Poltnina plačana v gotovini. STEV./t96j V LJUBLJANI, pondeljek, 1. avgusta 1927. Posamezna številka Diu 1.—-LETO IV Iihtji Tsak dan opoldne, lzvre®šl nedelje in praznike. naročnina: V Ljubljani ln po pošti: Din 20'—, inozemstvo Din 80'—« Neodvlssn političen list. UREDNIŠTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 23. CtfRAVNIŠTVO: KONGRESNI TRG ŠTEV. 3. TELEFON ŠTEV. 2852. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po telita« Pismenim vpraSanjem naj se priloži mamka za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu štev, 13.633. Priznanje slabosti. pomeni dan vojne napovedi za ar-fflado, to pomeni razpis volitev za politične strankarske organizacije. Kakor m°ra armada takoj po prejemu mobilizacijskega povelja stati že pripravljena na svojem mestu, tako mora tudi vsaka resna, močna in živa politična stranka imeti ie ob razpisu volitev svoje može Povsod pripravljene. Armada, ki šele po Mobilizaciji lovi svoje ljudi po skednjih ja po gozdovih in ki polni svoje zaloge se le v trenotku, ko bi že morala črpati iz njih, taka armada je dobra morebiti za kakšno slabo opereto, ne pa za resen boj. Ta operetna armada je slavna armada SDS, ki nastopa danes v Sloveniji tako, a or bi jo komandiral sam slavni vitez ancho Pansa z dolgim kopjem v roki in s petelinjim peresom za klobukom, ali pa kakšen južnoameriški »general« ki se ga same brke in zlate porte na hlačah, o vojaških sposobnostih pa ni na njem ne duha ne sluha. Boj je že zdavnaj napovedan, a na volilno poprišče prihajajo posamezna krdelca kakor kmečke ženice na Velikonoč k »žegnu«. Tedni in tedni so minili v pričakovanju, kdaj se bo pojavila na obzorju prva esdeesarska četa. To je slabo znamenje. To je dokaz strahovite dezorganizacije in dokaz še večje malodušnosti. Pozni nastop voditeljev SDS v volilni borbi pomeni, da voditelji samim sebi več ne zaupajo. Ne sebi, še manj pa svoji organizaciji in številu in moralni sili svojih pristašev. Ozrimo se le na mariborsko oblast. Tam so srečno spravili svojo listo pod streho, pozno sicer, pa vendar. Misleči ljudje pa se vprašujejo: zakaj so gospodje svojo listo vložili tako pozno? Vsega spoštovanja vredni gospod Petovar n. pr. vendar ne prebiva stalno nekje v Ameriki, ampak v Ivanjkovcih, ki vendar ne leže na koncu sveta! Tudi g. Urek ne živi v Avstraliji, ampak v Globokem pri Brežicah. Njihovih podpisov torej ni bilo tako težko dobiti pravočasno, tako da bi stranka — vsaj navidezno in vsaj na zu-pokazala, da je močna in pripravljena na boj. Ker pa stranka tega ni storila, aHpak je oklevala in odlašala skoraj do ^dnjega, je popolnoma upravičena domneva, da nihče ni hotel kandidature Prevzeti, ker so gospodje prepričani v svojih srcih, da bodo morebiti spravili do mandata nosilca svoje liste, okrajnega kandidata pa prav nobenga ne! Za brezupne kandidature pa se nihče več ne Žrtvuje, še manj pa da bi trosil svoj de-dar za nekaj, ka se nikdar ne more izplačati. Toliko pameti imajo tudi esde-«earski veljaki. To in samo to je vzrok Zakasnelega vlaganja esdeesarskih kandidatnih list. še lepši primer nam nudi v tem oziru Ljubljana. V Ljubljani je malenkost sklicati v teku 24 ur strankarske zaupnike in postaviti kandidata. A tudi v Ljubljani so iskali dolge tedne, predno so našli kandidata, ki je sicer izvrsten časnikar, toda v Ljubljani jako malo znan. Najbolj pa je inoralo pasti zaupanje do SDS v ljubljanski oblasti. Tu noče nohče zagrabiti. Količnik je visok in znaša menda okoli 6000, toliko naprednjakov esdeesarskega kova pa ne živi v prav nobenem okraju na Kranjskem, tudi v dveh skupaj ne. Ali je čudno- če zaupanje gino in da nihče noče vzeti « roke krmila na preluknjani barki SDS? Da, ko bi bila SDS na vladi ali pa če bi imela upanje, da se bo mogla združiti zopet z demokratsko matico v Beogradu! To upanje pa je splavalo po vodi in zato praktično podeželje prav obupno odkimava z glavo, če le. sliši ime firme Znažilengovor ministra Subotiča. Beograd, 1. avgusta. Edin političen dogodek v Beogradu je bil včeraj radikalni shod v »Parizu«, na katerem je bil postavljen Boža Maksimovič za nosilca radikalne liste v Beogradu. Sicer pa je vladalo popolno politično zatišje, ker je večina ministrov in vidnejših polancev odpotovala na deželo na volilno agitacijo. Med radikali je bilo največ zanimanja za kandidaturo Bože Maksimoviča. Vsled te kandidature so utihnili celo običajni prepiri. V splošnem je političen položaj že precej razjasnjen. Vladni radikali so svojo pozicijo utrdili tako proti pašičevcem, kb tudi proti drugim malkoneutom. Zato pričakujejo politični krogi, da bo v bodoče političen razvoj normalen. V tem oziru je zlasti značilna tudi izjava zunanjega ministra Voje Marinkoviča. Na poti skozi Požarevac je namreč Voja Marinkovič na izrecno prošnjo svojih prijateljev podal kratek opis politične situacije ter med drugim izjavil: »Vsa nesoglasja v demokratski stranki so likvidirana in to brez posebnih tež-kož, ker niso izhajala iz programatičnih razlik, temveč le iz faktičnih.« Nobenega dvoma ni, da bo doseženo edinstvo med obema vladnima skupinama in pa odločnost, da se vztraja na sprejeti politični liniji, uplivalo tudi na one skupine nezadovoljnežev, ki danes še ljuto napadajo vlado. Da ostane politična linija vlade neiz-premenjena, priča zlasti jasno včerajšnji govor justičnega ministra dr. Dušana Subotiča. V svojem govoru je dr. Subotič najprej govoril o delu prejšnjih vlad. Tekom vseh dolgih osem let niso bili doseženi nobeni konkretni uspehi, ker so bile vse vlade preveč partizanske in so se tudi zato hitro menjale. Večna izpre-memba režimov pa je vsako uspešno delo onemogočala. Vse druge države, in med njimi tudi nekatere naše sosednje, so znale konsolidirati svoje notranje razmere in so nas zato na mnogih poljih že prekosile. Da pridemo do izboljšanja, je potrebno, da se naša uprava reformira. Prejšnja narodna skupščina je bila za delo nesposobna in zato se je morala razpustiti. Nujno potrebno je, da se ustanovita v državi le dva tabora: desničarski in levičarski. Obe ti stranki bi morali biti močni, da bi takoj prišla na vlado druga stranka, če bi prva zagrešila težko napako. Le na ta način bi država tako napredovala, kakor je potrebno in le tako močna stranka bi mogla izvesti izenačenje davkov in druge velike probleme. Maksimovič — nosilec radikalne liste v Beogradu. Beograd, 1. avgusta. V Beogradu je imela včeraj radikalna stianka zborovanje, da določi kandidatno listo za mesto Beograd. Pričakovalo se je, da pride na včerajšnjem zborovanju do preloma in celo do pretepa. A to se ni" zgodilo, temveč je zborovanje poteklo precej mirno, ker je bilo na njem le malo število paši-čevcev, medtem ko so bili pristaši Bože Maksimoviča zastopani v precejšnjem številu. Na zborovanju je bilo vsega skupaj približno 400 ljudi. Zborovanje se je pričelo ob 9. dopoldne na dvorišču hotela »Pariz«. Zborovanje je otvoril B. Maksimovič in predlagal, da se izvoli predsednika zborovanja. Za predsednika je bil izvoljen Jaša Protič, načelnik oddelka v ministrstvu financ. Jaša Protič je omenil v svojem govoru, da ima to zborovanje namen postaviti kandidatno listo. Poudarjal je, da so se vsi pododbori v Beogradu izjavili za to, da naj bo nosilec liste Boža Maksimovih, kar je večina zborovalcev pozdravila z vzklikom: Živio Maksimovič! Nato je imel Boža Maksimovič kratek govor o politični situaciji. Med njegovim govorom je prišlo do raznih medklicev in do vpitja. Pristaši Bože Maksimoviča so vrgli kričače na cesto. Nato je zavladal mir in je Boža Maksimovič lahko nadaljeval svoj govor. Zborovanje je trajalo vsega skup kakih 20 minut, nakar so se radikali mirno razšli. VELJA VUKIČEVIČ NOSILEC RADIKALNE LISTE V SKOPLJU. j Skoplje, 1. avg. Radikali so definitiv- ! no postavili svojo listo za okrožje “Skoplje. Nosilec liste je ministrski predsednik g. Velja Vukičevič. Nezadovoljneži med radikali niso zadovoljni s to kandidaturo in mislijo kandidirati na posebni listi predsednika narodne skupščine g. Marka Trifkoviča. ČRNOGORSKI RADIKALI KO DEMOKRATI NEEDINI. Cetinje, 1. avgusta. Predvčerajšnjim je izročil Ljuba Jovanovič sodišču listo, da jo potrdi. To je tretja radikalna lista v Črni gori. Lista dr. Stojadinoviča bo te dni