Izhaja
vsak četrtek z datumom prihodnjega dneva.
Dopisi naj se frankujejo in pošiljajo uredništvu lista »Mir« v Celovec, Pavličeva ulica št. 7.
Osebni pogovor od 11. do 12. ure predpoldne in od 3. do 4. ure popoldne.
Rokopisi naj se samo po eni strani lista napišejo, druga stran naj bo prazna.
Rokopisi se ne vračajo.
Dopisom je treba za odgovor priložiti poštno znamko.
Velja
za celo 1 e t o£ 4 'krone.
Denar naj se pošilja točno pod napisom: Upravništvo lista „Mir“ v Celovcu,
Vetrinjsko ob mest j e št. 26.
Naročnina naj se plačuje vnaprej.
Glasilo koroških Slovencev.
Za inserate se plačuje po 20h od garmond-vrste vsakokrat.
Leto XXXV.
Celovec, 17. marca 1916.
Št. 11.
Peta italijanska ofenziva.
Italijani povsod odbiti. — 100.000 francoskih izgub pri Verdunu.
20 km pred Valono.
Italijanska armada je začela zopet napadati ob Soči. Po trimesečnem presledku je menda zopet nadomestila svoje izgube na moštvu in materialu in poizkuša svojo srečo iznova. Po poročilih iz Lugana napovedujejo italijanski listi veliko italijansko ofenzivo. Italija, pišejo, kljub letnemu času ne more pripustiti presledka v ofenzivi, „ker gre za velikansko pomoč za junaško francosko armado pri Verdunu." Potem bi italijanska ofenziva imela namen nemško ofenzivo pri Verdunu razbremeniti, kar se pa ne strinja z dejstvi, ker vendar med Italijo in Nemčijo ni bilo vojne napovedi.
Italijanska artiljerija je začela na vsej soški fronti. Že 10. marca je naše uradno poročilo naznanilo, da je italijanska artiljerija na primorski bojni črti mestoma zmerno streljala, le pri tolminskem mostišču živahneje, na koroški in tirolski bojni črti pa, da se prej ko slej le malo bojujejo. Poročilo od 11. in 12. marca pa pove, da je sovražna artiljerija postala na primorski in koroški bojni črti živahnejša. V odseku Dobrdobske visoke planote so se razvili tudi boji z metalci min in z ročnimi granatami.
Poročilo z dne 13. marca naznanja že italijanski napad pri Selcah, ki je bil odbit, in 14. t. m. se poroča o velikih bojih: „Ob soški fronti se začenjajo veliki boji razvijati. Od včeraj napadajo Italijani z velikimi silami. Bili so povsod odbiti. V odseku pri Plaveh so se poizkusi, razdreti naše ovire, izjalovili.
Dva napada na Podgoro in en napad na mostišče pri Lncinico so bili odbiti. — Pri Sv. Martinu je bilo od segedinskega pešpolka št. 46 s e d e m italijanskih naskokov odbitih.
Ob tolminskem mostišču se je sovražnikovo delovanje omejilo na zelo živahen ogenj."
Bojevanje pa ovirajo vremenske razmere. Tako poroča „Corriere della Sera" (Kor. ur.), da leži na italijanski fronti sneg mestoma deset metrov visoko, vojaške barake so popolnoma odrezane in mnogo postojank, ki so k sreči z vsem potrebnim oskrbljene, osamljenih in nedostopnih. Plazovi se neprenehoma trgajo — včasi po deset na dan — in so zasuli cel6 nekatere glavne poti. Mnogo patrulj je bilo od plazov zasutih, ravnotako zavoljo njih odposlano rešilno moštvo. V Val Ca-nonica je 9. t. m. izgubilo 50 ljudi življenje. Na sedlu Prevala pokriva plaz barake in zakope, da z reševanjem niti poizkusiti ni mogoče, ker bi povzročilo nove plazove. Od spodnje Soče, kjer ni snega, se poroča o obširnih povodnjih.
Borba za Verdun.
Borba za Verdun se nadaljuje, za nemške čete ugodno. Kljub francoskim protisnnkom, ki so se začeli 26. svečana, kljub hrabrosti francoskih vojakov so Nemci razven utrdbe Vaux obdržali čisto vse zavzete postojanke in so Verdun tudi od severozapada in jugovzhoda obkolili. Boji so bili zadnji čas zlasti na severozapadu na črti Forges - Bethincourt ljuti. Ni čuda torej, da so tudi izgube temu primerne.
Iz Amsterdama se z dne 13. marca iz zanesljivega vira v Londonu poroča, da znašajo francoske izgube že nad 100.000 mož. Branitelji Verduna so dobili od vrhovnega poveljstva povelje, da izgube po možnosti omejijo. Po nadalj-nih angleških poročilih je že druga črta za Verdunom močno zgrajena. Zveze v ozadju so povečini pod sovražnim ognjem.
Kako sodi Kitchener o utrujenosti Nemčije, je razvidno iz pisma, ki ga je pisal neki štabni častnik v London in ki pove, da se je
Kitchener pri svojem nedavnem obisku na Francoskem izrazil, da je domišljija, pričakovati že v tem letu mir. Niti v vojaškem, niti v gospodarskem oziru Nemčija ni tako izčrpana, da bi morala siliti na mir, kar se po njegovem mnenju more reči tudi o zaveznikih.
Verdun je izborno utrjena trdnjava, ki jo brani velika armada, opirajoč se na dobre utrdbe in na naravno utrjen, za obrambo kakor ustvarjen svet. Zato ni pričakovati, da bi Nemci francosko bojno črto naenkrat prodrli, kakor naša in nemška armada rusko fronto pri Gorlicah; pač pa napredujejo Nemci s posameznimi silnimi in izborno pripravljenimi sunki. Zato so med infan-terijskimi boji presledki in se poroča le o topovskih bojih; s težko in najtežjo artiljerijo pripravlja nemško vodstvo nov napad infanterije, ki se mora medtem seveda izpopolniti, da se nadomestijo izgube na moštvu in materijalu.
