PoStnina plačana v gotovini, ŠTEV. 218. LETO IV Posamezna številka Din 1. V LJUBLJANI, torek, 27. septembra 1927 Izhaja vsak dan epoldne, izvzemšl nedelje in praznike. Mesečna naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20'—, inozemstvo Din 30'—. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifuu Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu štev. 13.633. UREDNIŠTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 23. UvKAVNIŠTVO: KONGRESNI TRG ŠTEV. TELEFON ŠTEV. 2852. Morati mora biti zadoščeno. Ko so slišali ljudje o razsodbi v Pe-skovem procesu, je večina odobravala pravdorek porotnikov z utemeljitvijo, da ne gre, da bi vedno veljal pregovor, da se mali obešajo, veliki pa izpuščajo. Slovenska javnost je v pravdoreku porotnikov videla protest, da še vedno ni nihče od onih, ki so zakrivili vse drugačne polome ko g. Pesek, poklican na odgovornost m zato je zagovorniku dr. Tumi ploskala. Je to razveseljiv dokaz, da je kljub vsem med in povojnim neverjetnostim ostal pravni čut v narodu živ in da narod hoče, da vlada na svetu pravica. Zato pa smo tudi trdno prepričani, da bo naše stališče zmagalo in zato bomo na njem vztrajali, pa čeprav bi nam hoteli nekateri očitati že zagrizenost in enostranost. Toda ne moremo in ne moremo odstopiti od svojega stališča in zato bomo boj proti SDS nadaljevali, pa naj postaja že nekaterim ta boj faden. Ali tu ni kompromisa, ker hi vsak kompromis v tem boju pomenil kompromitacijo. Ne gledamo na politiko z nobenimi sentimentalnimi očmi in zato tudi nismo proti SDS iz kake trmoglavosti ali pa slepega sovraštva. Mi smo le proti metodam in proti amoralnim principom, ki jih je uveljavljala SDS in ki jih vodstvo stranke še do danesni hotelo obsoditi. Ni to največji greh SDS, če je zagrešila besedolomstvo ali če se je posluževala nedemokratičnih metod, temveč njen največji greh je v tem, ker ge danes ni obsodila niti besedolom-stva in niti nedemokratičnih metod, in jih s tem naravnost sankcionirala. V tem je neodpusljiv greh SDS in s tem je dana dolžnost vsakega demokrata, da se tako dolgo bori proti SDS, da njo ali Prisili do obsodbe greha ali pa da SDS tako pritisne k tlom, da bo tudi najpri-Prostejši volilec nazorno spoznal, da z napačnimi metodami ni mogoče zmagati. In to spoznanje mora dobiti vsak slovenski volilec, ker le tako smo sigurni, da se stari grehi SDS ne bodo ponavljali in da so bile samo enkrat v Sloveniji mogoče tako amoralne metode, kakor jili je uporabljala SDS. Ne sme volilec misliti, da je vse dovoljeno, samo če more trenutno okrepiti stranko, temveč volilec mora nasprotno videti, da mora vsaka stranka propasti, če se poslužuje napačnih metod. Samo v teni spoznanju je jamstvo za napredek naroda, ker samo na ta način bo narod ohranjevala in okrepila zdrava morala. V medvojni dobi so nemški generali in šovinisti oznanjali nov nauk, da je sila nad pravico. Omalovaževali so ljudske pravice in človeške moralne zahte-\e m ravno vsled tega je šel ves svet v boj proti njim. In čeprav so nemške čete leto za letom doživljale zmage, je vendar konec vojne dokazal, da je pravica nad silo in Nemčija je bila poražena. In kje-bi bilo naše osvobojenje, da ni vladala v srbski armadi tako visoka morala. Samo narod z visoko moralo je zmožen za velike žrtve in zato propade narod, ko ugasne njegova morala, njegova vera v pravico in poštenje. In zato ne nastopamo proti SDS ne