iz sredstev, ki so jih sami zbrali. Odzvali so se vsi domačini, pa tudi tisti, ki so odšli v širni svet s trebuhom za kruhom. SZDL v Gacku je vsestransko podpirala akcijo. Pomagale so tudi nekatere delovne organizacije, posebno še GP Gat, ki je nudilo usluge pri nabavljanju in prevozu materiala. Toda - most je nekaj posebnega! Vaščani začenjajo in končujejo vse razgovore z mostom. In imajo kaj povedati! Zgradilo ga je 15 ljudi v dvajsetih delovnih dneh, vključujoč tudi pripravljalna dela. Most je dolg 7 m, širok 5 m in visok 4 m. Dotični podporni zidovi so dolgi 30 m. Treba je omeniti, da je peščica ljudi brez kakršnegakoli stroja, celo brez betonskega mešalca, vgradila 151 cementa, 70 m' proda in 1000 kg železa. Celo 6 železnih traverz s težo 1 t so dvignili ročno na betonske nosilce, visoke 4 m Graditelji so z neprikritim ponosom dočakali dan, ko je bil most gotov in z njim še druge akcije. Čudovit most pripoveduje ljudem, da ni lepote brez napora niti poti brez močne vol|e Ljudje se tukaj radi usmerjajo v bodočnost. Pogosti razgovori tečejo o urejevanju poti k vsaki hiši, za-sajevanju drevoreda, pogozdovanju in urejevanju Banj-brda s čudovitim izvirom, ki naj bi ga uredili v izletniško točko. Vaščani Vratkovičev so zaslužili, da o njih govorimo z vsem spoštovanjem. Zaslužijo tudi vse priznanje in zato jim zaželimo še mnogo uspehov in delovnih zmag Božo Tepavčič Bolje kot kdajkoli POSLOVANJE GATAČKEGA GOSPODARSTVA Uresničevanje ciljev in nalog, potrjenih v družbenem planu, se je odvijalo v pogojih široke aktivnosti pri organiziranju gospodarstva in družbe, v skladu z načeli ustave, izvajanju politike ekonomske stabilizacije in drugih sistemskih zakonov. Z napori organizacij združenega dela so bili nemudoma ustvarjeni institucionalni in drugi pogoji za uresničitev ciljev in nalog antrjenih v družbenem planu To je predvsem izvajanje politike ekonomske stabilizacije kot osnovni pogoj za uspešnejše uresničevanje načrtovanih ciljev in nalog ob ustvarjanju boljših pogojev Družbenoekonomski razvoj v preteklih štirih letih je bil v svojih osnovnih značilnostih uresničen v skladu s predvidevanji družbenega plana 1975-80 Doseženi rezultati so boljši kot kdajkoli in kakor so predvide- Najbolj brane knjige Tone Svetina: Ukana Karolina Kolmanič: Marta Anton Ingolič: Gimnazijka Marija Jurič-Zagorka: Čarovnica z Griča Piers Paul Read: Živi Pearl Buck: Njegov vsakdanji kruh Victoria Holt: Gospodarica Mellvna Hans Hellmut Kirst: 08/15 Karel Štajner: 7000 dni v Sibiriji Marie Louise Fischer: Senta Heinz Konsalik: Diagnoza rak Opomba: Zelo brane so vse Hol-tove, Buckove in Konsalikove knjige Starejši bralci imajo radi VSE knjige iz zbirke Kmečkega glasu Minka Krvina: Na stranskem tiru Erna Starovasnik: Zibka pa teče Magda Stražišar: Ciganka Ivan Sivec: Pesem njenih zvonov Med otroki so najbolj priljubljeni pisatelji: France Bevk: Pestrna, Lukec in njegov škorec Branka Jurca: Ko zorijo jagode Leopold Suhadolčan: Skriti dnevnik, Deček na črnem konju Anton Ingolič: Tajno društvo PGC, Deček z dvema imenoma Josip Vandot: Kekec Erich Kastner: Pikica in Tonček Astrid Lindgren: Pika nogavička M Željko C I I 1 I t I 1 >' I ! t I ( I I I < ! I t ( ( ( I 1 I 1 I ( ft ( i i i < I (.U.