Buške priprave.
„Pester Lloyd“ poroča iz Bukarešte: Po celi Besarabiji delajo Rusi marljivo vojaške priprave in vežbajo nove letnike. Neprestano prihajajo po morju čete v Beni, odkoder jih z železnico pošiljajo naprej. Zavoljo pomanjkanja železnic se morajo Rusi z velikimi težkočami boriti. Da temu nekoliko odpomorejo, so zgradili nove proge. Tako so menda dogradili progo Chotin—Larga k odeški progi; druga proga Chotin—državna meja v Besarabiji se gradi. Tudi ob Donavi v južni Besarabiji gradijo železnico od Beni v Ismajlo. Tudi v Podoliji so bojda napravili nove strategične črte. Uradno se od naše strani poroča z dne 13. t. m.: Ob besarabski fronti in ob Dnje-stru so bili ruski sunki odbiti.
Podlistek.
Silvin Sardenko: Nebo žari.
Pesmi.
(Založila „Katol. bukvama11. Cena: broš. 1 K, vez. 1 K 80 v.)
Drobna knjižica, 61 strani. A knjižica, ki jo je napisal — pesnik! Da ne govorimo praznih besed, odprimo knjigo! Na pr. str. 19:
Naročilo.
Ali vam je že odcvetel ajdov cvet?
Ali vzeli ste čebelam ajdov med?
Ali že je ravni travnik pokošen?
Ali že je križ ob hiši narejen?
Ali vam že poje čižek s praznih njiv:
Mrtvi snopi, mrtva polja. Jaz sem živ.
Mati, kruha mi pošljite ajdov hleb;
oče, od medu mi dajte sat prelep!
Sestra, s travnika poveži Šop cvetov,
tam od križa mi pošljite blagoslov!
Ali naslednja stran:
V strelnem jarku.
Dolgo. Menda že deseti dan kakor krt je v rovu zakopan. Nima kruha, nima ga požirka. V žepu tesna ura repetirka trka, trka kakor bela smrt, tiha tkalka tke mrtvaški prt.
Ali možu jasen up se vname, izpred srca drobno pismo vzame — sladko pismo kakor šopek rož:
„Ljubi mož!
Glej, odšla je grenka ura moja, da odšla bi skoraj tudi tvoja.
Naša lipa ziblje cvet dehteč, jaz pa sinka: nisem sama več.
Tvoj v obraz je — ves je v rožnih krasih. Moj v oči je — ves je v solzah včasih. Kaj sem tožna mislila si spet: da si ranjen, mrtev ali vjet?
Piši, piši in me ntolaži!
V strahu čakam kot na smrtni straži . ..“
Temna pesem. Divji ptič šrapnel krvižejno mimo je pripel.
Mož se skloni. Ves obraz nho —----------
Čitaj! Ti si varen pod zemljo.
Spet se dvigne s pismom iznad rova.
Čita:
„Ljuba žena!
Sinka torej! Danes Še jasneje vem, zakaj naj branim naše meje. Blizu, komaj metrov petdeset se nam skriva top sovražnih čet.
Pa ne boj se, ljubljena Helena, naša moč je le preveč jeklena, da ne strla bi sovragov v prah.
Zdrav in svež sem kakor gorski mah. Mora k zmagi vstati domovina — ženko branim, branim tudi sina.
Ah, ta misel. . .“
Proti Inči zlati
list je dvignil, če bo mogla brati ljuba žena ljubljeni pozdrav.
Ptič šrapnel je mimo jarka šinil kakor senca mož je v rov izginil — pregloboko, da ne bo več vstal.
Kdo bo vojno pismo dokončal?
„Letos polna blagoslova žitna njiva je kot gozdič zlat: pri kozolcu zmanjkalo bo lat. Simelja so vzeli nam dragonci
—	ej, kako se nesel je pokonci — Hlapec Primož nam omaga skor, dekli Mani sem zaprla dvor.
—	In še nekaj. Stari Bajt se ženi: No, neveste danes so poceni.. . Pridi, pridi kmalu, ljubi mož!
Piši, kadar pismo to doboš.
Dva pozdrava sprejmi preiskrena: Sinek tvoj in tvoja jaz — Helena."
In še dvakrat, trikrat bral je spet sladko pismo kakor rožni cvet. Droben list je zganil čez kolena. In srce nareka:
Pa mož, ki je to napisal, ni pesnik?! — Kakor zlat most bo ta drobna knjižica, most med srci doma in onimi v tujem sveta. Lepe misli, topli pozdravi bodo hodili čez zlati most iz domovine v tujino, iz tujine v domovino. Kdorkoli pošiljaš kaj svojim dragim, ki stoje pod puško v daljnem svetu, priloži jim duh teč šopek, te cvetne pesmi! Blagoslovljeno uro narediš z njimi dragemu srcu v tujini. In kdor se hočeš pogovoriti v samotnih urah, ob dolgih večerih z ljubljenimi v daljnih krajih, vzemi v roko to lepo knjižico! Beri jo s pobožnostjo kakor lepo molitev!	Meško.
Proti Valoni.
Iz vojnega poročevalskega stana se poroča, da so po zavzetju Drača albanske čete pod vodstvom avstro-ogrskega poveljništva proti jugu dobro napredovale. Prekoračile so reki Skumbi in Semeni, in pri Fieri se je razvil resen boj. Iz Valone je bil poslan tja italijanski oddelek, da bi zadržal nadaljno prodiranje proti reki Vojuza. Italijani so se morali kmalu umakniti na južni breg Vojuze, ko so uničili prej vse prehode. Čete, ki so zasledovale Italijane, so prišle do kakih 20 kilometrov pred Valono. Odkar so zavzele Drač, so prehodile kakih 70 kilometrov, kar je na neugodnem albanskem svetu zelo lep uspeh.
Nemčija napovedala vojsko Portugalski.
