50f (( LETNICO 11 K obhaja letos M |) "Amerikanski /J P Slovenec" i\l PRVI SLOVENSKI UST V AMERIKI Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage! GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; P. S. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZV EZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE Ž ENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. (Official Organ of four Slovenian Organizations) NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. STEV. (NO.) 72. CHICAGO, ILL., SOBOTA, 12. APRILA — SATURDAY, APRIL 12, 1941 LETNIK (VOL.) L. Nemci v Belgradu, Zagrebu in Ljubljani Hrvati ustanovili jvojo državo — Ogrska napadla Jugoslavijo DoČim je Italija zasedla zapadni del Kranjske, so Nemci zavzeli Štajersko, Ljubljano in Zagreb, od vzhoda pa Belgrad. — Pavelič in Kvaternik, ter baje tudi Maček, upostavili hrvaško republiko. Bern, Švica. — Iz Berlina je v Prispela v četrtek zvečer sem- I kaj vest, da je nemška armada 1: Usedla vse tri glavna jugoslo- z v'anskai mesta, Belgrad, Za- c Kreb in Ljubljano. Istočasno r 0lnenja, da so Hrvati po svojih j °kstremnih separatističnih ele- č Centih, ki so doslej bivali v t lz£nanstvu v inozemstvu, pro-Gasili svojo neodvisno državo, i Pod nemškim protektoratom, v 8tveda. Iz Italije pa se na- a 8Pi'otno javlja, da njene čete I Nadaljujejo osvajanje bivše i l'nnjsko zapadno od Ljubljjj- t t Poročilo iz Zagreba trdi, da r te tamkaj zavzel vodstvo nad s dr. Ante Pavelich, ki je *'Vel v doslej v Italiji; njemu t (,t> strani stoji drugi ekstre- i ^ist, Kvaternik. Omenja se 1 ^di, da je pri tem sodeloval g Maček. Ako je to resnica, t Potem je Maček igral nedoum-Jivo vlogo, kajti, kakor znano, s te v novi jugoslovanski vladi s '"Prejel min. podpredsedništvo, i 's čimer je potrdil svoj namen, (»deluje enotno z bel- i tajsko vlado. Maček in Pa- 1 Velič sta si bila ostra nasprot- ] ^ika. i Isti dan, v petek, je dobila Ju&osla\ija novo sovražnico, i •lamreč Ogrsko. Nje regent, i Worthy, je odredil, da se nje- 1 lie čete pridružijo Nemcem in : 113 svojo roko podvzamejo voj- proti Jugoslaviji. V radio : °bjavi je Horthy omenil, da je Podvzel ta korak v svrho, da y,aruje ogrsko narodno manjšo v Jugoslaviji,in cilj Ogrov te> da zasedejo tiste pokraji-e> ki so jih morali po zadnji odstopiti Jugoslaviji. Aten«, Grčija. — Neglede to, kaj se zgodi z vzhodno ^ko armado, katero so naziji j? Svojim hitrim sunkom proti . °lunu odrezali od glavne gr-. 6 obrambne sile, nima Grči-niti najmanjšega namena, ^ bi mislila na kako podajo. , 0 se je objavilo v četrtek s *aj§nje radio postaje s pov-,arkom: "Vojna se nadaljuje 111 se bo nadaljevala." j. Objava nato dostavlja, da 0 glavni del grške armade daril o'b pravem času in na J^vem kraju in, da "odločil-bitka se bo vršila kjer bo-0 zahtevale strategične razbere." g, ^ zasedbo Soluna, pravi gi-j50 poročilo, si Nemci niso do-opomogli,češ,da se je umik j nJega izvršil dovolj zgodaj, Se je moglo tamkaj uničiti 8e. kar je bilo kaj vojaške . edn0sti. Glavno izkrcavanje deških čet se najbrž ni iz- vajalo v tem mestu, marveč v Pireju, ki je pristanišče presto-lice Aten. To pristanišče so na-zijski aeroplani v sredo zvečer obsipali z magnetičnimi minami z namenom, da ga napravijo nerabnim. Ponoven tak obisk so napravili zopet v četrtek zjutraj. T u k a j šnje J u go s 1 ova n.s'k o poslaništvo je v četrtek objavilo, da izvaja jugoslovanska armada energične napade na Italijane v severni Albaniji in pri tem sodeluje z Grki, da jih tako vrže- iz Albanije, predno bi se mogli združiti z nemškimi četami, ki prodirajo v tisto i smer od vzhoda, preko Srbije. Bern Švica. — Britanske čete so na tem, da dejansko stopijo v akcijo na balkanski fronti in hite iz atenskega pristanišču Pirej proti severu.Kot se pričakuje, bodo zavzele po- ' zicije med Solunom in albanskim obrežjem. Močni britanski oddelki še vedno prihajajo iz Afrike v grška pristanišča. London, Anglija. — Mati jugoslovanskega kralja Petra, kraljica Marija, ki prebiva tukaj, je potom radio v četrtek izrazila priznanje in pohvalo jugoslovanskemu ljudstvu za njegovo junaštvo ter apelirala nanj, naj ne pozabi zadnjih besed pokojnega kralja Aleksandra : "Čuvajte Jugoslavijo!" K temu je dodala: "Jaz sama vam pošiljam to naročilo; Držite Jugoslavijo zedinje-no.Ohranite svoje dostojanstvo in stavite popolno zaupanje v svojega kralja in njegovo junaško armado." -o- SENATORJA POBRALA SMRT Washington, D. C. — Senat-ska zbornica je izgubila enega svojih članov, namreč senatorja M. Shepparda, ki je preminuli v sredo zjutraj. Drugi dan je bilo njegovo truplo odpeljano v domače mesto, Texar-kana, Tex. Pokojni je bil star 65 let ter je imel 38 let kongresne službe. ——o-- fANGLIJA KUPUJE JAJCA V AMERIKI Tekom prihodnjih 15 mesecev namerava angleška vlada kupiti od Zed. držav celih 15 milijonov ducatov jajc in obenem tudi vso zalogo jajc, ki jo ima Kanada. Za prevoz teh ■ 15 milijonov ducatov bo potrebnih 125 refrigeratorskih , vagonov. Letna produkcija i jajc v Zed. državah je nad tri s miljarde ducatov. ? -o- ■ 'ŠIRITE AMER. SLOVENCA" jugoslovanski shod Chicaški