gotova in izročena sodišču. Bivši narodni radikalni poslanec Toma Oraovcu, ki je dopotoval sem zaradi kandidature, še ni uspelo sestaviti listo. Na konferenco, ki jo je odredil za včeraj popoldne, je prišlo komaj 20 meščanov. Pričakuje se prihod ministra Velje Popoviča, ki naj foi skušal pomiriti radikale na ta način, da bi svetoval vsem trem radikalnim frakcijam, naj se odrečejo posebni kandidaturi in naj se v interesu »SDS. »Slaba firma — nič ne bo,« pravijo ljudje, tudi naprednjaki, in prav imajo. Nastas Petrovič — voditelj pešičevcev. Beograd, 1. avgusta. Danes ob 5. popoldne prispe v Beograd Nastas Petrovič. Pašičevci iz Beograda mu pripravljajo z nekaterimi člani krajevnega odbora slavnosten sprejem in manifestacije. Doznava se, da bo Nastas Petrovič nosilec druge radikalne liste v Beogradu,, za katerega se bo izrekel tudi glavni odbor in katerega bodo podpirali pašičevcu Neki ugledni pašičevec je izjavil, da pašičevci smatrajo Nastasa Petroviča za vaditelja stranke. Sicer pa je nastopilo v Beogradu popolno zatišje, ker je več ministrov in narodnih poslancev izven Beograda na agitaciji. Po poročilih, ki so do sinoči prispela iz notranjosti, se ni zgodil nikak večji incident. DAVIDOVIC NA VOLIVNI AGITACIJI V BOSNI. Beograd, 1. avgusta. Danes dopoldne bi morala Ljuba Davidovič in dr. Spaho odpotovati na Visoko, a oba sta včeraj popoldne krenila v Sarajevo in danes popoldne pojdeta na Visoko, kjer bosta priredila zborovanje. Medpotoma bosta imela več konferenc s svojimi strankarskimi prijatelji. Davidovič namerava napraviti večje* | turnejo do volitev po Bosni. V Črno goro Davidovič ne bo potoval, kakor je najprej nameraval, ker je tam nosilec liste bivši minister Andrija Radovič, ki je že pričel z agitacijo. V političnih krogih so včeraj pričakovali, da bo prispel z Bleda ukaz o srez-kih poglavarjih. Predsednik vlade Velja Vukičevič naj bi bil sinoči odpotoval na Bled, ker pa mu je medtem zbolela hčerka, je odložil svoje potovanje za kaka dva dni. Z Veljo Vukičevi6em bo potoval tudi minister zunanjih poslov Voja Marinkovič. Iz Vukičevičeve okolice se doznava, da ne bo imela ta avdienca ui-kakega političnega značaja, temveč b<* posvečena samo obvestitvi kralja o poteku državnih poslov, o notranji in zunanji j situaciji, ker je to prva avdienca po po-1 vratku kralja iz Rumunije. stranke zedinijo na skupno osebo za nosilca liste. Smatra se za sigurno, da naj bi ta oseba bila Tomo Oraovac. 'rudi pri demokratih se opaža mečkanje, ki bi lahko dovedlo do cepljenja liste. Nosilec liste Andrija Radovič je prišel iz Beograda z gotovo listo kandidatov, ki jih smatrajo tukajšnji demokrati* za pristaše Voje Marinkoviča, ki ima v Črni gori le malokoga za seboj. Včerajšnji dve demokratski zborovanji 4ta bili zelo burni in le malo je manjkalo, da ni prišlo do pretepa med pristaši Ljube Davidoviča in Voje Marinkoviča. Radovič je skušal vriniti svoje kandidate. Računa se, da bi mogli pristaši Ljube Davidoviča uspeti, da bi bila njihova lista potrjena kot službena demokratska lista. SUBOTIČEV SHOD V SUBOTICI. Beograd, 1. avgusta. Včeraj popoldne se je vršila okrožna radikalna konferenca in javno zborovanje v Subotici. Shod je sklical minister za pravosodje dr. Subotič. V svojem govoru je razlagal program stranke. Na zborovanju je prišlo do incidenta med pristaši centruma in vladne stranke. Policija je aretirala dva demonstranta. Zaradi tega je nosilec druge radikalne liste Jovan Radonjič poslal brzojavno pritožbo kralju in Vukičeviču. RADIKALNI KANDIDAT V SEV. DALMACIJI DR. SUBOTIČ. Šibenik, 1. avg. Včeraj se je vršila okrožna konferenca radikalne stranke v severni Dalmaciji. Sklenili so, da bodi nosilec liste podpredsednik narodne skupščine Subotič. Ker Novakovič n* kandidiran na tej listi radikalne stranke, je verjetno, da bo nastopil s posebno listo. MINISTER POPOVIČ V ČRNI GORI. Dubrovnik, 1. avgusta. Včeraj je prispel v Gruž minister Velja Popovič. Tu ga je pričakoval veliki župan z uglednimi radikali iz Crne gore. Minister Popovič je krenil ob 12. na pot v Cetinje. ŠPORTNE VESTI. Jugoslavija — Češkoslovaška 1:1. Beograd, 1. avg. Včeraj se je vršila v Beogradu nogometna tekma med reprezentanco Jugoslavije in reprezentanco Češkoslovaške. Za tekmo je vladalo veliko zanimanje. Tekma je ostala neodločena z 1 : 1. Zagreb, 1. avg. Včeraj se je vršila lahko-atletska tekma med predstavniki Poljske in Jugoslavije. Zmagali so Poljaki in dosegli 04 točk proti 46. Poljaki so dosegli tudi 7 novih rekordov. Split, 1. avg. Tu se je včeraj vršila tekma v veslanju. Zmagal je hrvateki veslaški klub, ki je porazil v 4 regatah »Krko«. »w»wa»w<>awiniiiWWN m>— Lista dezerterjev. Samostojni demokrati so vložili svojo li-jto 2 nosilcem dr. Ljudevitom Pivkom na cehi. Dolgo časa so si prizadevali, da bi ustvarili napredno fronto, ko so se jim pa podrli vsi lepo zasnovani načrti, so .se povrnili k svoji stari prevarantski praksi, ki je naši javnosti še tako dobro znana izza volitev 1. 1925. Ko niso mogli najti zaveznikov v oiicijelnih predstavnikih naprednih strank, so si poiskali uskokov. Kakor leta 1925. tako so se poslužili tudi tokrat različnih dezerterjev, ki so zapustili svoje strankarske fronte iz teh ali onih razlogov, večinoma pa vsled užaljenosti, da jih stranke, katerim so doslej pripadali, niso vzele na svoje liste. Ti dezerterji so dali naši SDS na posodo novo blestečo firmo »naprednega gospodarskega bloka«. Za svoj« namene so našli pri Slovenski Kmetski Stranki gospoda Ureka iz Globokega in gospoda Roškarja iz C vena, pri narodnih socijalistih pa gospoda Tumpeja iz Maribora, ki se je še par dni pred objavo liste slovesno pridušal, da ne gre s samostojnimi demokrati. V Prekmurju so našli -evangeličanskega pastorja g. 'Godino, kateri naj bi s svojim vplivom in potom svoje cerkve rešil potapljajočo se barko murskosoboške in dolnjelendavske SDS. Tu so postali samostojni demokrati torej klerikalci. Stranka, ki besni že toliko let proti zlorabljanju vere in cerkve v politične namene, se je sedaj sama zatekla pod okrilje vere in cerkve. Da sta ta vera in cerkev evangeličanski, na stvari ne izpremeni ničesar. SDS, ki je zlorabila doslej že vse: državno upravo, banke in gospodarske zavode, nacionalizem itd., je padla sedaj še po zadnjem sredstvu, katerega doslej še ni zlorabila — po veri in cerkvi. S tem je izgubila slovenska SDS še zadnjo legitimacijo za borbo proti klerikalizmu in je .prodala tudi svojo naprednost, katero je pojmovala v smislu verskega svobodomiselstva. V Prekmurju se bo sedaj oznanjala esde-esarska religija potom cerkvenega vpliva. Ce bo imel samostojno demokratski evangeličanski klerikalizem pa tudi uspehe, je seveda drugo vprašanje. Mi, ki poznamo bistro-vidnost prekmurskih evangeličanov, resno dvomimo, da bi sledili pastorju g. Godini. Ti evangeličani vedo le predobro, da je slovenska SDS najhujša sovražnica vere, pa naj bo ta že katoliška ali evangeličanska, vedo pa tudi prav tako dobro, da jim je na-iiravil njihov kler prav slabo uslugo, da se je priključil SDS, ki nima v naši državi absolutno nikakega vpliva in ga tako kmalu tudi ne bo imela. Kolikor nam je znano, so prosili prekmurski evangeličani za razne podpore, tako n. pr. za svoje semenišče itd. Te podpore sq s tem, da so se odločili za SDS, splavale foo vodi. Verniki evangeličanske verorzpovpdi in njihovi pastorji naj se zahvalijo za to gg. Godini, Benkotu itd. 'Maribor, 30. julija. Tako se je izpolnilo, da je SDS prišla še do poslednjega, kar je bilo mogoče zlorabiti v strankarske in osebne namene. L. 1925. se je skrivala za »napredni blok«, letos pa za »napredno gospodarsko listo« in za vero. Žalostna in malo vredna mora biti stranka, katere lastni voditelji se sramujejo njenega pravega imena in ga prodajo, če je treba, tudi dezerterjem. Vse naše stranke gredo v te volitve pod svojo lastno firmo in zastavo, le SDS gre pod dezertersko firmo in pod dezertersko zastavo. Nič čudnega ni tedaj, če je enkrat že cela dezertirala s fronte g. Ljube Davidoviča in prešla v najusodnejšem momentu v nasprotni tabor; nič čudnega ni, da je hotela že pred leti dezertirati tudi s fronte g. Pribičeviča v radikalni tabor in da se je te dni znova pogajala z demokrati, da bi padla v hrbet svojemu vodji Svetozarju. Zato bi bilo za listo, ki je bila v mariborsko-celjskem volilnem okrožju vložena kot tretja, edino pravilno ime »lista dezerterjev.