Wolfov urad je dne 9. t. m. poročal, da je dobil nemški poslanik v Lizboni naročilo, da izroči portugalski vladi obširno izjavo in zahteva svoje poverilne listine. Istega dne so bile tudi portugalskemu poslaniku v Berolinu izročene njegove poverilne listine. Kakšen da je bil vzrok vojne napovedi, pove oficielna nemška „Norddeutsche Allg. Ztg.“: Dne 23. svečana je zasegla portugalska vlada nemške v portugalskih pristaniščih se nahajajoče ladje. Nemški poslanik je proti temu 27. svečana protestiral ter zahteval, da se konfiskacija prekliče. Portugalska vlada je nasproti javnosti oficielno izjavljala, da sploh ni prejela nobenega protesta in še le 4. marca je izročil portugalski poslanik v Berolinu nemški vladi noto, ki odklanja nemško zahtevo. Nemški poslanik v Lizboni je izročil portugalski vladi izjavo, ki pravi: Od izbruha vojne sem je portugalska vlada grešila proti nevtralnosti ter podpirala sovražnike Nemčije in v javnih sejah parlamenta dopuščala najgrše žalitve nemške države. Izjava našteva > celo vrsto sovražnih dejanj, ki jih je zagrešila Portugalska proti Nemčiji doma, posebno pa v kolonijah. Vsak protest je bil brezuspešen.
Dne 23. februarja je portugalska vlada, ne da bi se skušala z lastniki pogajati, zasegla vse nemške ladje, ki so se nahajale v portugalskih pristaniščih, ter jih dala vojaško zasesti. Na nemški protest je portugalska vlada odgovorila, da ima pravico, zaseči vse vsled vojne se na Portugalskem nahajajoče tuje blago, sicer pa da je postopala v smislu § 2. nemško - portugalske trgovinske pogodbe, ker se je polastila ladij iz nujne gospodarske potrebe in ker bo pozneje plačala primerno odškodnino. Toda Portugalska je zasegla mnogo več ladij, kakor jih potrebuje, drugič pa citirani § predpisuje, da se mora portugalska vlada z lastniki ladij poprej sporazumeti, česar niti poizkusila ni. Zasegla pa je ladje na izzivalen način. Z nemških ladij je bila sneta zastava in na njeno mesto razobešena portugalska z vojnim praporom. Admiralska ladja je streljala pri tem salut.
Cesarska vlada je primorana izvajati iz postopanja portugalske vlade posledice ter se smatra vnaprej v vojnem stanju s portugalsko vlado.
*
* *
Poseg Portugalske v svetovno vojsko ne bo položaja na bojišču prav nič izpremenil. Portugalska postavi lahko na francosko bojišče k večjemu 200.000 mož, katerim bodo pač Angleži morali dati obleko in orožje, ako jih hočejo na bojišču uporabiti. Politični prevrat na Portugalskem je pa tudi slabo vplival na disciplino portugalske vojske, ki sploh ni moderno izvežbana. Portugalsko vojno brodovje obstoji iz nekaj starejših malih križark in topničark ter drugih manjših ladij; brodovje ima namen le, braniti portugalsko obrežje. Vojna napoved Nemčije Portugalski je 22. v sedanji vojski.
Avstrijskih ladij Portugalska ni zasegla.
Dunaj. (Kor. ur.) „Fremdenblatt“ javlja: Kakor izvemo, Portugalska dosedaj še ni zasegla nobene avstro-ogrske ladje.
Naš poslanik v Lizboni odpoklican.
Dunaj, 14. marca. (Kor. ur.) Ker je med Nemčijo in Portugalsko nastopilo vojno stanje, je dobil c. in kr. poslanik v Lizboni nalog, da zahteva od' vlade portugalske republike svoje potne liste in s poslaniškim osobjem zapusti deželo. Tukajšnjemu portugiškemu poslaniku se bodo ob istem času izročile njegove listine.
Italija ne napove vojske Nemčiji.
Dunaj. Jugoslovanska korespondenca poroča iz Curiha: V sem došlih italijanskih časopisih je besedilo govora socialističnega poslanca Tur ati j a vzbornici, ki je svaril vlado, naj si dobro premisli, predno napove vojsko Nemčiji in podpiše pristop k trajni gospodarski vojski proti centralnima državama.
Curiški „Tagesanzeiger" je res svoj čas poročal iz Rima: Sklep ministrskega sveta dne 27. svečana je bil soglasen proti napovedi vojske Nemčiji, kakor zoper še enkratno debato o tem vprašanju v parlamentu.
„Ktilnische Žtg.“ poroča, da so v gotovih italijanskih krogih poizkusili, stopiti z Nemčijo v zvezo zavoljo prodaje premoga. Obojestranske vlade se z zadevo niso pečale.
Napetost med Hmeriko in Nemčijo.