Jugoslovani delajc načrt za relifno akcijo. Chicago, III. — Za to nedeljo je prirejeno veliko patrijo-tično zborovanje Jugoslovai^ v tem mestu, ki se bo vršilo v srbski cerkveni dvorani na 1905 W. Schiller st„ ter se otvori ob 2:30 popoldne. Na programu bodo kot govornik' razni prominentni jugoslovanski voditelji. Za Slovence bo govoril Mr. Leo Jurjovec. Nastopil bo tudi jugosl. gen. konzul, g. Pero Cabrič, ter pravoslavni škof Dionisije. Namen zborovanja bo, da se ustvari skupna organizacija za pomoč rojakom v stari domovini, ki so bili pregnani iz svojih domov, in, ki so drugače izpostavljeni trpljenju. Podružnice te organizacije so se že ustanovile in bodo delovale v sporazumu z Ameriškim Rdečim križem. Ker je namen plemenit in potreba nujna, so prijazno vabljeni vsi Jugoslovani v Chicagi, naj se omenjenega shoda udeleže. -o- O RUSIJI IMAJO VSAKO- KANADA IMA OGROMNE VOJNE STROŠKE Ottawa, Ont. — Kakor je objavil tukajšnji vladni department za municijo in vojne zaloge, naraščajo kanadski nakupi tega blaga- tako hitro, da bodo kmalu dosegli po pet milijonov dolarjev na dan. Skupno je tukaj naročenega vojnega blaga za Kanado in Anglijo za poldrugo miljardo dolarjev. križeFsveta z. d. zaščitijo greenlandijo VRSTNA UGIBANJA Stockholm, Švedska. — Do-čim se uradno še popolnoma nič ne ve, kako politiko prav zaprav zasleduje Rusija tekom sedanje vojne, in je tuje-zemskim diplomatom prava zagonetka, na kateri strani so simpatije sovjetov, ali na nemški, ali na angleški, pa vedo razni krogi že dalje časa povedati, da se čuti Rusija čim-dalje bolj ogroženo od zmagovite Nemčije in, da se pripravlja na spopad z njo. Te vesti so prišle do izraza posebno zdaj, ko se mudi v Moskvi japonski zun. minister Matsuo-ka. Ta mož, kakor znano, je obiskal Berlin in Rim in zdaj se na povratku domov nenavadno dolgo zadržuje v Moskvi. Iz tega so se rodile domneve, da skuša Rusija odcepiti Japonsko od zveze z osi ščem ter jo pridobiti na svojo tran, in sicer predvsem zato, da bi v slučaju vojne z Nemči jo lahko dobivala preko nje — Mexico City, Mehika. --Mehika pričakuje, .da boste Nemčija in Italija prelomile z njo diplomatske odnošaje, ko ie dala zapleniti njune ladje v s\ojih pristaniščih. S tem je Mehika sledila vzgledu Zed. držav, ki so že prej podvzele podoben korak. — Madrid, Španija. — Bri-| lanska \ lada je obvestila Španijo, da ji bo posodila 10 milijonov dolarjev, s čimer si bo lahko Španija nabavila živila in surovine. Vendar pa bo morala to blago kupiti na angleških otokih. — Berlin, Nemčija. — V četrtek zjutraj se je izdala uradna nazijska objava, da plameni uničujejo berlinsko državno opero in znamenito prusko državno knjižnico. Požar v obeh poslopjih, ki si stojite nasproti preko ceste, so zanetila angleške vžigalne bombe. WHEELER NA "KRUSADI" Milwaukee, Wis. — Senator Wheeler iz Montane, ki je bil, kakor znano, voditelj opozicije v senatu proti predlogu za pomoč Angliji, je zdaj s svojimi pristaši na nekaki križarski vojni, da opozarja prebivalstvo na nevarnost pred vpletenjem Amerike v vojno. Širom dežele prireja v to svrho shode in enega takega bo imel pod pokroviteljstvom organizacije "America First" v tukajšnjem mestu 22. aprila. zaloge iz Amerike. Nekatere vesti govore, da se pripravlja Nemčija na vojno z Rusijo najkrajšem času, najkasneje pa v jeseni, češ, da bo do ta krat Anglijo strla. Amerika vzame to dansko posest pod svojo kontrolo. Washington, D. C. — Predsednik Roosevelt je v četrtek cbjavil, da je Greenlandija postavljena pod neposredno zaščito Zed..držav. Storil je to po sporazumu, ki se je podpisal dan prej s tukajšnjim danskim poslanikom. Greenlandija je velik otok, ki leži v severnem Atlantiku med Kanado in Evropo in sega skoraj do severnega tečaja. Otok je danska last in predsednik je v omenjeni objavi povdaril, da ga bodo obdržale Zed. države pod svojo kontrolo, dokler bo Danska zasedena od nazijev, na kar ga bodo Danski vrnile. Kot se poroča, so se zadnje čase opazili nazijski aeroplani nad Greenlandijo. -o- AMERIKA DOBILA NOVO BOJNO LADJO New York, N. Y. — Po 18. letih so Zed. države dobile pet eno novo bojno ladjo, da so z njo okrepile svojo vojno mornarico. Ta bojna ladja, ki ima 35,000 ton, je "North Carolina," ki je bila zadnjo sredo v brooklynski ladjedelnici postavljena v službo. Vršilo se je to ob posebnih ceremonijah, katerim je prisostvovalo 1,500 povabljenih gostov. Ta ladja, ki je stala 70 milijonov dolarjev je zdaj največja v mornarici Zed. držav. Prihodnji mesec pa bo spuščena na morje še ena taka ladja, ki se izdelu je v P'niladelphiji. -o- PREDSEDNIKOV SIN GRE V JUGOSLAVIJO Washington, D. C. — Najstarejši sin predsednika Roo-sevelta, James,ki nosi čin mornariškega stotnika, se pripravlja, da odide v Jugoslavijo kot opazovalec. To se je izvedelo zadnjo sredo iz vladnih krogov ter se obenem omenja, da bo njegovo poslanstvo resnega značaja in ne bo šel tja samo za parado. K vestem pa se dostavlja, da bo celi načrt preklican v slučaju, ako bi Jugosla vija padla, predno bi mogel mladi Roosevelt dospeti tja. Iz Jugoslavije » ....... Nadaljni dogodki v Jugoslaviji in njih razvoj takoj