« Pri tej dezerterski listi je najznačilnejše to, da so z nje ušli Orjunaši, katerih ni med kandidati, čeprav so se vršila v tem smislu dolgotrajna pogajanja in posvetovanja. Orju-na je zahtevala srezko kandidaturo v mariborskem desnem srezu, kjer je najmočnejša Ln kjer je edino njena zasluga, da je bil pri oblastnih volitvah izvoljen SDS kandidat g. Finžgar iz Sv. Marjete na Dravskem polju. Tako je Orjuna lahko tudi sedaj spoznala, da ji je SDS naklonjena le toliko časa, dokler ji hoče biti 'brezpogojno in brezplačno orodje v dosego njenih strankarskih in osebnih ciljev. Kadar zahteva tudi zase besedo, tedaj jo SDS potisne v kot in jo žrtvuje, če treba, tudi na ljubo g. Tumpeju. Kaj bo sedaj napravila Orjuna, se še ne ve, en del Orjunašev je zato, da postavi svojo lastno kandidatno listo. Zaradi lepih oči g. Piv-kota, ki je sam lastnoročno pomagal izbac-niti Orjuno iz kandidatne liste, menda ne bo požrla te žalitve in drla zopet za njim, kakor je to storila 1. 1925. Lista dezerterjev je torej vložena, pomagalo pa ji vse dezerterstvo, vse skrivanje za »naprednost in gospodarstvo« in za evangeličansko vero in cerkev, ne bo nič. Štajersko in prekmursko ljudstvo ni tako neumno, kakor mislijo gospodje esdeesarji. To ljudstvo se je pač dalo oslepariti 1. 1925., ker je bil tak ukaz takrat vsemogočne samostojno demokratske politične oblasti in je pomagalo SDS do mandata, tokrat si bo pa trikrat premislilo voliti še enkrat g. Pivkota, ki je ves čas svojega poslančevanja storil za svoje vo-lilce in za mariborsko oblast le to, da je parkrat v narodni skupščini ozmerjal »klerikalce«. Lista dezerterjev bo prejela 11. septembra svoje dezertersko plačilo — figo v prazno Skrinjico. M. S. Slovenski delavci. Jako važen političen činitelj so v Sloveniji delavci, v industrijalni Sloveniji še važnejši kakor v agrarni kraljevini SHS. Statistika delavcev izkazuje okolo 80.000 zavarovancev, kar pomeni vsaj 25—30 tisoč volilcev. To je za Slovenijo že nekaj, kajti to je skoro četrtina vse slovenskih volilcev. To bo tudi glavni vzrok, da se slovenske politične stranke tako zelo zanimajo za delavstvo — pred volitvami. ■Med delavstvom v Sloveniji pa je se iz avstrijskih časov jako živa razredno - delavska zavest. Socijalizem se je že pred desetletji razširil tudi v naše kraje in ustvaril nekaj prav lepih delavskih organizacij, strokovnih in političnih. Zalibog pa so bile vse te organizacije navezane več ali manj na moralno in tudi gmotno pomoč dunajske socialistična centrale in nekdanja odvisnost od Dunaja, ki ni znala postaviti slovenskega delavstva pravočasno vzgojiti za za samostojni nastop, je v veliki meri kriva, da slovensko delavstvo politično še danes ni shodilo. To se je pokazalo zlasti 1. 1918, ko je zveza med Dunajem in Slovenijo bila nenadoma pretrgana in je bilo slovensko delavstvo prepuščeno samemu sebi. Nekaj časa je še šlo, potem pa se je začelo propadanje in cepljenje na vse mogoče »struje«, dokler ni delavski razredni pokret vsaj začasno popolnoma onemogel. Najhujše zlo, ki je moglo zadeti slovensko delavstvo po odcepitvi od Dunaja, je bilo to, da naenkrat ni imel nobenega idejnega voditelja več. Kar je ostalo iz prejšnjih let, to so bili pač boljši ali slabši agitatorji, ki pa idejnega vodstva nikakor ne morejo nadomesto-vati, zlasti ne v takem položaju, v kakoršnem se mora nujno znajti delavstvo v novi državni tvorbi, v popolnoma drugačnih razmerah in popolnoma drugačnem socialnem 'ustroju prebivalstva kakor pa ga je bilo vajeno prej. V Avstriji so imeli slovenski socialistični delavci jako močno oporo v češki in nemški socialni demokraciji, a v novi državi so se naenkrat znašli nasproti silni agrarni večini! Jasno je, da morajo biti silni izpremem-bi kos samo izvrstni politični taktičarji in odlični programatski ljudje, nikakor pa ne alti najboljši agitatorji, ki idejne koncepcije svojih voditeljev pač raznašajo in popularizirajo, a sami le redkokedaj ustvarjajo. Kakor kaže praksa, je ostalo slovensko delavstvo še dandanes brez pravega lastnega idejnega in političnega vodstva, zato pa tudi ne more ■nikamor naprej. Če bi imeli tudi slovenski delavci kakšnega svojega Rennerja, bi bilo drugače, praksa pa kaže, da je pri nas pač dosti Wallischev (Bruck ob Muri!), Rennerja pa ni, ne socialdemokratskega, ne komunističnega. Ni torej nikako čudo, če je začela med slovenskim delavstvom takoj po vojni zmagovati demagoška fraza, namesto idejnega programa, združen, z novo, novim razmeram prikrojeno politično taktiko. Na delavskih zborovanjih so padale pač silne besede o krvavi revoluciji, o obešanju verižnikov in o streljanju z mitraljezami, toda nihče ni vedel povedati, kako in kdaj naj se to vse tudi izvrši in kako naj se bodoča družba uredi. Razni gromovniki so imeli toliko večje uspehe in so želi tolikp večje aplavze, kolikor več krvi so prelili v svojih govorih in kolikor več ljudi so postreljali in pobesili. Tako so govorili govorniki delavcem leta in leta, delavci pa so začeli počasi obupavati, ker tolikokrat slovesno napovedanega krvavega paradiža le ni hotelo biti. Namesto tega pa je prišla »ob znana«, militarizacija, redukcija plač in podobne dobrote, ki jih mora razcepljeno delavstvo mirno prenašati. Počasi zelo počasi pa so začeli tudi slovenski delavci spoznavati, da so vse tiste krvave hujskarije in še bolj krvave revolucije prazen up na silno daljno bodočnost. Nihče ne bo trdil, da na svetu nobene krvave revolucije ne bo več. Toda kedaj? Do takrat pa je treba živeti, ker s praznimi upi ne more nihče nasititi še bolj praznih želodcev. Zato danes delavci ne marajo toliko za demago-ško hujskarijo, ampak oni hočejo slišati resen pouk o tem, kaj naj danes store, da ne bodo popolnoma na tleh. To je jako važen preokret v mišljenju delavstva, ne da se pa reči, da ga današnji delavski voditelji tudi popolnoma razumejo. Sicer bi moralo biti demagogije že zdavnaj konec. Slovensko delavstvo, pa če je še tako dobro organizirano ( kar danes žalibog ni), mora spoznati, da je diktatura industrijskega proletariata v agrani državi, kakor je kraljevina SHS, kjer je 80 odstotkov čisto kmečkega prebivalstva, nemogoča stvar. S tem dejstvom je treba računati in po tem tudi urav-nai politično taktiko za delavstvo. Če bo delavstvo našlo pametne in sposobne in kar je glavno, tudi poštene zastopnike; katerih roke niso umazane, ne bi bilo težko doseči za delavstvo marsikatero realno pridobitev, mnogo realnejša in za danes pomembnejšo, kakor je vse govoričenje o krvavih revolucijah in o obešanju in streljanju. Ne bo si pa organizirano delavstvo nikoli pridobilo posebnih simpatij, če se bo dalo voditi od ljudi, ki ne uživajo splošnega ugleda in spoštovanja, ne zaradi svojih zvez s kakšnimi kapitalisti, ampak s svojim poštenjem in svojo neomadezevano preteklostjo. Močnejša kakor vsa demagoija je morala, nemoralni ljudje pa morajo vsak še tako idealno zamišljen pokret le ugonobiti. Politične vesti. = Ustavljena preiskava. Kakor poroča >Naprej?, je preiskava proti učitelju Mddern- dorferju zaradi znane mežiške afere ustavljena. Tozadevno obvestilo okrožnega sodi&ča v Mariboru je g. Moderndorfer že prejel kakor tudi vsi soobtoženci. Tudi nemška lista sestavljena. Nemška kandidatna lista za mariborsko-celjsko volivno okrožje je sestavljena. Nosilec liste je odvetnik dr. Miihleisen. Od okrajnih kandidatov bi bilo omeniti le znanega nemškega manjšinskega delavca dr. Kamila Mo-rocuttija. — Ker se število Nemcev v mariborski oblasti stalno krči, je le malo verjetno, da bi doibili tNemci svojega poslanca. Njih kandidature imajo zato le števni pomen. = Kongres francoskih strokovnih organizacij je bil zaključen v soboto. S 1707 proti 255 glasovom je bila sprejeta resolucija, ki odklanja združitev socialistične strokovne organizacije s komunistično. Posamezne komunistične strokovne organizacije morejo vstopiti v socialistične organizacije, toda le pod pogojem, če sprejmejo vse sklepe prejšnjih kongresov soc. strokovnih organizacij. V resoluciji se nadalje strogo obsoja vsako vmešavanje političnih strank v strokovne organizacije. Resolucija opominja na sklep iz 1. 