Št. 138. V Ljubljani, torek dne 19. julija 1910. Leto 1. : Posamezne številke po 4 vinarje. : .JUTRO’ izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob >/i6. uri zjutraj, a ob ponedeljkih ob 9. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v uprav-ništvu mesečno K 1'—. z dostavljanjem na dom K 1'20; s pošto celoletno K 18-—, polletno K 9'—, četrtletno K 4-50, mesečno K 1-50. Za inozemstvo celoletno K 28-—. Neodvisen političen dnevnik. : Posamezne številke po 4 vinarje. : Uredništvo in upravništvo je na Miklošičevi cesti št. 8. Dopisi se pošilja uredništvu, naročnina upravništvu. Ne-franklrana pisma -se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju popust. Za odgovor se priloži znamko. Po izletu v Belgrad. Slovenski izletniki, ki so bili pretekli teden gosti srbske prestolnice, so se vrnili v domovino in sedaj pripovedujejo svojim prijateljem in znancem o svojih doživljajih med brati Srbi. Prijetni so bili vsi ti doživljaji in prijetni so spomini na dneve, ki jih je preživelo sto Slovencev med brati Srbi, ki so storili v resnici vse, kar so mogli in so sprejeli slovenske goste tako, kakor Slovenci še nikdar in nikjer niso bili sprejeti. Ne mislimo samo na znano srbsko gostoljubnost, ki so je bili deležni Slovenci, nego še več na ono prisrčnost, na ono iskreno bratsko ljubezen, ki so jo izkazovali Slovencem bratje Srbi iz vseh društvenih slojev, od ministrov in generalov do preprostih kmetov in delavcev. Slovenci so bili do solz ginjeni pri tolikih dokazih pravega bratstva in za to so bili vsi tako žalostni in potrti, ko se je začel pomikati vlak, ki jih je odpeljal v domovino; težko jim je bilo pri srcu, ko so zapuščali bratsko zemljo, ki jih je s tako ljubeznijo sprejela. Vse to je pa močno razburilo živce naše vlade, ki tako očetovsko skrbi za nas. Ona je takoj videla v tem izletu nevarnost za mogočno dvojno monarhijo in nemško časopisje se že dolgo peča s tem izletom, ki ga imenuje nevarno politično demonstracijo prve vrste, in vidi v izletnikih same — veleizdajalce! Naravno, da je vse to samo nemška hudobija, ki nima mej in da je edini namen vse te nemške gonje samo ta, da bi naša ljuba vlada še bolj pritisnila k tlom Slovence, ki takointako že komaj diham j v težkem dunajskem objemu. V prvi vrsti vodijo to gonjo proti Slovencem graški listi, ki pišejo v njih ljubljanski nad vse »patriotični" kazinoti. Ti listi so se posebno spravili nad »Jutro", ki jim je že od začetka svojega izhajanja trn v peti, ker se noče polimonaditi, kot se je polimonadil .Slovenec" in v najnovejšem času tudi »Slov. Narod". Za to nas kazinoti prav pridno denuncirajo, česar se pa mi čisto nič ne bojimo, pač pa se nam studi farizejstvo in pokvarjenost ljubljanskih ka-zinotov in avstrijskih Nemcev sploh, ki podtikajo nam ono, kar oni delajo vsak dan. Mi ne zamerimo Nemcem, ako se zavzemajo in navdušujejo za veliko Nemčijo, ker razumemo ta njihova narodna stremljenja, četudi so ona nam silno nevarna in bomo morali vporabiti vse svoje moči in si poiskati zaveznikov na vse strani, da onemogočimo realiziranje teh nam tako nevarnih stremljenj. Ali denuncirali ne bomo nikogar, ker nam se denunciranje studi in studijo se nam naši Nemci, ki denuncirajo Slovence za to, ker so napravili nedolžen izlet med rodne brate in »Jutroki je po- ročalo, da so se slovenski izletniki dobro počutili na slobodnih bratskih tleh. Dunajskemu „Deutsches Volksblattu", ki je posvetil „Jutru * in njegovemu glavnemu uredniku cel denuncijatski uvodnik, sporočamo za to brez vsakega strahu in brez vsakega ženiranja, da naša ljubezen do rodnih bratov ne sme poznati in tudi ne pozna nobenih državnih mej in da nam te ljubezni ne izrujejo iz src nobene pretnje in tudi nobeno eventualno preganjanje; to naj si zapomnijo gospodje v ljubljanski kazini, v Gradcu in na Dunaju. Iz slovenskih krajev. Preska pri Medvodah. V nedelju 17. t. m. je škof obiskal našo faro in imel tu birmovanje. Pri pridigi je naš „knez“ priporočal ljudstvu zlasti varčevanje, kar je čisto prav. Toda nedopustljivo je, da se na prižnici agitira za farovške hranilnice, kar je storil naš škof s tem, da je hvalil znanega Brenceta kot ustanovnika te hranilnice. Zakaj ni škof priporočil še svoje zaveznice kranjske šparkase? Usajal se je dični govornik tudi nad naprednim časopisjem ter rekel, da so ti krivi mnogih pregreh zoper šesto božjo zapoved. Preljubi Tone! Koliko backov vendar to veruje? Saj vendar ljudje bero samo „Domoljub“ in vaše svete spise o spolnem življenju in kljub temu grešijo kakor so nekdaj in bodo še bolj, če jih boste vi osrečevali s svojimi brošurami in govori. Tudi »Orli" (čuki) so dobili pozdrav s prižnice, samo da nismo videli nikjer nobenega v kroju. Jezil se je škof tudi na naš tiskovni zakon, ki dovoljuje tiskati tudi stvari, ki jih ni prej potrdil knezoškofijski ordinarijat in zabavljal je črez srednje in visoke šole, kjer se baje širijo brezverski nauki. Torej v Preski nam še ne bo treba vseučilišča. Konec pridige je bil zelo dramatičen. $kof bi bil namreč rad jokal, pa mu niso hotele priti solze v oči. Gorica. Draginja mesa. Goriški mesarji so povišali cene mesa za 8 vin. kg. Čuje se, da jih bodo povišali še za 8 vin. Proti neznosni draginji se je vršil minoli četrtek protestni shod. Prvotno je bilo namenjeno proglasiti v Gorici bojkot proti mesarjem. Na intervencijo mesarjev, ki so obljubili, da ne bodo zopet zvišali cen, je namišljeni bojkot padel. Pač pa je bila sklenjena resolucija, ki zahteva od vlade nujne od-pomoči potom uvažanja goveje živine iz balkanskih držav. Vinska letina kaže prav slabo. Še nobeno leto ni bilo toliko deževja kakor letošnje poletje. Vsled tega je peronospora opustošila vse vinograde. Listje odpada, a grozdje gnije in se suši. Starega vina je še mnogo, ki pa je v cenah jako poskočilo. V Po d gori pri Gorici se ustanovi »Sokol" kot odgovor na nezaslišane hujskanje vročekrvnega kaplana Vuge proti vsem narodnim društvom. Boj, ki ga je zanesel ta človek v Podgoro, koristi največ Lahom, ki komaj čakajo, da se polaste te ugrožene slovenske občine, kakor so se pred leti polastili slovenskega Ločnika. Deželni