Nemčija ima na morju svojo najboljšo obrambo v podmorskih čolnih, s katerimi je mogla odgovoriti na angleško blokado. Angleži so proglasili, da bodo izstradali Nemčijo in Avstro-Ogrsko s tem, da bodo s svojo mogočno vojno mornarico zabranili vsak dovoz po morju v Nemčijo in našo državo. Nemci so nato začeli s podmorskimi čolni nove vrste vojsko in so veliko število angleških trgovskih ladij potopili, tako da so celo Angleži začeli to bridko čutiti in se je tudi pri njih pojavila občutna draginja. Za ladje je bila namreč zelo nevarna vožnja, ker so prežali na nje nemški podmorski čolni. Tako so začele izostajati nevtralne ladje, ki so na Angleško dovažale živež. Pri tej vrsti vojne je nastal spor med Ameriko in Nemčijo zavoljo potopa ladje Lusitanije, na kateri so se nahajali podaniki Združenih držav v Ameriki. Odtedaj se napetost med Nemčijo in Ameriko ni polegla, čeravno so za nekaj časa glasovi o sporu potihnili. Predsednik Združenih držav Wilson je ubral proti vojni Nemčije s podmorskimi čolni rezke glasove in zagrozil Nemčiji, da prekine z diplomatično zvezo, to je toliko kakor vojsko, če bodo nemški podmorski čolni potapljali trgovske ladje, na katerih bodo ameriški državljani. Nemčija je popolnoma pravilno odgovorila, da smatra ladje, ki so oborožene, za bojne ladje in jih bo potapljala naprej. Dognano je namreč, da so dobile angleške trgovske ladje tajno navodilo, da se naj zoper nemške podmorske čolne oborožijo in jih napadejo. Zadnji čas je ta spor med Ameriko in Nemčijo, zdi se, dosegel vrhunec. Toda Wilson je zadel v Ameriki sami na hud odpor, hujši, kakor si je sam mislil. Zagrozil je stranki večine, demokratski stranki, h kateri sam pripada, da v bodoče ne bo v tej stranki kandidiral, oziroma da bo odstopil, če ga ne bodo podpirali v njegovi politiki glede spora z Nemčijo. Vendar zadeva še ni popolnoma odločena. Nasprotniki vojne z Nemčijo so zelo številni, bržkone po veliki večini; Wilson pa hoče tudi hoditi svojo pot, ki jo je nastopil. Slišijo se tudi glasovi, da ima ameriška vlada z Angleško tajno pogodbo, ki jo pa nemško veleposlaništvo v Ameriki zanikuje, češ, da je vsaka tajna pogodba Združenih držav s kako tujo državo protipostavna in da predsednik sam nima pravice sklepati na svojo roko pogodbe.
Slovenci, marijin narod.
Slovenci se prav radi sami že ponašamo s tem imenom, a ne manjka tudi izjav oseb tujih narodov, ki to našo prednost brez ovinkov priznavajo. Tako je izšla 1. 1613. na Dunaju (Nor-bertsverlag) knjiga: „Des Osterreichers Wahl-fahrtsorte (Avstrijska božja pota)“ od vpokojenega župnika H. Hoppe. Brez ozira na to, da je knjiga že vsled svoje vsebine jako zanimiva in poučna, ker se peča z vsakim pomembnejšim romarskim svetiščem precej temeljito in obravnava naravno lego, zgodovino božje poti in prinaša tudi veliko statističnih podatkov glede sv. maš in sv. obhajil — brez ozira torej na to prednost, ima ta knjiga za Slovence še nekaj posebno važnega. Ob koncu poda namreč pisatelj splošen pregled vseh avstrijskih romarskih cerkev in sicer za vsako kro-novino posebej. Ob tej priliki zapoje slovenskemu narodu narodu veličasten slavospev, slavospev
njegovemu pobožnemu srcu in njegovi globoko-verni duši.
Podati pregled kronovine Kranjske, tako piše, je nemogoče, ker se mora vzeti cel slovenski narod kot tak; če sodimo torej o celem narodu, moramo brezpogojno priznati, da je Slovenec naj-marljivejši romar med vsemi avstrijskimi narodi, da pristoja edino le slovenskemu narodu dično ime Marijinega naroda, če bi sploh katerega hoteli nazvati s tem imenom.
Za Slovence je značilno, meni, da imajo ne-broj svetišč, in kjerkoli nudi narava pripraven griček, pobožni Slovenec bo takoj postavil tja cerkvico. Če bi hoteli sešteti vsa svetišča, ki dičijo slovenske hribe in gore, bi jih dobili več kot 1000.
Je li to ogromno število potrebno ? Ne, ni potrebno, odgovarja pisatelj. Pa naj li morda Slovence vsled te njegove hvalevredne navade karamo? Ne, nasprotno! Prav iz srca se veselimo, da še živi narod, v katerem je skritega še toliko idealizma, toliko ljubezni do Boga, toliko trdne vere in toliko poezije, da ne mara vsakdanjih težav, vsakdanjih potreb, da gre preko dnevnih težkoč tja, kamor ga sili njegovo blago, nežno srce, da ne miruje in ne počiva, predno da ni sezidal svojemu ljubljenemu Bogu eno cerkvico več, ki ni nehal, dokler ni napolnil svojih gričev, grebenov in vrhov svojih divnih gor s svojimi kamenitimi spomeniki božje slave, ki pričajo javno, nevstrašljivo izpoved vernega slovenskega ljudstva, ki pričajo njegovo udanost do Boga.
Vsakokrat in vedno in povsod moramo z veseljem priznati to plemenito mišljenje tega naroda, če vidimo, da še žive ljudje, da še žive narodi, ki ne tehtajo in ne merijo vsake žrtve, ki so si vzeli za božjo čast večje merilo, s katerim merijo svojo velikodušnost, prav po vzgledu svojega nebeškega zaščitnika.
Živel narod slovenski, živel! Mi smo te vzljubili na svojih potovanjih, vzljubili tvojo vzgledno gorečo ljubezen do Boga. Ravno to tvoje zanimanje za lepe božje hramove je nas spodbujalo, Ti to povedati, kar nas je težilo že odzdavnaj.
Po teh besedah odkritosrčnega, nepristranskega priznanja, prijateljskega občudovanja stopi pisatelj pred Slovence s predlogom, ki bi v mirnih časih brezdvomno zanimal našo javnost. Bavi se s posebnim načrtom, kako bi se dala ta posamezna zidanja svetišč širom slovenskih krajev omejiti na korist velikopotezne misli, ustvariti eno, a velikansko narodno svetišče in kako bi se v to svrho dalo združiti vse moči, da bi se ta načrt udejstvil. Slovenec zida zmiraj in tako se izgubi njegova denarna moč, a božje poti kljub temu ne pridejo do veljave, ker jim dostikrat manjka sijaja. Pri Nemcih, piše, bi ta načrt takoj izpodletel, edinole slovenski narod bi bil zmožen, le slovenski idealizem bi bil zmožen te žrtve.
Veliko narodno svetišče, svetovnoznano po svoji krasoti, lepoti in slavi! Kako krasna misel!