po sestavi nove vlade, kakor so jih podala uradna poročila. — Čatež je dobil novo moderno luč. — Še druge zapoznele vesti iz domovine. Razvoj dogodkov po sestavi p.cve vlade Beograd, 28. marca. — (JK. radiogram). —Vojska in mornarica so položili prisego v ro-'ce vojnega ministra gen. Iliča. Vsi rezervni častniki so bili pozvani, naj se nemudoma prijavijo na svoja odrejena ■ mesta i a aktivno vojaško službo 3en. Milutin Stefanovie je bil ustavljen za poveljnika me via Beograda. V celi dežel', vlada veliko veselje in navdušenje,a povsod je bil vzpostav Ijen popoln mir in red. -o- LJUBLJANA BAJE ŽE ZASEDENA Nadaljne vesti o sestavi nove vlade Beograd, 28. marca. —' (JK Rad.) — V sedanji vladi Na rodne tloge ki ji predseduje armadni gen. g. Dušan Simo-vič, je vsega skupaj 22 ministrov, med tem ko j« bilo poprej vsega skupaj 17 ministrov v vladi. To je narejeno radi kar najširše koncentracije narodnih elementov. Dr. Srdjan Budisavljevič, Srb iz Banovine Hrvatske, ki je bil v prejšnji vladi minister socijalne politike in narodnega zdravja in ki je zaeno z drjem. Branko Cu-brilovičem podal ostavko v znak protesta in odpora proti podpisanju pakta z osiščem j ter s tem povzročil vladno krizo, je sedaj postal minister za notranje zadeve. Prva njegova dolžnost je to, da se pobriga za obdržanje miru in reda v deželi. Dr. Branko Cubrilovič je prevzel svoj prejšnji resort, in sicer poljdelsko ministrstvo. Kot predstavnik Jugoslovanske Narodne Stranke, je postal minister tudi g. Boško Jeftič. -o- Preiskave v prostorih uredništva beogradskega lista Beograd, 28. marca. — (JK. iz Aten preko Londona, radiogram). — Ravnatelj polurad-nega organa vlade Dragišc Cvptkoviča, velikega belgraj; skega dnevnika "Vremena" g. Danilo Gregoi;ič je bil prijet. Izvedeno so bile preiskave v prostorih uredništva kakor tudi še v nekaj uradih v poslopju "Vremena." Gregorič je po prej odšel v Nemčijo, da ugla-di p~ot za podpisanje pogodbe 7, Osiščem. 2e dva dni je med tem izpremenilo "Vreme" svoje pisanje tako, da ima sedaj ton, ki je povsem prijateljski Veliki Britaniji. -o- Električna luč na Čatežu Ljubljana, £8. febr. — VČe- ki je votiral znatno vsoto za izvedbo elektrifikacije. Čatež se prišteva k letoviškim krajem, saj se v občini nahajajo znane in po zdravilnih učinkih slovite Cateške toplice, obiskovane od blizu in daleč, ter bo električna luč gotovo še pripomogla k napadaljnemu razvoju in pvospehu letovišča. Kakor čujemo, ime občinski odbor hvalevredno namero, da bi se na glavnih križiščih namestile javne svetilke. Temu načrtu se vsi občani pridružujemo in želimo, da se čim prej uresniči. Električna energija je za kraj velika gospodarska pridobitev, zato priporočamo 'hišnim posestnikom, ki še nimajo električne napeljave, da se v lastno korist poslužijo modernega izuma. V spanju se opekla Dvainštiridesetletna Alojzi- ja Hrenova, posestnikova žena iz Žužemberka, je močno zakurila kmečko peč. Nato se je vlegla na peč in trdno zaspala. Ko se je prebudila, je občutila, da je po vsem telesu hudo opečena, kakor tudi na rokah. Morala je poiskati pomoči v ljubljanski bolnici. Smrtna kosa V Ljubljani je umrla Terezija Zupan, dobra in nad vse skrbna mati, ki je lepo vzgojila svoje otroke."— V Brežicah je umrl Ivan Ranfl, okrajni šolski tajnik v Brežicah in rezervni poi*očnik. — Na Mežici je umrla Marija Orešnik, občinska reva, ki bi letos izpolnila 80. leto življenja. -o—— Mrtvega so našli V Zgornji Rečici pri Laškem so našli mrtvega v postelji, v zaklenjeni sobi 62 letnega delavca Jožeta Čeperlina. Bil je dninar ter je živel v velikem pomanjkanju. Pravijo, da je umrl zaradi izčrpanosti in mraza, drugi zopet, da ga je zadela lsV Pavla. Še en grob Luzerne, Pa. — Nedavno J® tukaj umrl rojak John M®*1' čič, v starosti 56 let. Rojen ie bil v Grčarjevcih pri Rakek« na Notranjskem in je prišel Ameriko pred kakimi tridesc tirni leti. Zapušča ženo, in tri hčere. V vojno je hotel Cleveland, O. — Pri jugos'0' vanskem konzulu D. Mallyu se je oni dan zglasil John Mar' tinčič, star 50 let iz Corned Ave in vprašal, če bo bilo nl0' goče iti v staro domovino, 0 bi tam stopil v vojsko Pr pan, O SB. iz Canon City, Co' ^ pismo slednjega je došlo se v ponedeljek. Toliko v blagohotni P°Pr vek. Uredništvo- NJENO SRCE V NEMIRNOSTI (180) Napisal: Edgar Rice Burroughs Kljubovalno se je Tarzan bližji. "Ji nit ne boš umorila,'' je rekel mirno. Divja deklica se je umaknil*. Še nikdar" se'ni podala. Za trenutek obti,-pavala lok, nato še je obrnjla in zbe,-eatek Posmeh ie imela za svojega preganjalca- Ona je bila hitra kot gazela' in je in ne bp nikoli .vjel. Toda vjame . Stran 2 AMER1KANSKI SLOVENEC Sobota, 12. aprila 1941 ............i ................" - ■ ■ - — - i i ii i m , - drugi nujni proglas jugosl poslanika v ameriki 7T T" "I • "I • V eliki Javni Shod VSEH CHICAŠKIH JUGOSLOVANOV IN VSE OKOLICE se vrši pondeljek/14. aprila 1941 ob pol 8. uri zvečer V ŠOLSKI DVORANI SV. ŠTEFANA na Wolcott Ave. in West Cermak Road V CHICAGO, ILL. • Vsi Slovenci, Hrvatje in Srbi iskreno vabljeni k obilni udeležbi. Shod se sklicuje radi nujnosti, ki je nastala vsled nemškega