PoStnina plaćana v gotovini. Leto LXIX. št. 81 Ljubljana, sreda f. aprila 1*3» Din i.- maja vrsais Oan popoldne, izvzemal nedelje in praznike. — lnserao do 80 potu crst a Din 2, do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3. večji tnserati netit ere-ui Din 4.-. Popust po dogovoru, mseratm davek posebej. — >Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12-, za inozemstvo Din 25-. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO Di UPBAVN1ATVO LJUBLJANA, Bnafljevn ulica »tov. 6. Telefon: 31-22, 31-23, 31-24, 31-25 ta 31-26 Podružnice: MARIBOR Stroaamaverjeva 3b — NOVO MESTO. Ljubljanska c, telefon St. 26. — CELJE: celjsko uredništvo: Stroasmaverjeva ulica 1. telefon št. te; podruftnzca uprave: Kocenova ulica 2, telefon št. 190. — JESENICE: Ob kolodvoru 101. Poštna hranilnica v Ljubljani št. 10.351. Nepričakovani preokret v Španiji: Alcala Zamora odstavljen Po viharni debati je španski parlament odstavil dosedanjega predsednika republike Alcala Zamora in proglasil za začasnega predsednika republike dosedanjega predsednika parlamenta Martinexa Barria — Zamora se bo pritožil na ustavno sodišče Alcala Zamora Madrid, S. aPrila. r. V Španiji je pri. slo do nepričakovanega preokreta. J>p»nski parlament je včeraj odstavil dosedanjega predsednika republike Al-! aio Zamoro ter Proglasil predsednika parlamenta Martineza Barria za začas, ne^a predsednika republike do izvedbe novih \*>litev. levičarska ljudska fronta je bi hi že del j časa nezadovoljna s predsednikom republiki;, očitajoč mu, da jc pristranski, konzervativen ter da ščiti desničar-jp. "Vapeiost se je v zadnjem času tako poostrila, da predsednika vlade niti ni vf*c osebno predlagal ukazov in dekreta v podpis predsedniku republike, marveč j** občeval z njim ^amo preko njetgovega kabinetnega šefa. Na včerajšnji seji parlamenta pa jc m?cialistični poslanec Pietro stavil pred. log, naj se predsednik republike odstavi. Pri tem se je skliceval na določbe člena #4. Španske ustave, ki pravi, da je smatrati predsednika republike za odstavljenega, ako parlament sklene, da kakšna njegova odločitev ni bila pri_ niArna. Za tako odločitev je »matrati razpust parlamenta januarja meseca. 0 tam predlogu se je razvila obširna debata, ki je trajala polnih pet ur. Desničarska opozicija je odklanjala pred_ log o odstavitvi predsednika republike in branila njejrovo postopanje. Levica pa se ni zmeni'a za njene proteste ter je končno 238 proti 5 glasovom sklenila, da je predsednik republike Alcala Zamora s t*»m. da je meseca januarja razpustil parlament in razpiral nove volitve, kršil ustavo ter se zaradi tega odstavi- \a poziv predsednika parlamenta je nato tajnik prečital č1. 71 ustave, ki določa, da avtomatično nadomešča predsednika republike za primer njegove smrti, zadržanosti, odstopa ali odstavitve predsednik parlamenta. Med ploskanjem in viharnimi ovacijami poslanske zbornice, v kateri so ostali samo člani levice, d očim so opozicijski po. slanci že Pred glasovanjem zapustili dvorano, je nato predsednik parlamenta Martinez Barrio prisegel na ustavo kot začasni predsednik republike. Seje parlamenta so bile nato odgođene do 15. aprila. Posebna deputacija parlamenta je nato odšla k odstavljenemu predsedniku Alcali Zamori ter mu sporočila sklep par'amen ta. Zamora je vzel sklep na znanje ter zahteval, da mu dostavijo prepis zapisnika te seje s točno navedbo razmerja glasov. Zamora se misli zoper ta sklep parlamenta pritožiti na nstavno sodišče. Zaradi spremembe v Predsedstvu republike je vlada A za ne danes podala formalno ostavko začasnemu predsedniku Martinezu Barriju. Začasni pred. sednik republike je izjavil, da uživa vlada Azane njegovo popolno zaupanje ter jo je zato naprosil, naj ostane še nadalje na svojem mestu- Verjetno pa je, °a bo Azana Pri tej priliki izvršil preosnovo svojega kabineta, ki bo dobil značaj volilne vlade. Kdaj bodo razpisane volitve predsednika republike, še ni določeno. Kot kandidata prihajata v poštev začasni predsednik Martine« Barrio in pte°«edn& vlade Kako se voli predsednik Madrid. 8. aprila. AA. (Hevas). Po določbi ustave o volitvah predsednika se ima v petih tednih s splošnim gla. sevanjem izvoliti v vsej državi 73 delegatov za volitve predsednika. Volilno telo druge stopnje za volitev predsed. trika tvori poslanska zbornica, povečana za teh 73 delegatov. V delničarskih krogih izražajo bojazen, da bo pri volitvah omenjenih 73 delegatov dobila večino skrajna levica. V tem primeru hi se poslanska zbornica okrepila kot vo'imo telo s temi delegati in bi bila še bolj orientirana na levo, kakor je že ter bi lahko postal predsednik republike kak sofffalislični prvak. Proglas abesinskega cesarja: ..Vztrajali bomo dokler zadjaji italijanski vojak ne zapusti abesinskega ozemlja" j Društvo narodov pa naj poostri sankcije, da s tem konča to blazno vojno. Adis Aneba, S. aprila, z. Cesar Hale Sel asi je izdal proglas na ves kulturni svet, v katerem previ med drugim: »Naše vojske niso premagane. Borile se bodo še naprej proti napadalcu. Krepko smo odločeni vztrajati dotlej, dokler z^d. nji italijanski vojak ne zapusti abesinske. ga ozemlja. Abesinija nima nobenega po. voda, da bi prosila Italijo za mir. Priprav. J jena je pa vsak Ča* stopiti v mirovna pogajanja na osnovi, ki jo bo predlagalo Društvo narodov. Abesinija zahteva od Društva narodov, naj poostri sankcije, da s tem konca to blazno vojno.« V nadaljnjih odstavkih poudarja pro, glas, da je Italija v tej ^ojni ponovno kr_ šila mednarodno prav v s prepovedanim, barbarskim in nečloveškim načinom bor. be, kakor n. pr. z bcrnibrumi napadi na neutrjena mesta in l^lrtie-nk-e. Italija, pravi proglas dalje, napada celo nedolžno prebivalstvo s strupenimi pTmi. Na koncu proglas pribija, da so italijanska poročila o zmagah italijanskih čet neresnična. Nevzdržno prodiranje italijanskih čet: Posije pred padcem Mesto so že začeli prazniti — Italijani so že 120 km pred Desifem London, S. aprla. z. (Reutcr). Medtem ko poziva abesinski cesar k mobi* lizaciji zatdnjih sil, da prepreči popoI= no zavzetje svoje dežele, prodirajo italijanske čete naglo proti jugu, ne da bi pri tem naletele na kak odpor ostankov cesarske vojske. Italijanska kolonija, ki prodira po takozvani ce* sarski cesti, je zdaj komaj 120 km od Desija. Vse kaže, da bodo Italijani to mesto v najkrajšem času zavzeli in da bodo umaknjene abesinske čete, ki so bile dozdaj zbrane v tej pokrajini. Abesinski prestolonaslednik je kre* nil s svojimi četami iz pokrajine De* sja proti severu svojemu očetu naspro* ti, da bi mu omogočil obnovitev ob« rambne vojske s svežimi četami in ostanki premagane vojske. Druga italijanska kolona prodira proti Magdali. Italijani se hočejo po* slasti t i brezžične postaje abesinskega cesarja, ki mu je dovoljevala, da je bil v stalnih stikih z Adis Abebo in da je vodil gibanje abesinskih čet na raznih področjih. Zavzetje te postaje bo pre* prečila vse nadaljne vesti s severnega bojišča. Italijanske formacije, ki so prispele na področje Tarrskega jezera, pmdiraio jugovzhodno proti Debra Taboru, da bi vzpostavite zveze s četami, ki prodi* raio proti Magd aH in Desiju. Z ogadenskega bojišča poroča io, da so tamkaj nastopili hudi nalivi, ki bo* do po vsei priliki zaustavili ofenzivo generala Grazianija. TtaBjanska letala so na tem bojišču bombardrra4a utr je* ne postojanke rasa Nasiba. Rim* 6'. aprila, z. (Revter) itahjairsk5 krojji se vprašujejo kjer se sedaj nahaja abesinski cesar. Po poročilih s severnega bojišča je abesinski cesar zapustil avtomobil, v katerem se je peljal. M;slijo, da potuje sedaj na kotiju ali mezgi n-a jug. Cesarjev avtomobil so Italijani zaplenili. Mislijo, da je abesinski cesar zapustil avto. mobM, da ga italijanska letala ne bi opazil«. Abesinski prestolonaslednik jc odšel iz Des»ijti proti severu s 2.000 mož i. da bi po potrebi varoval svojega očeta. V tamošnji okolici je verrko število beguncev z bojj^fca. ki ropajo potnike. poljskega zdravnika Dopisnik iz Adis Abebe poroča, da je glavni stan abesinskega Rdečega kriza prispelo pismo dr. Belavva, enega izs med dvojice poljskih zdravnikov, ki so služili v abesinskem Rdečem križu in ki so ju Italijani ujeli med boji februarja meseca na Amba Aradamu Dr. "Belavv piše, da sta morala s svojim tovarišem podpisati neresnične listine, ker so jim grozili s smrtjo. »Ujeli so nas 35 ra* njenci v ambulanti«, pravi dr. Relavv v svojem pismu. »Italijani so nas odvedli v divizijski štab, kjer so nas tepli in vktenili v okove z Abesinci vred. Nato so nas peljali v Makalo, kjer smo ost a* ti 24 ur brez hrane. Neke noči so nas dvakrat peljali iz hiše, v kateri smo stanovali. Obakrat so nam rekli, da nas bodo ustrelili. V Masam so nas vrgli v ječo skupno z navadnimi zločinci. Tu smo naposled morali podpisati laž nji v zapisnik o bombardiranju Desija. Atentat na vlak s pošiljko zlata v Ameriki Mexieo Citv. 8. aprila, r. Xa železniški progi Meiiro-Verarmz je bil včeraj izvršen atentat na ekspresni vsak, ki je vozil večjo pošiljko zlatega in srebrne*« denarja v vrednosti okrog 80 milijonov dolarjev. |(o je vlak prispel na neki mest nad visokim prepadom, je nenadoma nastala eksplozija. Most. lokomotiva m trije vagon! so zleteli v zrak. Po dosedanjih vesteh je okrog 90 mrtvih hi veliko Število ranjenih. Atentat so i »n »ili nnrbejnikf. ki so nameravali" it- ropati vlak in se polastiti denarne pošiljko* Most so pognali v srak i dinamitom. Svojo namere pa niso dosegli, ker je »drvel v propad tndi vagon,, v katerem je bila denarna pošiljka. Na kraj nesreče je takoj odšel pomožni vlak. Podrobnosti io niso znane. Oblasti so odredile ebseino preiskavo in zasledovanje neznanih razbojnikov. Tri okraje v okolici mosta, kjer se je zgodila nesreča, je eernirolo vojaštvo ter sedaj podrobno preisknjeje vso zadevo. Odmev abesinske pritožbe: Anglija bo načela vprašanje uporabe strupenih plinov Italija se bo morala zagovarjati zaradi kršitve ženevskega protokola London, S. aprila, r. »Manchestcr Guardian« piše. da bo angleška \lada načela v Ženevi vprašanje strupenih plinov, katerih se poslužujejo italijan: ske čete v Vzhodni Afriki. Angleška vlada želi o tem pra\* resne ra?rprave\ ker smatra, da gre za očitno kršite\' ženevskega protokola. List prnvi. da se Anglija nc bo zadovoljila s ponovit: \ijo izjaie o sposto\anjti teea protokola. Po mnenju Londona je to \-pra*utn/e v največ jem interesu Lvrope same. Rim. SI. aprila, z. Tu nvshio. da se Ho angleška vlada /adovoliiia .s noja* snili. ki jih jc dal dr/avni p^dtijnik Suvich angleškemu poslanhVii ^i^rm mr»ndu v RiniM o rvanjem italii^n^kem letalskem napadu ns Adis AV^Ho. Vedno nove kotnpVfhacije: Angleško - T«k>o. g. aprila, h. K-i^r znano. «p jp ifosodonft snoM^ki posl^ni'< pri n.mk n'.1 i vladi odirali /ar»ii«ti': KstOfsko« Pred e 1-hodocn bo imp] v Tekiju *c sestanek 7 m:-nivsia n^ k-'^,s^4»ni ofomlm, 'jponska vlada pa ho doli AndjHri nova iamg)o>Jbc de^e^Hh driov, ki »o prfv/e''> bintstvan'"= c-"> sp lakaj razšrrrle senzacionalne vesiii. d-» bn že pri-hcdnj« dni objavljen p^kt med \emči.» :n Japonsko, ki bo iznoj značai voi-fiške rveze. Tc vesti so iz7vđ'c v ;»n konterenen ni bil oh pavi i ">n nik*kr>en t^pmerd7i» »prejpl novinarje t^r pm i*ja\i?. da ho -k!.