Kot primerno goro imenuje pisatelj Šmarno goro pri Ljubljani. To je njegova izpovedi
Krasna hvala za nas Slovence, izrečena po nemškem duhovniku, javno, neustrašno. Za to priznanje smo mu hvaležni.
Zavedajmo se te svoje prednosti, ki je gotovo tudi trden dokaz, da nas nobena sila ne bo zamogla oropati naše narodnosti, a ostanimo tudi zanaprej vredni tega častnega imena.
Vojska, ki je medtem izbruhnila, je seveda onemogočila se oprijeti tega načrta, toda morda bo prinesel mirni čas zopet možnost, vsaj nekoliko temu idealu zadostiti. Saj bomo imeli priliko, pokazati svojo pobožnost in svojo požrtvovalnost sedaj, ko stojimo ob razvalinah naših najlepših romarskih svetišč in plakamo. Naša dolžnost bo, da izkopljemo iz razpadlega zidovja zopet nekdanjo lepoto in slavo, in brezdvomno bodo nam prirasla še bolj k srcu, kot prej, ker so trpela z nami, ker so čutila z nami vred udarce vojske. Ta naša bisera! Bosta postala naši pristno narodni romarski cerkvi.
Dnevne vesti.
Nadvojvoda Evgen o Hrvatih. Dne 31. januarja je, kakor je že znano, promoviral nadvojvoda Evgen za častnega doktorja hrvatskega vseučilišča v Zagrebu. Predno je bila izročena doktorska diploma nadvojvodi Evgenu, ga je nagovoril rektor dr. Barac v hrvatskem jeziku, a po nagovoru so ga odposlanci zagrebške univerze in ves generalni štab pozdravljali z burnimi „živio“-klici. Pri obedu se je izjavil nadvojvoda Evgen o Hrvatih, da stoji hrvatski narod na višku svoje naloge in da so se hrvatski sinovi odlikovali na vseh bojnih
poljih za časa te vojne s svojo zvestobo, junaštvom in neutrudljivostjo. — General Boroevič se je pa izjavil: „Izročilo Hrvatov, biti zvest do zadnjega diha in se z levjo močjo boriti, se je tudi v tej vojni na vseh bojnih poljih sijajno pokazalo."
„Soči." P. H. Sattner, ki je obogatil slovensko glasbo s 1. slovenskim oratorijem „Vnebovzetje D. M.“ in s čudovito lepo skladbo „Oljki", je ravnokar dokončal inštrumentacijo svojega naj novejšega dela Gregorčičeve pesmi „Soči". Novo delo gospoda skladatelja, frančiškana v Ljubljani, je baje izborno in želimo le, da bi imeli kmalu priložnost, slišati je.
Župniku-junaku Josipu Fabijanu od Sv. Lucije je posvetila „Kamisch-Julische Kriegszeitung" lep nekrolog z njegovo sliko. Po sliki je bil č. g. Fabijan čudovito podoben g. župniku Naglu v Št. liju ob Dravi.
Plazovi. Iz Leške doline in Kanalske doline se nam poroča, da se letos plazovi zelo pogosto trgajo in zahtevajo zadnji čas veliko človeških žrtev in napravljajo škodo.
Pozdrave z italijanskega bojišča sta poslala našemu uredništvu gg. Ivan Kandut iz Malošč in Jože Miki iz Št. Lenarta pri Sedmih studencih.
Prvo sveto obhajilo je dne 14. t. m. podelil č. g. vojni kurat Ksaver Osterc v neki rezervni bolnišnici v Celovcu vojaku Srichia Aurel iz Trsta. Gospod kurat je v spomin na prvo sveto obhajilo podaril vojaku prvoobhajancu srebrno verižico- s podobo Matere božje z vgraviranimi številkami 14. 3. 1916.
Na osepnicah je zbolel celovški mestni lito-graf Karol Zolle, star 66 let. Bolnika so takoj prepeljali v deželno bolnišnico v poseben oddelek, družino pa v opazovalnico. Zolle je imel v mladosti nastavljene osepnice, je pa zopetno stavljenje koz z ozirom na visoko starost odklonil. Ta slučaj je dal povod, da se bo hišno pregledovanje o stavljenih osepnicah izvršilo v širši meri, kakor je bilo prvotno nameravano.
Potres. V nedeljo, 12. t. m., je bil zjutraj ob štirih in 20 minut v Celovcu precej močan sunek, ki je trajal štiri do pet sekund. Sunek je bil precej močan, ker je ljudi vzbudil iz spanja, ustavil celd stenske ure, stresal vrata, steklenice itd. Nekateri trdijo, da so opazili tri sunke. Tudi iz drugih krajev Koroške poročajo, da so slišali potres.
Kava. V najkrajšem času pride v promet 130.000 vreč kave, del kavine zaloge, ki so jo svoj čas dobili v zavzetem Antwerpnu. Delež, ki je bil prepuščen Avstriji, je bil shranjen v gotovih skladiščih, odkoder pride na prodaj.
Na električni železnici umrla. V nedeljo, 12. t. m., se je peljala od deželne bolnišnice v Celovcu na kolodvor 66 let stara dekla Urša Pirker iz Trga in jo je med potom na železniškem vozu zadela kap ter je bila takoj mrtva.
Aretacija. V Tajhnu so orožniki odpeljali učitelja Franca Lengerja, obdolženega zavoljo prestopka proti nravnosti, ter ga izročili okrajnemu sodišču v Trgu.
Mrtvega so našli na svojem stanovanju v Celovcu dne 14. t. m. dopoldne nadporočnika Janeza Matschnerja.
Svarilo. Kljub opetovanim pozivom nosi preko državnih mej potujoče občinstvo še pogostoma knjige, brošure, časopise, korespondence in raznovrstna pisma seboj. Iz tega nastajajo pri pregledovanju poštnih listov in prtljage zamude, da morajo dotične osebe na odpotovanje precej dolgo časa čakati. Zato se iznova svari, jemati seboj na potovanje preko državnih mej kakršnekoli spise.