napada na našo staro domovina Prisotnost vsakega Jugoslovana je potrebna! ZAČASNI ODBOR za pomožno akcijo med Slovenci. ■ ... - jugoslavija pred očmi človeštva f^t-H Ib&H Veliki javni shod za pomoč stari domovini se vrši v JOLIETU, ILL. na Veliko nedeljo DNE 13. APRILA 1911 ob 3. uri popoldne V FARNI DVORANI SV. JOŽEFA. PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V CHICAGI Blagoslovljeno in Radostno Velikonoe želiva vsem številnim sorodnikom, prijateljem in znancem širom Amerike in obenem mesto pismenim potom, potom te objave zahvaljujeva vse one, ki so nam poslali te dni voščila in pozdrave za praznike ter vsem želimo enako, vse najbolje, kakor oni nam. MR. in MRS. MARTIN BLAI, 1811 SO. HARDING AVE., CHICAGO, ILLINOIS ■I Louis J. Zefran Mjjpf ifi^,' jjj KjaJI 1941 W. Cermak Rd., Chicago, Illinois Phone Canal 4611 Silil NA RAZPOLAGO NOČ IN VAN. — Najboljši avtomobili za pogrebe, krste in ženitpvanj«. Mfftfttft kapela na razpolago brezplačno. — CENE ZMERNE." Vsi rojaki Slovenci, bratje Hrvatje in.Srbi so iskreno vabljeni, da se tega shoda udeleže! Ne pozabimo naše mile stare domovine 1 SKLJCATELJ|. .« ., ■ l.-,*.-II ...i Sobota, 12. aprila 1941 AMERIKANSKI SLOVENEC « " Stran 3 V teh težkih časih, ko so mno-i gi naši amerikanski prijatelji in posebno pa Amerikanci jugoslovanskega porekla izrazili željo, da v čim večji meri priskočijo v pomoč jugoslovanskemu narodu v domovini ki se bori za svoj obstoj ter da ublaže njegovo trpljenje, Amerikanski rdeči križ «am je takoj prvi dan ponudil svojo pomoč, ter takoj poslal v Jugoslavijo kot prvi svoj doprinos sanitetni materij al v vrednosti od enega milijona dolarjev. Prepričan sem, da sem bi! tolmač čustev vseh naših organizacij, kakor tudi posameznikov v Zedinjenih Ameriških Državah ko sem se Amerikanskemu rdečemu križu zahvalil v imenu našega naroda tu in v domovini za veliko pomoč in sodelovanje. obračam do vseh naših organizacij in posameznikov Slovencem, Srbom in Hrvatom, da čim složnejše in aktivnejše začnejo nabiralno akcijo, bilo da pošljejo svoje doprinose, bilo da vpri-zore v ta namen manifestacij-ske priredbe, prodajajo znake oziroma, da svojo akcijo prila-gode mestnim običajem in načinu, ki bi najbolj odgovarjal temu namenu. Naši bratje v domovini vam bodo zahvalni tudi za najmanjši doprinos, kot znak ne samo vaše materijalne pomoči, ampak kot znak, da ste vi solidarni z njimi v borbi, ki je' oni vodijo za pravico in za svojo svobodo. To naj bo znak velike ljubezni, katere izseljeni narod v tej veliki svobodni demokraciji izkazuje svojim bratom, ki se Jaz mislim, da je sedaj nastopil trenotek da naš narod tukaj zbira po svoji lastni inicijativi priloge za pomoč Jugoslaviji in s tem pokaže pred celim svetom, a posebej v Ameriki, kako velika je njegova ljubezen do stare domovine. Gospod Norman Davis, predsednik Amerikanskega rdečega križa se je sam ponudil, da ta velika dobrodelna organizacija in njeni mestni odbori sodelujejo v tej akciji, da se čim prej in na najboljši način pošlje pomoč. Pa tudi naše narodne jednote oziroma posamezniki zamorejo £>o svoji lastni inicijativi nabirati in organizirati to akcijo. Vsi doprinosi, kateri se bodo na ta način zbirali, naj se pošiljajo Amerikanskemu rdečemu križu in posebno naj se naznači, da so namenjeni za jugoslovansko pomoč. Naslov je: American Red Cross, For Yugoslav Relief. Doprinosi naj se pošiljajo bilo mestnim organizacijem Rdečega križa, bilo centralni organizaciji v Washington!!. Imena darovalcev bilo posameznikov bilo organizacij in veličina iznosa se bodo redovno objavljala v naših in »nierikanskih časopisih. Amerikanski rdeči križ jbo te doprinose porabljal edino za po-maganje jugoslovanskega naroda, a v sporazumu oziroma sodelovanjem Jugoslovanskega rdečega križa in jugoslovanske vlade. Tudi ogromno število naših amerikanskih prijateljev so se °d prvega trenotka pridružili tej akciji. Radi tega se jaz s prošnje bore za vzvišene človeške ideale. Kakor sem v prvem svojem proglasu že omenil, najbolje bi bilo da ta akcija bo pod vodstvom oziroma v rokah naših velikih narodnih podpornih organizacij in to v prvi vrsti v rokah Katoliške Podporne Jednote, Kranjsko Slovenske Katoliške Podporne J ednote, Slovenske Narodne Podporne Jednote, Hr-varske Bratske Zajednice, Srp-skega Narodnega Saveza, potom naših katoliških župnij, oziroma Srbske Pravoslavne Eparhije. Izjave in telegrami slovenskega, hrvatskega in srbskega izse-ljeništva so bile za naš narod in za našo vlado od velikega pome-, na in se globoko segle v srce na-i šega naroda onkraj morja, ter jih bodrile in bodrijo, da so se » uprli napadalcu in skupno šli v ■ boj za naše pravice. Danes pa [ naj bode vaša pomoč v veliko - tolažbo, ko bodo čuli, da je izse-> ljeništvo zopet priteklo njim v i pomoč, da se ublaže rane in gro- 1 zodejstva, ki jih počenja sovraž- - nik nad našim narodom. Danes je nastopil oni moment, - kadar slovensko, hrvatsko in \ srbsko izšel j eništvo treba edinstveno, da pokaže svojo ljubezen 2 do starega kraja ter da v veli* - kem narodnem in humanitar- - nem zanosu priskoči v pomoč ju- - goslovanskemu narodu v njego- - vi borbi za svobodo in svojo ne- - zavisnost, a v istem mahu v bor-i bi za dostojanstvo celega člo^ e veštva! j KONSTANTIN FOTlC, o kraljevski poslanik. M "H ft T* • « * »1 «1 4» KONSTANTIN FOTIČ, Jugoslovanski poslanik. Preživljamo zgodovinske £ dneve. Oči celega sveta so vpr- 1' te v nas. Celo človeštvo, iz- k mučeno od muk vojne, zre z s zadivljenjem na majhni na- J rod, ki se je vzdignil na ob- v ram'bo svoje časti, svoje neod- r visnosti in svoje svobode. 