(.l (.1(11 1 I 1 ' ' < I (MM«.< LU l.t. t ( t I I ZAHVALA Ob prerani smrti moža in očeta JAKOBA URANKARJA se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, nudili pomoč in sočustvovali z nami Posebna zahvala pa velja vodstvu in sodelavcem Val-kartona in sodelavcem KLI-ja za njihovo nesebično pomoč Enako tudi zahvala godbi na pihala Žena Marija z otrokoma Andrejko in Boštjanom ZAHVALA Ob boleči izgubi našega ljubljenega JOŽETA NAGODETA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti in sočustvovali z nami v trenutkih ločitve Hvala kolektivom KLI Logatca. Valkartona m vrtcu dr Caluču in Francki Severjevi za poslovilni govor Enako zahvalo izražamo tudi duhovniku za opravljen obred in pevsem za poslovilne pesmi. Žena in otroci z družinami. ZAHVALA Ob smrti naše drage stare mame IVANKE PAVLIN-LAMPREHT se iskreno zahvaljujemo vsem. ki so kakorkoli pomagali v trenutkih slovesa Posebno se zahvaljujemo dr Skvarei g župniku, I ogas kemu oktetu ter vsem. ki so jo spremili na njeni zadnji poti PAVLINOVI ZAHVALA Ob izgubi našega dragega FRANCA PIŠLARJA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste mu poklonili toliko lepega cvetja in ga v tako velikem številu spre mili na njegovi zadnji poti Naša zahvala gre dr Skvar-ču za njegove številne obiske na domu v času njegove bolezni, pevcem za zapete žalostinke, govorniku za besede ob odprtem grobu, gospodu župniku in DU Lo gatec Zahvaljujemo se vsem sorodnikom in sose dom ter delovnim organizacijam Sloveni|ales Kl I NVVM in PTT I ogatec ter LD Rogaška Slatina Iskre na zahvala prijateljem iz daljnega Šibenika, ki so dokazali, da ga še po tolikih letih niso pozabili. Hvala vsem Vsi njegovi Po jezeru blizTriglava Logaški oktet na Blejskem otoku -ogaški oktet je ponovno zapel na Gorenjskem (Foto M. Tršar) okoliščinami, ki jih starejši le težko dojemamo. Zakajeno okolje, kakor da je za predstavitev pesniškega ustvarjenja nujno potrebno, nam je ob spremljanju kitare »verjetno« pričaralo naravo v vsej njeni veličini. Če prepišemo le izseček poročanja glasila OS »8 talcev« ki je ob literarnem večeru zapisalo: »Če gledamo celostno, pridemo do spoznanja, da sta dva pesnika predstavila predvsem svoje gledanje na prihodnost, polno stisk, fantastičnega, nenavadnega, grozljivega življenja. Potem je bil podan ciklus ljubezenskih pesmi, tesno povezanih z naravo«. To je kar jedrnat zapis o večeru. In res celoten pesniški ciklus je bil kakor utesnjen v zadimljeni dvorani, kakor bi hotel pregnati mlade iz tega okolja, vendar nedorečen v iskanju novih vrednot, za katere so se mladi vedno pripravljeni boriti. Te misli lahko ilustriramo s pesmijo Bojane Kleteve: Kličem sonce naj vstane iz oceana teme in raztopi sive, težke ob/ake. Kličem pomlad naj se rodi