zaradi mandatov in ne zaradi kakega slepega sovraštva, temveč edino le vsled tega, ker SDS še do danes ni hotela dati žaljeni morali zadoščenja in še vedno krije ne samo one, ki so zagrešili besedolomstvo in nasilja nad političnimi nasprotniki, temveč brani celo tudi ta dejanja. Ali ljudski glas je neizprosen in zato bo prišel tudi za SDS dan sodbe in v Boi za predsedstvo skupščine. Beograd, 27. septembra. V političnih krogih so se včeraj ves dan zanimali za vprašanje volitve predsednika narodne skupščine. To vprašanje je zato zanimivo, ker se bo šele potem videla prava situacija. Prej pa se morajo ventilirati vsa vprašanja in vse grupacije v skupščini To se bo zvršilo do 3. oktobra, ko se sestanejo klubi, da sklepajo o vseh aktualnih vprašanjih. Vprašanja začasnega predsedstva je zato važno, ker se bo pod njim izvršila verifikacija mandatov. V prvi vrsti se omenja kandidatura dr. Ninka Periča, za katerega se poteguje z vsemi močmi Velja Vukičevič. On gre za tem, da bo začasni predsednik kesneje izvoljen tudi za stalnega predsednika. Oseba dr. Periča je sicer političnim krogom simpatična, vendar pa so tu razlogi, ki delajo njegovi kandidaturi velike težave. Ljuba Davidovič je predvsem tu, ki dela opozicijo. Pa tudi v radikalnem centru je velika akcija, da se izvoli kaka druga oseba. Omenja se tako bivši zunanji minister dr. Ninčič, dalje pa tudi bivši minister za vere Miša Trifunovič. Ta nesoglasnost med radikali pomeni neko nerazpolože-nje radikalnega centruma napram Velji Vukičeviču in to povzroča Vukičeviču skrbi. Ta nesoglasnost se bo pokazala tudi kesneje v klubu, kadar se bodo razpravljala razna druga vprašanja. Vukičevič je zaradi lega včeraj konfe-riral z radikalnimi ministri in poslanci. On gre za tem, da si zagotovi večino v klubu in da prodre s svojim stališčem. Opozicionalni krogi trde, da je proti kandidaturi dr. Periča tudi Ljuba Davidovič, ki hoče, da bo izvoljen za predsednika skupščine dr. Ivan Ribar, bivši predsednik ustavotvorne skupščine. — Pristaši dr. Ribarja naglašajo tudi njegove zasluge pri sprejetju poslovnika. Zlasti pa povdarjajo, da naj bo, če je predsednik vlade Srb, predsednik skupščine Hrvat in da naj dobi, če ima pred- sedstvo vlade radikal, predsedstvo skupščine demokrat. Dr. Ribar se je lu-di kot bivši predsednik skupščine v praksi pokazal kol eden najboljših v skupščini. On se ne vznemirja nad napadi poslancev in je zelo potrpežljiv pri skupščinskih sejah kakor tudi pri konferencah šefov parlamentarnih skupin. Davidovič smatra, da se bodo za Ribarja izrekle ludi druge parlamentarne skupine. če se ustvari demokratski blok, bo la blok sprejel stališče Davi-dovičevo pri volitvi skupščinskega predsednika. So politični krogi, ki mislijo, da bo 3. oktobra situacija jasna. V vladnih vrstah pazljivo opazujejo dogodke med demokrati. Tudi se opažajo pogosti stiki med pristaši Vukiceviča in Marinkoviča. Izgleda, da je Marinkovičeva oseba v sredi politične situacije. Radikali računajo, da bo šlo z Vukičevičem 100 radikalnih poslancev, z Vojo Marinkovičem pa 51 demokratskih poslancev. Potem pa pridejo še dr. Korošec in Nemci, lako da bi vlada imela skupaj 180 poslancev. Prva naloga take vlade bi bila, da sprejme nov volilni zakon. Potem bi se poskušalo z delom na izenačenju davkov in na proračunu. Če bi vlada naletela na težave, bi bila pri-| pravljena, iznova iti na volitve. ! Značilno je, da vladne skupine