odbor je sklenil za tiskarska dela pogodbo z laško tiskarno Obizzi. Poprej je imel ta dela v oskrbi Pa-ternolli. Dasi je dežela 2/s slovenska, vendar se klerikalni deželni odborniki niso hoteli potegniti zato, da bi se delo razdelilo vsaj v razmerju polovice med kako laško in slovensko tiskarno. Če že nočejo dati dotične polovice Gabrščeku, bi naj vsaj to pridobili za „Narodno tiskarno", ki je klerikalna. No, niti tega ne zmorejo, dasi je Berbuč namestnik deželnega glavarja ! Reveži! Deželna blaznica na šentpeterski cesti, ki stane našo ubogo in malo deželo poldrugi milijon kron, je dozidana in popolnoma dokončana že leto dni. Vsak je mislil, da se bo že lansko leto otvorila, a vse je kakor bi zaspalo. Po Italiji iščejo primarija, in končno so ga tudi menda našli. Ubogi blazniki so po občinah brez vsakega nadzorstva, ker v goriški bolnišnici ni prostora. Deželna blaznica pa stoji prazna že poldrugo leto! To je pravi škandal! In osobje kakor oskrbnik, mašinist, kurjač itd. vsi ti se, dolgočasijo že leto dni, ker nimajo dela. Čez dan spe in brišejo prah, 1. dne meseca pa gredo po plačo k deželnemu odboru. Živelo klerikalno gospodarstvo ! Slovanski Jug. Zasedanje bosanskega sabora. Najprej je bil namen bosanskega sabora, da bode zasedal samo četiri tedne, ali sedaj je gotovo, da bode zasedanje trajalo celi mesec julij. Vzrok temu je ta, da proračunski odbor ni mogel zmagati v dobi 10 dni svojega dela. Deželni proračun še le pride ta teden do razprave, dasi bi se bil moral že skleniti. Tako agrarna predloga kakor tudi vse od vlade vložene manjše predloge (pre-osnova prihodninskega davka in druge) pridejo po nekem poročilu še le jeseni na vrstu. Za sedaj pa bode zasedanje s proračunom zaključeno. Spominjajte se družbe sv. Cirila in Metoda! ) Splošni pregled. Deljenje ministrstva za nauk in bogočastje. Iz Dunaja se je proglasila vest, da se misli deliti ministrstvo za nauk in bogočastje v dve panogi. Javila je to »Grazer Tagblattu" baje neka odlična politična oseba, ki je imela priložnosti vpogledati v rezer-vaten akt vlade. Po zatrdilu neznanega politika je osrednja vlada upravila na vse deželne vlade vprašanje, kako si mislijo eventualno delitev ministrstva za nauk in bogočastje na dvoje. Poslanec Hoffmann von Wellenhof, kateremu je predložil »Grazer Tagblatt" zadevo, se je izrazil, da mu je kak tak načrt vlade popolnoma tuj, ali v interesu pouka bi bila taka nakana po njegovem mnenju z neko rezervo prilaščena hvalevredna. — Da bi kdo le malo razmišljal o tej vladini nakani, bi bilo popolnoma odveč. V Avstriji je pač kaj takega nemogoče; bolj verojetno bi bilo, da odpravijo ministrstvo za nauk. Pri današnjem položaju kaj boljšega skoro ni pričakovati in v najboljšem slučaju ostane minister za nauk in bogočastje kakor je bil do sedaj — minister vere in nevere ob enem. Avstroogrske delegacije. Sredo novembra se bodo torej sestale delegacije; tako se sedaj potrjujejo naša izvajanja, katera smo z neko rezervo objavili pred par dnevi v posebnem članku. Sedaj poročajo to oficijozni listi in tudi oficijelno se je tako namignilo, dasi še precej nejasno. Grof Khuen-Hedervary je indirektno potrdil, da bodo morale v jesenskem zasedanju ogrskega državnega zbora delovati tudi delegacije. Gotovo je tudi, je njegovo mnenje, da volitve novih delegatov samo v toliko niso potrebne, v kolikor se gre za ustanovitev proračuna za to leto, ker so delegati še vedno lastniki svojih mandatov za dobo rešitve proračuna in ker še proračunsko leto ni poteklo. Drugače je s proračunom leta 1911., za katero je potrebna nova volitev delegatov, ker po mnenju raznih parlamentarcev sedanji delegati niso pooblaščeni za razpravljanje o proračunu drugega leta. — Malo neprijetno dirne neodločnost Khuen-Hedervaryjeva, ki se ne upa jasno povedati svojih nazorov, ampak se skriva za takozvano mnenje parlamentarcev. Saj je vendar zakon, ki predpisuje delovno dobo delegatov. Novi dogodki v Nemčiji. Novo volilno predlogo je sklenilo v svoji zadnji seji prusko državno ministrstvo v sporazumu s predlogi državnega kance-larja. Uradno ali vsaj poluradno proglašenje predloge bode sledilo neposredno. Svet je pa radoveden, kaj bodo ukrenili pruski modrijani. Bodo pa zopet pokazali tako pre-osnovo, da bodo hoteli z njo zadaviti Poljake in pobiti socijaliste v ime pravičnosti LISTEK. MICHEL ZČVACO: Otroci papeža. Roman iz rimske zgodovine. [40J S temi besedami je Cezar obrnil konja in se izgubil proti Rimu. Preden je zajahal v mesto, je obstal in za hip pogledal za kočijo, ki je izginjala v daljavi. „Ta kočija pride v treh dneh v Monteforte", je zamrmral, „a pripeljala bo tja — mrliča!“ Toda kočija ni vozila proti Montefortu. Ustavila se je pred krčmo „Pri vilicah", tam, kjer smo že videli viteza de Ragastens seznaniti se s Cezarjem Borgia in poučiti barona Astorra o pariški modi. Kočijo so izpregli in zapeljali na dvorišče, grofica Alma se je zaprla v sobo, odkoder se je prikazala šele pod noč. Nato je zajahala konja in sama nadaljevala svojo pot. 1 je zapustila Florentinsko cesto in dospela po dveurni ježi preko polja do nekakšne tesne soteske, ki so jo na obeh straneh obdajale skale. V ozadju te soteske se je dvigala majhna vila, ki je kazala dokaj skromno lice. Kakor hitro se je grofica pokazala v dosegu razgleda |e hiše, se je dvignila izmed skal, poraščenih z misto in lentiskom, bela senca, ki je mahoma stala pred njo na poti. »Beatrice!" je vzkliknila grofica vzradoščena. »Mati! Kako sem se vznemirjala o vas! .. . Kako pozno se vračate! ..." je odgovorila Primavera in se oklenila grofice z rokami. Ženski sta naglo stopili v hišo; čuvaj, oborožen do zob, je zaklenil njena vrata. »Torej, mamica, ali se vam je posrečilo?" je vprašala Beatrice, ko sta sedeli v majhni sobici v pritličju. „Ali se vam je posrečilo govoriti z ljudmi, s katerimi ste se na-merjali sestati?" „Teh ljudi ni v Rimu," je odgovorila grofica zamolklo. »Ah, mati, glejte ... vsa vesela sem te novice . . . Ko ste mi včeraj razodeli svoj namen, da storite te korake, ki bi utegnili roditi nekakšen mir med nami in med rodbino Borgia, se nisem mogla ubraniti tesnobe, ki mi je navdala srce . . . Noben mir ni mogoč v Italiji, dokler bodo te pošasti gledale beli dan ..." »Pomiri se, Beatrice," je bridko odgovorila grofica, »tudi meni se zdi, da je vojska neizogibna . . ." »Pogum, mati I . . . Saj poznate mojo trdno voljo, boriti se do zadnjega diha . . . Toda povejte, ali ste z gotovostjo prepričani, da ne bodo odkrili tega najinega zavetja? Ali veste dobro, da vam ni nihče sledil in vas opazoval? . . »Prepričana sem, dete moje! Sicer pa sem se v vseh rečeh ravnala po tvojem načrtu. Poštna kočija je ostala v gostilni »Pri vilicah". »Dobro, mamica . . . Najino prognanstvo se itak bliža koncu . . . Jutri zvečer se vrši v Rimu naš poslednji sestanek ... In pojatrišnjim zarana ostavive to zavetišče, kjer se skrivave že mesec dni, in se podave na pot proti Montefortu . . .