in prežene ledene misli iz zamrznjenih src. Kličem svobodo naj pobegne izza rešetk vklenjenega vsakdana boljši, jutrišnji dan. Kličem ljubezen, da ji povem naj že končno postane vredna svojega imena. Notranjski zdravstveni dom Vrhnika TOZD zdravstvo Logatec Dežurna služba zdravnikov Bled, živahen in svetovljanski, kakor se zanj spodobi zlasti sredi vročih poletnih dni, je sprejel v goste Logaški oktet v začetku avgusta letos Logaških osem je 11. avgusta imelo samostojen koncert na blejskem otoku v stari cerkvici, ki je že več let namenjena kulturnim, zlasti komornim koncertnim prireditvam Pester koncertni spored je zajel skladbe Gallusa, Mokranjca, Beethovna, Mirka, Prelovca, Ipavca in Si-monitija v prvem delu, v drugem delu pa ljudske pesmi v priredbah slovenskih in tujih skladateljev. Pisana narodnostna udeležba poslušalcev od Slovencev, prek Hrvatov, Nemcev, Holandcev, Francozov do Prizadevanje delovnih ljudi pogojuje delo amaterskih kulturnih dejavnosti Širina amaterskega udejstvovanja je prav gotovo pogojena z razumevanjem delovnih ljudi in njihovimi ljubiteljskimi težnjami Čim večji je interes delovnih 'iudi za posamezno amatersko dejavnost, tem več je tudi možnosti, da bo takšna dejavnost tudi uspevala. Zato arnaterstvo ni samo sebi namen, temveč opravlja širšo družbeno vlogo, ki ima za cilj ne samo, da privabi v svoje vrste nove sodelavce, temveč tudi vzgojno vpliva na človeka. Ni dovolj, da pojmujejo kulturo zgolj kot znanje človeka, ki So mu znana kulturno umetniška dela domačih in tujih umetnikov; temveč je kultura pogojena s celotnim obnašanjem v družbeni sredini In odnosom do sočloveka ter vrednotami naše družbe. Že Todo Kurtovič, predsednik zvezne kon-'erence SZDL je na nedavnem posvetovanju o amaterskem udejstvovanju v irebinju naglasil. da amaterstvo uvrščajo med gonilne sile socialistične družne, ki je nedeljivo del človekove vzpodbude in svobode »Zato zasluži ta oblika napora, odrekanj m seveda entuziazma v naših pogojih izgradnje socialističnega samoupravljanja posebno pozornost. Smo družba, v kateri ne sme imeti znanje monopola, ampak ga moramo razvijati vse povsod na nov način. Na vsakem Jestu pri vsakem opravilu morajo biti Dhsotne določene etične in estetske vrednote Prav naravno svojstvo amater-stva omogoča, da se ustvarijo vse te vrednote, da se negujejo in razvijajo da-'ie, da človek ustvarja in dela od mlados-f do pokojnine in še potem, da mu bo 'jubiteljska dejavnost zadovoljstvo, da bo vse bolj svobodna osebnost v najširšem Pomenu te besede« Angležev je z izrednim zanimanjem in priznavanjem velikega zadovoljstva sledila od pesmi do pesmi, gromki in neustavljivo dolgi aplavzi so pričali o svojevrstnem navdušenju v avditoriju. Tudi zbranost poslušalcev je bila izjemna »Oktet je pel sproščeno in prepričljivo, zares lepo«, je dejal angleški skladatelj, ki se ni mogel odreči osebnim čestitkam pevcem po koncertu. Novi znanec okteta, ki je svoje navdušene vtise zapisal tudi v oktetovo kroniko, je