-p*> \r konferenco objavil v *v«»ji dpklaraciji ki jo ho podal na prihodnji seji parlamenta ki ho »klicana 22 t.m. Zaenkrat lahko pore samo toliko, da bo ostala ftrfija »vesta politiki Ralkan-k-iveze, ker se laveria, da je samo po fpj poti zajamrpna popolna kon^olidarija Balkana in ker je isren vsakera dvoma, do predstavlja Halkan«kz rrern r sedaeii doni mednarodnih zmo&ojav najtanpslurpi«^ o«-noro za mir in naprpdek Balkana. Huda letalska nesreča PitUburg. H. aprila, z. Ameriško potniško letalo, ki jp obratovalo na progi Sow • Vork-Pittsburp, &e je včeraj ponesrečilo. Nad hribovitim gozdnatim ozemljem je rrp-čilo na tla ter ?e popolnoma razbilo. Na krovu je bilo 14 potnikov in dva pilota. 11 potnikov je ostalo na mestu mrtvih, ostali pa so dobil smrtno nevarne poškodbe m umirajo v bolnici Eksplozija v Novem Sadn Novi Sad. 8- aprila, o. V stanovanju ene ga :zmed prvakov vojvodinske fronte odvetnika dr. Ivana Nagyja je danes nenadoma nastala eksplozija. Or. Nagv sc j c jivudil tia ohodu izvcnparlamentame opoz:crje v Sr-bobranu. Eksplozija jc povzročila znatno materialno škodo, človeških žrtev pa ni bilo. Nekateri so menili, da je eksplodirala plinska cev, pre:skava pa tega ni mogla ugotoviti. Zato so se razširile govorice, da jc bil izvršen političen atentat. iDr. Nagy jc zastopnik madžarske manjtš;ne v vojvodinski fronti izvenparlamentarne opozicije. Nova palača bolgarskega poslaništva v Beogradu Sofija. 8. aprila. A A. Z« novo poslopje bolgarskega poslaništva v Beogradu je določenih 5 miVTjonov levov. Poslopje bodo •začeli graditi še to gradbeno sezono. Deda bo vodil bolgarski arhitekt Peter Hartov. uradnik arhfocktonokcga oddefka bolgarske, ga gradbenega ministrstva. Sovi Sad. 8. aprila, o. V Novi Sod se je vrnd odvetnik dr. Kosla Hodni, ki ie bil več lot v emigrant iii v Pragi. S poslednjo amnestijo mu je bil omogočen povra-tek v dknnovrno. Dt. Hadži jc pr\M poetični emigrant, ki se je spet vrnil v državo. Izletniški vlak Ljubljana — Bistrica Bob. jez. in Rateče Na velikonočni ponodpljek. t |. dnp 18. L m. vozi na projri Ljubljana cl. kol.-Bistnea-IV»h. jez. izletniški vlak ^Ipv. 920—919a in na y,rngi Jesenire-Rat«^če Planira izlfttnislti vlak štev. 8B20—86*19a po sledefem voznem redu: Ljubljana Zjl. kol. odhod oh 5. uri 2 min., prihod Jesenice ob 7 uri 2 min., prihod Bistrica Boh. jez. ob S. uri •> min. te>r prr* hod Rateče Planira oh 8. uri 7 m!n. Po^t*a-tek iz Bistrice Boh. iez. oti 18. uri 8 min, iz Rateč Planice ob 18. uri 15 min. ter iz Jesenic ob 19. uri 26 min : prihod v Ljnr-Ijano gl. kol. ob 21. uri 11 min. IzWm5ki vlak ima v obeh smereh postanek na vsoJi postajah in j*^aiališčih razen v postaja-IrScih Medno, (»orenia va*. R-atecV. 2abnicn in Sv. ,To5t. Za izletniški vlak si potniki bojijo izletniške karte po polovični (otroci od 4. do 10. leta po Četrtinski) vozni cpnl, ki v-Mja-jo samo za navedene izletniške vlakp. Nedeljske povratne vozne kartp. kuplj'vie v soboto ali nedelio dne 11. in 1?. aprila, veljajo za povratek -amo do pom»dpljka rh>p 13. aprila do 12- ure. ko mora potnik Se prispeti na svojo prvotno vstopno postajo. Kupo j domače blago? Sorzna DOi-očila* INOZEMSKE BORZE Corih, 8. aprila. Beocrad 7. — , Pariz 20-2425. Ix>ndon. 15.175. New Vork *H5.7\ Bruselj StM, -M.25. Madrid tUK, Amsterdam 20*60. Berlin 123.46 Dunaj 57—, Prana 12.706. Varšava 57.836 Baka-reota 2.50. Stran 2 SLOVENSKI NAKOD«, a aprila 1106. Štev. 81 Ljubljanski mestni svet Nov Mgidacajslu načrt za osrčje mesta — Zakaj |e i premalo nestaih uslužbencev Ljubljana, 6. aprila. Včeraj popoldne se je mestni svet sestal k redni javni seji. Takoj po otvoritvi je predsednik dr. Adlršič v imenu mestnega sveta izrazi! m. s. Radu Hribarju ob smrti njegove matere so-žal je, nato pa je sporočil, da je finančno ministrstvo odobrilo proračun mestne občine ljubljanske z manjšimi izpremembami. Ko se je predsednik zaradi potrditve proračuna mudil v Beogradu. je interveniral zaradi sanaerje Mestne hranilnice ljubljanske, sanacije ljubljanskega tramvaja, za pesevzem mestne ženske realne gimnazije v državno upravo za socialno podporo mest ni občini v prid njeni ubožmi akciji. za od p:s dolga, ki ga ima občina pri državni bolnici na ostankih za I. 1933 in 1°34 v znesku nekaj nad 500.000 Din. zaradi zaposlit-x«e delavcev v tobačni tovarni posojila za za Kvanje tlakovanih cest. dolga carinarn:ce za elektriko, samostojne pošte v Šiški in drugih manjših zadev. Posojilo za bežigrajsko šolo Nato je prešel mestni svet na dnevni red. Načelnik finančnega odseka dr. Koran je poročal o načrtu zadol2n:cc za posojilo Din 5 milijonov, ki ga je SUZOR v Zagrebu dovoli! mestni občini za kritje stroškov nove bežigrajske osnovne šole. Dolg se bo odplačeval 40 let. Do 1. julija t. L bo mestna občina plačala le 8 odstotne obresti, od I. julija dalje bodo pa znašale polletne anuitete 207J9»36Jo Din. Zamudne obresti, so določene na V razpravi o tej zadol/.nici je m. s. dr. Bohinjec poudarjal važnost socialnega zavarovanja, ki sloni na kapitalnem kritju. Zakon o zavarovanju delavcev za slučaj invalidnosti, starosti in smrti se še ni začel izvajati: če bi se Vilo to zgodilo, bi do danes sabrana sredstva anašala okoli 250 milijonov. Ce k temu prištejemo 8e sredstva Pokojninskega zavoda in bratovskib skladnic. hi pomenjalo to v dravski banovini rezervoar približno pol milijarde. N >a ta sredstva, bi so lahko uporabila za gospodarske, kulturne in socialne investicije. Industrijsko delavstvo sc rekrutira iz kmetskih krajev: kadar postanejo delavci stari in onemogli, pa padejo na breme kmetskih občiu. ker ni še to zavarovanje uveljavljeno, (fočim bo industrijska podjetja teh bremen prosta, čeprav so sebi v koriat izčrpavala delovne sile delavcev in im mešoeneev. Amandman v letošnjem iinane-cem zakonu, ki daje ministru za socialno politiko pooblastilo, da sme urediti zavarovanja delavcev za slučaj invalidnosti, starosti in smrti, bo tudi naš mestni svet gotovo z radostjo pozdravil. To zavarovanje ni samo socialuo utemeljeno in potrebno, temveč y^ tudi gospodarsko izvedljivo. rešenih še nekaj manj važnih finančnih zadev, nurn: predlog finančnega odbora, da se izenačijo občinske takse se izdajanje živinskih potnih listov za prikijočeoe občrne z dosedanjimi taksami za mesto Ljubljano. Nova regulacija gom ostaja po novem rc^ulančnem načrtu zazfdan, samo vrzel, ki jo tvori proti Kongresnemu trgu dosedanji vrt Kazine* se mora pretvoriti v trg s stranskimi arkadami. Preko tega trga bi vodile nove komunikacije Sedanja Knafljeva ulica b- bila podaljšana preko Šelenburgove ulice s pasažo preko novega trga do Marijinega trga. Na •jrupi strani je nameravan prehod s Kongresnega trga preko novega trga do Prešernove ulice. V zvezi s tem je tudi zazidava sedanjega frančiškanskega vrta, kjer misiijo frančiškani zgraditi ob Frančiškanski ulici svoj konvikL Obenem so frančiškani izjavili, da so pripravljeni omogočfti za zidavo ob ^reicmov ulici, kjer stoje sedaj ozke nelepe hiše. V ta namen bi odstopili lastnikom teh malih stavb potreben del svojega vrta. Obenem je bila sprožena tudi misel, da bi se pod njihovim stavbami napravil prehod v obliki pu-•^aže iz Prešernove ulice v Frančiškansko ulico, k: bi se pozneje razširiia do Trga kralja Petra. Predlagani regulacijski načrt je na drugi strani zvezan z regulacijo \Voi-fove ulice. Istočasno je bil izdelan na pobudo lastnika hiše »Jugoslavije«, tvrdkc Maver. tud; regulacijski načrt za ta del VVolfove ulice in tamošnje nabrežje ob Ljubljanici. Ta regulacija se naslanja na eni strani na stavbo, ki jo misli zgraditi tvrdka Maver, na drugi stran? pa na stavbo Filharmonije, ki je predložila načrt, po katerim bi podaljšala svojo hišo nekoliko proti Ljubljanici. V debati je m. s. prof. Jarc toplo priporočal predlagani regulacijski načrt, nakar ie bil soglasno sprejet. Pravilnik za oceno nabavit V imenu odbora za oceno nabavk je poročal njegov načelnik m. s. inž. Tomažič o pravilniku za poslovanje toga odbora. Po krajši debati, v kateri, so bile predlagane razne izpremembe. je župan odredil 10 minutni odbor zaradi končne stilizacije pravilnika, ki je bfl nato po zopetni otvoritvi •»eje soglasno odobren. Med tem je prevzet predsedstvo podžupan dr. Ravnihar, ki je po izčrpanem dnevnem redu prečital razne samostojne predloge &ai!!9sto]ni predlogi