1906, po katerem imajo člani strokovnih organizacij, popolno prostost glede političnega naziranja. =: Razorožitvena konferenca v Ženevi. — Konferenca, ki jo je sklicala ameriška vlada glede razorožitve na morju, zboruje v Ženevi biez izgleda na uspeh. Nasprotja, ki so se pojavila med Anglijo in Ameriko, so nepremostljiva. Anglija hoče za vsako ceno ostati prva in najmočnejša pomorska sila, Ameri-kanci pa za Anglijo nočejo zaostajati. V za vesti svoje finančne moči in varnosti svojega prebivalstva pred napadi od morske strani (ako izvzamemo nekaj pomorskih mest) zahteva Amerika znižanje vojnih pomorskih sil, čemur pa Anglija z ozirom na svojo ogromno kolonijalno posest ne more pritrditi. Na konferenci v Ženevi so znali premeteni Amerikanci tako spretno zastopati svoje pomirljivo stališče, da smatra danes vsa vsetovna javnost Angleže za moralne krivce novega ororoževanja na morju. To je za eventualno zopetno kandidaturo predsednika Co-olidge-a za predsedništvo Zedinjenih držav vsekakor močno priporočilo. = Llojd George proti angleški taktiki na ženevski razorožitveni konferenci. Lloyd George je objavil interesanten članek o ženevski razorožitveni konferenci. Pravi, da se ves s/et trudi, da b: spozna! jedro spora, iji se rešuje na ženevski razorožitveni konferenci, toda nikomur se to ne iposreči. Sliko te konference bi mogel podati le najbolj drzen kubističen slikar. Edino, kar se je moglo dosedaj že spoznati, je ta-le nesmisel. Anglija potrebuje lahke križarke, ki jih Amerika ne potrebuje. Amerika pa hoče imeti 10.000 tonske križarke, ki jih Anglija ne potrebuje. Kompromis je sedaj dosežen v tem, da bo Anglija gradila tudi v?, lik e križarke.. Amerika pa tudi majhne, dočim bo Japonska storila po znanem kljufu 5 : 5 : 3 le tri petine te neumnosli. V32 razoroži!veno vprašanje je le vpraSanje prjstiZa, k‘M- nobenemu Angležu niti v glavo ne pii'> da hi mislil na konflikt z Amerik:). Pa !tiai Japonska je tako daleč, da je kmflikt izključen. Angleški davkop^aJavaba zahteva i>d-nje in zato bo angleška javnost pustih angleško admiraliteto na cedilu. Tudi Francija ne bo nikdar odobrila ženevskih sklepov, ker si ne pusti diktirati. Da je kljub vsemu temu ženevska konferenca rodila tako velike spore, so krivi slabi diplomati, ki ne znajo nobenega spornega vprašanja rešiti kakor treba. = Ponesrečena akcija lorda Rothermera. Češko časopisje soglasno ugotavlja, da je dosegel lord Rothermere s svojo akcijo za re-viziio trianonske mirovne pogodbe baS nasproten uspeh kakor ga je nameraval. Na Slovaškem se je namreč dvignil ves narod proti akciji za odcepitev od češkoslovaške in za zopetno združitev z Madžarsko. Slovaki pač vedo ceniti vrednost agrarne reforme in svoje zemlje danes ne bodo zlepa dali grofom nazaj. Tako piše n. pr. »Slovensky Dnevnike: >Rothermere se moti, če misli, da se je proti ogrskim veleposestnikom postopalo po kakih izjemnih zakonih. Agrarna reforma ni bila naperjena proti Madžarom kot narodu, ampak proti veleposesti sploh, kajti veleposest na Slovaškem je bila korenina vsega šbcial-nega in kulturnega zla za vse prebivalstvo na Slovaškem, za Slovake in za Ogre.« Ravno tako piše tudi glasilo čeških obrtnikov »Reforma« in vsi socialistični listi. = Angleška delavska stranka in sovjeti. Konferenca zastopnikov rudarske zveze, ki je zborovala v Southpostu, je sprejela dva važna sklepa. Z večino glasov so odklonili predlog, da se ustanovi angleško-ruski rudarski odbor, odklonili pa so tudi predlog škotskih delegatov, da se sprejme komuniste v Delavsko stranko in sicer s 410.000 proti 220.000 glasovom. = Protiboljševiška liga. Meseca septembra nameravajo v Angliji ustanoviti ligo, ki naj obvaruje svet pred napadi na vero in na privatno lastnino. Na zborovanju ustanoviteljev lige je govoril lord Birkenhead med drugim: »Angleški narod kot trgovski narod ne želi ničesar bolj, kakor da se zopet omogočijo trgovske zveze z Rusijo. To pa ni mogoče, dokler Rusija ne prizna starih načel trgovskega poštenja in dokler ne neha ruvati proti starim angleškim institucijam.« _ - Za zbližanje med Anglijo in »Neue Freie Presse« poroča iz angleSKi uradnih krogov: »Anglija ni na to, da ustanovi gospodarsfa ali iMlitiem blok proti Rusiji, ampak je v®?“° **??“'^‘d’ da želi vzdržati trgovske zveze z Rusijo poa normalnimi pogoji in pod zadostnim jamstvom « Z druge strani pa se zatrjuje, da je Analna zapustila svoje nedavno nepomirljivo stališče proti Rusiji lz strahu angleških petrolejskih magnatov pred ameriško konkurenco. Ameriška petrol. družba »Standard Oil Company« se je namreč začela z Rusijo resno pogajati za eksploatacijo ogromnega ruskega bogastva na petroleju, kar bi bilo seveda tudi industrijalizacijo Rusije z ame- riškim kapitalom silno pospešilo. Tega pa se je ustrašila angleška petrolejska družba Royal Dutch< in ti magnati so kaj hitro prisilili angleško vlado, da svoje stališče na-pram Rusiji revidira. Tudi na razorožitveni konferenci v Ženevi se pozna spor zaradi petroleja med Ameriko in Anglijo. = Neuspeh Llo.vda Georgea. Že več ted-. nov razpravljajo angleški listi o možnosti libcralno-socialistične vlade v slučaju, da pri prihodnjih volitvah ne doseže nobena stranka večine. Po časopisnih vesteh je stavil Lloyd George te pogoje: 1. Ministrski predsednik bi bil član delavske stranke Snovvden, ne pa Mac Donald. 2. Določiti bi bilo treba podroben vladen program vso zakonodajno dobo novega parlamenta (o M)- 3. LIoyd George bi dobil poljedelsko fflini-strstvo. 4. Liberalna stranka bi dobili tri do štiri ministrstva. »Daily Herald«, P' ' silo delavske stranke, odklanja vse te pr^' loge in pravi, da delavska stranka sploh M sune skleniti nobene koalicije z meščanskim1 strankami, temveč mora ostati tako dolg0* v opoziciji, dokler ne more kot večinska stranka prevzeti vlade. “ Čiščenje v ruski komunistični stranki. Med ruskimi komunisti vlada prepričanje, da ho vodstvo stranke v zvezi z bojem proti opoziciji izvedlo ravno tako čiščenje v stranki ko pred tremi leti, ko je število članov komunistične stranke padlo od 1 milijonov na 000.000. Kot prvo napoved tega čiščenj4 smatrajo moskovski politični krogi članek vplivnega člana vsemogočnega »Politbiroa‘i Molotova v »Pravdi«. V svojem članku pravi Molotov, da so se pojavili vsled nove g<>; spodarske politike v komunistični stranki razni pojavi propadanja. Birokratizem se je v komunistični stranki razpasel in uničuj« upravni aparat ter ovira vsak gospodarski napredek. V stranki mora zavladati večja strnjenost vseh komunistov, da bo stranka k«5 sovražnim kapitalističnim silam, ki obdaj# Sovjetsko Rusijo. Danes šteje komunisti#8 stranka 1,120.000 članov. V zadnjem je vstopilo 176.000 ljudi v stranko. Delavski element pa je istočasno padel v strani' od 58 na 57%. Tudi odstotek vladnega urad-ništva j'e v stranki previsok. To razmerje ni dobro in zato treba stranko očistiti. IZJAVA. Ko sem prečital v časopisih objavljen® kandidatno listo Radičeve stranke za mal>' borsko-celjsko volilno okrožje, sem ugotovil-da se nahaja na njej kot srezki kand^8* namestnik v srezu Murska Sobota neki 'k®" dislav Hodošček, župan in posestnik ,v. j^Jt kovcih. Ta oseba niti kot župan , :a posestnik in sploh tudi kot oseba ne P?6' J ’ temveč sem v omenjeni občini župan odno gerent samo jaz Ludvik Hodoš&e*- *v0 se~! pogledal, .da odstranim vsako 4>oin0!:0.’ . kandidatno listo Radičeve stranke, kJ le vložena pri okrožnem sodišEu v Mariboru, sem ugotovil, da je podpis nepostoječe Ose-be ponarejen. Da ne ibi nastala slučajna pomota in bi se smatralo mene kot namestnika kandidata na Radičevi listi v srezu Murska Sobota, izjavljam, da kandidiram jaz, Ludvik Hodošček, gerent in posestnik v Zenkovcih kot srezki kandidat na listi Narodne Radikalne Stranke. V Zenkovcih, dne 23. julija 1927. ' Hodošek Ludvik, posestnik in župan. DEMAGOGIJA CVETE DALJE. E9deesaraki tisk je svojo demagoško Wa.s pa še ni potrjena. Sovieti so protestirali proti govoru avstrijskega podkanclerja, ker je ta obdolžil sovjete, da so bili pri dunajskih dogodkih soudeleženi. . Dunajski socialdemokrati so pričeli veliko akcijo za izstop iz katoliške cerkve. Angleški prestolonaslednik pride v Varšavo, da pridobi Poljsko za protisovjetsko fronto. Teror v Rusiji postaja vedno večji. V Vladivostoku je bilo ustreljenih 14 bivših «fi-. cirjev, ker so simpatizirali s ..komunistično opozicijo. Ameriški tisk zahteva, da ustavi Amerika vsa posojila srednji Evropi. Vsled avtomobilnih nesreč je bilo v Ameriki ubitih od 1. I. 1919 do 31. XII. 192o 137.000 oseb. (Vseh Amerikancev v svetovni vojni le 120.000). Samo lansko leto je bilo ubitih vsled avtomobilskih nesreč 2B.uw ljudi. Štev. 171. >NARODNI DNEVNIK*, 1. avgusta 1927. Stran 3. m. »m**** ** . Dnevne -vesti. URADNIK JE POSTAL SILA. Samo pričelo se je govoriti o uradniški listi in že so stranke s [»znale, da obstoji tudi uradniško vprašanje. Ko ipa so uradniki storili še en korak več in sklenili, da postavijo lastno uradniško listo, so že pričeli strankarski listi z medsebojnimi očitki, kaj vsr bi morala nasprotna stranka -za urad-nHtvo storiti, a je to svojo nalogo zanemarila, 'Strah, pred samostojnim uradniškim nastopom je pričel pri strankah delovati in ta strah dokazuje, da niso uradniki še nikdar storili tako pravilnega sklepa ko ‘tedaj, 'ko so sklenili samostojno kandidaturo. Danes se že obuja pri strankah slaba vest, i "0 pa uradniška lista vložena, tedaj bo w slaba vest šele prav delovala in uradniki smejo biti prepričani, da potem nikdar več ne bodo mislile stranke, da smejo uradniške zahteve omalovaževati ali pa celo iprezirati. K*Jti bolj od uradniške bede učinkujejo “fadaiški glasovi in to naj uradniki uvažu-jejo. Obiski na Bledu. Te dni so prispeli na Bled^ minister vojske in mornarice general Hadžič, minister Milosavljevič, armadni poveljnik v Skoplju, general Zečevič, mmistr-skl predsednik Vukičevič in grški poslanik na našem dvoru Polichronyades. — prjnc Pavle v Bohinju. Princ Pavle in sestra princeze Olge, Marina sta prispela z avtomobilom iz Pariza preko Nemčije in Avstrije na Bled. — Kralj odlikoval praškega župana. Kralj Aleksander je podelil praškemu županu dr. Baksi kot vračilo za odlikovanje Beograda red Sv. Save I. razreda. — Komercializacija železnic. Prometno ministrstvo je poslalo vsem oblastnim direk-mIle.Tn,držaXnih železnic načrt zakona o komati železnic. Direktorji imajo po- ^ktobra ^>r'^<>m*)e ^ na^riu do dne 1. Obdavčenje nameščencev gospodarskih Korporacij. Finančni minister je obvestil ministra trgovine in industrije, da se imajo uradniki oziroma nameščenci trgovskih, obrtnih in industrijskih Zbornic obdavčiti tako, kakor državni uradniki. — Telefonski kablji. V .poštnem ministrstvu je izdelan načrt za polaganje telefonskih kabljev. Najpreje se položi kabelj na progi Beograd — Zagreb — Maribor — avstrijska meja, nato se podaljša ta kabelj od Sevnice preko Ljubljane do italijanske meje, nakar slede ostale proge. — Tujski promet na Bledu je letos izredno živahen. Dočint je znašalo število tujcev predlanskim ob tem času 900, lansko leto 1400, znaša letos 2300. Tujci so večinoma iz Avstr,ije, Nemčije in Bavarske. — Posojilo uprave državnih monopolov. Neka ameriška finančna skupina je ponudila upravi državnih monopolov posojilo 500 milijonov dolarjev. Uprava monopolov se še ni odločila, če sprejme ponudbo ali ne. — Redukcija učiteljišč. Začetkom prihodnjega šolskega leta se izvrši redukcija učiteljišč. Doslej imamo 40 državnih in pet privatnih učiteljišč s pravico javnosti, finančni zakon pa predvideva samo 33 učiteljišč. — Iipiti pripravnikov farmacije. V Beogradu so se vršili te dni tirocinalni izpiti pripravnikov farmacije. Izpit so položili tudi sledeči Slovenci: Ljudmila Danilova, Vera i apezova, Ljubica Vojtehova in Irena Jakle-nova. — Zagrebška tobačna tovarna ne bo demontirana. Mestna občina je namreč izjavila, da ne zviša najemnine. — Število volilcev v Ljubljani. Pri deželnem sodišču je sedaj definitivno ugotovljeno levilo volilcev na posameznih voliščih, v kolikor spadajo pod okoliš ljubljanskega deželnega sodišča. Število volilcev za Narodno skupščino v Ljuibljani znaša 15.126, doeim je znašalo pri oblastnih volitvah 23. januarja t. 1. 14.084, tako da je na-rastlo za 1042 volilcev. — Prepovedani Usti. Prepovedan je uvoz in razpečavanje sledečih listov: »Aradi Ko-zieny«, ki izhaja v Rumuniji, »Brada Milodi-novk, ki izhaja v Varni, »Allenek«, ki izhaja v Romuniji, »Kassal Ujsag in Reggel«, ki izhajata v Bratislavi in »L’ Unitžt«, ki izhaja v Trstu. »Acht Uhr Abendblatk je zopet dovoljen. — Levine no poleti iz Pariza v Newyork. Med Levine-om in francoskim pilotom Drou-hinorn je prišlo do Bpora. Vsled tega je poizkusni polet Pariz—Anglija izostal. Domneva se, da izostane tudi polet Pariz—Newyork. — Veliki knez Nikolaj Nikolajevič ni umrl. Vest, da bi bil ruski knez Nikolaj Nikolajevič umrl ne ustreza resnici. — Težka aviatična nesreča na Vukovaru. Na poletu iz Zagreba sta te dni novosadska pilota Kordič in Vuk ponesrečila. V bližini Vukovara sta opazila pri motorju defekt. Ko sta se spustila na zemljo, se je aparat prevrnil. Kordič je padel iz precejšnje višine iz aparata ter se smrtnonevarno poškodoval. Vuk je ostal sicer v letalu, vendar se je tudi on smrtnonevarno poškodoval. Tudi letalo je težko poškodovano. — Diplomat oklofutal diplomata. Pisatelj Jovan Dučič je bil svoječasno zastopnik naše države/pri Zvezi narodov v Ženevi. Vžival je vse benefice, ki pripadajo sicer rednemu jugoslovanskemu poslaniku. Vsled tega je nastalo med njim in poslanikom Jovanovičem hudo sovraštvo. Prepiri med diplomatoma so dali kompetentni oblasti povod, da je Dočiča odpoklicala in premestila. V petek je .prišel Dučič slučajno v zunanje ministrstvo v Beogradu. Tam je naletel na Jovanoviča. Ne da bi zinil besedico, je pristopil k njemu in ga kresnil s pestjo po nosu. Jovanoviču se je ulila kri. Reagiral je samo z besedami: »To ni fair, to ni gentlemansko.« — Suša in pomanjkanje vode v Dalmaciji. Iz Splita poročajo: Vsled velike suše je jelo primanjkovati v Dalmaciji vode. V nekaterih krajih je uničena vsa letina, tako da se je bati lakote. — Peklenski stroj v luksemburški operi. V luksemburški operi so našli bombo, ki je vsebovala toliko eksplozivne snovi, da bi bil zletel v zrak, če bi bilo prišlo do eksplozije, cel mestni okraj. — Največja potresna katastrofa, ki jo pomni zgodovina. Te dni je prispelo pismo iz notranjosti Kitajske, v katerem opisuje misijonar Buddenbrock katastrofalni potres z dne 23. maja. Misijonar Buddenhrock piše, da takega potresa svetovna zgodovina sploh ne beleži. Po njegovem računu je poginilo ob priliki potresa najmanj 100.000 ljudi. Mesta Siang s' 174.000 prebivalci, Liang Cau z 200.000 in Futang s 54.000 (prebivalci so popolnoma razdejana. — Velikanski požar v Atenah. Predvčerajšnjim je izbruhnil v begunskem taborišču v Atenah požar, ki se je razširil z bliskovito naglico in 'uničil nad 500 barak. V plameniih je poginilo tudi več otrok in živine. Nad 2000 oseb je brez strehe, večini je pogorelo vse, kar so imeli. Kako je požar nastal, še ni ugotovljeno. — Boj zoper stenice, ki je zahteval človeške žrtve. V Karlovih Vinohradyh se je pripetila te dni ob priliki preganjanja stenic s plini težka nesreča: 6 oseb je bilo zastrupljenih, 5 jih je okrevalo, ena pa, in sicer neki policijski stražnik, je umrla. Nesreča je nastala, ker nista magister pharmacie in prideljeni mu delavec stanovanja, ki sta ga desinficirala s eianovim vodikom, hermetično zaprla, vsled česar se je razširil strupeni plin po vsej hiši. Policijski stražnik je postal žrtev svojega poklica. Udrl je namreč ' pogumno v eno od stanovanj ter se pri tem tako močno zastrupil, da je med iprevozom v bolnico umrl. Lahko zastrupil se je celo zdravnik, ki je skušal stražnika oživeti z umetnim dihanjem, ker je izpuhteval iz mrtvega stražnika močno strupeni plin. — Strašna smrt dclavca. Pri izhodu nekega tunela v Pragi je povozil te dni vlak nekega delavca. Delavec je obležal na tračnicah vsled česar je šlo preko njega še pet drugih vlakov, dokler mu ni končno odrezala lokomotiva šestega vlaka rokava, ki ga je prinesla seboj na kolodvor. Nato je bila odposlana komisija, ki je našla delavca raztrganega na kose na tračnicah. — Bivši visokošolec poglavar vlomilske tolpe. Jurist Josef Rosner na Dunaju je zašel v slabo družbo ter padal globlje in