1 r Ta majhni narod ni maral j; te vojne. On- je hotel z vsemi ^ svojimi napori ohraniti sebi in svojim sosedom mir. Od po- ^ četka te vojne sem je ostal ta mali narod daleč proč od vseh r sporov, ker je bil uverjen, da ( more v miru obvarovati svojo j svobodo, svojo neodvisnost in svojo civilizacijo. Ali ko so imperialistični o-svojevalci začeli rušiti mir c Balkana in poskusili vzeti svo- £ bodo in neodvisnost malim i balkanskim narodom, se je 1 pričel ta majhni narod upira- i ti in ugovarjati. i Ko je bila Grčija napadena, i je ostal na strani Grčije. Za- 1 gazil bi bil v vojno radi Grči- ] je, da so tisti, ki so ga vodili, i hoteli to. Ko pa je po grškem 1 odporu prišla vrsta tudi na ta i mali narod, se je ta odločil za 1 to, da se bori za svojo neod- . visnost in za svojo svobodo. Pisec teh vrstic je pred i strašnimi časi, ki smo jih vsi živeli, veroval v to, da ne pride, da ne more priti do kapitulacije. V vseh svojih član- . kih je neprestano poudarjal in podčrtaval to, da ne more Jugoslavija ali njen narod pristati na mir za vsako ceno, nego da mora čuvati svojo nevtralnost in svoj mir, ali to pa le s j pogojem, da ohrani tudi svojo svobodo, svojo neodvisnost, ' svojo suverenost in svojo na-1 rodno čast. Ko je bilo vse odločeno v na-1 sprotnem smislu onega, kar je ■ pisec teh vrstic mislil in upal ■ s stotinami naših odgovornih * in neodgovornih ljudi, celo- ■ kupnega našega izseljeništva, * k'o je v resnici nekaj ljudi skle- * nilo, da se kapitulira v času, T ko smo si v naslovu svojih člankov upali reči Kapitulacije ne bo. je pisec teh vrstic začno s stotisoči naših izseljencev trepetal pred tem, kaj se bo zgodilp. Kadar so ga vprašali, je odgovoril, da se bo narod uprl, da ne bo mogel pristati k tisti rešitvi, ki so jo izbrali njegovi tedanji voditelji. To so bili sila_ težki »trenutki. Oči celega sveta so bile vpr-te v Jugoslavijo, ko podpjsuje svojo lastno kapitulacijo v dunajskem Eel-vederu. V nekem poročilu, ki smo ga poslali -v Belgrad, smo imeli toliko smelosti, da smo rekli: —"Na dan, ko slavi junaška Grčija dan svoje neodvisnosti, podpisuje Jugoslavija konec svoje neodvisnosti proti volji svojega naroda." — Podpisniki trojnega pakta z Nemčijo, Italijo in Japonsko kakor tudi z vsemi tra-banti omenjene trojice so menda obljubili Jugoslaviji neodvisnost in suverenost, kolikor niso dopustili, da bi prehajala preko našega ozemlja vojska. Takisto so omogočili našemu narodu nekakšen mir, ki bi bil mir sužnosti, smrti in narodne sramote. V dobi še op polnih štiriindvajsetih ur se je zavest jugoslovanskega naroda uprla v njenem srcu in njeni duši v Belgradu. Ta zavest je našla svojo iskreno zaveznico v narodni vojski, ki prihaja iz srca in duše naroda samega. Ta vojska je dejala, da ne more pristati h kapitulaciji, a to pa ne zato, ker bi morda imela kake imperialistične nakane, nego zato, ker čuti, kar in kakor čuti in misli narod, pa se je morala strniti z narodom. Jugoslovanska vojska ne sestaja, kakor nemška, iz aristo-kratov in gosposke elite, ki lahko vodi imperialistične vojne hladno in preračunjeno. To je vojska, ki čuti, kar čuti narod, in ki neprestano dela tako, kakor čuti narod. Ta vojska je rekla, da se ne more postaviti narodovi volji po ro- bu in da se mora skladati z zi narodom. Zato je narodna re- vi volta našla odmev v narodni ni revoiti narodne vojske. Vojska je tako v zanosu na-rodne revolte ponesla na svo- , ' jih ramenih mladega Kralja, ctroka tistega Očeta, ki so ga j zlikovci v začetku velike tragedije ,ki se dogaja v Evropi, gi ubili, da bi mogli napraviti iz " Evrope to, kar delajo danes. Toda podjarmljena Francija, podjarmljeni evropski narodi so nemudoma čutili ne samo revolto, nego tudi to, da je pri- ^ šel na prestol Karažorževič, ' . , , , t< Aleksandrov sin, pa so ga po- ^ zdravili z redkim in iskrenim •j V S' navdušenjem. , Ta radost je eden riajznačil- ^ nejših znakov, kakšen odmev ^ ima belgrajska revolta na vso "j Evropo. Ta dogodek je odjek- ^ nil po vseh kontinentih. V ^ Ameriki je javnost naglašala vso svojo lju'bezen in vso svojo „ simpatijo za Jugoslavijo kakor še nikoli poprej. Vse radijske postaje in vsi listi so pou- t darjali z globokim občutjem t in neizrekljivo simpatijo vso c svojo povezanost z Jugoslavi- r jo. Vsi listi po vseh mestih od j največjega in najvplivnejšega i do najmanjšega in najneznat- s nt-jšega so pozdravili z globo- \ | kim navdušenjem belgrajskf f dogodek ter izjavili, da so pri- j pravljeni z vsemi sredstvi podpirati Jugoslavijo in njen na- ^ rod sedaj v vojni in potem. I Belgrajska vstaja se tolmači ] za najvažnejši dogodek v tej i vojni in za enega najvažnejših : dogodkov v zgodovini. i ' Jugoslavija je sedaj tam, . 