« »Ah, Beatrice, ti imaš junaško dušo . . .“ »To je potrebno, dandanašnji, ko imajo moški žensko srce . . .“ Grofica se je stresla. »Ti namigavaš na svojega očeta . . »Da, na očeta, ki si ni upal priti semkaj . . . Toda kaj vam je, mati? ... Vi prebledevate ..." »Nič hudega . . . Hotela sem vzeti ta kozarec z vodo kajti muči me strašna žeja . . . in . . . moja roka ... ni mogla prijeti kozarca ..." »Pijte, mati," je dejala deklica in podala materi kozarec. Mati ga je hotela prijeti, toda njeni otrpli prstje so ga mahoma izpustili, in kozarec se je zdrobil na tleh . . . »Ne vem ... kaj mi je . . . Nekaj hipov že . . . je roka kakor mrtvoudna ..." »Zares, mati," je viknila Primavera z grozo, »vaša roka je bleda kakor vosek ... in prste vam zvija krč . . . Mati, mati, kaj vam je? . . . Tresem se . . ." »Ah, že čutim, kako mi roka dreveni . . . mraz . . . mrtvaški mraz . . . prihaja . . . proti komolcu ... V glavi se mi vrti ... Oh! Zdaj mi je jasno!" Te poslednje besede so se izvile grofici v presunljivem vzkriku tesnobe in groze. Primavera se je bila oklenila matere z rokami, kakor da jo hoče čuvati pred nevidno nevarnostjo. »Kaj mi je Storiti? Kaj mi je storiti?" je mrmrala v nepopisni potrtosti. »Ničesar, dete moje ..." je odgovorila grofica Ničesar. Vsaka skrb je brezpomembna, kajti strup, ki" se pretaka po mojih žilah, ne odpušča ..." »Strup!“ ie vzkliknila Primavera prestrašena. »Strup Borgijcev! . . .« (Da]je) in napredka. Živo nam je še v spominu zadnja preosnova, ki so jo tako slovesno pokopali, kej se je zatiranim vsaj nekaj obetalo. — Že prej smo omenili, da namerava državni kancelar tirati politiko svojih prednikov glede iztočnih pruskih pokrajin. Dne 15. julija je imel Ostmarkverein v spomin boja na Tannenbergu svoje zborovanje v Osterode in tja je za odgovor na pozdravni telegram zborovalcev odgovoril, da misli z vnemo na nadaljevanje ostudne protipoljske politike, »ki je Nemci ne smejo opustiti, ako se nečejo zoperstaviti razvoju". Prav odgovor na to bi bilo krepko združenje avstrijskih Slovanov in podvojeno delovanje v smislu nove protineinške politike na Ruskem. — V nemški zapadni Afriki (Kamerun) preti izbruhniti splošen punt med črnimi kanibali rode Maka. Državni kolonijalni urad še o kaki nevarnost; sicer nič ne ve po svojem zatrdilu, a če se bode kaj zgodilo, se gre, za ljudske žrtve in milijone premoženja. Črnci pač ne marajo pregorečih nemških kulturonoscev. Dnevne vesti. Gosp. Fr. Pircu. Na Vaše obširno „Poslano“ v Rdečem Praporju“, torej v listu, ki je ravno radi Vaših sestavkov imenoval „Jutro“ „die blutige Hacke“ ne morem odgovoriti z enako obširnostjo, nego Vam sporočam na kratko samo naslednje: Nikomur nisem govoril, da sem Vas spodil iz uredništva, ker o časnikarju ne bi mogel tako govoriti, a razen tega ste Vi izstopili iz uredništva sami, brez vsake odpovedi, kar je bilo z Vaše strani na vsak način zelo nekorektno. Odgovorno uredništvo sem prevzel sam za to, ker nisem mogel trpeti v listu osebnih napadov, za katere ste bili sicer odgovorni Vi pred oblastmi, ali moralno odgovornost sem nosil jaz kot lastnik in glavni urednik lista. Radi teh napadov sva prišla večkrat v konflikt in večkrat sem zahteval, da s tem prenehate, ali pomagalo ni vse to nič, ker ste mislili, da delate lahko v listu vse kar hočete. Ton lista se je moral premeniti in za to sem prevzel odgovorno uredništvo, Vam je pa ostalo na prosto voljo, da izstopite iz uredništva, ali morali bi se ravnati po zakonskih določilih, t. j. službo bi morali odpovedati in zapustiti uredništvo še le po preteku odpovednega roka. — Na razne druge neresnice v Vašem „Poslanem" ne bom odgovarjal in Vas opozarjam samo na to, da Vas ne bom iskal z denarjem po Ljubljani, ker Vam je dobro znano, da se vršijo vsa izplačila v upravništvu. Milan Plut. „Slov. Narod" se jezi na naša poročila o izletu »Ljubljanskega Zvona" v Bel-grad. Ta jeza izvira od tod, ker je imelo »Jutro" hitra in popolna poročila, med tem ko je poročevalec „Slov. Naroda” menda šele po svojem povratku v Ljubljani napisal poročilo. Smo pač hitrejši pri »Jutru". V ostalem naj se „Slov. Narod“ le jezi, ali našim poročilom ne bi smel očitati neresnice, še manj pa tendenco kompromitirati slov. izletnike, ker to je vendar malo preveč. Nemški listi nas napadajo, da nismo »patriotični*, .Slov. Narod" nam pa podtika nekak pregoreč patriotizem! Gospod R. P., zašli ste v svojem strahu in v svojem sovraštvu do „Jutra“ predaleč. Odpuščamo Vam sovraštvo, ker smo kristjani, da pa ne bi še dalje živeli v strahu pred kompromitiranjem, konštatiramo drage volje, da sta bila oba Vaša govora (v Smederevu in v Belgradu) taka, da bi vam lahko čestital sam — grof Forgač, avstro-ogrski poslanik v Belgradu. Pa brez zamere! Slov. izlet v Belgrad in „Jutro“. Sedaj, ko so se slov. izletniki že vrnili iz Srbije, kjer so bili tako lepo sprejeti, iznašamo mi svoje pritožbe na naslov odbora »Ljubljanskega Zvona" in na naslov tajnika belgrajskega odbora za sprejem slovenskih gostov. — Odbor »Ljubljanskega Zvona" je dajal vsa obvestila o izletu samo »Slov. Narodu" in je dosledno preziral »Jutro", a enako je postopal tajnik belgrajskega odbora g. dr. Niko Županič, ki v tem slučaju ne bi smel biti strankar, ker bratje Srbi mu niso izročili tajniških poslov kot pristašu »Slov. Naroda" in