mislijo na možnost razcepa med demo-krati. Ob zadnji krizi Uzunovičeve vlade so demokratje kot pogoj za vstop v vlado zahtevali, da se umakneta Uzu-novič in Boža Maksimovič. Temu pogoju demokratov je bilo ugodeno. Iz vrst pristašev Voje Marinkoviča se pa vztrajno zatrjuje, da Marinkovič za nobeno ceno ne bo dovolil, da se demokratska stranka razcepi. Radikali pa io razlagajo drugače: Marinkovič se bo izogibal cepljenju. Če pa do njega pride, ne bo odgovoren za lo On, nego Ljuba Davidovič. VUKIČEVIČ POROČA KRALJU. Beograd, 27. sept. Predsednik vlade Velja Vukičevič je včeraj opoldne po svoji navadi bil v maršalatu dvora, da je telefonično poročal kralju o položaju. DR. GOSAR ZA ZAŠČITO NAJEMNIKOV Beograd, 27. septembra. Kakor smo doznali iz dobro poučenih krogov, dela minister za socialno politiko na predlogu za ureditev stanovanjskega vprašanja. Ta predlog pride v najkrajšem času pred ministrski svet. Minister za socialno politiko smatra položaj za precej težaven, ker bo težko zadovoljiti obe strani. Dr. Gosar je te dni zahteval od velikih županov poročila o stanovanjskih razmerah v posameznih krajih. Kolikor so ta poročila že dospela, so' jako slaba, ker se iz njih ne more dobiti vpogled v razmere. Dr. Gosar pa je navzlic te-, mu vzel v delo gradivo, kolikor ga ima. S konkretnimi predlogi bo stopil pred vlado, da definitivno sklepa o tem vprašanju. Kakor se doznava, stari stanovanjski zakon sicer ne bo podaljšan, vendar se ne ho izdala taka rešitev, da bi bili najemniki izročeni na milost in nemilost hišnim lastnikom. Našla se bo torej neka srednja črta. To začasno stanje bo trajalo nekako pet mesecev, potem pa se bo definitivno odločalo o stanovanjskem zakonu.. Beograd. 2$.'. sept. Minister za socialno politiko dr. Gosar je včeraj izjavil no- tem ne bo izpremenil nič ves esdeesar-ski tisk. vinarjem, da bo stanovanjski zakon o pravem času podaljšan. NOBENIH NOVIH MOMENTOV. Beograd, 27. sept. Velja Vukičevič je včeraj nadaljeval razgovore s posameznimi ministri in je sprejel razne deputa-cije. Ko je odhajal iz predsedništva vlade, je dejal novinarjem, da ni nobenih novih momentov. — Vukičevič se je z radikalskimi ministri razgovarjal med drugim tudi o vprašanju začasnega predsedstva narodne skupščine. Demokratska ministra Ilija Šunienko-vič in Aca Miovič sta se sinoči vnovič posvetovala z zunanjim .ministrom Marinkovičem. V PROTEST PROTI GOVORU JASPARA ZAPUSTILI NEMCI ŽENEVO. Ženeva, 27. sept. Zaradi govora belgijskega ministrskega predsednika Jaspa-ra, ki ga je imel v Ostende pri odkritju spomenika in v njem napal Nemčijo, obtožujoč jo, da nosi vso odgovornost za svetovno vojno, je nemška delegacija najavila svoj odhod iz Ženeve. Iz istega razloga odpade tudi nameravani sestanek med Stresemannom in Vandervel-> dom. V političnih in diplomatskih krogih ! je ta napetost izzvala mučen dojeni. } *~— i m IM II I 'IIIM Ml I -- ■IIIHM ■■'■l—l —— | i POLJSKA RESOLUCIJA - SPREJETA, j Ženeva, 27. septembra. Poljska reso-: hicija je bila včeraj popoldne soglasno j sprejeta. S sprejetjem te resolucije je Svet Zveze narodov dokončal svoje naj- j . važnejše delo. i Nemški novinarji v Mariboru. Maribor, ?.7. sept. Včeraj opoldne ob 12.56 je s koroškim vlakom prispela v Maribor skupina nemških novinarjev, se-stoječa iz 12 članov, pod vodstvom dr. Rudlfa Pechela od lista »Deutsche Rundschau«-. Na kolodvoru se je zbrala k sprejemu množica mariborskega