1 kjer smo rekli pred petnajsti-3 mi dnevi, da bo napadena od Nemčije, ki se izogiba vsake-" mu vojaškemu spopadu na 1 Balkanu, in ki bo poprej poskušala tudi to vlado postaviti pred težko situacijo: v upanju, da vse to reši s kapitulacijo. Toda ta vlada izhaja iz, 1 naroda, kar pomeni, da potem-"l takem ne more kapitulirati, " ker bi bila obsojena od naro-Lj da. Zato no preostaja nič drugega kakor vojna. Vsekakor ima belgrajska revolta že dosedaj eno pozitiv-r no posledico, in to je, da je i- porušila cel Hitlerjev načrt na v Balkanu v smislu, da ne more v Hitler več računati na mirno a osvajanje Balkana z nizom ka-t- pitulacij posameznih narodov, a nego da mora računati z odpo-a rem ter poskušati z vojaškimi e sredstvi to, da zlomi odpor a balkanskih narodov, a Belgrajska vstaja je imela j, globok odmev v Romuniji in 1- na Bolgarskem. V Grčiji je e prišlo- do velikih manifestacij i. zadovoljstva. Vzbudila je ne- 2- odločeno Turčijo in tudi Rusi-ja ni danes povsem okamene- ii la. Povsod po podjarmljeni j- F.vropi vstajajo narodi ter cja-'o jejo duška svojemu zadovoljil-. stvu in svojemu radovanju nad i- dejanjem, ki;se je izvršilo v j- Belgradu. Ma'li narod jo imel •c toliko Kmelosti, da je odklonil o- diktat gospodarja Evrope ln ZLATA KNJIGA ki smo jo izdali za petdesetletnico "Amerikanskega Slovenca" je s stališča slovenske zgodovine in drugače nadvse zanimiva knjiga. Vsaka slovenska hiša bi jo naj imela v svoji hiši. Naročite jo, stane samo ________________________^ Kdor pa želi naročiti tudi Spominsko knjigo ki je bila izdana za štiridesetletnico "Amerikanskega Slovenca" pred desetimi leti, katerih imamo še nekaj na roki, tak dobi obe skupaj, to je Spominsko knjigo od 40 letnice in se- "7 dan jo Zlato knjigo, obe za samo_______/ nJK^ NaroČila sprejema: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 W. Cermak Road, Chicago, Illinois zavrgel podpis, ki so ga mu č vsilili predstavniki evropskega p mraka in črne evropske noči. j p Nikdar ni bila beseda kake- ga državnika zanikana tako 1 kakor v tem trenutku. V mislih c imamo besede g. Ri'obentropa, ^ ki je rekel, da je osišče sreč- ' no, ker je Jugoslavija "z voljo 1 svojega naroda podpisala pakt 1 z osiščem ter pristopila k osi- s šču." Ta izjava je bila jasno, 1 sijajno, veličastno in nezasliša- 1 no zanikana z voljo in smelo- ® stjo naroda, ki je izbral vso ' svojo moč, da obračuna s pre- 1 teklostjo. Od ubojstva Kralja 1 Aleksandra v Marseillu, odkar c so se začeli za Jugoslavijo dnevi kapituliranja, pa dotlej, \ ko je zasedel prestol Kralj Pe- i ■ter II., ni nikoli naš narod po c Kosovem, Sarajevu, po 1918 1 doživljal sijajnejših in lepših \ dni od teh. Oči celega sveta so i vprte v Jugoslavijo, domovino i Srbov, Hrvatov in Slovencev- ] Mi upamo, da ne bo v teh 1 ■ težkih dneh razcepljenosti, da 1 bodo Hrvatje pod vodstvom g. ' i dr j a. Vladka Mačka, ki ve, kaj 1 ■ misli Amerika o vsem, kar se I je dogodilo v Belgradu, našli i. način in možnost, da povežejo - svojo usodo s Srbi in Slovenci v vzajemnem odporu proti ' I skupnemu neprijatelju. Uver- - jeni smo, da ne more g. dr. - Vladko Maček iti po poti Slo - vaške in mgr. Tisa, ker ne bi v . takšni Hrvaški vladal on, pač i pa Ante Pavelič v lastnosti osi-j ščnega gaulajterja. Zavedamo i se težave, v kateri sta Hrvaška in Slovenija. To sta pokra- , jini, ki morata prvi postati - plen nemške invazije, med i tem, ko se morajo njuni sinovi - in njuna mladina boriti v Var-a darski dolini ali solunski olco-i- lici. Ali prav taka usoda mora ;i doleteti tudi Srbe, ki bodo ta-.- kisto morali zapustiti Belgrad .- in Niš in svojo domovino. Toda z, tu ne gre za to. Tu je govor i- o veliki borbi za. zmago člove-i, kovega dostojanstva in v tej >- borbi morejo biti Hrvatje g. i- drja. Vladka Mačka s tistimi, ki so proti vsaki politiki miru a za vsako ceno. V 'tej veliki borbi, ki se danes vrši na sve-e tu in v kateri branita Amerika a in Britanija človeka in vse e največje vrednosti človeštva, o mora g. dr. Vladko Maček, i- ideolog enega najsvetlejših po-t, kretov, ki so se pojavili v zad->- njih letih v Evropi, izbrati pot li elovečanstva, ne pa poti kompromisa in kapitulacije, ki jo je izbrala Slovaška. V Zagrebu morajo zmagati ideali velikega Slovana Petra Križani-ča, ki je Hrvaško povezal z vseslovansko Rusijo, Gunduli-ča, Mažuraniča, Štrosmajerja in Supila, ne pa ozko obzorje zagrebških intelektualcev, ki se navdušujejo za fašizem in nacizem, pa mislijo, da bodo na ta način obvarovali samostojnost naroda, ki je bil vzgojen z ideologijo bratov Antona in Štefana Radiča, z ideologijo, ki se naslanja na načela človečanstva in slovanstva. Jugoslavija je z belgrajsko vstajo odigrala zgodovinsko igro, ki se je razmahnila po celi podjarmljeni Evropi, igro, ki veje preko Oceana z bliskovito brzino tudi do nas in ki mora biti prvi znak krasne pomladi, budeče se danes v Evropi. Nikdar niso evropski narodi po dolgi noči z večjim navdušenjem pozdravili te pomladi in tega vstajenja, ki se jc dogodilo v Belgradu. Mi upamo, da pojdeta v tej