prijatelju g. Pustoslemška, nego samo in edino kot Slovencu, a on je to vporabil za to, da bi se z ignoriranjem »Jutra* prikupil liberalnim magnatom. In to ni bilo niti lepo, niti pravilno, ker ni odgovarjalo — kar nam je dobro znano — intencijam belgrajskega odbora za sprejem slovensnih gostov. Iznašamo vse to samo za to, da vidi slov. napredno občinstvo, kako daleč sega sovraštvo izvestnih krogov do — »Jutra", Gospodarstvo v »Ljudski posojilnici" Kakor smo zvedeli ima »Ljudska posojilnica" v Ljubljani nastavljenega uradnika rodom Poljaka. Ta uradnik posreduje za zadolžena posestva v Galiciji in Bukovini razna posojila. Koliko vrednosti reprezentirajo objekti, na katera se dajejo posojila, se baje sploh ne gleda. Ker so v v Galiciji posestva večinoma pod vplivom Židov lahko nastanejo vsled tega velikanske izgube, katere bo trpel le naš kmet. Ljudstvo odpri oči in naredi konec temu blaženemu gospodarstvu! Odurne uradnike ima ljubljansko okrajno glavarstvo. Ko je šel včeraj popoldan neki gostilničar iz Novega Vodmata plačevat globo za prestopek policijske ure in je prosil za znižanje kazni od 2 na 1 krono, ga je mlad nemški uradnik v kur-zovski slovenščini osorno poučil, da bode moral plačati pet kron, če ne plača takoj. •Danes bi nam naj mladi uradnik povedal, čemu hoče nemški govoriti s slovenskimi strankami in odkod jemlješ paragrafe za tako zvišanje kazni ? »Krainische Sparkasse" še sedaj slepi Slovence s svojo »močjo". Posebno pieži na amerikanske Slovence in objavlja v razne slov. amerik. časopise, da ima za 176 milijonov kron vlog, kar pa ni res, toliko jih je imela še pred 4 leti, danes jih ima pa za lepo število milijonov manj. Izzivanje kazinotov. V nedeljo zvečer je igrala na kazinskem vrtu vojaška godba. Kakor po navadi so tudi sedaj spremljali vojaško godbo huronski »Heil" klici. V Zvezdi se nahajajoče slovensko občinstvo je moralo mirno prenašati vsa ta nemčurska izzivanja. Vprašamo slavno mestno policijo, ali mislijo kazinoti v resnici vse uganjati, kar se jim zljubi. Klerikalen steber v Mostah je ugledni klerikalec in brezverec Jos. Oražen. Dasi je sicer vzor kranjskega katoličana, se vendar pri njem gode zelo nekatoliške reči. Najhuje mučijo na primer živino ravno njegovi ljudje. To vam je pri vožnji pretepanja, vpitja in kletve. Krščena duša se vrsti druga za drugo, ko pa se oglasi opoldanski zvon, potegnejo ljudje klobuke z glave in odmolijo svojo avemarijo, na to pa začnejo zopet švigati med njimi gromske strele. To se vedno menjuje, tako da se zadovoljita z molitvo in kletvo sporazumno bog in hudič. Klerikalec se pač ne sme nobenemu zameriti, kajti do zadnje ure ne ve, kateri ga bode k sebi vzel. Žačasno si Oražen stavi gradnjo in pri tem delu se ravna zelo neprevidno. Z višine je padel neki zidar, ki se je hudo poškodoval, strmoglavila je k tlom tudi maltarica, podrl se je del gradnje in otrokom, ki švigajo po prostoru, se še bo gotovo kaj zgodilo. Čemu se vsega ne ogradi? Kljub vsem nedostatkom pa nikjer obrtnega nadzorstva, ki bi napravilo red. Grunvvaldsko slavlje v Krakovem. V petek so se zbrali v Krakovem z vsega slovanskega sveta odposlanci, namenjeni za udeležbo pri proslavi petstoletnice zmage nad Nemci med Tannenbergom in Grun-waldom. 21 posebnih vlakov je pripeljalo trume slavnostnih gostov, katere so cenili na 150.000 duš. Prostora za hranitev in nastanitev tolike množice seveda ni zmoglo krakovsko mesto in zato je uredilo stanovanja na veliko in poljske kuhinje kakor v vojskinem času. Poljski listi so izdali za 15. julij slavnostne številke, izšle pa so tudi kolajne v spomin na kralja Vladislava Jagiellona, ogledne karte in slike z nazornim prizorom grunwaldske bitke. Odveč je popisovati potek slavja, le omeniti je na kratko, da so Poljaki vzeli udeležbo na slavju kakor v zakup in da so odrinili v ozadje in na stran odposlanstva drugih slovanskih glavnih mest. Da bi prav pokazali svoj zakrneli slovanski čut, so nad vse prisrčno sprejeli sto mož broječo madjarsko četo, katera se je tudi prišla poklonit slavnemu spominu poljske zmage nad Nemštvom. Ker ravnajo zaslepljeni Poljaki tako, je zadeva za nas druge končana. Slavje je pač potekalo hrupno in to tako, da ne bodemo mogli Slovani na nje tako kmalu pozabiti. Kar bi bili lahko pričakovali od Poljakov, je vsaj več uljudnosti napram Slovanom, uljudnost, ki jo lahko zahteva vsak še nekulturen narod od soseda. Je pač žalostna poteza v poljskem narodnem značaju ekskluzivnost napram prijateljem in globoka vera v sovražnike. Kakšni Slovani so naši klerikalci. Slovenski klerikalci se vedno ustijo na raznih shodih in po svojih časiposih, da so edino oni »zastopniki celega Slovanstva". Sedaj ko so se vršile vseslovanske prireditve v Sofiji, so poslali vsi slovanski narodi svoje zastopnike na ta velepomemben kongres, samo »zastopnikov celega Slovenstva" ni bilo nobenega. Ali so se mogoče naši dični klerikalci bali za presveto katoliško cerkev ali pa jim je mogoče bila prireditev premalo slovanska? Službe pri državnih železnicah. Prestavljeni so: Karel vitez pl. Hi 11 -mayer, oficijal pri dolenjskem kolodvoru k ravnateljstvu VII. oddelek; Ludvik Terdina, strojni adjunkt v ljubljanski kurilnici k ravnateljstvu IV. oddelek; Pavel Jereb, adjunkt v Gorici kot načelnik v Ljubljani; Lavra Cuderman, manipulantinja na Bledu v Kranj. Kot volonterji so bili oddeljeni: Robert Herzog v Podnart, Rafael Ogrin v Kranj. Za Sokolski dovm za poljanski okraj je daroval g. Karol Černe 10 K. Omenjeni gospod nas je obenem naprosil, da prinesemo njegovo izjavo, s katero naznanja, da odstopa od časti II. podpredsednika političnega društva za poljanski okraj. Kolinska tovarna ob Martinovi cesti je to poletje pričela s svojimi izdelki v dograjenih lastnih prostorih. Slovensko občinstvo naj bi to domače podjetje z obilim naročevanjem podpiralo, mesto da nosi svoj denar v žepe tujim fabrikantom, ki Slovence le psujejo. Posnemajmo v tem ravnanju Nemce in Lahe! »Glas Naroda" glasilo newyorških Slovencev, preide s 1. oktobrom v roke slov. amerikanskih duhovnikov. Mednarodna šahovska tekma v Hamburgu. V soboto je bila otvorjena v Hamburgu