O potnih legitimacijah. Odkar so uvedene legitimacije za potovanje, so imele čestokrat sitnosti osebe, ki so se za vožnjo po železnici ali pri drugih potovanjih posluževale ponarejenih ali tujih potnih legitimacij. Skoro vedno so bili domačini, ki so se zbali potov k oblastim, da bi dobili veljavne izkaznice, in so z neveljavnimi potnimi legitimacijami in identitetnimi izkaznicami s ponarejanjem skušali dobiti navidezno daljše privoljenje ali so si za potovanje od znancev izposodili legitimacijske listine. Pred takim, pogostokrat prelahkomiselnim postopanjem ne moremo občinstvo dovolj svariti. Ti potni dokumenti so javne listine in se z njihovo popačbo zagreši zločin sleparije ali vsaj tudi sodno kazniv prestopek po § 320 lit. f. kaz. zak. Kdor se posluži tuje potne legitimacije ali kdor svojo potno legitimacijo prepusti kakemu drugemu, je kazniv po § 320 lit. g. kaz. zak. Proti vsem tem protizakonitostim imajo postopati sodišča, se v sedanjih razmerah strogo kaznujejo in že marsikdo se je moral za svojo lahkomiselnost v ječi in zaporu pokoriti.
Nov časopis v Črnigori. V Črnigori bo v Cetinju v kratem začel izhajati nov časopis, ki bo tamošnje prebivalstvo informiral o resničnem položaju na bojiščih in o upravi Avstro-Ogrske. List, ki ga bo urejeval dr. Juraj Kumičič, bo iz-
hajal z dvostolpnim besedilom v latinici in cirilici. Po preteku šest mesecev se bo list tiskal samo z latinskimi črkami, nakar bodo čitatelji koj v začetku opozorjeni.
Poslanec Pfersche umrl. V Pragi je 11. t. m. umrl državni poslanec in visokošolski profesor dr. Emil Pfersche, ki je pri obstrukciji za časa Badenija ranil v roko dr. Gessmana.
O Slovencih in Hrvatih izide v kratkem zanimiva knjiga v nemškem jeziku, kakor poročajo zagrebške „Nevine". Naslov knjigi je, „Die Slovenen und Kroaten" in izide pri E. Dietrichsu v Jeni. Spisala sta jo dr. Janez Ev. Krek in Andrej Milčinovič.
Novi zemljevidi o severnovzhodni Francoski in Belgiji (cena s poštnino vred K 130), Albaniji (cena s poštnino vred K PIO) in Balkanskem polotoku (cena s poštnino vred K P30) so izšli v novi, jasni obliki v založništvu G. Freytag & Berndt, Dunaj, VII., Schottenfeldgasse 62.
12 steklenic franko 6 kron. Lekarnar E. V. Feller, Stubica, Elsatrg št. 67 (Hrvaško), čez 100.000 zahvalnih pisem in zdravniških priporočil.
Fellerjev dobrodejni, oživljajoči rastlinski esenčni fluid z zn.
LftJID"
tolaži
bolečine.
Pliberk. (O vnovčevalnici za živino.) Posestniki in posestnice se bridko pritožujejo o nakupovanju živine po komisijonarjih celovške vnovčevalnice za živino. Posestnik, ki ima pitano goved, jo rad proda in jo mora prodati, če mu je odveč in je popolnoma zadovoljen, če mora prodati po cenah, kakor so uradno nastavljene in so bile tudi v Vašem listu objavljene. Toda po-setniki ne pridemo vedno do teh cen, ker imajo pravico kupovati živino le od vnovčevalnice za živino pooblaščeni komisijonarji, katerih delokrog se razširja na več občin na enega. Ti komisijonarji imajo za svoj posel provizijo, če se ne motimo, 2 K za meterski stot. Toda poleg tega iščejo dobička še pri prodajalcu, ki mu dajo za živino, kolikor hočejo, ker vedd, da ne sme noben drugi tam kupovati in so torej brez konkurence. Znan je slučaj, da se je na pr. neka posestnica jokala, ko je prodala goved po 1 K 64 vin. in videla, da je dobil tam komisijonar plačano po 1 K 90 vin. in je vrh tega seveda vtaknil v žep še provizijo. Prekupci bi se morali zadovoljiti s provizijo. Vnovčevalnici za živino v Celovcu priporočamo, da se za to zadevo pobriga, da se ne bodo posestniki razburjali in jezili.
Mohliče v Podjuni. (Rjav sneg. — Potres.) V noči od 8. na 9. marca je padal v tukajšnji okolici rjav sneg. Zvrhnja plast snega se je natanko razločevala od spodnje, ki je bila snežnobela. Ljudstvo je to naravno prikazen seveda različno presojevalo. — V nedeljo dne 12. t. m. ob pol 5. uri zjutraj smo občutili precejšen potes. Večina ljudi v težkem spanju tega skoraj nič ni občutila. V drugič se ni več treslo. Škode in nesreče ni bilo. Šibe potresa reši nas, o Gospod!
Št. Rupert pri Velikovcu. (Tridnevne duhovne vaje) za Marijino družbo, pristopne tudi za druge vernike, se bodo vršile v tukajšnji župnijski cerkvi od 23. do 26. sušca 1.1. Vodil jih bo č. g. o. Anton Bukovič iz družbe Jezusove iz Št. Andraža. Začnd se v četrtek 23. sušca 1.1. ob
3.	uri popoldne. Vsak dan bosta dva govora, zjutraj ob 7. uri in popoldne ob 3. uri, na Marijin praznik in nedeljo pri dopoldanski in popoldanski službi božji. Povabljene so posebno članice sosednih Marijinih družb, pa tudi druga slovenska dekleta naj pridejo v prav obilnem številu!