M. s. Martinči-e je vložil samostojni predlog, naj župan posreduje pri odboru /n postavitev spomenika kralju Aleksandru, da bi zbrane prispevke odstopil mest-ni občini za zgraditev nove mestne bolnišnice. Podžupan dr. Ravnihar, ki je med tem prevzel predsedstvo, je izjavi!, da odstopa predlog zdravstvenemu odboru, obenem pa je pojasnil, da je odbor za postavitev spometrka že v svojem prvem proglasu javnosti poudaril svoj namen da postavi kralju Ucdiuitelju poleg likovnega tudi spomenik v obliki socialne ustanove. Odbor bo zato po postavitvi likovnega sporne-! ika še nadalje pobiral prispevke. M. s Martinčič je nadalje predlagal, naj župan izposluje, da se bo letos na ve/e-sejmu omejilo vesel jačen je in da se bodo veselicu: prostor: zap;rali istočasno kakor razstavni. M. s. Malgaj je vlaži! predlog, naj bi mestna občina ukinila podpore brezposelnim, denar pa porabila za javna dela M. s Čeme in Florjančič predlagata, naj župan poskrb?. da mesarji ne bodo podražili cen mesa. ki naj ostanejo dosedanje 8 in 10 Din zti kg. M. s. Oražem je vložil par predlogov g'ede bivše mošeanske občine. Vprašanja 2a gradbeni odbor je poročal načelnik v s, dr. Štele. Sprejet je bti paiedtog, da st načelno odobri regulacijski načrt po zamisli prof. Plečnike za blok med Prešernovo ulico in Zvezdo. Odobritev tega načrta je b*Aa potrebna piedvscm za to, da se omogoči zavarovalni družbi »Oroatia« zgraditev jtjsinaaiafgopaa dvoriščne stavbe ob šelen-bnnjovi uasci. Blok med Šesanbiagovo, WoJ- M. s. dr. Joža Bohinjec je predložil tri vprašanja županu. Odpoved stanovanj v šentpetereki vojašnici V prvem navaja, da je po poročilih listov mestna olč:na odpovedala stanovanje in druge prostore vsem strankam v Šentpe-terski vojašnici s čemer je bilo prizadetih mnogo ljudi in tudi nekatere socialno koristne ustanove. Nobenega dvoma ni, da bodo nekater: prisiljeni najeti dražje stanovanja* ustanove pa morda morale celo ukiniti ali skrčiti svoje delo. Odpoved teb prostorov je bila menda izvršena z namenom, da bi se v njib namestila začasna občinska bolniŠTrca. O tem važnem socialnem inzdravstvenem problemu pa mestni svet Še ni podrobno razpravljal in torej za odpoved prostorov ni bil merodajen kak sklep občinskega sveta. Nobenega dvoma ni. da spada tako važno vprašanje, kakor jc odpoved prostorov in stanovanj v tako veliki zgradba kakor je šeritpeterska vojašnica, v pristojnost mestnega sveta, zaradi česar naj župan poda na javni seji mestnega sveta o tej stvari podrobno pojasnilo in obrazloži načrte, ki jih mestna občina zašle, ojuje z odpovedjo teb stanovanjskih prostorov. Pojasnilo je tem bolj •potrebno, ker je javnost v tej zadevi zeJo interesirana in bi bilo prav, če bi dobila avtoritativno polnilo. Kaj je z revizijo magistralnih uradov V drugem vprašanju navaja dr. Bohinjec da so po županovi odredbi posebne komisije izvršMe revizije o poslovanju v posameznih mestnih zavodih in ustanovah ter oddelkih. O teh revizijah je dnevno Časopisje veliko rfjjsakx Časopisna poročila so vtebmtla ugotovit** ki niso v skladu z dobrim gospodarstvom. Kakor običajno so ta poročila tudi pretiravala, ker so več ali manj zau sledova In tudi politično tendenco. Na podlagi teb poročil je med ljubljanskim prebivalstvom nastalo mnogo govore to pretiravanj. Davkoplačevalci in tudi ostalo prebivalstvo ima pravico, da o ugotovljenih nedostatkih zve čisto in avtoritativno resnico. To je potrebno tudi iz moralnih razlogov, ker jc mestni svet poklican, da s svojimi dejanji vpliva na pomirjenje političnih strasti in pripravi j a razpoloženje ra uvedbo boljše demokracije- pretiranja in neresnična poročila o delu javne uprave pa netrjo in razplamtujeio komunistična razpoloženja ter dajejo destruktivnim elementom moralno oporo za škodljiva dejanja. Občinski svet je v interesu zdrave javne morale upravičen in dolžan, da o ugotovitvah raznih komisij resno in brez pretiravanja govori ter tako vrne ljudstvu zaupanje v javno upravo in mu da obenem potrebno pomirjenje. Zato naj župan odredi, da pride poročilo o izvršenih revizijah na dnevni red ene izmed prihodnjih sej mestnega sveta. O razpisu novih oslužbenskih mest V tretjem vprašanju navaja dr. Bohinjec. da je mestno poglavarstvo v zadnjem času razpisalo razmeroma visoko število nov* službenih mest. čemur se je pridružil tudi razpis1 novih mest pri Mestni hranilnici. Na proračunski seji so nekateri govorniki in fi-nančn: referent sam ugotavljali, da je šte v-.Io nameščencev v magistratni službi previsoko in da ni v skladu s povečanimi posili. V debati je bilo rečeno, da za to število nameščencev v mag:strafcni službi ni Stvarne potrebe in da so nameščenci več ali mani »kader političnih agitatorjev«. Javnost zaradi tega razpisa novih mest ne more razumeti, tem manj, ker je sedanja občinska uprava progiasHa načelo najskrajnejšega štedenja ter podarila potrebo nove sistematizacije uradniških in nameščenskih mest Zato se začudeno vprašuje- raka j je že v tako kratkem času podana potreba novih uradniških mest. Nobenega dvoma ni. da js mestna občina dolina skrbeti za zaposlitev ogromnega števila brezposelnih in da v časih sedanje gospodarske krize ne sme zapreti vseh svojih vrat. Pri reševanju te<;a problema mora predvsem misliti na soc;al-no potrebe prosilcev, ki so pristojni v Ljubljano. Oddaja razpisanih mest tvori sicer posebno točko dnevnega reda tajne seje. vendar pa je potrebno, da se o takih dalekosežni ukrepih mestnega poglavarstva govori tudi na javni seji, da bi na ta način dobila javnost pravilne informacije ter zagotovilo, da je bil razp:s novih službenih mest stvarno potreben, da so v proračunu za ta razpis določena potrebna sredstva, kakor tudi, da jnvnot na ta način zve. v koliko so bile osebe, sprejete v mestno službo pod prejšnjo občinsko upravo, stvar no potrebne in v koliko predstavi ja j o »kader političn:h agitatorjev«*. Med magistrat-nimi nameščenci vlada razburjenje, ker se neprestano šušLja o raxn«h odpovedih in redukcijah. Ta nemir je tem večji, ker ie znano, da nameščenci na mag'stratu pri zadnjih razpisih niso imali prednosti ter njihove prošnje niso bile upoštevane. Zato je v interesu službe potrebno, da dobe nameščene5, tudi glede govoric o redukcijah in odpustih potrebno pomirjenje. V to svrho naj župan poda javnosti potrebna in primerna pojasnila ter 7a*gotovilo. da se bodo pri personalni politik5 upoštevali predvsem interesi v Ljubljano pristojnrh oseb ter zaščitili interesi onih. ki so že v magistratni službi in ki izvršujejo svojo službo v redu ter so tud: njihove socialne razmere upoštevanja vredne. Podžupan dr. Ravnihar je na ta vprajanja izjavil* da bo župan dr. Adlešič po lastni želji odgovoril nanje sam na eni izmed prihodnjih sej mestnega sveta. S tem je bila javna seja z a ključem ter se je pričela tajna, na ksteri ie mestm* evrt sklepal o oddaji 17. marca razoisanih službenih mest. Bitka za maslo Živilski trg je bil danes ne glede na bližajoče se praznike zelo slabo zaseden Ljubljana, 8. aprila. Kakor v Nemčiji... Nihče bi ne verjel, da se bodo naše gospodinje tako teple za maslo, saj kmetje neprestano tožijo, da ne morejo prodati svojih pridelkov zaradi hiperprodukcije. Ce čitamo, da v Nemčiji nekoliko pritegujejo pasove, ker so zmanjšali uvoz živil, sami pa se ne morejo prehraniti s svojimi pridelki, se nam zdi razumljivo, če stoje gospodinje pred trgovinami v dolgih vrstah. Težje si je pa razložiti bitko za maslo pri nas, kjer je bistvo krize v tem, da je vsega preveč... Vendar se zdi vse samo ik> sebi umevno, če povemo, da se je začela velikonočna konjunktura! Pred prazniki je pri nas postavljeno vse na glavo. Danes bi bil moral biti živilski trg popolnoma zaseden, kakor je bil vsako leto na veliko sredo, zaradi dežja se pa na njem ni skoraj niti poznalo, da je danes tržni dan. Zelo slabo je bil zlasti zaseden zelenjadni trg, kar pa ni posebna nesreča, saj zdaj nihče ne kupuje posebno zelenjave, temveč ie naivecie povpraševanje po mlečnih izdelkih in jajcih. Pri prodajalkah mlečnih izdelkov je bil naval v pravem pomenu besede. Gospodinje so pritiskale tako k stojnicam, da bi jih skoraj prevrnile. Ni jih motilo, da je druga drugi cedila vodo z dežnikov za vrat in da bi si skoraj Slovenci v Ameriki Zlato poroko sta obhajala nedavno v naselbini St. Joseph Valley zakonca S van, ki ju je poročil pred 50 leti v Brockwayu slovenski duhovnik, zdaj že pokojni Vin. cene šifrer. Mož Jaka Svan je bil rojen v vasi Spodnje gorje pri Bledu, njegova žena, rojena Torksr, pa v vasi Grabče pri Bledu. — Josip Pečavar v kraju Ely dr. zave Minnesota dobi 2000 dolarjev od. Akodnine za poškodbo pri delu iz leta 1930 Mož je na eno oko oslepel. — V kraju Breezy HiU si je končaj življenje Anton Jeler, star 57 let, doma iz Brezij pri Brežicah.