obljubil nekaj skladb za prihodnji oktetov repertoar. Prijetno doživetje za oktet, veliko priznanje oktetu - to je pomenil letošnji poletni Bled. Maš Besede pa ostaneio nedorečene, če ni dejanj, s katerimi uresničujemo predvidene cilje In prav naslednje srednjeročno obdobje bo preizkusni kamen naše odprtosti za nadaljnji razvoj kulture na logaškem območju Tako ugotavljamo, da so nujno potrebna vlaganja v: - rekonstrukcijo kulturnega doma krajevne skupnosti Tabor, - gradnjo knjižnice s pripadajočimi prostori (skladiščem, izposojevalnico, čitalnico z večnamenskim prostorom) v Logatcu, - v zbiranje podatkov za utemeljitev za gradnjo kulturnega doma v KS Rovte in ovrednotenje potrebnih sredstev za amortizacijo domov v logaški občini Vsaka prizadevanja pa so seveda usmerjena le za investicijska in ostala nujno potrebna sredstva za delo amaterskih društev v občini S tem pa delo ni končano. Tudi v DO bo bodoče potrebno več vzgojno izobraževalnega dela na področju razvijanja kulture in kulturnih dejavnosti. Sprememb seveda ne bo mogoče pripraviti čez noč, vem pa. da se čedalje večji krog ljudi izobražuje in vključuje tudi v kulturno dejavnost, zlasti pa uporabo kulturnih dobrin našega časa. Prostor in čas (Razmišljanje ob literarnem večeru mladih pesnikov) Čeprav nekoliko pozno, pa je vseeno prav, če nanizamo nekaj vtisov iz literarnega večera mladih pesnikov v mesecu aprilu 1980. Večer je organizirala 00 ZMS Naklo Logatec. Na njem so predstavili svoje pesmi domačinka Bojana Kleč in mladi pesniki Marija Kunstafel iz Trsta, Maja Vidmar iz Nove Gorice, Aldo Žerjal iz Sežane in Mauricio Olenik iz Izole Mogoče so vtisi o posameznih stvaritvah mladih pesnikov le medel odsev pesniškega ustvarjenja, so pa pogojeni z za čas od 1. 9. do 13. 10. 1980 1. 9.-8. 9. 1980 dr. Skvarča 8. 9.-15. 9 1980 dr. Rupnik 15. 9-22 9 1980 dr. Rakuš 22 9.-29 9. 1980 dr. Ćalić 29. 9.-6. 10. 1980 dr. Skvarča 6 10.-13. 10. 1980 dr. Rupnik OPOMBA: Dežurstvo traja med tednom od 20. do 6.30 ure. V soboto pa od 18. do ponedeljka do 6.30 ure. 1. 9. do 8. 9. 1980 Anton GORNJAK, dipl. vet. Vrhnika, Ljubljanska c. 1 tel 751-023 8. 9. do 15. 9. 1980 Ivan KOBAL, dipl. vet. Logatec, Titova ul. 7 tel. 741-234 15. 9. dO 22. 9. 1980 Ivo KLAVŽ, dipl. vet Vrhnika, Stara c. 16 tel - 22. 9. do 29. 9. 1980 Anton GORNJAK, dipl. vet. Vrhnika, Ljubljanska c. 1 tel 751-023 Preko dneva se poslužujte splošne ambulante! Telefonske številke zdravnikov: dr. Jože SKVARČA - 741-235 dr. Milić ĆALIĆ - 741-559 dr. Anton RAKUŠ - 741-213 dr Jasna RUPNIK - 741-471 Vodja TOZD ZDRAVSTVA LOGATEC dr. Milić Ćalić RAZPORED UMETNEGA OSEMENJEVANJA: 1 1. 9. do 30. 9. 1980 (za območje občine Logatec) Vinko RUŽIČ, kmet teh Logatec, Notranjska c. 51 1. 9. do 30. 9. 