Jezersko. Da možakarji odhajajo iz jezerske „republike" v vojaško službo, se menda tudi drugod zgodi. Da so med njimi gospodarji, čevljarji, mizarji, žagarji, hlapci — tudi nič nenavadnega. Akoravno nimamo ex-offo čevljarjev, vendar ne hodimo bosi. Našli so se naenkrat čevljarji diletanti, ki so to svojo obrt pred leti obesili na klin — seveda taki čevlji niso za ples v celovških
muzikaličnih dvoranah, a za naša gorska pota so prav pripravni. Za jesti in piti imamo tudi še, samo ženske so bile hude, ker v štedilnikih ni hotelo goreti, in so se peči močno kadile. Odkar pa je prevzela Hkavčeva Urša brezplačno dimnikarsko obrt, in se suče, oblečena v hlače, z dimnikarskim orodjem v rokah okoli pečij in kuhinj, je vse zopet v redu. — Tu in tam vidiš pri nas tudi kakšno uniformo kakega „urlavbaija", za nekaj dnij. Žalibog obžaluje naša fara tudi prav bridkih izgub; od nekterih vpoklicanih pa ni ne duha ne sluha, najbrž jih pokriva že tuja, hladna zemlja. Kakšnega mišljenja so naši fantje v bojni fronti, dokazuje karta, katero je pisal Primčev Francelj, ki je prestal vse bitke od karpatskih bojev do zavzetja Lublina brez vsake poškodbe in je znan kot izvrsten igralec na odru:
Ko temna noč zemljo pokriva Zdaj čez bojno to poljano in na straži jaz stojim,	strašan in prost pogled imam,
oddahnem se, ko luna mila in na holmec tja pred mano, se prikaže iz daljin.	od križev belih ves obdan.
Roke sklenem jaz k molitvi.
Tovarši dragi, spavajte sladko!
Saj padli ste v bitki vroči
za domovino ljubljeno.
Vojaško pismo.
Šaljiv dogodek na fronti.
Lep poletni dan je. Solnce toplo greje lepo zeleno ravnino. Grozdje prizoreva. V naših strelskih jarkih pri L. je malo življenja. Samo tu in tam stoji kaka straža, katera neprestano pazi, da bi nas ne presenetil sovražnik. Vsi drugi vojaki so se poskrili pred vročimi solnčnimi žarki po gozdu ob Soči. Kakih tisoč korakov pred našimi okopi leze naša patrulja proti gradu, ki leži na desnem bregu Soče in ki daje — sedaj našim sovražnikom — polentarjem lepo streho. Proti večeru se je patrulja povrnila in javila praporščaku K., da polentarjev ni blizu in da delajo samo pri gradu strelske jarke. „No, imeli bomo pa enkrat miren sobotni dan", misli si praporščak, gre v svojo „hišico" in se vleže na „postelj".
Nastala je temna noč. Delila se je menaža in kruh, ko alarmira straža vod praporškaka K., češ, Italijani so na žici. Ves razježen skoči praporščak iz hišice, posluša, in res je nekaj na žici. Ker je vedel, da ni nikdo od naših pred žico, zapove ogenj. A kmalu preneha pokanje pušk in na žici je zopet vse tiho. Patrulja pred žico in naj pogleda, kaj je bilo! zapove zopet praporščak. Hitro se zvije patrulja skoz žico. In glej čudo: tri velike svinje ležijo pred žico, ubite od naših pušk. Hitro se spravijo čez žico v naše okope in čez pol ure so že pripravljene za kuhanje. V mestu so svinje prav dobro spekli, in v nedeljo je imel cel bataljon prav dobro menažo. Kako so ubežale svinje Italijanom, po tem ni nikdo vprašal. Dobre pa so bile. In ako hi prišli iskat Italijani tisto nedeljo izgubljene svinje, bi jo gotovo še bolj dobili po glavi, kakor je to navada — ker jedli smo italijansko svinjsko pečenko. F. G.
Vabilo.
Hranilnica in posojilnica za občini Šmarjeta in Sele
s sedežem v Smarjeti v Rožu
registrovana zadruga z neomejeno zavezo vabi na
redni občni zbor
ki ga priredi
dne 25. marca 1916 ob 10. ori dopoldne
v farovžu v Šmarjeti v Rožu
s sledečim dnevnim redom:
1.	Čitanje zapisnika o zadnjem občnem zboru.
2.	Poročilo načelstva za leto 1915.
3.	Odobrenje letnega računa za leto 1915. in sklep o čistem dobičku.
4.	Volitev načelstva in nadzorstva.
5.	Sprememba pravil.
6.	Slučajnosti.
Ako bi občni zbor ob določeni uri ne bil sklepčen, vrši se eno uro pozneje drugi občni zbor, ki bode pri vsakem številu zadružnikov sklepal.
K obilni udeležbi vabi zadružnike
načelstvo.
Gospodarstvo.
Nemčija ima do žetve dovolj žita.
Wolffov urad poroča: Kakor se more z gotovostjo poročati, je krušnega žita do nove žetve popolnoma dovolj. Najprej na kakih 200.000 ton proračunjena rezerva je na dvojno narasla, na kakih 400.000 ton.
Gospodarska vojska čveterozveze.
Dopisnik lista „Times" je izvedel, da bodo prihodnje tedne enkrat Angleška, Francoska, Rusija in Italija najbrž podpisale izjavo, da nobena od teh štirih držav brez privoljenja drugih ne sme skleniti z Nemčijo ali Avstro-Ogrsko trgovske pogodbe.
1 Pracneriev patentirani univerzalni
stroj za orlanje „Zuknnlt"
ter
1 aparat za proizvajanje zračnega plina
sistem „Sirius" za 25 plamenov, izborno ohranjen,
se poceni proda.
Vprašanja na
Riharda Zimmerl, Prevalje, Horošho.
Išče se
Izvoz jajc.
V enem samem dnevu in sicer dne 6. marca je došlo iz Avstrije v Nemčijo 128.000 komadov jajc, ki so jih prodajali v Berolinu komad po 6 pfenigov.