svetovna mednarodna šahovska tekma. K tekmi je bilo pripuščeno samo 18 svetovnih šahovskih mojstrov. Avstrijske šahiste zastopajo Nemec Schlechter, Čeh Duras in neki ogrski šahist. Češki antimllitaristi. Zagovorniki čeških antimilitaristov so prosili justično ministrstvo, da bi obsojenim znižalo kazni. Ministrstvo je odbilo prošnjo. Otvoritev Aljaževega doma se je zvršila v nedeljo ob veliki udeležbi turistov, ki so prihiteli iz vseh krajev slovenske domovine. Prisotni so bili tudi nekateri člani hrvaškega planinskega društva in dokaj Čehov. Važno za nabiralce znamk. Povodom 80letnice avstrijskega cesarja 18. avgusta pridejo v promet nekoliko prenarejene se-dajne poštne znamke. Gornji in spodnji rob znamk bo nekoliko zvečan. Na robu bodo tiskane letnice 1830 in 1910. Izdalo se bo samo omejeno število znamk, katere bodo v prometu samo do konca leta 1910. Tudi za Bosno in Hercegovino izidejo v kratkem nove znamke. Kraljevič in berač. Spisal MarkTwain. Za ljudsko šolsko mladino prirejena povest. Tiskal in založil Iv. Pr. Lampret v Kranju. Cena broširani knjigi 40 vin., vezani pa 60 vinarjev. — Slavni ameriški humorist pred kratkim umrli pisatelj Mark Twain je spisal to mično povest. Dejanje se vrši v Londonu v šestnajstem stoletju. Kraljevič Edvard in beraški deček Toma sta zamenjala svoji vlogi, ker sta si bila zelo podobna. Ponosni in razvajeni kraljevič je postal berač in pretrpel mnogo hudega, med tem, ko je beraškega Tomo obdajal kraljevski sijaj. Vsa povest je tako priprosta, kakor, da bi se rodila v pravi ljudski duši. Pa tudi zabavna je, saj je pač delo znanega Mark Twaina. Knjigo priporočamo prav toplo ljudskošolskim knjižnicam, pa tudi vsem prijateljem mladine, ki jo hočejo osrečiti z zabavnim in poučnim spisom. Nekorektnosti državne železnice. Povodom sokolskega zleta na Jesenice je bila dolžnost drž. železnice, da bi preskrbela zadostno število železniških voz, ker je morala vedeti, da prihiti na Jesenice na tisoče ljudi. Zvečer ko so odhajala razna društva in izletniki z vlakom proti Ljubljani, je bilo najmanj 6 vozov premalo. Vozovi I. II. in III. razreda so bili tako napolnjeni, da so morali ljudje stati tudi po hodnikih izven železniških vozov. Seveda državni železnici je vseeno ako se kak človek ponesreči, posebno če je Slovenec. Ako naredi kako nemško društvo zlet, pripravi jim drž. železnica nad vse udobne vozove tudi II. in I. razreda, ako ni drugače. Opozarjamo ravnateljstvo c. kr. držav, železnic, da drugič ravna ob takih prilikah bolj korektno, kot je bilo sedaj navada. Blejski grad in jezero. Kakor znano prodaja baron Muhr že dalje časa blejski grad in jezero. Pred nekaj meseci se je govorilo v dež. zboru glede nakupa s strani dežele, pa kakor se nam zdi, je cela stvar popolnoma zaspala. Dolžnost dež. odbora je, da kakor hitro mogoče uredi celo stvar, ker bolje je, da se kupi ta biser Slovenije, kot pa brezmiselne špekulacije z neporab-nimi vodnimi silami in podrtimi mlini. Ako pride grad in jezero v roke kakega nemškega čifuta, bo to krivda le za narod »požrtvovalne" klerikalne večine. Trpinčenje živali zaradi malomarnosti potnikov. Slehern dan se dogajajo slučaji, da se pripodi iz mesta na južni kolodvor ali pa — če se tu vlak »zamudi" zopet od tega na državni kolodvor eden ali drug izvošček s konjem in s potnikom v vozu, ki upije, da se mu mudi. In zdaj . ti podi izvošček ubogega konja po cesti, da se kar peni in bič poje po hrbtu, da se čuje na petdeset korakov. Mestna policija naj tako vožnjo izvoščkom enostavno prepove; ali pa si bode občinstvo take izvoščke zaznamovalo in — z malomarnimi potniki vred — naznanilo sodišču! — Vozni redi so za to na prodaj, da si jih vsak potnik priskrbi, ne pa da bi se zaradi njegove nemarnosti morala živina trpinčiti! Hlapec brez kočije. Predvčerajšnem je prišel prevozniški hlapec Ivan Mautinger domov s konjem brez kočije. Gospodar ga je začuden vprašal, kje ima kočijo, nakar mu je odgovoril, da se mu je pokvarila in da jo je dal v popravilo h kovaču. Hlapec je nato odšel in se ni več vrnil. Pozneje pa je dobila policija obvestilo, da leži neka kočija v jarku pod Rožnikom in dognala, da je to ista, katero je baje dal Mautinger kovaču. Na kak način je prišla v jarek, ni znano. Lastnik ima na kočiji do 100 K škode. Lovi na kmetih — v slovenskih rokah. Letos in lani v najem dani lovi v ljubljanski okolici, v kranjskem, kamniškem, novomeškem, radovljiškem in logaškem okraju so prešli povsod v roke slovenskih lovcev. S temi najemi si bo marsikatera občina zdatno opomogla, ker je skupilo do-neslo povsod visoko svoto. Požar na Lavercl. V soboto je izbruhnil ogenj na posestvu gosp. Lenčeta na Laverci. Bliskoma so bili večinoma vsi objekti v ognju. Gasilni društvi iz Ljubljane in Škofljice sta imeli dokaj truda, da sta lokalizirali ogenj. Še v nedeljo je na nekaterih krajih malo gorelo. Škode je nad 10.000 kron, ki je pa krita z zavarovalnino. Najden utopljenec. Pri Fužinah so 16. t. m. potegnili iz Ljubljanice približno 40 let starega utopljenca.- Poizvedbe so dognale, da je utopljenec delavec Fran Benda, rodom iz Mengša in da je bil že 12 let v službi pri g. Antoniji Škerjančevi v Bohoričevi ulici št. 25. Kako je Benda prišel v vodo, ni znano. Srebrno namizno orodje ukradel. V nekem tukajšnem hotelu je hotel predvčerajšnjem zapustiti službo restavracijski sluga Ivan U. Pred odhodom pa mu je gospodinja prišla na sled, da hoče odnesti več srebrnega namiznega orodja. Mož se bode moral sedaj v zaporu zadovoljiti z leseno žlico. Nasilneža. V noči od nedelje na ponedeljek je bil v neko gostilno na Dolenjski cesti klican stražnik, da odstrani 30 letnega delavca Fran Jeriša, kateri je nadlegoval mirne goste. Jeriša pa se ni pokoril in je postal kakor besen. Ko ga je stražnik odpeljal, mu jevprišel na pomoč 24 letni delavec Alojzij Šuligoj in ga hotel na vsak način iztrgati stražniku. Na pomoč je prišel drugi stražnik, nakar je moral tudi Šuligoj pod ključ. Izgubljeno. Neka gospodična je izgubila srebrno, podolgasto brožo s plavim kamenom. Najditelj naj jo odda pri magistratu. Rešilni čoln so sinoči odtrgali ponočnjaki na Francovem