bleščeči pomladi, ki jo je napovedala belgrajska vstaja, Hrvaška in Slovenija tesne spojeni za Srbijo in da bo ta veliki dogodek eno najboljših jamstev za naše edinstvo, rašo neodvisnost in našo svobodo. Uverjeni smo, da ne bo nihče dopustil tega dogodka oblatiti in osramotiti s kompromisom in da bo zadovoljstvo,ki je zajelo in prevzelo celokupno naše izseljeništvo, celo Ameriko od Atlantida do Pacifika, poroštvo za boljšo in poštene j še življenje. R. ANEKDOTA Pred tri sto leti igralci še niso bili ljudje s čistimi ovratniki in lepimi manirami. Zato ni čudno, da ženskam nastopanja na odru niso dovoljevali. Ženske vloge so igrali moški. Ko je moral pruski zborni knez Georg Wilhelm v svojem berlinskem gledališču nekoč zelo dolgo čakati, da bi se pričela predstava Shakespeareove-ga "Rikarda III." in je na zadnje izgubil potrpljenje, je stopil gledališki ravnatelj pred zastor in prosi oproščen ja, češ da se kraljica Elizabeta še ni ■ — obrila . . . "ŠIRITE AMER. SLOVENCA" IIIMWWIWIMHMWWIIIIMWMIMM— Stran 4 AMERIKANSKI SLOVENEC Sobota, 12. aprila 1941 Soteščan: "Dedinja grajskih zaklade?" POVEST IZ DAVNINE Biriči so odšli, kakor jim je bilo zapovedano. Zavili so po mestni ulici proti samostanu, ki je stal nedaleč od mesta. Gizela je stala pri oknu in gledala na cesto. Zagledala je biriče, ki so se bližali samostanu. "So že tukaj!" je vztrepetala. Domišljija ji je odpirala strašno ječo. Možje so obstali pred vbodom — začulo se je trkanje na vrata. Mladenka je smuknila v vežo, in odtod na vrt skozi stranska vrata. Izhod v visokem obzidju še ni bil zaklenjen. Zdaj mora ubežati. Nič je ni skrbelo, kam se bo obrnija in kje bo našla varno zavetje. Samo izginiti mora, to je bila njena edina misel. Bežala je po stezi proti gozdu. Tam se je skrila v goščavo. Za gorami je zatonilo sobice. V gozdu je nastala tema — taka je bila tudi njena bodočnost. Nobene zvezde ni bilo na njenem nebu. V samostanu so iskali Gizelo, a njena soba je bila prazna. Biriči je niso mogli najti. S tresočo se roko jim je predstojnik odpiral celice. "Skrili ste jo!" so mu očitali. Pater Joahim je trdil, da bi jai česa takega ne upal storiti. "Kakor ne smemo kršiti božje postave," je dejal, "tako moramo spoštovati tudi posvetne zakone." "Tedaj je pobegnila," so uganili biriči. In že so vedeli, da je odšla v mesto, kjer bo iskala prenočišče in tam je ne bo težko najti. Prepričani, da jo bodo našli v mestu, so odšli iz samostana. 17. Mesto, v katerem je bil sedež deželnega sodišča, je ležalo v ravnini. Zapiralo jo je gorovje z ostrimi grebeni. Kakor ■ se je tostran postopno zviševalo, tako se je onkraj zniževalo. Najvišji vrhovi so se dvigali na sredini. Ozemlje na drugi strani gorovja je pripadalo drugi deželi. Med temnimi gozdovi se je zrcalilo jezero, ob katerem je stal gradič, last grofa Jermana. Čuval ga je oskrbnik Matija, ki se je z leti privadil sa-motarstvu. , Nekega popoldne se je sprehajal ob obrežju jezera. Pripekalo je poletno solnce. Na nebu ni bilo nobenega oblačka. Zavil je v senco pod dišeče jelke. Tam je zapazil deklico, slonečo na klopi. V gozdu je srečal doslej le kakega tatinskega lovca; kar se spominja, še ni videl tukaj ženske osebe. "Kdo je neki?" je ugibal. "Ali spi?" je bil radoveden. "Lahko je tudi mrtva . . . Morda jo je nekdo umoril . . . Kdo ve, kje se je izvršil zločin; morilec pa je nalašč zavlekel semkaj svojo žrtev . . ." Njegove slutnje se niso uresničile. Deklica se je počasi vzravnala. Popravila si 'je lase, ki so ji padali na čelo. "Kaj delate tukaj?" jo je vprašal Matija. "Počivam," mu je odvrnila. 'Trudna sem od dolge hoje." "Odkod ste prišli?" je začel poizvedovati. "Daleč iz sosedne dežele. Ves teden sem že na poti." "Pa zakaj ste šli od doma?" "Nimam domačije . . . Povsod me preganjajo . . . Nihče me ne mara . . ." Oskrbnik je zmajeval z rameni. Nekaj mu je reklo, da je deklica za blodil a. Vprašal jo je, ali ve, kam je dospela. ("Ne vem," mu je odkimala. Nekaj ji jc reklo, da je našla dobrega človeka. Oba sta molčala neka j. časa. Potem je začel Matija: "Vidi se vam, da imate nekaj na srcu .. . Ako je zadeva tajna, mi je ni treba razkrivati. Smilite se mi, ker ste sirota . . . Gotovo ste lačni in žejni . . . Pojdite z menoj, da se okrepčate . . ." Deklica je bila pripravljena oditi. "Ali nimate svojcev?" je poizvedoval oskrbnik med potjo. "Imela sem bogatega strica, ki pa je umrl," je odgovorila. "Kdo je bil vaš stric?" ga je zanimalo. "Pokojni graščak Robert z Robovja." "Pa vam ni ničesar zapustil?" f'Na Robovju se je pojavila tujka, ki se izdaja za pravo dedinjo. Mene pa imajo za sleparico .. ." "Ali nimate dokazov?" Sirota mu je razložila, kako se ji je godilo. Povedala je, da je ubežala. "Tukaj vas ne bodo našli," jo je hotel razveseliti. "Preskrbel vam bom varno zavetje." "Kje?" mu sprva ni mogla verjeti. Imela je že toliko bridkih izkušenj. "Poglejte!" ji je pokazal gradič. "Tamkaj boste skriti, kakor bi vas ne bilo na svetu . .." Deklica se mu je toplo zahvalila. Pred njo se je dvigal gradič na visoki skali. Spredaj pred vhodom je bilo nekoliko ravnine; zadnja stran pa je bila kakor odsekana; spodaj