Srbečico, gorečlco in nesnago kože odpravi Fellerjev antiseptični, razkužilni, bolečine tolažeči rastlinski esenčni fluid z zn. „Elsa-fluid“. 12 steklenic franko veljajo samo 6 kron od lekarnarja E. V. Feller, Stubica, Elsatrg št. 67 (Hrvaško). Čez 100.000 zahvalnih pisem. Sredstvo je izvrstno.	(ec)
Vabilo
na
redni občni zbor
Hranilnice in posojilnice v Spodnjem Dravbergu
r« z. z n. z. ki se bo vršil
dne 30. marca 1916, ob 2. uri pop., v posojilničnih prostorih.
Dnevni red:
tieneMat za Korte
(podružnica obirske župnije na Koroškem, pošta: Zgornje Jezero, železniška postaja: Železna Kapla ali Kranj). Letna plača 800 K. Lepa cerkev, nežno župnišče, lep vrt in travnik zraven. Drva prosta. Nastop službe 1. aprila ali najmanj do 15. aprila 1916. Oglasilo pri
žuonem uradu na Obirskem.
Paramenti!
e —:
H
II
Si
©5 5 N ■Š.
Mašna oblačila
Šmizete
v preprosti in tudi v bogati opremi, dobro blago ln poceni. Plašči za oerkvenika ln ministrante, o vratni plaščki in štole zelo ceno. v različnih oblikah od 1 K naprej. Komplet z o vratnim trakom od K 2'— do K 2'80, kakršen je izdelek, v vsakršni obsežnosti po K K 4'-, K 4-80.
£ $ Rožaste svetilke za večno luč za pa-tentovani stenj.
~ S Prosimo, da poizkusite, in prepričani smo, da ™S	bodete stalen odjemalec
" | oddelka za paramente, knjigarne in trgovine
>	Jožefovega društva v Celovcu.
Bireti
60
O
3
iS
3*80, * ~
2.5
f|
3
S
JB.
'f
100IfitroDdomače pijače!
osvežuje in gasi žejo, vsak si more z malimi stroški sam izdelovati. V zalogi so: Ananas, jabolka, grenadine, maline, muškatne hruške, pomaranče, dišeča perla, višnje. Ponesreči se nikdar. Te domače pijače se poleti zauživajo lahko ohlajene in pozimi tudi gorke, namesto ruma in žganja. Tvarina z natančnim predpisom stane K 5'50 franko po povzetju. Na 6 takih porcij dam eno porcijo zastonj. Za gospodarstva, tovarne, večje gospodinjstvo, delavnice itd. neprecenljive vrednosti, ker delavca poživlja in ga ne opoji in njegovi delavni moči ne škoduje.
Janez Orolloh,
Engel-drogerija v Brnu št. 638, Moravsko.
Vabilo
na
Z5. redni občni zbor
Hranilnice in posojilnice e Velikovcu
r. z. z n. z.
v sredo, dne 22. marca 1916,
ob 7g 1. uri popoldne
v Narodnem domu v Velikovcu.
Spored:
1.	Čitanje zapisnika o zadnjem občnem zboru.
2.	Poročilo načelstva in računskih pregledovalcev.
3.	Odobrenje letnega računa za 1. 1915. in razdelitev čistega dobička.
4.	Volitev načelstva in računskih pregledovalcev.
5.	Slučajnosti.
K obilni udeležbi vabi
odbor.
O p o m n j a. Ako bi ob določeni uri občni zbor ne bil sklepčen, vrši se eno uro pozneje drugi občni zbor, ki sklepa pri vsakem številu zadružnikov.
1.	Poročilo odbora za 1. 1915.
2.	Odobritev računskega zaključka za L 1915 in sklep o čistem dobičku.
3.	Volitev odbora.
4.	Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure pozneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drugi občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov.
K obilni udeležbi vabi zadružnike
načelstvo.
V najem
se odda s 1. julijem 1916
gostilna ln mesarija
z vsemi pripadajočimi prostori v Narodnem domu v Velikovcu, in sicer z ozirom na vojni čas za letnih 1400 K.
Prosilci naj se izvolijo oglasiti s svojimi spričevali najpozneje do 28. marca 1.1. pri
Hranilnici in posojilnici v Velikovcu.
Organist
cecilij anec, išče službo na Koroškem kot
organist in cerkovnik ali pa samo kot organist. Tozadevne ponudbe naj se pošljejo na
župni urad v Št. liju ob Dravi,
pošta Vrba ob Jezeru.
Izvoz desk.
Wilhelm Liebstein, Plzno (Češko), kupuje za vojaško dobavo vse vrste desk in podbojev ter sprejema ponudbe od pošiljatvene
postaje.
ZDRAVA KRI!
Kri je splošna redilna tekočina, iz katere dobiva telo svoje redilne snovi. Če kri nima dovolj redilnih snovi, organi oslabijo in tako nastaja cela vrsta bolezni in bolehavosti, ki nam grenijo življenje.
To hudo vrsto je treba prodreti
in to je le na enem mestu mogoče, namreč v izboljšanju in množenju krvi.
Po dolgoletnem učenju sem spisal knjigo, v kateri dokazujem, kako da se izboljšujejo kri in šoki, kako se lahko bolje redimo, obvarujemo bolezni in jih odstranjujemo.
Čisto zastonj
pošljem vsakemu to dragoceno knjigo, ki piše ponjo! Tudi dam vsakemu priložnost, da se prepriča, kako je to mogoče, ne da bi za to izdal en vinar. Pišite takoj!
Ekspedicija operne lekarne, Budimpešta VI, odd. 177.
Hranilno in posojilno društvo v Celovcu
Pavličeva ulioa št. 7.
————— uraduje vsak dan, izvzemši nedelje in ————————————
praznike, od 10. do 12. ure dopoldne.
Varno naložen denar; najugodnejši kredit za posestnike.
Pavličeva ulica št. 7.
Lastnik in izdajatelj: Gregor Einspieler, prošt v Tinjah. — Odgovorni urednik: Otmar Mlhklek. — Tiskarna Družbe sv. Mohorja v Celovcu.