nabrežju ter ž njim peljali proti Mostam, kjer so izstopili, čoln pa pustili plavati dalje. Kdor je čoln ustavil, naj to sporoči mestni policiji. Razne vesti. * Popolnoma nova hiša se je podrla. V petek popoldne se je v tretjem dunajskem okraju, v Fazanski ulici nenadoma podrla neka popolnoma nova hiša. V četrtem nadstropju se je vsled prevelike teže podrl strop, ki je prebil vsa pod njim ležeča nadstropja in padel z grozovitim ropotom na tla. Neka gospa je bila ubita, 8 delavcev težko ranjenih. * Kolera na Ruskem. Kolera se je sedaj že razširila tudi med delavci v rudo-kopih. V rudokopu Krivorog blizu Jekateri-noslava so vsi delavci iz strahu pred boleznijo ustavili delo. Polovica jih je prosilo za odpustitev ali pa za premeščenje. V mnogih vaseh, kjer se je pokazala bolezen, kmetje odločno odbijajo vsako zdravniško pomoč. Ljudstvo je popolnoma zmedeno in obupano. * Skrivnosten umor v Londonu. V delavskem delu Londona je živel dalje časa nek amerikanski zdravnik dr. Crippen s svojo ženo. Nekako februvarja pa je naenkrat zginila njegova žena. On je pripovedoval, da je poneverila denar pri družbi artistinji, kjer je bila blagajničarka in pobegnila v Ameriko, pa je tam umrla. Nekateri londonski listi so prinesli celo njeno osmrtnico. Pred nekaj dnevi je pa londonska policija naredila hišno preiskavo pri dr. Crippenu. Policija je našla v kleti dve ženski trupli, kateri sta ležali v raztopljenem apnu. Trupli sta bili zelo razmesarjen, posebno obrazi tako, da se bo težko dala dognati identiteta umorjenk. Dr. Crippen je pobegnil s svojo tajnico iz Londona. Kakor se od nekaterih strani poroča, se je dr. Crippen poročil z tajnico pod pretvezo, da se je popreje ločil od svoje pobegle žene. Doktorjeva tajnica se piše Le Neve in je baje jako lepa ženska. Nastopala je večinoma v moški obleki in najbrže tudi kot taka pobegla s svojim »ljubeznivim" doktorjem. Svojim staršem je pisala, da se jako dobro počuti pri svojem možu. Policija sumi, da je Crippen izvršil še več umorov in tajnica je bila pri vseh zločinih njegova pomočnica. Dr. Crippen se je tudi posluževal prepovedanih operacij na ženskah. Umorjena soproga je imela v tistem času večje svote denarja, katere je najbrže Crippen ukradel. Za zločinci je poslala policija tiralnico. * Tamburji izginejo. Dolgoletna želja se bode izpolnila onim, ki so zahtevali že davno odpravljenje bobnarjev pri podod- delkih. Vsaka stotnija bode imela v bodoče mesto dveh tamburjev štiri trobentače. * Kitajski morski roparji so napadli na otoku Kolovau stanujoče Portugalce. Med portugalsko topničarko iz Mahao in razbojniki je nastal strašen boj, v katerem so Portugalci imeli 1 mrtvega in več ranjenih, Kitajci pa 30 mrtvih in večje število ranjenih. * Šestkratni umor. V bližini Helm-stadta na Nemškem je trgovec Seelander vsled stiske umoril svojih 5 otrok in ženo, nato pa še sebe ustrelil. * Spomenik Petra Velikega v Karlovih varih. Petrograjska „Novoje Vremja" opozarjajo v Karlovih varih živeče Ruse, naj kupijo neko kovačnico v Pirhenhammerju pri Karlovih varih. Na steni kovačnice je vzidana plošča, katera svedoči, da je leta 1711. car Peter Veliki v nji skoval konjsko podkov in železno palico. Ker je delo v kovačnici ustavljeno že 15 let opozarja „No-voje Vrem ja “, da bi Rusi kupili dotično posestvo in postavili tam spomenik carja Petra Velikega. * Mlado- In Starorusinl. Blizu mesta Černovice je prišlo v četrtek do hudega spopada med Staro- in Mladorusini, ko so se ti vračali z neke slavnosti. Iz sovraštva so jih Starorusini napadli in pri tem se je streljalo vsevprek. Ranjencev je veliko na obeh straneh, med temi 4 zelo hudo. Zaprli so štiri Starorusine. * Rodbinska tragedija v Beledu. Iz Šopronja poročajo: V Beledu se je v četrtek odigrala strašna rodbinska tragedija. Zakonska Franc in Viljemina Horvath sta se ločila po štirinajstletnem srečnem zakonskem življenju, ker sedaj nista mogla več srečno živeti. Ločitev je bila končno tudi sodnijsko potrjena in Francu Horvathu odrečena vsaka pravica do opekarske tovarne njegove žene. To je Horvatha grozovito ujezilo in pričel je misliti na maščevanje. Zvedel je, da se nahaja njegov zet pastor Karsay v hiši njegove prejšnje žene. Zato je odšel tjakaj in ustrelil z lovsko puško pastorja ravno pri obedu. Nato je udrl v kuhinjo in tudi svojo bivšo ženo, ki se je skrila za ognjišče, pobil na tla. Ko je vsa svoja grozodejstva dovršil, je zbežal in si zunaj pognal krogljo v usta. Bil je takoj mrtev. Pastor in gospa Horvath sta pa umrla par trenotkov pozneje. * Mirovni kongres v Stockholmu. Lev Tolstoj je javil vodstvu mirovnega kongresa, da se udeleži njegovih sej, ako mu bo zdravje pripuščalo. V slučaju, da bi on ne šel na kongres, pošlje kneza Dolgo-rukega, da on prebere njegov referat. * Vojaštvo v Kini. Splošno vojaško obvezno službo bodo uvedli v Kini. Kitajsko vojaštvo bode urejeno po nemškem uzoru in v dveh do treh letih ne bode treba več tujih inštruktorjev. * Ehrlichov serum 606 proti sifilidi poskušajo sedaj v vseh večjih mestih na dermatologičnih oddelkih. Dr. Wexelmann je poskusil serum pri 50, že dalje časa bolnih pacijentih, kateri so se pa vsi prav dobro obnesli. Dr. Wexelmann je serum v toliko spopolnil, da niso injekcije nič več združene s takimi bolečinami, kot pri prvih poizkusih. * Švabska kultura. V Draždanih je policija zaprla »Zavod za masažo", katerega posestnica je bila neka Kampf. Soprog Kitmpfove, ki se je obesil v zaporu, je priznal, da so se pod firmo zavoda vršile sa-vistične orgije. V afero je zapletenih tudi več visokostoječih oseb obojega spola. * V Monakovem je poštno ravnateljstvo odpustilo iz službe 25 uradnikov, ki so se udeleževali homoseksualnih orgij in bili nalašč zato (!) nastavljeni pri pošti kot »pomožni uradniki". Seveda tudi tu ne manjka oseb iz »boljših" krogov. Heil, švabska kultura! Najnovejša telefonska in brzojavna poročila. Nesporazumljenja pri sklepanju srbsko-avstrijske trgovske pogodbe. Dunaj, 18. julija. Po najnovejših poročilih iz Belgrada so nastale pri sklepanju srb.