globlje. Pred dvema letoma je pustil študije in polagoma je zašel na kriva pota. Pred par dnevi je prišel v trgovino krznarja Pfeffe-rerja, dejal, da je brez posla in prosil za podporo, ki jo je tudi dobil. Pri tem si je ogledal situacijo, naslednji dan pa je udrl med opoldanskimi urami s tremi tovariši, znanimi kriminalnimi tipi, v trgovino. Vlomilci so odnesli za 6500 šilingov krzna, poSt-nočekovno knjižico in nekaj gotovine v skupni vrednosti 2000 šilingov (16.000 Din). Del ukradene kožuhovine je Rosner zastavil, ostalo pa je hotel eden od njegovih tovan-šev deponirati v garderobi Franc Jožefovega kolodvora, k($ pa se je zdel zelezniškim uslužbencem sumljiv, je poklical uradnik policijskega stražnika, ki ga je aretiral. Rosner si je kupil lepo novo obleko ter je hotel vnovčiti čeke. Tudi on je vzbudil kljub svoji novi obleki sum uslužbencev, ki so ga dali aretirati. Sedaj je cela družba pod Ključem. _ . , — Dva nadebudna smrkavca. V Pragi sta pobegnila od doma 7 letni Vaclav Hušak in njegov 12 letni brat Anton. Pred pobegom sta ukradla svojemu očetu 2000 Kč. — Dekle kot loterijski dobitek. V trgu Borore na Sardiniji se je odigrala te dni originalna epizoda. Mlada, lepa Katarina Puia se je vrnila pred kratkim iz Amerike. V par dneh so bili zaljubljeni v njo in njene dolarje vsi fantje v vasi, posebno hudo pa dva. Za ta dva je imela tudi deklica simpatije. Ker se ni mogla za nobenega odložiti, je priredila loterijo. Dobitek je bila ona sama. Fortuna jo je naklonila niekemu bogatemu veleposestniku. — 19 letno dekle umorilo svojega očeta. 50letni posestnik Lili v neki vasi v bližini Vratislave je živel s svojo ženo in s svoj'o hčerjo že dalje časa v neslogi. Žena 4ga je sovražila, ker ni hotel prepisati nanjo polovico posestva, hči pa, ker ji je pogosto očital nemoralno življenje. Te dni je prihitela žena sredi noči v vaško gostilno ter pozvala svoja dva sina, da naj gresta po zdravnika, čeS, »očetu je slabo«. Ko je vstopil zdravnik v spremstvu več vaščanov v Lillovo -hišo, »e mu je nudil strašen prizor. Na zofi je ležal stari Lili mrtev. Na glavi je imel enajst težkih poškodb, prizadejanih z ostro sekiro. Poleg zofe je čepela navidez napol onesve-ščena, njegova hči. Šipe na oknu so bile razbite. Mati in hči sta povedali, da je udrl v stanovanje neznan lopov, ki je Očeta ubil, | dočim sta se oni dve rešili s tem, Ck sta se ' skrili v kleti. Prav kmalu pa se je izkazalo, da ženščini lažeta; zakaj šipe na oknu so bile razbite od znotraj in sicer po .umoru, za kar so bile dokaz kaplje krvi na oknu. Policijski pes je izsledil mesto na polju, kjer je bila zakopana sekira. Mati in hči sta bili aretirani, Ker je hči med eskorto jokala, ji je zašepetala mati: »Ne jokaj. V skrajnem slučaju prevzamem vso krivdo jaz,« Orožnik je te besede slišal. S tem je 'bila stvar tako-rekoč že pojasnjena. 24 ur potem, 'ko so ju vtaknili v preiskovalni zapor, sta ženski priznali: Očeta je umorila njegova 19 letna hči. K unioru jo je nagovorila mati. Hči je napadla očeta ob 10. zvečer, ko je spal. Po prvih udarcih se je prebudil. Stisnil je pesti in zakričal: »Le počakaj, le počakaj!« Več ni mogel reči; zakaj udarec je padel za udarcem. Hči je odnehala šele po enajstem udarcu, ko je bila prepričana, da je oče že davno mrtev. — Mati pretepla hčerko na promenadnem koncertu. Te dni se je odigral na Zrinjevcu v Zagrebu za časa promenadnega koncerta smešen prizor. Med številnimi devojkami sta -promenirali tudi dve Slovenki, Antonija in Marija. (Nenadoma je navalila na -Antonijo starejša žena v štajerski narodni noši ter jo začela na žive in mrtve pretepati. Pri tem je kričala, da mora iti deklica takoj domov. Toda deklica ni hotela o tem ničesar slišati in da bi jo mati in njena spremljevalka, njena starejša, omožena hči, ne odvedli s silo, se je vrgla na zemljo. Tedaj so jele padati še krepkejše batine, pri čemer je pomagala tudi omenjena 'Tončkina sestra. Obenem sta navalili hudi ženski tudi na Marijo, očitajoči ji, da je ona kriva, da se Tončka potepa. Končno se je pojavil na pozorišču policijski stražnik, ki je odpeljal celo družbo na policijo. Tam je kričala mati, da je njena hči pobegnila iz službe ter se sedaj potepa brez dela, radi česar naj jo pošljejo v prisilno delavnico. -Dekle je pri-znalo, da sta ona in njena prijateljica pobegnili iz službe. Kot vzrok je navedla slabo hrano. Jokaje je pripomnila, da bo izvršila, če jo .pošljejo v prisilno delavnico, -takoj samomor. Po pobegu iz službe sta stanovali deklici v »Ubožnein domu*. Da se ugotovi, zakaj sta deklici pravzaprav pobegnili iz službe in kako je mogoče, da sta stanovali celih 14 dni -brez dokumentov v ubožnici, kamor kot mladi in zdravi dekleti ne spadata, so jih pridržali začasno v zaporu. — otročji pomočnik. Neki mizarski pomočnik v Zagrebu si je kupil flobert-puško. Sel je na železniško progo ter jel streljati v na progi stoječe vagone. Ko ga je opazil železniški uslužbenec, ki je mazal baš takrat osi, je skočil k njemu, ga zgrabil za rokav in odvedel k 'bližnjemu policijskemu stražniku. Stražnik je odvedel fanta na policijo, kjer so ga pridržali čez noč v zaporu. Ko ga je zjutraj referent zaslišal, se je izgovarjal, da ni mislil streljati v vagone, nakar ga je obsodil referent radi neprevidnega ravnanja z orožjem na tri dni zapora. Tedaj je pričel mladenič milo prositi, da naj se mu kazen za enkrat izpregleda; zakaj, če bo zaprt, bo izgubil službo ter ostal brez kruha. Z ozirom na to, da fant doslej še ni imel nikoli opraviti s policijo, so se ga -usmilili ter mu kazen izpregledali in ga takoj izpustili, da je odšel na delo. Puško so mu seveda zaplenili. — Vlak povozil sedem ciganov. Tolpa ciganov se je pripeljala te dni na vozovih v Ko-znov (Rumunija). Bili so možje, žene, starci in otroci. V Roznovu so priredili veliko pojedino ter popivali vso noč. Ob sedmili zjutraj so sedli pijani kot muhe na vozove ter se odpeljali proti sosednji vasi. Zadnji voz, na katerem se je nahajala cela ciganska dr-užina, obstoječa iz starega očeta, stare matere, očeta, matere in treh otrok v starosti od 14 do 16 let, je iz neznanega vzroka med vožnjo precej zaostal. Da bi sprednje vozove zopet došel, je pognal pijani voznik konje čim najbolj je mogel. Nedaleč za vasjo se cesta zavije, za krivuljo pa jo prereže železniška proga. Pijani cigani vsled ropota, ki ga je povzročal njihov voz, niso čuli, da prihaja vlak in tako je zavozil voznik baš pred lokomotivo drvečega vlaka. Voz se je razbil na kose, vsi cigani pa so padli na tračnice, kjer so jih kolesa raztrgala in tako razmr- j cvarila, da iz posameznih kosov mesa ne bi bilo mogoče ni-ti spoznati, če gre za ostanke človeških trupel ali živalskih kadavrov. Konji so ostali po čudnem naključju popolnoma nepoškodovani. — Italijanski trgovec osleparil Dunajčane za 70.000 šilingov. :Z Dunaja sta izginila lastnik velike italijanske importne trgovine z živili Furlani, trgovec Artur Giuseppe Garibaldi iz Genove in njegova navodna žena 22 letna Zota Furlani iz Gorice. Zapustila sta na 'Dunaju preko 70.000 šilingov (560.000 dinarjev) goljufivih dolgov. Ljubljana. — Kakor izvemo iz dobro poučenega vira, nameravajo te dni začeti samostojni demokrati v Ljubljani izdajati pod firmo »neodvisnih trgovcev« svoj dnevnik, toda le za čas volitev. Namen tega dnevnika hi bil zastopati interese trgovcev in obrtnikov na način, da bi se kolikor mogoče mnogo trgovcev m obrtnikov, ki so danes pristaši SLS, od SLS odvrnilo in pridobilo za SDS. Da se >popolna neodvisnost« novega dnevnika od SDS še posebej podčrta, ga ne bo tiskala Narodna tiskarna, kjer izhaja »Jutro«, ampak Hrovatinova, oziroma Slovenska tiskarna. Bog daj še srečo, pamet imajo ljubljanski trgovci in obrtniki že. 1— Nesreča. Ko je šla v soboto popoldne soproga lesnega manipulanta Branka Lukanova mimo Filipovega dvorca, na Cankarjevem nabrežju, je padla z zidarskega odra tri metre dolga deska ter udarila gospo Lukanovo tako močno na glavo, da jo je težko poškodovala. Ponesrečenko so pripeljali v bolnico. Njeno stanje je obupno. Ima pretresene možgane in težke notranje poškodbe. 