pod pečino se je svetlikalo jezero v zahajajočem solncu. Notranjščina gradiča ni bila kdo ve kako prijazna. Nad ozkimi hodniki so se spenjali debeli oboki. Stene so bile okrašene s podobami davnih prednikov. Matija je odkazal deklici samotno sobico s kritim vhodom. "Tukaj vas ne bodo našli," ji je utrdil upanje. Marjeta, njegova postrežnica, ji je pripravila večerjo. Ko so odvečerjali, jo je spremila k počitku. Odgrnila je posteljo ter jo odela ka-; kor svojega otroka. Deklica je bila utrujena ter je kmalu zaspala. Toda hitro se je prebudila. Predramilo jo je ropotanje, ki je nastalo nekje zunaj. Plaho se je dvignila in poslušala. Nekdo je prišel.. . Oskrbnik je rekel, da ni nikogar tukaj ... Ali jo spet iščejo? Odtod ne bo mogla ubežati. , Stopila je k oknu, odkoder se je videlo na dvorišče. Oskrbnik je stal ob vhodu z lučjo. "Kdo je?" je vprašal, ko se je ponovilo trkanje. "Grof Jerman. Odprite!" se je glasil odgovor. Matija je odprl vrata. Spoznal je svojega gospodarja. "Privedel sem vam jetnico . . . Kje so ključi od ječe?" Oskrbnik je prinesel šop ključev, nabranih na železnem obročku. Snel je največjega ter ga izročil grofu. "Vstopite!" je zadonelo povelje. (Dalje prih.) ZA NAŠE GOSPODINJE »c— Svoji k svojimi Slovenci, slovenska drnštsa in slovenska podjetja, naročajte svoje tiskovine vedno le v slovenski tiskarni. — Naša tiskarna izdeluje' vse tiskovine za posameznike, društva in druge, LIČNO in POCENL TISKARNA AMBRIKANSKI SLOVENEC 18*0 West Cermak Road, Tel. Canal 5544 Chicago, Illinois Pomladanska utrujenost V prvih toplejših dneh se pojavi tista zloglasna pomladanska utrujenost, pobitost duha in telesa, občutek žalosti brez vzroka nesreče, ko možgani nočejo več delati. Vse to je kaj malo v zvezi s toploto in "pomladanskim" zrakom, pač pa je posledica pomanjkanja vitaminov, ki spravi podse tudi najbolj čvrstega človeka. Le malo ljudi pa sluti, da so vsi tako zelo potrebni 'vitamini v.a poživitev telesa in hkrati tudi duha v sadju in še nmogb več — v slaniku! Pomladanska utrujenost? Beži no! Kar slanika na mizo, da se spet okrepimo! Slanik je za t;i čas najboljše okrepčilo, pa bodi nasoljen ali kisel ali zares "pikanten," kakršen je pač. Shmik v presnem, slanik v omaki ali v solati, slanik pomešan z ostanki raznih omak. Dobro kuharico spoznaš po spretnosti, da zna tudi to živilo. pravilno pripraviti, tako da ti jed zadiši, in ne da je le za silo užitna. Komu so znana slanikova jedila, ki jih daš gorka na mizo? Ta jedila so primerne večerje za viharne, mokre in mrzle dneve, ki nas v predpomladi tako radi obiščejo. ——o- Presna hrana — zdravilo Čeprav je dandanes prav za prav še malo ljudi prepričanih 0 tem, da presna hrana zdi*a-vilno vpliva na telo, pa vendarle ni daleč tisti čas, ko bo takšna prehrana splošno priznana. Surovo sadje in presna zelenjava sta neobhodno potrebna, da ostanemo zdravi in da se nam razvijajo telesne in duševne zmožnosti. Mnogi, ki so zaradi napačne prehrane zboleli in so že obupali nad seboj, so ozdraveli, vprav zato, ko so začeli uživati presno hrano. Resnično je, da se s kuho in segrevanjem uničijo najboljše "novi v živilih, Sadje in jagode naj bi zmeraj le prav zrele uživali, ker kisline nezrelih sadežev škodljivo vplivajo. Če bi uživali samo sadje, bi se v telesu nabia lo preveč kislin. Kjer uživajo zelenjavo presno, kot solato, ie treba posebno paziti na to, 1 a ni solata zalivana z gnojnico, ker potem solata jako škoduje. Uživajmo zmeraj <:golj svežo zelenjavo, vse kar ;e uvelega, je težko prebavljivo in telo se z uvelo zelenjavo :c bo osvežilo in okrepilo. PRODATI MORAM stanovanjsko poslopje na 2048 "oulter st., Chicago; 4 stano-anja po 4 sobe; v ozadju cottage s 4 sobami. Upošteva se Asaka primerna ponudba. ■ prašajte na 1848 W. 23rd 3t., 2. nadsitr., Chicago, 111. Kdor bi se hotel preživljati samo s presno hrano, pa mora vprašati zdravnika za navodila. J. M. Trunk: PRIPRAVA NEKATERIH JEDI Jetrni zavitki Za jelrne zavitke lahko upo-abiš vlečeno testo, katerega pbrezaki od vlečenega testa, ko si v petek delala jabolčni avitok. — Košček jeter ali ranic:1 kuhaj v juhi. kuhano : a strga j na strgalcu, deni v -kledo, primešaj dve »žlici v uleku ali juhe navlaženih J.robtin, malo soli, popra, seek! ja nega peteršilja in eno iajce. Dobro premešaj in če je -e pregosto, dodaj žlico ali dve juhe, da postane zmes maza-va. Testo raztegni v podolga-sto krpo, katero namaži ■/ omenjeno zmesjo in zavij skupaj, nato pa s topo stranjo noža zareži za dva prsta široke zavitke, katere zakuhaj v vreli juhi. Ragu iz srca Ce imaš srce od prašiča, ga lahko takoj uporabiš, medtem ko moraš goveje srce dati poprej v mleko ali paco. — Srce umij, prereži, odstrani žilice in ga razreži na majhne kocke, ki jih z dvema žlicama sesekljane zelenjave in sesekljano čebulo opražiš na razbeljeni masti ter malo patreseš z moko. Ko se je vse dobro opražilo, osoli, dodaj sesekljano kislo kumarico, zalij in duši do mehkega. Šele proti koncu napraviš da bo toliko omake, kolikor se ti zdi da jo potrebuješ. -o- Francoski krompir Kuhan krompir narežeš na rezine in jih polagaš v dobro pomaščeno p