1980 (za območje občine Vrhnika) Milan GAVRILOVIČ, vet. teh. Prevalje pod Krimom 38 ali Zlatko SODJA, vet teh. Ljubljana, Koseze Vodja enote Vrhnika: Ivan KOBAL, dipl vet TJUJUULJL1JUL±JJUULJL^^ II......i i i | Turistično društvo Logatec sprejme za opravljanje del na smučarski vlečnici za sezono 1980/81 za določen čas 2 (dva) delavca (blagajnika-vodjo obratovanja in podajalca sider). Plača po dogovoru - (po učinku). Med ostalimi, ugodna zaposlitev za mlajše upokojence. Prijave sprejemamo v pisarni Zavarovalne skupnosti TRIGLAV pri tov. Smodišu ali tov. Dolenčevi, v Logatcu. Prijave je treba predložiti najkasneje do 1. oktobra 1980 TD Logatec ......"I.....I I I I ITTTTTTTTTTTT I I I I M l l iTTrrrrp Razpored stalne pripravljenosti in dežurstva veterinarske službe za območje občin Vrhnika in Logatec za mesec september 19Rn vabimo vas Prav pred prazničnimi dnevi, ko so Novice pred vami, vam seveda, dragi kino obiskovalci, najprej čestitamo, potem pa vas vabimo k obisku dveh izvrstnih vojnih filmov, ki sta na sporedu prav okrog prazničnih dni. To je najprej nizozemski vojni film BOJ NA ŽIVLJENJE IN SMRT. Nizozemska filmska industrija je pri nas bolj malo znana, poznavalci se bodo spomnili dokumentarista Haan-stre, katerega imenitne filme o Nizozemski smo pred leti videli na televiziji. BOJ NA ŽIVLJENJE IN SMRT pripoveduje o resničnih dogodkih vodje odpora, ki v svoji zadnji ak»iji, vddeni iz Anglije, postane pravi heroj v drznosti in hrabrosti. Drugi film pa nosi naslov LOVEC NA JELENE. V njem nastopa Robert de Niro, ki ga poznamo iz TAXISTA in BOTRA II, Se bolj pa iz Bertoluccijevega 20. STOLETJA. Film zasluži zaradi izrednih kvalitet nekaj več besed. Vojna v tem filmu je vietnamska. Dogaja se v treh krajih: v podeželskem pennsilvanskem mestu, od koder so junaki ruskega porekla, v planinah, kamor hodijo v lov na jelene, in Vietnam. Prav tako so glavni junaki trije Pa še film traja tri ure. vse torej v znamenju števila tri. Tudi razdelitev dramskega dejanja na ekspoziciji, zapletu in razpletu nosi v sebi število tri. Prvi del nas seznani s tremi junaki. Drugi del nas popelje med ameriške vojake v Vietnam. Tretji del pa prikazuje posledice po vrnitvi iz vojne. Film resnično nenavadno jasno zarisane dramaturgije in velikih igralskih kreacij. Film se ponaša s petimi Oskarji, kar ima tudi svojo ceno. S posledicami vietnamske vojne se ukvarja tudi film Karla Reis-za PASJI VOJAKI. Spoznamo svet kriminala in zlomljenih osebnosti kot ostanek posledic udeležbe vojne v Vietnamu. Na žalost film nekajkrat zapade v komercialnost, saj so ameriški producenti kmalu spoznali, da je »samokritika« na račun Vietnama precej donosen posel. Kljub temu sta glavna igralca Nick Nolte in Tues-day Weld imenitna. Med odlične filme septembra meseca vsekakor lahko štejemo tudi jugoslovansko dramo Fadila Hadžiča NOVINAR. Rade Šer-bedžija igra novinarja, ki nenehno prihaja v konflikt s kolegi in uredniki zaradi poštenosti v svojem poklicu. Ne pristaja na kompromisne rešitve golega obveščanja brez odnosa do dogodkov, ki jo njegovi kolegi najraje uporabljajo, da žive mirno in gotovo življenje. Film je izredno vešče režiran, dobil je lani v Puli Zlato areno zanjo, prav tako pa je »zlat« tudi Fabijan Šovagovič, imenitni