1— Nesreča. Včeraj okrog 8. zvečer je povozil v Rožni dolini sin nekega policista z motocikljem policijskega psa. Pes je obležal mrtev. Ni mnogo manjkalo in- prišlo bi bilo med motociklistom in nekim kolesarjem do karambola. Dr. Tone Jamar, zopet ordinira. Dopisi Radovljica. Sedaj v poletnem Času društveno življenje v ngže.m prijaznem mestu skoraj popolnoma počiva. Da pa nudi tudi v tem času meščanom nekoliko razvedrila in seveda okoličanom, se je odločila tukajšnja podružnica Jugoslovanske -Matice, da priredi v času od 7. do 15. avgusta 19G7 keglanje na dobitke v prid Matice in sicer na. kegljišču pri »Hirš-manu« v Predtrgu. Kegljanje se vrši vsak dan od 5. ure pop., v nedeljah od 2. ure popoldne dalje. Spričo dejstva, da se -ravno v sedanjem času lašizem z vso silo trudi, da zatre naš narodni živelj v zasedenem ozemlju, se vsi Radovljičani vabijo, da se prireditve udeleže. Pomagajmo bratom, da ne bodo klonili pod jarmom, ki jim ga nalaga tujec. Sokolstvo. 40 letnica Sokolskega društva v Novem mestu dne 13. in 14. avgusta 1927. Zletni odbor objavlja vsem udeležencem našega župnega izleta spored sokolskih svečanosti o priliki 40 letnice novomeškega sokolskega društva, dne 13. in 14. avgusta t. 1. — V soboto, 13. avgusta, se vrši ob 8. uri zvečer slavnostni občni zbor, ob 9. uri zvečer pa se razvije povorka z bakljado. V nedeljo, 14. avgusta, ob 5. uri zjutraj budnica, ob 6. uri tekma članov in članic na telovadišču, ob pol 8. uri zjutraj sprejem društev iz južnih krajev na Kandijskem kolodvoru, ob pol 9. uri zbirališče na Loki in odhod k sprejemu društev in gostov iz Slovenije na novomeškem kolodvoru, nato povorka v mesto; pred mestno hišo pozdrav br. župana Sokolstvu. Ob 11. uri dopoldne skušnja prostih vaj. Ob 1. uri popoldne obed in banket, pri banketu godba. Ob pol 4. uri zbirališče v Kandiji in odhod na Loko; ob 4. uri telovadba, nato govor župnega staroste br. dr. Vašiča. Ob 6. uri velika veselica, ob pol 9. uri akademija na telovadišču in slavnostna razsvetljava na Krki. Sodelujejo: popolna godba narodnega železničarskega društva -»Sloge« iz Ljubljane pod osebnim vodstvom dirigenta br. Bučarja, novomeško godbeno društvo in sokolska fanfara iz Karlovca. Nastopi 50 vojakov-sokolov 37. p. p. iz Karlovca z dvema vajama. — Vstopnina k javni telovadbi in akademiji: sedeži na glavni tribuni 15 Din, zgornje tri vrste po 20 dinarjev, sedeži na naravni tribuni 10 Din, drugi sedeži 10 Din, stojišča 5 Din. Vstopnina k tekmam zjutraj 2 Din, k veselici 1 Din. Ker bo udeležba članstva in občinstva velika, in da bomo mogli željam vseh bratov gostoljubno ustreči, prosi zletni odbor, naj vsak udeleženec, ki misli naročiti hrano ali prenočišče, čim prej prijavi svoje ime potom prijave tamošnjega društva. Naj v bratski ljubavi poteče oni dan ob proslavi našega lepega jubileja. Zdravo! — Zletni odbor. KONEC LONDONSKE ŠAHOVSKE OLIMPIJADE. V soboto je bilo odigrano 15., to je zadnje kolo, londonske šahovske olimpijade. Rezultat v tem kolu je bil ta-le: Madjarska— Jugoslavija 2 : 2, Anglija—Nemčija 2 K : 1K, Italija — Švedska 1 : 3, Danska — Belgija 2 : 2, Češkoslovaška — Argentinija 4 : 0, Avstrija — Švica 2Vi : 154 in Francija — Finska 1:3. Končni rezultat vsega turnirja je: Madjarska 40 točk in dobi prvo nagrado ter zlat bokal; Danska 38'A, Anglija 36'A, Holandska 35, Češkoslovaška 34Avstrija 34, Nemčija 34, Švica 32, Jugoslavija 30, Italija 285-ž, švedska 28, Argentinija 27, Francija 24 K, Finska 2154, Španija Jugoslavija si je torej priborila deveto mesto. Velemojster Vidmar ni igral. Šport. PRVENSTVENE PLAVALNE TEKME. Po preteku dveh let so se vršile v soboto in nedeljo prvenstvene plavalne tekme na Ljubljanci ob prostoru LSK, Tekmovali so vsi včlanjeni klubi: SK Ilirija, A9K Primorje in LSK. Sobotne tekme so podale Aede-či rezultat: 50 m junijorji prosto (6 tekm.): 1. Blei-"'eiss Marko (LSK) 34.5, 2. Gaberšek (p), 3. Pukelj (I), 4. Peče (I), 5. Kovačič (P), 6. Dolenc (P). 50 m juniorke prosto (4), 1. Jenko Vera (I) 43.1, 2. Treo (P), 3. Wohlfart (I), 4. Zorc (P). 100 m seniorji hrbtno (8): 1. Payer (I) 1:37, 2. Bleiweis -M. (LSK), 3. Šramel (P), 4. Medved i. (P), 5. Sancin (P), 6. Seunig (J)* 10 m dame hrbtno (3): 1. Prekuh 1:44, 2. Jenko, 3. Erbežnik (vse P). 400 m prosto (6): 1. Bleiweis M. (LSK) 7:34.4, 2. Erbežnik (I), 8. Gaberšek fP), 4. Jenko (I), 5. Koželj (P). Skoki juniorjev s 3 m (6): Longika (I) 34.5 točk, 2. Peče (I) 33, 3. Grilc (I) 31.5, 4- Kopač (I) 28, 5. Sajovic (P) 23, čerček (!) 21. Waterpolo: 1 kolo Primorje II. : Ilirija II. 0 : 6 (0 : 4). Zmaga Ilirije je bila zaslužena. Gole so zabili: Sever 4, Kramaršič in Jejjko po 1. Sodnik g. dr. Kramarčič dober. — Stanje prvenstva po prvem dnevu: I. Ilirija 63 točk, II. Primorje 53, LSK 25. Ob krasnem vremenu, topli in skoraj stoječi vodi so se nadaljevale tekme v nedeljo in končale s sledečim rezultatom: 100 m jmiiorji hnbtno: 1. Kovačič Leon (P) 1:41 tri petine, 2. Payer (I), 3. Lahajner 10 m juniorke prsno (9 tekmovalk): 1. Treo M. (-P), 2. Jenko Vera .(I), 3. Jerina Mladena (P), 4. Kosec (I), 5. Zorc Mara (P), 6. Wisiak E. (P). 20 m seniorji prsno (14 tekm.): 1. Blei-weis Marko (I) 2:46 štiri petine, 2„Menardi Cezar (P), 3. Seunig St. (I), 4. Kovačič Leon (P), 5. Vizant (I) 6. Batestin M. (P). 1500 m seniorji prosto (9 tekm.): 1. Trnko-czy Dal. 32:2, 2. Ga-beršek Ivan (P), 3. Pinterič Ivan (P), 4. -Kooelj VI. (P) 5. Golob (-1). 100 m seniorke prosto (9 tekm.): 1. Prekuh Fr. (P) 1:36 tri petine, 2. Prekuh Angela (P), 8. Wohllart Iva (I). 50 m juniorke prosto (se je ponovilo radi protesta — 6 tekm.): 1. Treo M. (P) 40 štiri petine, 2. Jenko 4r«(*‘ua.< Afrmmvtv**r 20 m seniorke prsno (9 tekni.): 1. Prekuh Fr. (P) 3:58 štiri petine, 2. Ogrin M. (P), 3. Prekuh A. (P). 100 m seniorji prosto (8 tekm.): 1. Medved Ivo (P) 1:17 štiri petine, 2.Šramel B. (P), 3. Jenko (I). 100 m juniorke hrbtno (2 tekni.): 1. Prekuh A. (P) 1:43 ena petina, 2. Wohlfart 1. (I). 400 m seniorke prosto (8 tekni.): 1. Ogrin M. )P) 8:32, 2. Prekuh F. (P), 3. Erbežnik E. (P). 4X200 seniorji: 1. SK Ilirija I. (Sever, Lapajne, Erbežnik, Jenko) 15:27, 2. ASK Primorje I., 3. SK Ilirija II. 100 m juniorji prsno (10 tekm.): 1. Grilc (I) 1:31 tri petine, 2. Payer i(I), 3. Lahajner (I). 4X100 seniorke: 1. Primorje I. 7:55 (Prekuh Fr., Erbežnik, Scherban, Prekuh Ang.), 2. Ilirija, 3. Primorje II. 4. Primorje III. skoki seniorjev: 1. Kordelič (I) 96 točk, 2. Antosiewicz (I) 88, 3. Juntes (P) 76. skoki seniork: 1. Dolenc Iza (I) 34.5 točk, 2. dr. B. Kokaljeva (LSK) izven konkurence. waterpolo tekma: 1. kolo: Primorje II. — Ilirija II. 0 : 6 (0 : 4); LSK - Ilirija I. 2 : 0; semitinale: Ilirija II. — LSK 6 : 0 par forfait; finale Ilirija II. — Primorje L 5 : 0. .Zmagalo je Primorje z 272 točkami, na drugem mestu je Ilirija z 233 točkami in na tretjem mestu LSK s pribl. 55 točkami. Kar se tiče organizacije tekme, ni bila brezhibna; ena glavnih napak je bila, da tekmovalci niso bili označeni s številkami; radi tega je bila kontrola zelo otežkočena, tako da je prišlo večkrat do prepirov radi placementa in se je enkrat tudi zgodilo, da se je nekdo placiral kot četrti, pozneje pa se je ugotovilo, da sploh ni plaval. Ker se tiče obnašanja publike, je bilo pod vsako kritiko; odpustljivo in razumljivo je še, če kričijo razni »drukerji« te ali one stranke; neodpustljivo pa je, če to delajo športniki, ki so tekali k sodnikom in tam na nedostojen način protestirali in motili sodnike v njihovem delovanju. Sploh se mora naša publika odvaditi, da »dela« v prid temu ali onemu klubu; glavna stvar je, da zmaga najboljši, pa naj pripade temu ali onemu klubu. Kajti igrišča niso politična arena in pri športnih prireditvah naj vlada samo športni duh brez vsakega strankarskega opredeljenja. Drugače pa so bili doseženi uspehi dobri, skoki so uspeli naravnost krasno in tudi \vaterpolo je bil zelo živahen in je nudil mestoma jako dobro igro. Znani newyorški etablissement Madison Square Garden, kjer se prirejajo v velikem stilu boksmatehi, kolesarske dirke, hockey na ledu, lahkoatletske tekme in konjski turnirji, je podal v 1. letu svojega obstoja 800 tisoč dolarjev čistega dobička. Rekord Šibile Bauer — potolčen. Rekordi umrle Amerikanke Šibile Bauer v hrbtnem plavanju so ostali do sedaj nepremagani. Pred kratkim je pa plavala gdč. den Turk v Rotterdamu 