občinstva. Ko so novinarji izstopili iz vagona, jih je v imenu velikega župana mariborske oblasti z lepim nagovom toplo pozdra-\il mariborski srezki poglavar vladni svetnik div Ipavic. V imenu mariborske mestne občine je nato s prisrčnimi besedami pozdravil goste župan dr. Leskovar, v imenu mariborskega novinarskega kluba pa Kaspar. Za goste, ki so bili nad lepim sprejemom vidno vzhičeni, je odzdravil dr. Pechel, ki je izrazil željo, da bi ta obisk pripomogel k iztrebitvi še marsikakšnih obojestranskih predsodkov. Novinarji so se nato v pripravljenih avtomobilih odpeljali v hotel pri Zamorcu, kjer jim je nemško politično društvo priredilo intimno kosilo. Popoldne so gostje skupaj s člani mariborskega novinarskega kluba v velikem avtobusu napravili izlet v Ptuj, kjer so si ogledali stare rimske izkopnine. Zvečer ob pol 0. je mariborska mestna občina priredila v hotelu pri Zamorcu gostom na čast banket. Izročene so bile mnoge napitnice. Zelo pomemben je bil govor zastopnika velikega župana in govor župana dr. Leskovarja, nič manj pa tudi odgovor dr. Pechela v imenu nemških novinarjev. Zelo markanten je bil dalje govor dr. Morocuttija, ki je zeio odkritosrčno opisal sedanje razmerje med Nemci in Slovenci pri nas. Plediral je zato, da Slovenci, ki so sami najbolj in-teresirani na rešitvi manjšinjskega vprašanja, — saj imajo nad pol milijona so-rojakov izven meja — sami čimprej rešijo manjšinjsko vprašanje v naši državi, da bi tako položili temelje za nemško - slovensko in nemško - jugosloven-sko vzajemnost in skupnost. Banket je bil opolnoči končan. Danes zjutraj so se nemški novinarji odpeljali v Zagreb, kjer jim priredi Pen-klub in zagrebška sekcija novinarskega udruže-nja prisrčen sprejem. NEPRIČAKOVAN SESTANEK MED BRI ANDOM IN STRESEMANNOM. Ženeva, 27. sept. Včeraj je nepričakovano prišlo do sestanka med Briandom in Stresemannom. Sestanek se je vršil v neki dvorani poslopja Zveze narodov pred velikim številom delegatov in novinarjev. Misli se, da je bil ta sestanek namenoma tako aranžiran. Pokazalo naj bi se s tem, da med obema državnikoma ni nobenega nesporazumljenja. ŠTEVILO UČITELJIŠČ BO ZMANJŠANO Beograd, 27. sept. V prosvetnem ministrstvu izdelujejo predlog za redukcijo učiteljišč. VELIKA ŽELEZNIŠKA NESREČA PRI TRIDENTU. Ženeva, 27. sept. Po vesteh, ki so sinoči do 6. dospele v Italijo, je direktni vlak, ki je vozil proti Dunaju, v bližini Tridenta naletel na ogromno lavino. Ni bilo mogoče, da bi se bil vlak izognil trčenju z lavino. Dogodila se je strahovita nesreča. Podrobnosti pa še niso znane. Tudi sicer javljajo iz Italije in iz Švice o drugih elementarnih nezgodah. 4. PARTIJA CAPABLANCA : ALJEHIN - REMIS. Ne\vyork, 27. sept. Četrta igra med Capablanco in Aljehinom se je končala včeraj po 49 potezi z remis. Cre tudi za ljubljansko Mestno hranilnico. Preveč dobrot ni nikoli dobro in iako je tudi z volitvami. Komaj so minule ene volitve, so že pred durmi nove, in tako ni čuda, da se je marsikateri ljubljanski volilec že naveličal in da ne misli v nedeljo niti iti na volišče. Ne more pa ljubljanski volilec storiti bolj napačnega koraka, kakor če ne izvrši v nedeljo svoje volilne dolžnosti. Ne glede na io, da bodo nedeljske volitve odločile o usodi njegovega mesta, ki je slovenska presiolica, bodo nedeljske volitve odločile tudi o tem, kdo bo v bodoče upravljal ljubljansko Mesino hranilnico. To vprašanje pa je za vse