zagrebški igralec, ki je v tem filmu podal eno svojih najboljših vlog. K zabavnejšim zvrstem tega meseca prištevamo filme kot so NORI SEKS s sicer čudovito Lauro Antonelli, ki se je mnogim priljubila v filmu MALI GREH; potem western SMER MEHIKA v režiji igralca Jacka Nickolsona, znanega predvsem iz LETA NAD KUKAVIČJIM GNEZDOM in KITAJSKE ČETRTI; film o slavi boksarskega športa z naslovom BOKSAR v japonski produkciji; pa še nadaljevanje LJUBEZENSKE ZGODBE z istim naslovom, le številka 2 /e poleg. Spet bomo videli osamljenega Ryana O'Neila, ki sreča v tem filmu novo ljubezen; igra jo malo »trda« lepotica ameriškega filma Candice Bergen, znana predvsem iz PLAVEGA VOJAKA. September nam torej ponuja precej resnih, razmišljujočih, a tudi visoko kvalitetnih filmov. Tudi tisti, ki hodijo predvsem na zabavo v kino, bodo prišli na svoj račun. Naj rubriko »Vabimo vas« končam z opozorilom tistim lanskim osmošolcem, ki so člani Filmskega kluba, da bomo v septembru spet pričeli s predvajanjem. Predstava bo 23. septembra ob 16. uri v dvorani Narodnega doma. Ne pozabite! Primož Sark Logaške novice - glasilo SZDL občine Logatec. Ureja uredniški odbor Glavni in odgovorni urednik Primož Sark. Številka žiro računa 50110-678-87486. Tisk Šolski center tiska in papirja, Ljubljana Po mnenju sekretariata za informacije SR Slovenije št. 421-1/72 je glasilo oproščeno plačila davka od prometa proizvodov. Filmski spored za mesec september 2. ameriški glasbeni ZVEZDA JE ROJENA, režija F. Pier-son, glavne vloge B Streisand, K. Kristofferson 5-7 ameriški mladinski LESSIEJEVE VRAGOLIJE, r. D Cheffev, gl vi James Stevvart, Mickey Rooney 6.-7 francoski ljubezenski POROČNO POTOVANJE, r N. Trintignant, gl. vi. I. L. Trintignant, S. Sandrelli 9. japonska krimminalka KRALJESTVO STRASTI, r N Oshima, gl. vi. K. Jošiuki, T. Fudži 12. -14. nizozemski vojni BOJ NA ŽIVLJENJE IN SMRT, r. P Verhoeven, gl. vi. R Hauer, J. Krabbe, E. Fox 13. -14. ameriški vojni LOVEC NA JELENE, r M. Cimino, gl. vi. R. de Niro, C. VVoaken, J Savage 16. jugoslovanska drama NOVINAR, r F Hadžić, gl. vi. R. Šerberdžija, F. Šovagovič, S. Ž igon, M Zupančič 19- 21 italijanska drama ŠKANDAL, r. S. Sanpieri, gl vi F Nero, L. Gastoni 20- 21 italijanski erotični NORI SEKS, r D Risi, gl vi L An- tonelli, G Gianini 23. japonska športna drama BOKSAR, r S. Terajama, gl. vi B Sugavara 26-28 ameriški vvestern SMER MEHIKA, r J Nicholson, gl vi J. Nicholson, M Steenburgen, C Lloyd 27.-28 ljubezenska drama LJUBEZENSKA ZGODBA II., r J Corty, gl. vi. R. ONeil, C. Bergen, R Milland 30. ameriška drama PASJI VOJAKI, r. K. Reisz, gl. vi. N. Nolte, T. VVeld Zeleni plan na novih asfaltiranih pločnikih ob novi trgovini -po zamisli SGP Grosuplje Maš Slovenija avto odpira, svoj servis v Logatcu sko - m. opravljali bodo tudi Kmetijsko mehanizacijo Poleg prvoaprilskih nam ljubljansko »Delo« ponuja tudi šest-najstoaprilske potegavščine. Namreč: namesto odpirajočega se servisa, še vedno raste traVca zelena... Maš