— V Seattle je avto rio smrti povozil Miroslava Zoretiča. — V Georgiji se je smrtno ponesrečil Valentin Stember. ger, doma iz Kuteževega pri Ilirski Bi. strici. V Shebovganu se je na ledu do smrti pobil Anton Lijaž, doma iz vasi Orehek v novomeškem okvaju. Na želez, niski progi v Clintonu je nase! tragično smrt Franc Mazelj. star 49 let, doma iz Zagorja ob Savi. Farmer Jurij Majdič v Bunlu, star 51 let. se je ustrelil. Kaj ga je pognalo v smrt. ni znano. V Brooklvnu je podlegej srčni kapi Ja. nez VVindiSman. V istem kraju je podle, gel pljučnici Janez Turk. doma iz Rečice v Savinjski dolini V kraju Witt je umrl Valentin Mazgon, doma iz Ravne vasi pri Tolminu. V Chicagu je umrl Jože Si. moni, star 70 let doma is Bele Krajine. V Shebovganu je umrla Frančiška Bre. gar, stara 55 let V Milwaukee je umrla Neža Brega nt iz Sunta. stara 64 let doma ia amarjete na Dolenjskem. V Cleve-landu je umrla Ana Markusič, stara 32 let. Njena roditelja sta doma iz Visčivrha pri Kostanjevici V Foreat City je umrl Anton Gerčznan) star 61 let, doma iz Po. ljan, faca st. Vid pri Stični. V Chicagu je umrl Franc Mobar, star SO let, doma Iz okolice Grosuplja. V ubožnici v Girardu je umrl Miha fipehar, star 65- let doma 8 K^asa, iztaknile oči z dežniki. Značilno je, da je bil naval pri mlečnih Izdelkih že pred 8., čeprav navadno tako zgodaj trg de ni živahen, ee z večjo vnemo so se gospodinje potegovale za sladko in kislo smetano, ki Jo prodajajo kmetice. Prejšnje čase je bila sladka smetana v skodelicah po 3 Diu, zdaj so pa gospodinje vesele, če jo lahko dobe po 8 uma Perutninski trg je bil tudi slabio založen zaradi slabega vremena in zato jajca niso bila tako poceni kakor bi kdo pričakoval, vendar je treba priznati, da niso draga. Lepša prodajajo po 18 komadov za 10 Din. Drobna so pa po 50 par komad. Zaklane perutnine je bilo malo, ker je pač zdaj še post in prezgodaj, da bi se že zalagali z njo za praznike. Malo je pa bilo tudi rib, čeprav je danes po koledarju velik post. Na morju je zdaj zelo slab ribolov zaradi slabega vremena Prodi jalci bodo aato precej oškodovani. Danes so gospodinje tudi pogrešale na kmečkem sadnem trgu orehova jedrca, pač pa je bilo nekaj celih orehov po 6 Din kg, na stalnem sadnem trgu je seveda dovolj jedrc, ki jih pro- orodajajo po M do ?(> Din. Kase, da bodo gospodinje morale izvo-jevati ie hude bitke na trgu pred prazniki, slasti še, ker je bil danes trg tako slabo založen. Velik požar Ljutomer, 7. aprila. Ni Še dolgo, kar je gorelo v Kupctincih. že je izbruhnil velik požar, ki je na Grla v i vpepelil tri gospodarska poslopja in eno hišo. Goreti je začelo* najprej pri posest-neku Horvatu na Grlavi in sicer kup slame, od tam se je požar razširil na gospodarsko poslopje in slednjič na hišo. Fo-jrorelo je vse do tal. vozovi in sploh ves inventar. 7 krav, b svinj, opečen pa je tudi pes, a ljudje 60 se komaj rešili. Ga?ilci niso mogli požara omejiti, ker je bilo vse iz lesa, popolnoma subo, pihal je pa če veter. To poslopje je bilo zavarovano le za 6.500 Din, škoda pa znaki 100.000 Din. Ko je bil ta objekt v ognju, so iskre zažgale se ■ frlamo krito poslopje Mihaela Mariniča. Tam je zgorelo podstrešje hiše in itreha i vso slamo in senom, polefir tejra pa še nekaj orodja. Ves objekt je bil zavarovan ta 21.000 Din. škoda pa znaSa 60.000 Din. Gasilcem se je treba zahvaliti, da ni pri>el ogenj v hišo. Poleg tejra vsega pa trpi ta posestnik občutno škodo v svojem sadovnjaku, ki je večinoma uničen. S tega poslopja pa se je razširil požar k: na sosedno poslopje g. štampirja. ki je bilo deloma tudi krito s slamo, ter uničil streho gospodarskega poslopja. zgorelo jc tndi 80 »lotov sena in vsa slama ter nekaj inventarja. Stamper je imel svoja poslopja, zavarovana za 15.000 Din, trpi pa škode za 50.000 Din. Vsi, ki so s požarom težko prizadeti, posebno g. Horvat, so imeli mnogo premalo zavarovana svoja poslopja, kar bodi vsem v svarilo. Kdo je zanetil pri Horvatu požar, še ni znano, najbrž pa gre za zlobno roko. Mnogo je pripomogel k razširjenju požara veter, kt je pihal tako, da zanetil hiše Horvatovega soseda, ki je tudi s slamo krita, pač pa MarlniČevo poslopje, oddaljeno kakih '200 m od Horvata. Požar je gasilo nad 10 sosednih brizgaln in le tako je bilo mogoče preprečiti še večjo nesrečo. **■ Sel. KOLEDAR Danes: Sreda, S. aprila KatoUčaSsS Albert DANAŠNJE PRIKrJDITVE Kino Matica: Princesa »Inkjgnito: Kino Ideal: Mah polko-, ni* Kino Sloga: ženin v nepnl.K; Kino Vnion: Zločin bi kazen Kino &i£ka: Gospodična tajnic* se p;>_ roči. DEŽURNE LEKARNE Danes: Dr Piccoli Tj L N IS cesta 6, Hočevar, Celovška cesta 62. Gartus, Mo. ste. Zalo*ka cesta Iz Ljutomera — Nov grob. V v..-ok! tiaro*ti y- bjbzI v Balineih previitkar g. Slavlc P rase. kojni jo bi! dobrr gospodar, dobra du -a za iusodl in nSBCC. Na po^n bu ?:\ je spremljalo DiaO£Q ]fl '.Hjv sozal.k! — Tatvine se nmože. I g , dan tll»i i <>. da ra/.ni nepridiptavi oMšeejo naše kmete podnevi in ponoči i r >\ nočejo na lahek način pridobiti k:*j ia bližajočo se veliko noč. meso in slanino. V rnnogili prtateria imajo tudi to smolo. «la jih ljudje preženejo t*»r so morajo vrniti hrt - j»I"h,t ;>|i p.i m poiskati »Impro hi>o. kj-r l.j Lil lorda pele] uspo>nejsi. Tatovi m. aa spravil] tadl RS ?<\>fi1no in drage bUa. Pred kratkim ao bili pregnani v gostilni Kn.; [■ v lup. nisru v Križovrili. kjer pa so kljnb ' odne-li nekaj plena. Naše i>n.\M \ Začetek o>. l'0. uri Brada R. aprila: V easa »Makinji I Cea* od 20 Din navzdol. Veliki četrtek: V r;i>u ohisanj:*. fanta. I ■ ne od >0 Din navzdol. Veliki petek: ob IS, nri: V ča.-u obi ili 10 "i. T-.ven. One od 11 LMn snvzdol Velika sobota; zaprto. OPERA Začetek ob 20. url Sreda 8. aprila: Traviata. Gostuj«: tenorist Anton Drmota. Red Sreda. Vfliki četrtek: zaprto. Veliki petek: zaprto. Velika robota: raprto. Iz Maribora —- Otvoritev obmejnega kolodvora. N h železniški konferenci so sklenili, da bo otvoritev obmejne^* kolodvora v ManNi. m 15. maja t. 1. Takrat bo otvorjen tud\ obmejni promet med Mariborom in Avstrijo. Danes so si delegati ogledali ob. mejni kolodvor, popoldne pa sta se obo delegaciji % brzovlaki odpeljali iz Ms ribo. ra. Konferenca je končala b dobrimi rs« sultati. ki so zadovoljili zastopnike ob^h prizadetih držav. — Nova cerkev- v Maribom. Na paiTP]i ob Radvantfski cesti in Koseškega uli^i bodo zgrradiri novo cerkev Sv. Rešnjega telesa. Tako bo to četrta župnija v Mari. boru. Z delom bodo pričeli že v letošnji jeseni. — Brezposelnost v Mariboru je *e vedno velika. Iz statistike, ki jo je izdelala tukajšnja borza dela o brezposelnosti v marcu, posnemamo, da je v Mariboru 1737 brezposelnih oseb, in sicer 1345 mo. ških in 392 Žensk. Marca je potom borze-dela dobilo službo 88 oseb. 22 mošk h iu 66 žensk. Brezposelni so dobili v marcu skupno 40.327 Din na podporah _ Poginjen konj — vzrok bolezni. Tc dni so orožniki v Zs: Kapi' prijeli 321et. noga posestnika Franca R, ki mu je pogrL nil konj in je žival zagrrebel sredi vasi v plitvo zemljo Ker je mrhovina povzro. čila silen smrad in so se tam zaredile mu. he in druga golazen, je več ljudi obolelo. — Cenjene mariborske naročnike »Slo. venskega Naroda« prosimo, da oprost^ eventualne neredaosti dostavi lista v zad. njih treh dneh. ker je raznašalka v mest. nih okrajih nenadoma obolela in »mo dobili primorani dobiti drugo moč. Odslej bo dostavljanje zopet redno in bodo imeli naročniki list v rokah takoj po prihoda ljubljanskega večernega vlaka. Pod ružni, ca Slovenskega Naroda*. — Streli na meji. Naš obmejni stražm. ki so 6. aprila opolnoči zasačili dva tiho. tapea, Josipa S. iz Jamnice in Franca G. od Sv. Petra pri Preboldu, ko sta hotela prekoračit: našo mejo in pobegniti v Av. stri jo. Na klice gramčarjev se je S. takoj ustavil in se predal oblastem, doći m je G. pobegnil. Stražniki so uporabili orožje in oddali za njim 7 strelov. Tihotapca Se niso naš::. — Otrok pod avtomobilom. Na Stra. nunski cee ti na Pobrežju jc snoči neki to. vorni avtomobil po nesreči povozil 31et. nega zidarjevega sinčka Ivana Grabncr. ja a Pobrežja, kt se je obesil na avto in pade j pod kolesa Otrok je zadobil zelo hude poškodbe na glavi šofer ga je ne. mudom a odpeljal v bolnico. — Rezervirajte vstopale« za p remi ero izvrstno revijske operete : Sveti Anton, vseh zaljubljenih patron*, ki bo na vel ko. nočno nedeljo zvečei To Beneševo delo je med najbolj popularnim! in uspelimi so. dobnim i operetami in se bliža samo na Dunaju (čzvajali so ga izključno v «Ljudski operi«!) že svoji 130 uprizoritvi, kar je Izredno mnogo, če pomislimo, da je bila ta opereta skomponirana sele pred tremi leti Ugaja pred vsem radi svoje folklorist!čne češke muzike ter danes že povsod popularnih ».ftlagerjev«r. Vsebinsko je >Sveti Anton-- pester in pola humorja in komike Breadvomno bo tud! Maribor, čanom prav všeč. Režijr. je Harastoviće. va. Vstopnice pri gledališki blagajni. (Tel. »SLOVENSKI NAROD«, trak, 8. aprila 1966. DNEVNE VESTI =— Ispit sa pooblaščene* a i ni en]« rja elektrotehnične stroke sta pred strokovno komisijo v ministrstvu gradb v Beogradu položila gg. ing. Branko Vaida ia ing, Stanko Fras. čestitamo! — lajava jugoslovenskih dijakov v Pragi« Glede na vesti, da je bila odkrita med ju-goslovenskimi dijaki v Praci komunist Lena organizacija, ki je rovarila proti Jugoslaviji in da je bil aretiran komunistični kurir, izjavlja akademsko društvo :JugosLivi-jac, da komisija zaenkrat ni ugotovila nobene zveze med aretiranimi študenti in komunistično organizacijo. Akademsko društvo »Jugoslavija*: naglasa, da Je delovanje njegovega članstva jasna in da v nobenem primer u ni>o bili kršeni Češkoslovaški zakoni. Jugoslovenski dijaki v Pragi delujejo za ohranitev miru v lesni zvezi z demokratično Čc«ko.>k>va*4;o in proti orientaciji nekaterih svojih rojakov za Hitlerjevo Nemčijo. Tyrfeo& 2o. — Ljabljanaka opera v Splita, Ljubljanska opera priredi y maju iK>d vodstvom ravnatelja g. Mirka Poliča žo četrto gostovanje v Splitu. Tako l>oilo imeli SplitČani '2. maja v gosteh nam >stu zagrebške iju'>-Ijansko opero, kt vprizori opere »Katarina lzmailova»Hovanščinac. -Kavalir z rožo \ »Trubadur . Fausi . »Manon; in >Aida< kot veC-erne predstave, kot popoldanske f a »Ples v SavoFu . »Sveti Anion, vseh zaljubljenih palroir in *Pesem ljubezni . — Etihteve državnih upokojencev, V Sarajevu šo zborovali državni vpokojenci in sprejel! reaohieiio, v kateri zahtevajo enoten zakon o vpokojencih, j I34is-tocasno kakor plače aktivnim uradnikom, da bi državni vpokojenci po dovršenem 55. letu ne plačevali ver kuluka, »ta bi se iati plače vi«. 1 v meseČnib obrokih in da hi imeli državni vpokojenci in člani njihovih rodbin .>u od.