-avstr. trg. pogodbe velike težkoče. Srbska »Politika" poroča, da so se nekateri člani srbskega ministrskega sveta tekom današnjega dne odločno izrekli proti sedanji pogodbi. J F Demisij a bana Tomašiča in srbsko-hr-vatska koalicija. Dunaj, 18. avgusta. V tukajšnjih krogih sodijo o demisiji bana Tomašiča skrajno optimistično in dogodku ne pripisuje nobene velike važnosti. iz splošnega položaja se je namreč videlo že naprej, da koalicija ne bo mogla dolgo tvoriti vladne večine, kar bi bilo mogoče le v tem slučaju, ako bi prevzela koalicija čisto absolutno vodstvo, kar pa zaradi svojih volilcev nikakor ni mogla storiti. In to je napravilo sedanjo koalicijo nemogočo. Na eni strani je koalicija pripustila, da je kriza nastala vsled brezpomembne malenkosti, namreč zaradi zahteve po odpustitvi Slavka Aranickega iz sedanje službe, na drugi strani pa je lahkomiselno odstopila od vseh svojih prejšnjih državnopravnih zahtev. Budimpešta, 18. julija. Ministrski predsednik grof Khuen-Hedervary se je izrazil, da bo kralju demisijo bana Tomašiča sicer predložil, a obenem pa prosil, naj iste nikakor ne sprejme. Ko so ga vprašali, ali misli odpustiti Slavka Aranickega iz službe, je odgovoril odločno — ne. Splošno pa tukaj prevladuje mnenje, da sabor ne bo razpuščen. Budimpešta, 18. julija. Poslanec Navay je danes ob 10. uri pozval vse one poslance, ki so bili izvoljeni v dveh okrajih, naj v enem odlože svoje mandate. Nato se je nadaljevala debata o adresnem načrtu. Poslanec Velenyak je v svojem govoru povdarjal, da je dvajseto stoletje stoletje socijalizina in rekel, da je odločen zagovornik splošne, enake in tajne volilne pravice na Ogrskem. Poslanec Smrecsany je navedel celo vrsto špecijalnih slučajev, kako se zlorabljajo sedanje volitve. Bosanski deželni zbor. Sarajevo, 18. julija. Bosanski deželni zbor, ki je bil sklican samo na enomesečno zasedanje, bo zboroval, kakor se splošno domneva, še ves prihodnji mesec. Rusko-japonska pogodba in sarajevski »Hrvatski Dnevnik*1. Sarajevo, 18. julija. Tukajšnji »Hrvatski Dnevnik" poroča, da si je Izvolski s sklenitvijo rusko-japonske pogodbe skušal samo zavarovati hrbet, a sedaj hoče vso svojo politiko osredotočiti na Balkan. »Hrvatski Dnevnik" Izvolskega odločno svari pred tem korakom. Zvišanje 4arifov na južni železnici. Dunaj, 18. julija. Oskrbništvo južne železnice je dobilo dovoljenje, da sme za tekoče leto zvišati svoje tarife za 7 °/0, katero dovoljenje se bo najbrže pozneje še podaljšalo. Cesarica Evgenija. Split, 18. julija. Bivša francoska cesarica Evgenija je prispela semkaj in se s svojo ladjo takoj odpeljala proti Šibeniku. Posojila Grške in Turčije. Atene, 18. julija. Grški finančni minister namerava najeti državno posojilo v znesku 50 milijonov frankov, katere bo dobil pri berolinskih bankah. Splošno se sodi, da bo tudi Turčija najela novo državno posojilo v znesku 150 milijonov frankov in sicer na Francoskem. Napetost med Grško in Turčijo. Carigrad, 18. julija. Med Grško in Turčijo vlada zaradi krečanske narodne skupščine velika napetost. Knez Rodrignez ustreljen. New-York, 18. julija. Iz Havane poročajo, da je bil knez Rodrignez, sorodnik tukajšnega predsednika otoka Kube, včeraj ustreljen. Umor je izvršil neki Mo-lain. Vzrok je neznan. Grozen umor. Budimpešta, 18. julija. Pisarniški sluga Molnar je danes prerezal vratove vsem svojim petim otrokom, ki so bili takoj mrtvi. Kot vzrok svojega krvavega dejanja je navedel, da s plačo 60 kron, katere je dobival kot poštni pisarniški sluga nikakor ni mogel shajati in skrbeti za svojo mnogoštevilno družino. Ko mu je bilo sedaj, ker ni mogel plačati stanovanja, isto za mesec avgust odpovedano, ni mogel več prenašati svoje velike bede in je zato umoril svoje otroke. Molnšr je nato usmrtil še samega sebe. Železniška nesreča v Avstraliji. Melborn, 18. julija. Pri Rismungu je zadel ekspresni vlak v neki osebni vlak in ga zelo poškodoval. Osem oseb je mrtvih, mnogo smrtnonevarno ranjenih. Lastnik, glavni in odgovorni urednik: Milan Plut. Tiska »Učiteljska tiskarna" v Ljubljani. Mali oglasi. Beseda 5 vla. — Za one, ki iščejo službe 4 vin. — Najmanjši znesek 50 vin. — Za informacije se plača 10 vin. — Pismenim vprašanjen je priložiti znamko 20 vin. — Pri malih oglasih ni nič popusta in se plačujejo v naprej; zunanji inserenti lahko v znamkah. Zaključek malih oglasov ob 6. url zvečer. Odda se velika hladna vinska klet v Spodnji Šiški ob glavni Celovški cesti nasproti občinskega urada št. 82. Več se poizve istotam. Kdor jo želi naj ne zamudi, ker take kleti so redke. 128/5—5 Hiša s prodajalno tik Ljubljane se po jako ugodni ceni proda (K 11.000). Poizvedbe na inse-ratni biro .Jutra*. 124/6—4 Gostilna N. D. O. ulica Karadori št. 18. Trst se priporoča p. n. gostom in čitateljem .Jutra" kadar pridejo v Trst, da jo posetijo. Na razpolago so gorka in mrzla jedila, izborna pristna vina in prenočišča, vse po najnižjih cenah. Gostilna je v bližini južnega kolodvora. — Za obilen obisk se priporoča Hinko Kosič, voditelj. 77/18—4 Avtomobil za štiri osebe se jako ceno proda. Šebenik, Spodnja Šiška, Knezova ulica. 136/6—5 Dobro uspevajoča pekarija z vso opravo se odda v najem. Naslov pove inseratni biro .Jutra*. 147/3-1 Borzna poročila. »»Ljubljanska kreditna banka“ v Ljubljani, 16. julija 1910. Naložbeni papirji. 4o/o majeva renta................... 4'2o/0 srebrna renta .... 4o/o avstrijska kronska renta . 4o/o ogrska „ ... 4o/o kranjsko deželno posojilo . 4o/o k. o. češke deželne banke 5% rusko državno posojilo . . Srečke. Srečke iz leta 1860 V5 . . „ 1864 .... , tiske......................... . zemeljske I. izdaje . . II. , „ ogrske hipotečne . . . . dunajske komunalne . . . avstrijske kreditne . . , ljubljanske................... . avstrijskega rdečega križa „ ogrskega „ „ bazilika...................... „ turške........................ Delnice. Ljubljanske kreditne banke . . Avstrijskega kreditnega zavoda Dunajske bančne družbe . . Južne železnice................... Državne železnice................. Alpine-Montan..................... L Hrv. slav. sladkorne družbe Živnostenske banke .... Valute. Cekini .... Marke .... Franki (Napoleon) Lire............... Rublji .... Kurz denarni blagovni 94-— 97-75 93 90 92 10 96-50 94-25 104-10 237-— 325-— 154-25 297-25 276-50 248-50 531-— 526 -80-75 64-50 38-40 28-55 259- 446-25 671-75 546-25 107 75 741-25 741-25 660-261 - 11-36 117-42 1907 94-75 25350 94-20 97-96 94-10 9230 95-25 104-60 242 — 331-— 160-25 303-25 282-50 254-50 541-— 536-— 86-75 68 50 42-40 32-55 260-- 447-25 672-75 547 50 108-75 74225 742-25 670-— 262-50 11-38 117-62 1909 94-95 254-50 Pozor trgovci in gostilničarji! Podpisani oddaja trgovin, podjetij in gostiln pod jako ugodnimi pogoji. Nekatere se obrestujejo s 60°/0. Poizvedbe pri gosp. Peter Mateliču, Škofja ulica št. 10. Skroji Is skrojiln! Premog najnovejši, najnižja cena, prvo domače slovensko podjetje premogokopa na Dolenjskem. Naročila za Ljubljano na drobno in debelo. V. Izlakar, kavarnar, Sv. Jakoba trg. ST7-oji Ir svojina! Franjo Parkelj lastnik reklamnega in pla-katerskega podjetja. Snaženje stanovanj in okenj. Izvršuje vse v to stroko spadajoče dela in. po točno zmernih cenah. Milko Krapeš Jurčičev trg 3 LJUBLJANA Jurčičev trg 3 priporoča svojo trgovino ur, juvelov, različnih srebrnih in kinasrebrnih namiznih oprav itd., itd, 6/10-1 Popravila se točno, solidno in ceno izvrše. I K O Najboljša sedanjosti: zlata, srebrna, tula, I K O ? O ? nikelnasta in jeklena se dobi samo pri H. SUTTNER Ljubljana, Mestni trg. !! Lastna tovarna ur v Švici. !! Tovarniška varstvena znamka: „ IK O I K O I K O # Vincenc Hichtepja 11 je izdelek, prirejen izključno na temelju znanstvenih in zdravstvenih predpisov. Imenitne posledice se prikažejo takoj po vpo-rabi te pomade: rasti pričnejo lasje in brada. Zabrani izpadanje las in povzroča rast las tudi tam, kjer jih prej ni bilo. Cena lončku z navodilom 3 K. „Schampos“, prašek za umivanje glave. Najboljše učinkujoči pripomoček za snaženje glave. Cena zavojčka 50 vin. specijalist za gojenje las. 'j Dunaj IX. Sobieskygasse22. Zalogo ima A. MOLL, lekarnar, Dunaj L, Tuchlauben št. 9. a Cvetlični salon ANTON BAJEC Xjj-uL"bl5a,rxa, Pod trančo štev. 2 poleg čevljarskega mostu izdeluje šopke, vence in trakove. Telika zaloga nagrobnih vencev. Zunanja naročila se izvrše točno. Cene zmerne. Slav. občinstvu naznanjam, da imam več pripravnih hiš v mestu po jako ugodnih cenah naprodaj. Na razpolago imam sedaj tudi žago s posestvom v bližini Ljubljane, na jako dobri prometni črti. NatanČneja pojasnila daje prometna pisarna ** V v Ljubljani, Škofja, -ulica, št. lO. Telefon št. 155. Nova trgovina z zlatnino, srebrnino, dragulji ter žepnimi -------------------- urami ---------------------- J. VECCH1ET, LJUBLJANA, v Selenburgova ulica 7, nasproti glavne pošte. Vljudno priporočam sl. občinstvu svojo novo trgovino z zlatnino, srebrnino in dragulji najmodernejših vzorcev ter precizijskimi žepnimi urami. — Kot strokovnjak zlatarske stroke izvršujem naročila in popravila točno in solidno. — Kupujem ali zamenjavam z novimi predmeti staro zlato, srebrnino in bisere. Zmerne stalne cene! Zmerne stalne cene! A. PERSCHE Ljubljana, Pred škofijo št. 21. priporoča veliko zalogo raznih nakitov, perilo za gospode in dame, specijalitete zavratnic in nogavic; steznik — „Directoire“ P. D. —- -:............. I Sil m m ms mm MHHM MM Šivalni stroji za rodbino in obrt. Brezplačni kurzi za vezenje v hiši. : Pisalni stroji „ADLER“ : Učiteljska tiskarna v Ljubljani, Gradišče št. 4 n:::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::: registrovana zadruga z omejenim jamstvom s ::::::::::::.»s::::::::::::::«:::::::!::::::::::::::: priporoča svojo bogato zalogo najnovejših tiskovin za šole, krajne šolske svete, županstva in druge urade. — Tiskarna sprejema vsa v tiskarsko in litografsko stroko spadajoča dela ter jih izvršuje točno, okusno in po solidnih cenah. — Tiskanje šolskih knjig in časopisov. Lastrro založrričt^ro. 3sTa5rrroa.orrre5še črlre- Poštne luca.s1iX33J.ce šte^v. 76.307. ===== Prvi slovenski pogrebni zavod v Ljubljani Prešernova ulica štev. 44. / Prireja pogrebe od najpriprostejše do najelegantnejše vrste v odprtih kakor tudi s kristalom zaprtih vozovih. — Ima bogato zalogo vseh potrebščin za mrliče kakor: kovinaste in lepo okrašene lesene krste, čevlje, vence umetne, cvetlice, kovine, porcelana in perl. za slučaj TURK in BRATA ROJINA. Najmzje cene! D“oo“: Ljubljanska kreditna banka ¥ Ljubljani- ' 301 46 ’ Stritarjeva ulica štev. J3. ....................... Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu in Sarajevu. :=:===:=;::::~ Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih. obrestuje od dne vloge po čistih 41|2°|o. Slovenci, prispevajte za Trubarjev spomeniki Poletni predmeti, damske konfekcije, oblačil za gospode in dečke ter slamnike in čepice = 70°|o ceneje v »Angleškem skladišču oblek" O. Bernatovič v Ljubljani, na Mestnem trgu št. 5 i Klavirje in harmonije prvovrstnih tvornic izposoja in prodaja najceneje učitelj „Glasb. Matice” in zapriseženi strokovnjak Alfonz Breznik v Ljubljani, Gradišče št. 11 (poleg restavracije pri „Kroni“). Prevzema vsakovrstna popravila in uglaševanja ceno. Hotel in restavracija „Bavarski dvor“ Dunajska cesta št. 29 se priporoča posetnikom Ljubljane kot najbolj ugodno prenočišče v neposredni bližini kolodvora. :: Restavracija je moderno urejena. Mir in točnost zajamčena. Za obilen poset se priporoča Štefan Bergant lastnik. ED. SMARDA potovalna pisarna v Ljubljani, Dunajska cesta štev. 18. C o tri/* £ d tli f dodaja originalnih voznih listov (,šifkart‘) francoske vjatliu v um. lin..e čez uaY1.e v \ew-YorSv in nazaj. Fran Krapeš. Filip Fajdiga trgovec s pohištvom Lj ubij ana Sv. Petra c. 19 izdeluje in popravlja raznovrstno pohištvo po n a j n i žj i li cenali. Oglejte si največjo zalogo polj edelskf h stroj e v, slamoreznic, čistilnic, mlatilnic, kosilnic, motorjev, gepeljnov in stiskalnic za grozdje in sadje, štedilnikov, peči, nagrobnih križev, blagajn itd. pri tvrdki FR. STUPICA v Ljubljani, Marija Terezija cesta 1, poleg, Figabirta*. Ravnotam lahko kupite vsak čas po najnižjih cenah ^traverze, železniške šine, cement in vse druge potrebščine, razno orodje, sesalke za vodo, vino, gnojnico, vseh vrst tehtnice, uteže in vse druge :: v železnino spadajoče predmete. ::