slovensko gospodarstvo največje važnosti in sveta dcdžnost vsakega slovenskega volilca je, da z največjo sigurnostjo prevdari komu naj zaupa upravo tega cvetočega in velikega slovenskega zavoda. Vsak ljubljanski volilec naj v nedeljo, ko odda svojo krogljico misli predvsem na naš največji denarni zavod in prepričani smo, da bo potem volil pravilno. Za še lepši razvoj Mestne hranilnice je največje važnosti, da bodo v njeni upravi samo ljudje, ki so dokazali, da imajo silno razvit čut odgovornosti in pa ljudje, ki so znani kot dobri gospodarji. Samo taki ljudje bodo tudi v resnici nesebično in v vsakem oziru skrbeli za procvit hranilnice in samo tistim se sme zaupati tako cvetoč zavod, kakor je ravno Mestna hranilnica. Ne tajimo, da je na vsaki kandidatni listi nekaj takih mož, vendar pa se ne sme pozabiti, da v odločilnem trenutku ti možje ne odločujejo, temveč da odločujejo samo vod- stva strank, ki so te može postavile za kandidate. Stranke in ne njeni kandidati bodo odločevali o usodi Mestne hranilnice in tega ne sme nihče pozabiti, kdor hoče pravilno in celoti v korist oddati svojo kroglico. Zato mora volilec v prvi vrsti preudariti, kateri stranki zaupa svoj glas. Najglasnejša od vseh je naša slavna SDS in nevarnost je, da bo ljubljanski volilec storil isto napako, ko pred kratkim. Naj si zalo ljubljanski volilec zapomni, da v nedeljo ne gre za to, če bo sklepala skupščina klerikalne ali liberalne zakone, temveč v nedeljo gre za to, kakšno gospodarstvo bo zavladalo na ljubljanskem magistratu. In dalje gre zato, kdo bo postal gospodar Mestne hranilnice. Ni v Sloveniji stranke, ki bi se tako slabo priporočala s svojim gospodarstvom ko ravno SDS. To je že tako znana stvar, da o tem ni treba niti govoriti. In tej stranki naj ljubljanski volilec zaupa usodo Mestne hranilnice?! Je sicer res, da volilca dostikrat tudi najbolj prazna gesla premotijo. Ni pa mogoče, da bi prazna gesla imela to moč, kadar gre za denar. In v nedeljo gre za denar našega največjega denarnega zaveda in zato sme ljubljanski volilec zaupati usodo našega prvega zavoda le stranki, ki je absolutno prosti vseh afer in ki daje vse jamstvo, da bo z zaupanim denarjem razpolagala z največjo vestnostjo. V nedeljo mora ljubljanski volilec zasigurati, da se partizanstvo ne bo niti od daleč približalo upravi Mestne hranilnice in to je prva in največja dolžnost, ki jo mora v nedeljo izvršiti ljubljanski volilec. Nasprotje med Fran Jožefom in Ferdinandom povzročilo vojno. SENZACIONALNA ODKRITJA PROFESORJA SINGERJA. Univ. prof. dr. Singer, bivši izdajatelj dunajskega dnevnika »Zeit«, objavlja v »Pra-ger Tagblattu« senzacionalna odkritja o vzrokih svetovne vojne. Prof. Singer uvodoma pravi, da je social-demokratičen nauk, da delajo svetovne dogodke dejansko le od drugih dirigirane mase, povzročil, da so se mogli skriti pravi povzročitelji svetovne vojne. V resnici pa je nastala vojna le vsled krivde posameznikov in slabosti kabinetov. Prof. Singerju je povedal v jeseni 1. 