-t ponosi v eseh državnih zdraviliščih. — Prošnja železniški direkciji. y prizadevanju ustreči potu točeni a občinstvu se posebno odlikuje ljubljanska železniška direkcija, ki slori ose, kar ie v njenih m o* ceh. da ust reže željam i otnikov. Pripravlja se polet n: vozni red in to priliko naj uporabimo, da tolmačimo želje in proSnje nase Dolenjske ki ie imela lani zelo neugodne zveze z Ljubljano in preko nje rudi t dragim kraji. Jutranji vlak Ob nedeljah in praznikih naj bi ne vozil lako zgodaj, kakor lani. ker Za izlet na Dolenjsko ne rabi- toliko rasa. kakor na Gorenjsko in pa ker sicer nima Dolenjska Oh nedeljah in prazniki!) nobene zveze t (iorenj^ko al! Štajersko. Izletniški vlak naj bi Stopil na mesto redneua vl^ka. ki hi odhajal iz Ljubljane okrog 7 pa bi bilo vsem ustreženo Obenem naj bi ;a vuzii opoldne vlak '>aj do Stične, ker vlak ob 14.15. kakor je vozil lani. za izlete na Dolenjsko neprikla-den. ZVOČNI KINO »SOKOLSKI DOM« v Šiški _ Telefon 33-87 Samo še danes ob S uri vesela operet* Gospodična tajnica se poroči Godba: PAUL ABRAHAM. Komične pustolovščine. — -- Krasni zunanji posnetki. V dopolnilo Foxov zvočni tednik. Naš Velikonočni program: H A Z U R K A. — Alj ho velika noč ro> bela? Po najnovejših vremenskih poročilih kaže, da horda imeli Avstrija in Nemčija morda pa ludi vsa srednja Evropa za veliko noč sneg. Od severa se bližnjo hladne polarne zrač->trnje. ki ?o prodrle preko Skandinavije ter zajele velik del Nemčije in je povsod temperatura naglo padla. Najprej je začelo deževati, včeraj zjutraj je pa snežiio okro:4 Hamburga in ob nemški obali Baltiškega morja. V Nemčiji in Avstriji je postalo včeraj zelo hladno. PrognOŠe pravijo, da bo sledil dežju snec in da lx> temperatura •se bolj padla. — Vozne elajsav« *a putovanje na *>ple-nac. Skupine nad 20 oseb bodo uživale tudi letos za potovanje na Oplenac na državnih železnicah 66 odst. popust od odhodne postaje do Arandjelovra in Mladenovea ler nazaj. Vse informacije daieio odhodne železniške postaje. Za prevoz z avtobusi od Mladenovea do Oplenca in nazaj plačajo odrasli po 33 Din. dijaki višjih in srednjih sol -b\ nižjih in osnovnih sol pa 32 Din. Od Arandjelovra in Oplenca in nazaj plačajo odrasli 26 dijaki višjih razredov srednjih sol -1. dijaki nižjih razredov srednjih in osnovnih šol 18 Din. — 290.000 aeaageeaaih vžigalnikov so uničili. V beograjski livnici Merkur: so uničili včeraj '200-000 nežieosanih vžigalnikov, zaplenjenih po vsej državi. Njihovi lastniki so bil občutno kaznovani. Vžigalnike so raztopili vpričo uradne komisije. Med vžigalniki je bilo tudi več srebrnih in posrebrenih. — Težak položaj motociklističnega športa. Minister za telesno vzgojo naroda dr-Rojrie je sprejel v ponedeljek zvečer delegacijo Zveze motoklutov iz Jugoslavije in beograjskega Motokluba. Delegacija je pojasnila ministru težak položai našega mo-tociklističnepa sporta in njegove potrebe. — Velike športne prireditve t Celovcu. Celovec 66 pripravlja na velike športno prireditve, ki se prično istočasno s svečano otvoritvijo nove sorske Parker ceste. Cesto otvori predsednik avstrijske zvezne države 30. maja. Istega dne bodo otvorjene tudi velike športne svečanosti, ki bodo trajale do 1. junija. Tekme bodo obsegale vse pa- noge športa razen zimskega seveda. Posebno zanimive bodo avtomobilske in motocikl istične tekme. — Velikonočni sejem kola srbskih sester. Včeraj se je v Beogradu na svečan način začel velikonočni sejem Kola srtekih sester, kjer prodajalo posebno uspele drobnarije z narodnimi motivi, zelo okusno Izbranimi. Dobiček prodaje ere v korist internata In drugih ustanov, ki jih vzdržuje in vodi Kolo srbskih sestara. — Carinski dohodki. Po podatkih carinskega oddelka *o znašali dohodki v tretji tretjini meseca marca' pri centralni carinski blagajni v Beogradu, Zagrebu. Novem Sadu. Ljubljani, Splitu Dubrovniku in Skop-Iju 35.812.605 Din proti 23.871-648 Din v istem času nroračunskeea teta 19S4-35- Letošnji dohodki so torej narasli za 38.42 odst. Od aprila 1966 do HI. marca 1986 je bilo skuono 752.622.83» Din dohodkov proti 657.400.858 Din prejšnjega leta. kar pomeni prebitek 14.48 odst. * Mednarodna tekma za petje in klavir na Dunaju. Državna akademija za glasbo in predstavljajočo umetnost ua Dunaju, priredi v okviru dunajskih slavnostnih tednov v času od 2- do 13. junija 1930. TO. mednarodno tekmo za petje in klavir na Dunaju. Velike razsodišče pod predsedstvom najpro-minentnejših umetnikov domače dežele in inozemstva bo odločilo o mirni tekmi mia-de glasbene nadarjenosti. Smoter tekme obstoji v prvi vrsti v tem da se mladim, še ne ali malo poznanim umetnikom uravna pot v javnost in iz izbirne preizkušnje zmagovito odhajajočim udeležencem na tekmi da priložnost, da v okviru javnih glavnih izkušenj in sklepnih koncertov pokažejo svoje zmožnosti ter v nagradah ia diplomah najdejo priznanje svoje posebne glasbene sposobnosti. Prospekti te prireditve se dobijo pri avstrijskem konzulatu v Ljubljani. Prijave udeležencev najkasneje do 90. aprila 19SU — Obrni sssr sUr»k»f Hihje esrkvs v Ljubljeni. Ker je pristojna škofija v Zagrebu z novim letom ustanovila samostojno starokatoliško župnijo pod vodstvom g-Ferda Lavrinca v Ljubljani, je pripravljalni odbor vernikov zaključil svoje delo in podal o njem izčrpno poroča!b na občnem zboru, ki se je vršil v nedeljo 5. t.ni. po masi v kapeli sta roka tol. verske otčine Število vernikov v naši banovini presega že 800. a še vedno pristopajo novi. Izvoljen je til nov odbor s predsednikom dr. Korn-hauserjem na čelu. —lj V>d svojih oči si obvarujete le z optično čistimi brušenimi stakli, katere si nabavite pri strokovnjaku Fr. P. Zajcu, izprašan optik. Stari trg 9, Ljubljana. ELITNI KINO MATICA TELEFON 31—54 SAMO šE DANES in 9 uri največja glasbena senzacija sezone fenomenalni bariton NELSON EDDY in J KANETE MAC DONALD v opereti M — Anton Jeras na zadnji poti. Včeraj popoldne so spremili poleg žalujočih svojcev mnogi prijatelji in znanci pokojnega Antona Je rasa iz mrtvaške vo?.e - splošne bolnice k večnemu počitku. Mlad te moral v zemljo, saj je bil star koma i 33 let. Pogreb je pokazal kako priljubljen hit pokojni. Hodi mn lahka zemlja, težko prizadetim svojcem naše i-kreno sožaije! u— Vojaški novinci, ki so poklicani v aktivno alužbo. se opozarjajo, naj pravočasno urede svoje osebne zadeve ter naj Sq točno ob napovedan: uri zglase s svoji, mi stvarmi na določenem mestu, od koder bodo takoj odposlani dalje. Priti morajo Danes poslednjič ob 18.» 19.15 in 21.15 uri! Velef iim po slovitem romanu F. Dost c je vskega |ic uu io., LV.ii* in »lau uri: Sbtocin in ka$en SE ZAMUDITE! DANES POSLEDNJIČ! V glavni vlogi Razkolnikova Peter Lorre KINO UNION Telefon 22-21 — Za velikonočna voščila uporabljajte razglednice naše narodne obrambne družle sv. Cirila in Metoda. — Vreme* Vremenska napoved pravi, da bo pretežno oblačno, nestanovitno hladno vreme, dež v presledkih- Včeraj je deževalo v Ljubljani in v Mariboru. Najvišja temperatura le znašala v Sarajevu 17. v Splitu Itf, v Skoplju 1-, v Mariboru. Rogaški Slatini in Beogradu 11. v Zagrebu 10. v Ljubljani 9/2. Davi |a kazal barometer v Ljubljani 753/d. temperatura je znašala 0.0. — Se o tragediji Stefire Delahit, Včeraj smo poročali o samomoru 10 letne irUeiice Delalul iz Orne. Njena tragedija je globoko pretresla vse, ki so jo poznali. Pokojna Štefiea je bila zelo lepa marljiva in poštena. Nihče ni mogel verjet*, da bi šla v smrt zaradi nesrečne ljubezni. Njene tragične smrti nai bi bil kriv trgovec Erde-liac. ki pa odločno zanika in hoče zvali-i krivdo na pekovskega pomočnika Stjepana sama, češ. da ie vpričo njega in St?iice nekoč priznal, da ima z njo ljubavno razmerje, šlefica ga ie zato tožila. Sodna komisija je raztelesila njeno truplo in ugotovila, da je bila noseča — Smrtna nesreča v rudniku. V premogovniku Beletincu se je včeraj zjutraj smrtno ponesrečil 25 letni rudar Slavko Latko-vič. Utrgala se je velika plast premoga in ga podsula. Pred no so ga tovariši odkapa-li je bil že mrtev. — V avtobusu je porodila. V avtobusu, ki vozi med Travnikom in Sarajevom je porodila včeraj neka kmetica. Zdravniki so ugotovili, da je porodila zaradi slabe ceste, ke.- jo je v avtobusu preveč treslo in premetavalo. Iz Ljubljane —Ij Po skoraj preveč toplih dnevih se je na cvetno nedeljo nebu pooblačilo in je temperatura precej padla. V pondeljek se je znova zjasnilo, včeraj zjutraj pa smo naenkrat dobili d^ž. Naglo menjavanje vremena, dviganje in padec temperature je prerej neugodno vplivalo, vendar zaenkrat to ne pomeni v prirodi nobene škode. Zunaj je vse v cvetju: Marelice, breskve, češ-plje in eeld tudi že zgodnje hruške. V pomladansko zelenje pa se odeva že tudi gozd. Temperatura ie davi padla na 6 stopinj 0. Ponoči je silno deževalo davi okrog 5 pa se je močno zabliskalo in je blisku -ledil votel, zamolkel grom. ki se je le počasi tzgablja| v daljavo. Takoj nato se je vlila pravcata ploha in sicer uekajkrat zaporedoma. Tudi zjutraj je še precej deževalo, nato pa se j<= jelo nekoliko svetliti in se je priče! tudi dvigati barometer. Vstajenja dan se nam že bliža, skrbi so večje, plača nižja, će hoćeš kaj počen* kupiti, le rPirnaU more te zadovoljiti M. Pirnat. Ljubljana. Sv. Petra cesta 22. Po_ Ijanska cesta 1 (Pegrlezen). Tel. 36—57, 36—58 —lj Na Mirju so pričeli preurejati in popravljati ulice, ki sicer niso bile v najslabšem stanju, ker niso preveč židralue. a so bile spočetka slabo fundamentirane. Nekaj veznih ulic na Mirju čaka še oficijelne otvoritve, drugače so pa že porabne. vsaj za osebni promet. Otvorili so jih ljudje sami. ki so si napravili preko njih hodnike. Ob slabem vremenu seveda tam ne manjka blata, ki si ga pa lahko obrišeš ob travo, ki raste na obeh straneh. . . — i j Že kosijo. V naših parkih že kosijo travo, kar je nekaj izrednega ter se najbrž še ni zgodilo- Včasih je ob tem času še ležal sneg. navadno