100 m hrbtno v 1:22 in s tem potolkla rekord Šibile 'Bauer, ki je stal na 1 -.22.4. Iz mednarodnega ringa. Svetovni prvak polutežke teže Delaney je dal bokserskemu uradu svoj naslov na razpolago, da bi mogel nastopiti proti Paolinu v svrho izbire za svetovno prvenstvo v težki teži. Komisija je sprejela to odpoved in prenesla naslov na Mike Mc Tique pod pogojem, da brani ta naslov tekom 14 dni. Sedaj ni nobene ovire za boksmatch med Delaneyem in Paolinom. Gospodarstvo. X Vplačilo drugega obroka na delnice Obrtne banke kraljevine SHS. Zyeza obrtnih zadrug v Ljubljani je razposlala vsem delničarjem Obrtne banke kralj. SHS v Sloveniji položnice za vplačilo drugega obroka. Delničarji naj na položnice vplačajo do 15. avgusta t. 1. po 10 Din za vsako delnieo. Na srednjem delu položnice, na drugi strani, ki je namenjena pismenim sporočilom, naj označijo številko akcijske potvrdke, za koliko delnic pošiljajo znesek in naj navedejo ime ,priimek, poklic, kraj in pošto. Delničarji, ki vplačila v določenem roku ne bi izvršili, prenehajo biti delničarji in se jim že vplačani znesek po odbitku 25% vrne. Če bi kak delničar položnice ne prejel, naj se obrne takoj na Zvezo obrtnih zadrug v Ljubljani . X Generalni konzulat SHS v Solunu poroča, da je Generalna direkcija grških železnic znižala tariso za prevoz krompirja, zelenjave, čebule, bombaževega semenja, sena in detelje na progi Solun—Atene za 15 odstotkov. To znižanje velja od 20. maja t. 1. pa do nadaljnega. Na isti progi se je za dobo od 15. maja do 15. oktobra znižala tudi cena potniškim kartam, ki veljajo mesec dni za odhod in povratek za 25 odstotkov, in sicer za vse vrste vlakov in za vse razrede. To in ono. TRAGEDIJA ŽENSKEGA POROČNIKA ZAHVARČENKA. Pred par dnevi je bil obsojen pred kijevskim vojnim sodiščem poročnik Zaharčenko na smrt. Dve uri nato je bil ustreljen. Take stvari so sicer v sovjetski Rusiji na dnevnem redu, v tem slučaju gre pa za zanimivo osebo. Poročnik Zaharčenko je bil eden od vajodličnejših .borcev ruske revolucije, dasi je bil — ženska, katere pravo ime je bilo pravzaprav Elizabeta Ivanovna Schulz. Schulzeva je bila hčerka baltiškega generala. Ob izbruhu svetovne vojne, ko ji je bilo komaj dvanajst let, je že hotela vstopiti v rusko armado, toda ne kot bolničarka, kakor toliko drugih deklet iz boljših rodbin, temveč z orožjem v roki. Ker njen oče o tem ni hotel ničesar slišati, je pobegnila pozne- je od doma ter izginila brez sledu. Roditelji so izvedeli o njeni eksistenci šele po hudi. bitki v Karpatih. Tam je bil namreč med drugimi težko ranjen tudi podporočnik Zaharčenko. Dobil je strel v prsi. Ko so ga slekli, so zdravniki nemalo ostrmeli, ko so zagledali pred seboj deklico in ko se je ugotovilo, da je Elizabeta Ivanovna Schulz, hčerka znanega generala. Ko je podporočnik ozdravel, ga je car odlikoval. Po vojni je vstopila v \Vrangiovo armado. Bojevala se je v južni Rusiji, v centralni Aziji in _še marsikje drugje. Po porazu \Vranglovih žet je zbežala dz Azije preko Poljske v Pariz. Tam bi lahko postala natakarica ali pa filmska zvezda. Ker pa so se zavzeli san/o novinarji, ki so jo proglasili za rusko Jean" ne d’ Are, je postala tako popularna, da se je zanimal zanjo kralj svinjskega m«W v Chicagu, ki se je mudil takrat v Parizu.D0-larski multimilijonar ji je .ponudil zak®' Dekle pa ni imelo simpatij, za ameriškega bogataša. Da se ga je otresla, je nekega brez slovesa iz Pariza zopet izginila. 0® tedaj, do sedaj, ,ko je prispela iz sovjetske Rusije vest, da je bila ustreljena, ni nibžp vedel, kje se nahaja. : Častna beseda ameriških zločintev. Za časa velikih poplav v področju Mississipij8-ko je primanjkovalo za nujno popravo na; sipov drugih delovnih moči, so vporabili oblasti parkrat za to tudi kaznence. Tak« se je zgodilo na pr. ob priliki poplave New-Orleansa. Upravitelj kaznilnice je vpraša' kaznence, če mu obljubijo za slučaj, da jik vporahijo pri rešilnih delih, s častno bese; do, da ne 'bodo pri tem pobegnili. Kaznenc' so to obljubili, in sicer vsi pod častno besedo, nakar jih je poslal upravitelj na delo. Vsi kaznenci so delali neumorno in požr; tvovalno, po prečuti noči pa so se vrnili vsi v kaznilnco — razven enega črnca, težkeg8 zločinca, ki se je vrnil šele čez par dni. Vsi ti kaznenci dobivajo sedaj boljšo hrano & vživajo večjo svobodo kot preje. Jan Weiss: 13 Baraka smrti. »Gospodje! Pomoč se bliža. — Vzdržite! To je tisto! — V Moskvo pišem dopis« (general se je grozeče, pa brez uspeha potolažil), »dopis, doma ga imam še na mizi, — kjer sem vse opisal v primernih barvah, — strašno, kar sem napisal, — človek mora vedno malo pretiravati, da kaj doseže, he, he, he Stanje tabora, sem napisal, — je naravnost strašno, — niti muholovke ni v barakah! Poleg tega vam ne ugaja klima, — in seveda, — ta bolezen, — včasih celo noč ne zaspim .. .< »Fedor Ivanovič, ne razburjajte se! — , Veste, da vaše srce ...« General, kakor da ni slišal. »Ne obupavajte! Spomladi se preselimo v nova stanovanja, pomislite! — v barake 7. dvojnimi stenami, — sam seon napravil načrte, kajneda, Suročka?« Šuročka je mrdnila z noskom. Fedor Andrejevič se je spustil v politiko, mi se pa tukaj dolgočasimo. — General, ali je tif hud? — Mislite, da boli?« .»Vprašajte jih! — Hočete poskusiti? — Dotaknite se enega, — pa je po vas, — he, he, he ...« »Pojte no, to je strašno! Vseeno bi se pa rada dotaknila, vsaj s končkom, prav malo.. . Ah poglejte no, tam-le leži eden še prav mlad, — kako mi ga je žal! — Če umre, — to mora biti strašno, vidite Niki-ta Nikitič? — Šla bom k njemu in se ga dotaknila ...« Šuročka je privzdignila kožušček nad ko-lence in se z nožico dotaknila roba prične. Brez tuje pomoči' bi se itak na noben način ne mogla nanjo skobacati, pa jo je vendar Nikita Nikitič zadržal tako divje in preplašeno, ko da je hotela skočiti v prepad. »Za boga, Suročka! Kakšna misel! Vi se vendar lahko nalezete!« »Jaz se pa ne bojim!« je rekla Šuročka napol iz trmioe, napol iz koketnosti. »Saj imam vendar rokovičke, dečko...« Nato je general dal povelja in Mitja se jeprijel dela. Razvezal je svežnje, pogrnil mizico iz desk in postavil nanjo prigrizke, kozarčke, steklenice in spet steklenice. General je kihnil in počil s pasjim bičem: »Hitrejel — Mitja, hitreje! Umiram od žeje! — Dajte jim steklenico renskega na prično, — za nqše maroderje! — Vino zdravi, gospodje! — Nalivaj, Mitja!« Mitja je napolnil kozarce. »Na zdravje našega pohoda!« Čaše so zazvenčale. »Živel Šuročkin pogum!« »Živela misel našega generala!« General je izpil in malomarno treščil čašo v peč, ko da bi vrgel tja ogorek užigali-ce. — In je temno pogledal na prično. »Gospodje, —- kaj je to? — Zakaj ne pijete z nami? — Mogoče vam ne diši rensko vino? — Najboljša znamka, izvolite!« Tudi pobočnik je uljudno nahrulil ne-uljudno prično. »Slišite? Vaš general želi, da pijete! Torej pijte!« Po drugi čaši se je Fedor Andrejevič raz-tajal. Najprvo se je samopašno razkašljal, nato je pa, kolikor je mogel, svoj glas očistil: Lani, na svoj god, — pomnite Nikitič, — sem poslal v taborišče sodček jamajke. — Ali vam je teknila, prijatelji? — (Tiho.) — »I no, — spomnil sem se... Vse barake so se zahvalile! to me je tešilo, še danes se ne morem na to spominjati, ne da bi se mi storilo milo ... he, he, he ...« General si je utrnil solzo in odpil iz kozarca. »Cigarete, gospodje! — Mogoče vam bolj ugajajo cigare? Kadite na moje zdravje!« Bela prha cigaret je poletela nad prično. — Nihče se ni zganil. »Kako to! — Nihče noče! — Gospodje, to so Epikuros.« (Fina vrsta ruskih cigaret. Op. ured.) Nikita Nikitič se je spet obregnil: »Ne zaslužijo si vaše naklonjenosti, Fedor Andrejevič! Naravnost žaljivo se vedejo na-pram vam ...« General je popustljivo mahnil z roko. »Nehajte vendar, Nikitič! — Kako ste siten! — Ničesar ne razumete, kakor vedno. Mene zanimajo, bi rekel, s psihopatične strani, — kako reagirajo, — hon, hm, — Vi ste slab demokrat, Nikita Nikitič! — N®'1 vaj, Mitja!« Ko se je pa Mitja sklonil, da bi spet napolnil čaše, mu je general nenadoma P11' tegnil z glave čepico, trikrat na njo pljunit, (s suhim, samo naznačenim pljuvanjem, / kakršnim si človek pridomači stvar, ki j® vrže psu), in jo vrgel na sredo prične, me