1926 bivši avstro-ogrski veleposlanik v Petrogradu princ Fran Liechtenstein med drugim tudi to-le: Po umoru srbskega kralja Aleksandra je obiskal dne 11. junija 1903 grofa Kinskega, ki je tedaj nadomestoval veleposlanika Ohrenthala ruski zunanji minister grof Lambsdorf in mu dal prečitati daljo depešo iz Beograda o umoru kralja Aleksandra. Lambsdorf je nato dejal da morata Rusija in Avstrija kot čuvarici monarhističnega principa nastopiti in zato poživlja v imenu carja Avstrijo, da vkoraka v Srbijo in napravi tam red. Rusija bo nato pri signatarnih silah Berlinskega dogovora napela vse sile, da bo Avstro-Ogrski mandat za okupacijo in administracijo raztegnjen na kraljevino Srbijo. Grof Kinski je takoj to vest sporočil na Dunaj in posebej tudi Ferdinandu. Ta je z veselo novico takoj pohitel k cesarju v Schon-brunn, da dobi od njega poveljstvo nad armado, ki bi imela vkorakati v Srbijo. Cesar Franc Jožef pa je odklonil vsako vmešavanje in par tednov kasneje priznal novo stanje v Srbiji. Ta pa vsled tega, ker ni mogel videti Ferdinanda in je vedno ukrenil ravno nasprotno, kar je hotel Ferdinand. Franc Ferdinand je nato skušal silno okrepiti avstrijsko vojsko in mornarico. Čeprav je bil Franc Jožef zelo za vojsko, je vendar nasprotoval Ferdinandovim predlogom, ker so pač izhajali od Ferdinanda. Tudi za časa anekcijske krize je Franc Jožef dosledno nasprotoval vsem predlogom Ferdinanda. Tako je Franc Jožef odločno odklenil uporabo ponarejenih Forgachovih dokumentov in je bil nad vse zadovoljen, ko se je z njimi na Ferdinandovo povelje blamiral Friedjung. Ko je 1. 1912 spoznal Ferdinand, da avstrijska vojska ni za vojno dovoljno pripravljena, je postal Ferdinand pacifist, je Franc Jožef zapustil svoje miroljubno stališče in iz sporočil grofa Bylandta »je razvidno, da je’ bil vzrok Prochaskovi aferi in pri ostritivi ultimata Srbiji in Crni gori delo cesarja, ki je postal pristaš vojne misli nalašč zato, da je pokazal svoje nasprotje do Ferdinanda. Ferdinad je nato odšel 1. 1913 v London, da utrdi svojo miroljubno politiko, in leto kasneje v Konopištu odločno odklonil Wil-helmov predlog, da sodeluje Avstrija v evropski vojni Nato pa je dobil od cesarja Franca Jožefa povelje, da mora v Sarajevo, kjer je bil kot propagator trializma, nad vse osovražen. Sledil je atentat in svetovna vojna se je pričela. Tako prof. Singer, ki seveda tudi nosi za svoja senzacionalna odkritja vso odgovornost. Seia celjskega obč. sveta in „Jutro". Dne 23. t. m. se je vršila prva plenarna seja novega občinskega sveta celjskega, ki se je imela baviti z resnim, stvarnim delom občinskega gospodarstva. Seja je trajala skoraj pet ur, a polovico dragocenega časa so zastopniki esdeesarske opozicije potratili z govoričenjem o predlogu glede revizije poslovanja občine iz časov, ki so jo upravljali demokratski gospodarji. Vstajali so odborniki iz opozicije drug za drugim in govorili in govorili, a nazadnje pa glasovali za predlog večine. Vse to mlatenje prazne slame opisuje Jutro« na dolgo in široko, pač zato, ker so bili mlatiči iz SDS družbe. Vse druge stvarne razprave pa poročevalec »Jutra« zamolči, to pa samo za to, da se more povzpeti do predrzne trditve, da ni občinski svet opravil na tej seji nobenega stvarnega dela. Edino poročilu finančnega odseka posveča »Jutro« svojo dolgovejno^ pozornost, ker gospode od nekdanje večine menda vprašanje njih gospodarstva najbolj — skrbi. Kar se je v občinskem svetu sklepalo o stavbnih zadevah, o popravilih škode, povzročene vsled zadnje poplave, o gledališču, o pravnih in tržnih zadevah — vse to je »Jutro« namenoma zamolčalo, da bi tako ustvarilo pri svojih nerazsodnih bralcih vtis, da se v novem občinskem svetu nič ne dela. Vendar pa so gospodje esdeesarji prenaglo pokazali, kakšne taktike se mislijo posluževati v občinskem svetu