pa. čeprav je bilo ze kopno, trava ni začela niti še zeleneti-Zdaj je v parkih že lako visoka trava, da so jo začeli kositi iz potrete. kjer so tako zvane angleške trate. Travo morajo kositi pogosto, da je tem bolj gosla in enakomerna Marsikdo, ki tega ne ve. se pa čudi, čemu te ^komedije*, kajti aprila res še ni Čas košnje. Travo za seno puščajo samo na večjih površinah v Tivoliiu. kjer kosijo le po dvakrat na leto. v manjših parkih na trgih, pa kosijo vsak mese?. včasih pa še bolj pogosto. trezni, dobro oblečeni in obuti ter oskrbljeni s hrano za prvi dan. Po uglasitvi se pod nobenim pogojeni ne bo pustilo nikogar več domov. Kdor ne bo prišel točno ob do. ločeni uri, ali ne bo trezen, bo najstrožje kaznovan. — lj S kako umetniško re*no»tjo goji naš mladi tenorist Anton Dr mota koncertno petje bo pokazal na svojem koncertu, ki ca ima v sredo, dne 15. t.ni. ob 30. uri v Fil-harmonični dvorani. Ob sodelovanju prof. Janka Ravnika nam bo dovršeno lepo zap?l štiri samospeve iz domače literature, dal Ije štiri znamenite Schuhertove pesmi in štiri velike arije raznih skladateljev. M'a-di umetnik, ki bo v jeseni nastopil svojo poklicno umetniško jK>t, zasluži vse naše zanimanje. zato najtopleje priporočamo obiek njegovega koncerta v sredo po praznikih v Filharmonični dvorani. Vstopnice v knjigarni Glasbene Matice. — I; V kapeli siarokatoii*ke eerkv« v Ljubljani na Gospoavetski cesti št. 9- bona veliki četrtek ob 7. uri zvečer (19.) sv. maša v spomin Kristusove zadnje večerje in postavitve preavetega R enojega Telesa s kratko pridigo in s skupnim velikonočnim sv. olhajiloni. Obhajanci naj se postijo od enih popoldne. — lj Odbor društva likovnih uuietnikov sklicuje članski sestanek, ki bo v četrtek 9. t.m. ob 30.30 Pri »Slonu: in vabi tovariše, da se sestanka v svojem interesu udeleže. Iz Kamnika — Odprta noč in dan so groba vrata. V nedeljo okrog: 24. je nenadoma preminil g:. Herman Budau. knjigovodja pri tovar, ni gorc*ce >Eta« v Kamniku. Zvečer je sedel se v družbi svojih prijateljev, ko pa je prispel domov, se je zadet od možganske kapi nenadoma zgrudil mrtev. Pokoj, ni si je s svojo odkritosrčnostjo in dru_ žabnostjo pridobil v Kamniku velik krog prijateljev, bil pa je tudi član raznih na. prednih društev in orgranizacij. žalujočim naše iskreno sožalje! — Napravite red pri elektriki. NaSa elektrika se počasi, toda sisrurno razvija v pravi škandal. Radiopo?!ušalei že ne sti_ šijo več bi*ezhibno ob nobenem dnevnem času niti Ljubljane, kaj šele druge postaje. Predpisane napetosti ni nikoli, v dani napetosti pa nobene stabilnosti. ALi ni reda v centrali, ali pa tiče napake v daljno, vodu oziroma v instalacijah. Gotovo pa je. da motijo tudi priključeni industrijski mo. torji. razni električni aparati za masažo itd. Te motni> v elektriki trajajo že dol. g0 in smo potrpežljivo čakaii na obetano zboljšanje. Elektrika pa ie slabša in slab_ £a. Ako meščanska korporacija ne more dobaviti dobrega in zadostnega toka. bo občina pač morala zopet dobivati elektri. ko iz smodnišnice. — Pasja nadlega je vsak dan hujša in postaja že neznosna. Pozna se. da ni b.lo pasjega kontumaca že kakih 15 let. Ka. morkoK prideš, se podi po ulicah po več psov, katerih večina nima pravega gospo, darja in so ti psi sestradani in zanemarjeni. Največ je takih psov seveda na glavnem trgu in vsakdo mora priznati, da ne vzbuja človeku preveč dobrega teka. če vidi, da ti psi, zlasti ob tržnih dneh in sejmih, večkrat pomočijo košare, ki jih krnet1 ce prineso na trg. Zato prosimo občino, da najstrožje izvaja predpise o pas_ jem davku. Vsak pes, za katerega ni pla. čana taksa in nima. marke, naj postane žrtev konjača. Samo na ta način se bo spravilo število psov potepuhov na znosen nivo. — Nekaj o lepem vedenju turistov. V zadnjem tednu smo imel-: ie dvakrat pri_ liko videti dražbo ljubljanskih nedeljskih turistov, ki so, ko so se vračali s planin, napravili sredi mesta pravi škandal. Neka družba se je tako napila, da so morali vsi njeni Člani, z edino častno izjemo žensk, klicati pri belem dnevu sredi trga Urha na pomoč. Druga družba je napada. Ia vsakega mimoidočega in se norčevala iz starih in onemoglih, uglednih kamni, ških meščanov. Najlepše pri tem je tudi to, da niti nežni spol ne zaostaja za takimi podivjanci. Da to ne meće preveč lepe ludi na planince in zlasti ne aa ljato. ljanske dijake, o tem menda ni potrebno pisati. Ce se ga napijejo, naj se napijejo zunaj in tudi tam odlože preveliko želodčno breme, za izbruhe prevelike ljubezni do svoje spremljevalke je dovolj mesta tudi na prostranih planinah, ne pa v sredi mesta. Opozarjamo take nesramneže. da Kamnik ni mesto, kjer lahko počenjajo, kar se jim zljubi, mestno občino pa r»a_ prodamo, da take primere policijsko prepreči in krivce ekaemplarično kaznuje. Z. K. r>ajte vašim malokom smeha za Velikonočne veaelja in praznike 1 Vesela otroška ringaraja Micky, Silv Mornar in raCke. Iz Celja — c l)ru>hti i» dekoracijo in r^kl*n»n v ( elju je imelo v j I :i*-«lt 1 iek z\ečer &voj ?• redni letni občni /bo- na fcatfiranl *0 Mil izvoljeni v odbor sledeči in gdč.; pr-*d- >e rednib 7 ustanovnih ir» 6 podpornih Hanov. —r Napad na re*ti. Ko se |e vračal 2P-letni dninar Joše Gobec ia Ronaftca iz. trsa 'lomov. qr;, v napadel neki *bii_>a in $ra vr-Ljel na tla. llobec ie dobd pri padcu poškodbe na glavi in notranje poškodbe, (Ha- dali so ua v reJjabo l*>lnico. — c Bre/;f>o»cliie«;;j (marina je »kradel. V aoboto ie bil aretiran v Celju brezposeln i kamnoseški pomočnik Hudolf šket s Ponikve, ker je v januarju ukradel brezposelne ni u delavcu Francetu T., s katerim je prenočeval na nekem kozolcu v Liboiah. us-njalo suknjo, volnen jopič iu nove čevlje v skupni vrednosti 8W) I>in &ket je ukradena predmete prodal. —c V reljski boluiri ie umrla v ponedeljek bO letna delavka Frančiška Kanglerje-va iz konjiške okolice« — c Ne*rera pri delu. \ ponedeljek *i 'e 19 letni delavec Ivan Fridan z Z$r Hudinje doma pri sekanju drv presekal s sekiro levi palec in desni kazalec. Zdravi se ▼ celjski bolnici. —c Prostovoljna gasilska feCa w Celju bo dne 7. junija ifViMM proslavila fi5 letnico obsloja. — c l>re> i planinsko predajanje. Sen/arijo stoletja: imenujeio vzpon čez IVO m visoko severno steno Ogromnega velikana lirandes -lorasses (+'J0S m) v skupini Monlblanca Monakovčan Martin Meier, ki je preplezal lani v družbi Rudolfa P«t -r~* to strašno steno, nam lx> opisal d revi v •vaj težavno, a zmagovito plezalno pot. Predavanje bodo spremljale veličastne tki-optične slike iz nlpskeea sveta. Začetek ib 20. v veliki dvorani Ljudske posojilnic***. Vstopnice se dole v dro*jeriji Vrtorer. zvečer |>a pri blagajni. Planinci, nikar ne zamudite' NA LOKALNI ŽELEZNICI — Mihec, nikar ne meči pomarančnih olupkov skozi okno, ker bi utegnil na* vagon skočiti s tira. MALI OGLASI oeaeda 0.50 para, davak Dir a.—, oeaeda 1 Din, davek s Din. preklici 6a plamene odgovore glede malin oglaaoi je crebe prtiožiu mam ko. — Popustov aa mala oglase ne priznamo. IHSSSSSS ŠPORTNE pumparice posebno lolge in široke v ogromni izbi- RAzno Beseda 50 par. davek 3.- Din Najmanjši ?neeek 8 Dna 50 par eatlaaje ažuriranje vezenje zaves, perila, monogramov. gumbnic Velika zaloga perja a 6.75 Din. •Juliianas. Gosposvetska 1-- 1/T AKO želite imeti dobro trajno, vodno ali železno ondulaei-o. pridite v damski salon En* gelbert Franchelli. Tyrševa cs-?ta -0. nasproti kavarne Lv-ropec U96 ?i, ter vsa oblačila odlično iz-mi ceni pri Preskerju. Sv. Petra cesta 14. 6.R DOPISI Beseda 50 par. daven 3.- Din Najmanjši anesek 8 Din MLAD UfcADNlK .načajen in zaupen, s premoženjem želi znania s samostojno damo staro do 26 let. vdovo ali ločenko. Prednost imajo s svo- ini stanovaniem. Ozira sesamo na resne ponudbe s polnim na- lovom na upravo Slov- Naroda: pod :Dom-. 1133 Velikonočna gnjat je garantirano najboljša pri L A M I t S U kjer jo na željo tudi brezplačno skuhajo. VELIKA IZBIRA ŠTAJERSKE PERUTNINE! O postnih dneh rane morske i« sladkovodne ribe. Rezervirajte si posamezne komade! V RESTAVRACIJI: Najboljši kraškj teran! Izbrana vina čez ulico 2.— Din pri litru ceneje! VSE VRSTE USNJA kakor: ševro, boks, lak, kožice za rokavice v vseh najmodernejših barvah. Velika izbira prvovrstnih podplatov na drobno in debelo. Čevljarske potrebščine vedno v zalogi. DAMSKE TORBICE, aktovke, nahrbtnike, kovčke in šolske torbice Vam nudi po najnižji ceni tvrdka FRANC ERJAVEC, zaloga usnja LJUBLJANA, Stari trg 18 Makulaturni papir proda oprava »Slovenskega Naroda44, Ljubljana, Knafljeva nflea itev? S s Napravite ta presenetljivi poizkus svojim pudrom Milijoni žena so bili nenavadno presenečeni po izvedbi tega izrednega poizkusa. Žene so vedele, da zajedalci, razširjene znoj-nice in drugi nedostatki polti mnogokrat nastanejo zaradi pudra, ki je robat kakor pesek Mnogi pudri, ki so na videz mehki in fini, vsebujejo ostra in trda zrnca. Videti jih sicer ni mogoče, pod zobmi pa jih lahko ohčutite Vzemite malo svojega pudra in dajte ga med prednje zobe. Če je v nje.n le sled takega zrnca, ga boste občutili, kakor «;e občuti pesek v hrani. Zdaj pa napravite isti poizkus s pudrom Tokalon, ki ie na zraku prevetren. Proizvaja se po novem načinu, ki ga napravi desetkrat finej'šega in lažjega krkor kedaj prej. Samo puder, ki plava u zraku, je odbran za uporabo. Ker ie tako fin in lahek, ne more vsebovati peščenih zrrc, ki bi zamašila in dražila nežne kožna znojnice. Varujte se škode, ki Vam jo lahko napravi puder z grudicami in zmeem. S pudrom Tokalon z edinim na zraku prevetrenim pudrom, ste popolnoma varnt. Ker pa vsebuje smetanovo peno. se obdrži na licu ves dan. Ni več Mesten j a nosu in ni se treba več stalno pudrati. Stran 4 »SLOVENSKI NAROD«, aređa, R. »prta 19M Severna stena Grandes Jorassea premagana Predavanje zmagovalca Monakovčana Martina Maierja pod okriljem SPD Ljubljana, 8. aprila. Lani v juniju jc zastrmela vsa Evropa: eeverna stena do takrat nepremagljivega Grandes Jorassesa je bila premagana, preplezala sta jo Monakovčana Martin Maier in Rudolf Petcrs; nad 30 ur sta plezala. To je bil poleg zmage bratov Franca in Tonija Schmitta nad severno steno Matter-horna največji plezalni uspeh tega stoletja, saj jc izredno strma, večinoma navpična in povsem gladka 1500 m visoka stena do takrat kljubovala vsem naskokom in naporom, a trije drzni Nemci so sredi nje omahnili v smrt. O tem uspehu, ki je visoka pesem junaštva, jeklene volje, žilavosti in nerazdružljivega tovarištva ter priča zmage duha nad materijo, nam je snoči v Delavski zbornici predaval sam zmagovalec, Monakovčan Martin Maier. Z njim nas je seznanil tajnik SPD dr. Brilej, na-glašujoc v krajšem govoru pomembnost tega uspeha, nato pa je v imenu SPD gostu čestital k uspehom in ga iskreno pozdravil. Maier jc uvodoma podal kratek pregled zgodovine naskokov na to znamenito steno, že leta 1907 sta se vzpela nanjo Angleža Jon in Knobl, a vrnila sta se kaj kmalu, saj sta komaj premagala njeno vznožje. Seveda jima tudi takrat še razmeroma primitivna tehnika ni dovoljevala večjega uspeha. Potem sta bila v steni leta 1931 Monakovčana Rittler in Prehm. Sredi stene ju jc zalotila nevihta, nad njima se jc utrgal mogočen plaz in zagimela sta v prepad. Tovariši so ju našli mrtva blizu od vstopa v steno. Naslednje leto prispeta v Chamonix dva najznamenitejša plezalca Schmitt in Ertl, ki smo ga že tudi dvakrat poslušali pri predavanjih v Ljubljani. Več dni sta opazovala steno, a čim sta jo hotela naskočiti, je kakor v za-smeh prihrumela strahovita nevihta, da sta sc morala vrniti. Za njima sta prišla Nenca Groner in Eckineyer, toda stena sc ni udala, še najvišje sta se vzpela leta 19P4 Hanngcr in Maierjev tovariš Petcrs. Z° ftfa imela približno dve tretjini >t--ne za seboj, ko jo zaplesala v ^ora'i nevihta. Zaman sta se borila, strahovita burja, leden pi*-. plazovi in vse elementarne sile so bile proli njima. Naprei nisla mogla ved in ro vrveh sta se morala spuščali nazaj. A sredi stene ie Haringe rju zdrsnilo in vpričo tovariša je treščil v preparl. Petors si je po obupni borbi in M"ornem naključju r^šii življenje. Stena ie o>tala nedostopna »n zaman ie bila tudi borna slovitega Fr.-inrn7.a Charleta. ki io \v naskočil lGkrat pa so bili v-i njegovi nanon zaman. Lani 20. junija se je v Gourmever. ki je izhodišče za Grandes Jorasses z italijanske strani, odpravil Maier sam in gase- sveže zapadli sneg do pasu io prodrl do Turinške koče pod 3300 m v so ki Col-le a>l Gigante, od tod se ie pa na smučeh spusti! do ledenika Le Cbaux, da vidi, če je stona zrela* za naskok Vrnil sc je v Ohamonix in od tam brzojavii petersu. ki je prišel žc dva dn pozneje, in v noči od 26. na 27. junija sta bila po Turni na. porni hoji že pod vznožjem stene, kjer sta prvič prenočila. Opolnoči sta doživela čudovit prizor: sredi stene je zagrme io med strahovitim truščem in hruscem je zgrmel v globino ogromen plaz, ki je tr_ gal velikanske skale in plasti, ki so ae s tako silo odbijale od sten in udarjale ob vznožje, da se je iskrilo kakor v mogočni kovačnici; bit je pravi čarobni ogr. njemet Maier pravi, da tako čudovitega prizora še ni videl. Naslednje jutro sta začela prodirati v steno. Vreme je bilo precej neugodno, pihal je fen. Najprej sta premagala 250 m popolnoma poledenele, silno strme stene, katere naklon je znašal povprečno 80 do 90 stopinj in pre_ plezala sta tudi dva mogočna stolpa, od katerih je eden vodil 300 m visoko sopot, nato pa zopet 150 m visoko lediŠče, za njim pa sta prišla na strm greben, ki ju je vodil do pod vrha Tu ju je čakalo novo presenečenje: vrti sam je popolnoma odsekana, 100 m viso_ ka gladka ploskev s previsi. Med pleza, njem se je ves čas na vseh straneh in njima nad glavo rušilo in trgalo kamenje, neprestano so grmeli snežni in skalnati plazovi v dolino in sredi stene je priletel odtrgan kamen Maserju na glavo. Začu. til je, kako ga zapuščajo moči in že naslednji trenutek je omahnil ter zgrmel proti prepadu. Videl je, kako se s čudo. lito brzino bliža ledeniku spodaj, samo še trenutek in konec bo vsega. Močan sunek mu je hrpoma^vrnil zavest, ki ga je med padcem zapuščala. Obvisei je na prijate, ljevi vrvi. Takoj nato sc je spet onesve. stil in šele čez nekaj časa ga je zdramil prijateljev klic. Kamen, ki ga je bil opla. aH, mu je zapusti 5 cm dolgo zevajočo rano. Kmalu si jc pa opomogel in s pri. jateljem sta nadaljevala plezanje. Po 30. urni borbi je bila stena premagana. Vrh stene sta zavri skal a od radosti, njem na. por in jeklena volja sta tnumfirala nad steno. Na vrhu sta zopet trvakirala — Že po. preje sta enkrat počivala v apalni vreči sredi stene — nato pa sta krenila po poti na italijansko stran Skromno, brez vsake hvale in pretira, vanja je mladi Monakovčan pripovedoval o tem uspehu, nikoli ni omenil, koliko trpljenja in kakšne muke sta morala prestati, kako Ju je mučila žeja in lakota in kako sta prezebala Toda slike, ki nam jih je pokazal, so to dovolj zgovorno sa. me pripovedovale in pričale o njnnem brezmejnem junaštvu in samozataje vanju. Sama ledena skala, sneg m led, a povsod take strmine, da se človeku lasje jezijo ob pogledu nanje. Povprečno znaša na. klon steno 80 stopinj. Tako je strma, gladka in odsekana, da se z vrha vidi prav do vznožja. Je to veličastna m edin. stvena zgradba narave. Skioptične slike so pokazale, da sta plezalca tudi mojstra v fotografiji. Maier se odpelje danes v Celje, kjer bo tudi predaval, potem -=»e pa vrne v Ljubljano, ker hoče velikonočne praznike preživeti na Triglavu in si ogledati plani, ško skakalnico Po praznikih odpotuje v Dalmacijo in v Sarajevo. Žena kitajskega diktatorja Velika opora čankajieka sta njegova žena in sestra, ki mu preskrbujeta denar čankajšek, sedanji diktator Kitajske, je prevzel zdaj javno odgovornost za vodstvo velike kitajske države. Na to važno mesto ga ni poklicala tradicija, temveč se je povzpel sam kot mož železne volje in širokega obzorja. Zato tudi vlada sam brez soglasja in podpore ljudstva, opirajoč se samo na vojaško organizacijo, ki jo je ustvaril sam. Ni pa šc dolgo tega, bilo je po letu 1933, ko je prebival Čankajšek v provizoričnem stanu, oddaljenem nad 150 km od Nankina. Zdaj pa stanuje seveda kot diktator v prestolici in njegova moč še ni bila nikoli tako velika. Čankajšek je živel dolgo ob strani, v politiko se sploh ni vmešaval in nič ni kazalo, da bi silil med vodilne politike. Naenkrat je pa stopil v ospredje in vzel v svoje roke krmilo države. Stranka Kuomintan. ki je po ustavi odgovorna za vlado, ni povsem sporazumna s tem razvojem. Med kitajskim ljudstvom se pa že opaža izprememba naziranja in stališča napram novemu položaju. Za Kitaj sko je nedvomno diktatura nekaj tujega, vendar so sc pa ljudje večinoma že sprijaznil s čankajškom kot diktatorjem. Ljudstvo ve, da bo obvaroval državo krvave državljanske vojne s tem. da bo organiziral močno armado ter dal Kitajski to, česar ji ni mogel nihče dati, namreč mir in varnost. Na griču nekaj kilometrov od Nankina stoji v gozdu zdaj splošno znana vila, last kitajskega finančnega ministra dr. Kune. Njegova žena je čankajškova svakinja. Kuna čankajšek, dr. Kuna in njuni ženi predstavljajo zdaj vso moč kitajske centralne vlade, čankajšek mora neprestano bedeti nad svojimi vojaškimi organizacijami in paziti na vsak političen pokret v stranki Kuomintan, obenem pa budno slediti vsem dogodkom v provinci, zlasti pa mora zasledovati pokret komunistov. Poleg tega je blizu Japonska, o kateri še nihče ne ve, kakšne načrte ima s Kitajsko. Kot politik in diktator priznava Čankajšek edino nujnost v ohranitvi in poglobitvi svoje moči. namreč denar. Kot diktator bi se ne mogel držati niti en mesec, če bi ne imel stalnega dotoka denarja. Močno je odvisen od dohodkov iz rudnikov Jance In od finančnm rezerv šanghaja. Toda kdo zgradi most med Nankinom in bančnim svetom šanghaja? Velika opora čankajžku sta njegova žena in sestra, ki neprestano skrbita za denarne vire. Obe sestri sta bili vzgojeni v Ameriki, od koder sta se vrnili z zelo modernimi nazori in visoko naobraženi. Zato ni čuda, da tako izdatno pomagata svojim možem, čankajškova žena spremlja svojega moža na vseh potovanjih, opravlja vso njegovo korespodenco. ga informira o zunanji politiki in mu čita vsa važna poročila, kajti čankajšek ima zelo malo sotrudnikov. Na potovanjih ga spremljajo poleg žene samo tajniki. Potuje samo z letali. Diktator ima lastna letala, dve ameriški, nemško Junkcrsovo in italijansko, izpremenjeno v bombarderja, ki mu I_.«i]:v.. Rrnep de Krroual Koman Moći so me zapuščale, hladen pot mi je oblival čelo in tresla sem se po vsem telesu. Prebledcla sem iti se onesvestila. Zavedla ^em so sete. ko so se odprla vrata. B la je m;).a tata. k; se je vračala vsa vesela, ker je bila svoje posle tako dobro opravila Prfpo vedo vala mi je o toplem sprejemu pri vojvodutH in o vroči želji te visoke dame. da postanem članici Hienega doma. — Jutri boš predstavljena, — je dejala teta. Molčala sem- To jo je presenetilo. Kar ko ;e je prestrašila, ko je opazila mojo orožnost in potrtost, k' je nisem znala prikriti. Vprašata me jc. kaj se Je zgodilo iaz sem ji pa odgovarala dvoumno- A vendar so io nir>i: odgovori pomiril1', vsaj zdelo sc mi je 'ako. — Nočeš me zapustiti? Toda pozabiti ne smeš. da ie to v tvojo srečo. - Žal moram od vas. - - sem dc:a!a ir io solznih oč; obela. Njene s6lze ^o se pomešale z moinri. aeda kako različen ie bil njihov vzroft Prosila sem jo. na, odhodi mo' odhod za tri dni. da si nekoliko opomorem. Ustregla mi je in obljubila, da bo obvestila o tem vojvodi njo. Zavest, da sc nam bliža velika nevarnost, nam prinaša navadno večji strah, kakor nevarnost sama. To sem začutila, ko sem se bližala trenutku, ki naj bi odločil o moj* srečni ali nesrečni usodi za vse življenje. Priznam, da sem s tihim zadovoljstvom pozdravila dan. ko naj bi se izpremenil moj položaj. Moja teta je vstala zgodaj zjutraj ;n stopila k moji postelji, rekoč: — Duba nečakinja, pripraviti se morava na pot k vojvodini. Zvedela sem. da se ie vojvoda včerai poslovil in krenil na do*1go pot. Ta vest me jc pretresla, toda znala sem prikriti svojo osuplost. Teta jc pa nadaljevala; — Takoi pošljem v vojvodovo palačo vse tvoje stvari in odidem sama tja. da te predstavim. Poskrbljeno je že. da prr deh pote z vojvodinjino nosilnico Te?i c bilo mnogo ležeče na moji V::ki. Mola lepota jo je očarala in mojih telesnih vrtni kar ni mogla orehvaliti. Po*em 'e pa odšla in me pustila sam^ s sliižk'!i"Y>. V. ČUDNA UGRABITEV Pršii so nosači z nosilnico. Stopila sbitl v mo in laka i ie zaprl vrarca za menoj. Med potjo pjr-ti trgu Rovale smo se mora i ustaviti v ozki ulici! polni ko- čij in prepirajočJh se ljudi. Moji nosači so smatrali za potrebno vmešati se v prepir in poravnaiti ga. Postavili so nosilnico na bližnje dvorišče in odšli z lakajem. Komaj so posegli v ravsanje. se je pojavil že znani hajduk, ki je stal na straži in pomolil mi ie skozi okence listek, na katerem je bilo s svinčnikom napisano: »Pojdite in nebojte se — vojvoda de B.« Brž sem izstopila, zaprla vrabca in zastrla okence. Hajduk me je odveđer v bližnjo ulico, kjer je odprl vratca p:?štne nosilnice. v kateri sem našla svojega Ijubčka- Hitro so naju odnesli. Vojvodinjin služabniki so zmagali v pretepu in ko c bila cesta prosta, so se vrnili na dvorišče po nosilnico. Odnesli so io v palačo, ne da bi opazili, kako lahka jc. Lahko si pa mislimo njihovo presenečenje, ko so jo odprte in opazili, da ;e prazna. Obžalovanja vredna je bila moja teta. kj ni vedela, kaj početi, ko so j: po vedah', da sem izginila. Vojvcdinja .ie bMa pa zelo ogorčena. Zdaj nai se pa vrnem k nama. naglo potujočima, bežečima iz domovine v naročje sreče in ljubezni. Nekaj časa sva oba molčala. Tesno mi je bilo pri srcu in solze so mi silile v oči- Mo plemeniti, liubezni vi spremljevalec c to opazil *n brž me ie iel tolažiti.: »Angel mo\ ki ga bom oboževal vse svoje življenc. čuj. kakšna so' m..ia čustva in nag hi. ve roj ga je podaril MuaaoHnL Nekaj dostuje, da je vse diktatorjevo spravljeno v letala. 8 svojo seno diktator tudi najbolj oddaljena mesta, pregleduje vojaške edimce in pojasnjuje prebivalstvu svoj program, moralni zakon, ki je bil pod osebnim vplivom dOctanocjapa žene uveden, da se bo ljudstvo v moder nem duhu ueHo in izobraževalo. čakajšek je star 49 let, odblcuje ae po železni volji, je naredno hladnokrven, molčeč in zatopljen v svoje misli. Ne govori nobenega evropskega jezika, za tolmača mu služi žena. Za Kitajsko je storil zelo mnogo. Pred sedmimi leti je ustanovil vojaško akademijo, iz katere je prišlo ie 4.000 častnikov. Ti služijo zdaj v armadi v provincah in so najzanesljivejša diktatorjem opora. Vojska je pod neposrednim diktatorjevim nadzorstvom in na njo ae čankajšek v prvi vrsti opira. Vojaške ustanove niso prav nič odvisne od nankinSke vlade, o njih odloča samo čankajšek. Zanimivo je. da starejši častniki ne govore o njem kot o vrhovnem poveljniku, temveč kot o svojem poglavarju. Na Cankajško-vfh ramah leži seveda težko breme, sam. brez prijateljev mora delati tn le žena nm je zvesta pomočnica. Velika zasluga za organizacijo Kitajske gre torej hodi nJL Nov naskok na Mount Everest Poročali smo že, da pripravljajo Anngle-ži novo ekspedicijo na najvišjo goro sveta Mount Everest v Hi.malaji. Londonski listi puTcčajo, da priprave hitro napredo-jejo in da je število nosaOev že polno. •Kkcipcdic-jo bo vodil Hi»*h Ruttletig 5«?k-kiin. Angleži upajo- da se jim bo končno vendarle posrečilo doseči vrh Mount Eve-resta. ki je zahteval že to>Wko gmotnih in človeških žrtv. Ekspedicija krene iz Derjeelrnga preko Tibeta do glavnega izhodiišča in taborišča. r*d koder sc bo šele /ačelo pron nesreča je bila neizogibna. Pilot je napel vse srile:, da bi ušel strahovitemu metežu, toda ves njegov trud ie bil zaman. Leta4o ie treščilo na ti« in se ra-zbilo. Pilot in njegov spremljevalec sta se ub'la. Tri sovjetska letali so bila namenjena v naselbino EXrdinka, kamor so peljala inž- -njerje, ki naj hi tam pregledali solarne. Vsa tri letala je zajel orkan, toda dVe letali sta srečno uš;li. rrctie jc pa strmoglavilo na tla ;n sc razbilo. Pilot in en inženjer sta našla pod razvalinami razbitega letala smrt. Drugi pilot in inženjer sta bila pa težko ranjena. Iz rešenega letala je posaRudK z Abraham.-»m. Rodom iz znane nsjrodne rodUne Derganov v Tr. bov-rjah je ie kot rrii^denič uvidel. da je trboveljska dolina zanj preozka m hajdi od doma. Pot ga je zanesla leta 1033. 1z Ribnice na Pohorju v Laško, ki je postalo cilj njegove poti. Prevzel je bivšo Dml. čevo trgovHio, katero je povzdignil $ m*x jo vztrajnostjo in mravljično pridnostjo v solidno in cvetoče trgovsko podietj»v in zaupaj se najstanovitne šenm in nai-iskienejšemu ljubimcu. Vem, da smatraš to za veliko nehvalcžnost, da si /spustila svo:o teto, ki si i bila edina nada in opora. Toda ona sama se ic ho»tela ločiti od tebe. da bi bila tli in ona srečni. Za svojo skrb zate bo nagrajena z listino, ki ji o izroči moj intendant in s katero dobi lepo posestvo blizu Pariza, k^er bo lahko živela v miru in zadovoljstvu. Nikar naj ti ne bo žal časi in blagostanj, ki so ti ga obetali. Pri visoki, ponosni in vrtoglavi dami b; kaj kmalu začutila ponižanje in trpkost odvisnosti. Angel moj. bodi moje božanstvo. Da boš pa imela naslov, ki te b(> nerazdružjro vezal z menoj, vzeim to paževo obleko. Narejena je za tvojo nežno mladost in sloko postavo. Tako boš najlepša Gracija, preoblečena v Amora. Predstavim te za svoj-egi« pri.atelja in Hubljenca vrteza Frančiška. To se mi jc zdelo zabavno m čim smo sc ustavili, sem se bitno preoblekla. Mladi paž je objel svojega dobru»mika in se mu tako zahvalil za njegovo skrb. Ker ni mogel povedati z besedami, kaj čuti. ie izrazil s svojim rb:emom vse. kar mu jc narekovalo srce. Ko seru od'ožila žensko obleko, se mi >e zdelo, da sem v pažev; obleki mani boleča w plalia- V moški obleki s^m čutu i v s=ebi več! o-»guma- Ugodna prilika, osamljenost in zapeljive ekostosti so o pravile sv*«:e in pri- V dobi njegov h ixJČetkov. Slovrncem v Laškem niso cvetele rožice. Laško 3« b1 h nekaka nredstraža germanskega pnti*V c proti vzhodoi Njihov glavni stan || bil v gostilni »zvan1 .»Akademijam S .^pr.'1;^ n manevriranjem se je našemu Jubilantu r --srečiao dobit to gostilno v svoje pske odpreti vrata slovenski bese-1 i Ba,s / |.,. gost'Jne je priše1 pr\-; napad na • nfm&ko občinska upravo ter pi'lutssi BVw vencem prvo zmago v Laškem, W pa |e Zai, radi nemškega protesta ter ■ • »vetovtie vojno, niso mo;Tl 1 iskm luli K N*a4 JCTbOant pa jf prišel rato kot tH .f » v Črne bukw tav SO bilo !ii^n" pi ellll a m p*-j njem na dnovreni rL.du. Toda zgolov na gre dalje, '"''udi v T -a. škem je zaplapolala po pravTat« asamdm zastava in riaaocina zvest so |e prebudil h In zopet si našel našt^ra Rudolfa vedno v prvm vrstah narodnih in go .portarr1 m borcev. BiJ je podnaiV.lnik okrajne aranil. nke ves čas njenega obstoja, reokratnl načelnik okrajnega Solskesra • 1 gajmk in član okra.mopa 7..* topa ulifl—tll odbornik 'td. Tudi v vtstah nacionalnih društfw j,> zavzemal vodno - tno m«sts Pa tudi materijalnih podpor *r> bila ta društva vsikrtar deležna v 1 • ■■• .-tnovi hiši. Nikdar hrop«ne»i po stevj ftast«, .]p hil naš jnfcrĐant delaven k4.t Aebeliea t as go. spodarskem i ns naelonalneni seljn Zatn pa ne smemo zamuditi tp prilike Invn jub^eja: SO-letnioa. 25_lotn ra sbstois sJS. gove trgovine ter srebrno pornkr- ?/innn nw bodočnost polno solnčnm dni n Se -Xa mnoga )eta<. KRTZA — Kot zdravnik imare jre^ovo tndj mr \}-nieo. — Da. reJo dve. *uo bolniko. v dingi pa čakam na bolnike pa m. noRRn BROE Mat.i: Za ropot se rtri^a? po ojrraji. Ali te ni sram? — Mamiea. saj delam parno hl.i«v 7-1 či-rnmaŠnp rloeke. DOMAČA ECmUtCA — Premalo pazi?. Jurček. Ivo ji »sstrlei sem to povedala ramo enkrat, pa - viLo* zapomnila. — No, seveda, ve žensk«' it redno bolje rafumete. pravile mojo prvo žrtev ljube/n . tisti ljubezni, ki je gorela v m cm srca in plapolala v očeh moi^ga Ijtibčk-*. K a ko be «e brila mogla upirati, ko ;c pa pa-ju prc.^njal isrti žar. Tesi dan c b . posvečen svečanostim na^mh nežnih misteri'jev- BoTem sva bila IVobodn nrirneiša in bolj sva se 0**7urila ni sv fi do/lgi pooi. Kmalu smo pnspel v .Marše Ik. Icjei so žc prčakovailj visoki mornar ik i nita svo.lega admirala. V Marscillu smo os-tari nekat d"', ker ;c bih> treba pripravit vse I treba , r\ Y>ot po morju. Admrral vovoda d* Beaufort m maršal vv>jvoda de NociHes. poveljnik vojske na kopnem, sta priredit sJavnr«sten ples za vtekd man sko gospodo. To ie bila ugodna pni da se izkažem v petju in plesu, da poka« žem svojo nadarjenost, povečano I m-kavnostio nežne ženske postave v pr zevi obleki. Sredi najlepših Provenca'k sem dosegla verik uspeh, ljubezni zcl.me lepotice so me kar pozirale z očmi i't nri stiskale roko. dobila sxmi pa tuj mnogo pisem, iz kater;h je kar pubtela ljubezen, tako vroča, kakor !c v te 1 kraju podnebje. To me je tek) sabavari ■ smejal se ie pa tudi vojvoda, k > bi-Pj vsem tem šc bolj zaljubljen vame Vsem smo se smilUi. /ciel: so nuni srečo ''n nas ob>emali. ko srno Bs ukrc na l^d;io. ki jc krenila proti Toulomi kjer e Ivin /brano hrodovie in vriska sne jjrejuje Josip Zupanctc, * £a »Narodno uakarno« mm Jaceraes. — £» upravo in inseratnj rjei usta Oton Chrlatot. — Val f L ju bi jam. 87 9D