celjskem: Na dolgo in široko govoriti, razprave zavljačevati, volilei - meščani nato pa svetohlinsko pred zavijati: glejte, kako novi gospodarji na magistratu nič ne delaje! Pa če spoznamo že ob začetku bojevanja, kakšne načrte misli izvesti naš sovražnik — potem je čisto gotovo, da bo sovražnik bitko izgubil. In to bitko je esdeesarska opozicija žo kar v prvem spopadu temeljato — izgubila. Dve in pol ure je r pozicija vezala otrobe, dve in pol ure je delala obstrukcije z govorancami zoper predlog, za katerega je nazadnje sama glasovala. Ali delovna večina je kljub gramu in tresku — zunaj in znotraj dvorane! — vztrajala dolgih pet ur .ter tako izvojevala prvo zmago. Zanimiv je tudi način bojevanja po svojih zunanjih formah, kakršnega si je izbrala esdeesarska opozicija. Eden izmed njihovih voditeljev je v najmilobnejših akordih svojih medenih besed priporočal v debatah »kur-toazijo« in »fineso«; a njegov esdeesarski tovariš jo je prvi polomil s svojo smelo diferenciacijo o pojmu osebne časti. Najočitneje pa je pokazal političo kurtoazijo poročevalec »Jutra« s tem, da je zamolčal vse stvarno delo, ki se je pri seji opravilo. Nekdaj se je reklo, da je tisti, ki Žakelj drži, ravno tako tat, kakor oni, ki krade. Zato smemo tudi reči, da je tisti, ki recimo prikriva, ravno tako lažnik, kakor oni, ki se laže. A da laž ne spada v slovar politične »kurtoazije«, to bo potrdil vsakdo, četudi mu mu teče govor preprosto in po domače ter mu ni jezik vajen sladkodolkih fines«. ljivega informativnega vira izvemo, se je govorilo na sestanku (med Vukičevidem in Aco Stanojevičem) o ' sprijaznenju sprtih struj v radikalni stranki. Neki ugledni član vlade je dejal vašemu dopisniku, da se bo vsa stvar končala na tej podlagi: Izvoli se novi glavni odbor, čegar predsednik ostane Aca Stanojevič. Izvoljena bosta dva podpredsednika, od katerih bo eden iz Vukičevi-teve skupine, druga pi iz centrumašev. Člani glavnega odbora bodo izvoljeni sporazumno. Predsednik poslanskega kluba bo g. Vuki-Cevič, ostali funkcionarji pa bodo izvoljeni sporazumno. Vukičevič bo opustil svojo namero, da prepreči pašičevcem vstop v radikalni klub. Če se ohrani koalicija z demokrati, bo Vukičevič uvedel v vlado tudi nekaj zastopnikov centrumašev in pašičevcev. Ta predlog je baje izdelal g. A. Stanojevič in ga sporočil Vukičeviču, ki se je z njim popolnoma strinjal. — »Zastava« sicer dostavlja, da pašičevci teh vesti ne potrjujejo, vendar pa dokazuje že to, da jih glasilo pašičevcev objavlja na uvodnem mestu, da so pašičevci za ta kompromis, samo če bi bil zanj tudi — Vukičevič. = Same kombinacije. Poročila iz Beograda o novih strankarskih grupacijah si silno nasprotujejo. Ena stran trdi, da ima vlada nedvomno večino (radikali, SLS in Demokratska zajedniea), druga stran pa zatrjuje, da je že stverjen »demokratsko-seljački« blok, v katerem bi bili zastopani radičevci, samostojni demokrati in Demokratska zajedniea. Toda že dejstvo, da eni kakor drugi računajo na pomoč Demokratske zajednice, dokazuje, da omenjene trditve še niso dejstva, ampak zaenkrat le še želje in kombinacije. Usodo bodoče večine imajo v rokah Demokratska zajedniea in radičevci. Če se odloči Demokratska zajedniea za radikale, oz. za Vukiče-viča, bi bil demokratsko-seljački blok mogoč le kot cpozicionalna grupa. Ravno tako bi bil demokratski blok mogoč le kot opozi-cijonalna skupina, če bi se pridružil radikal-lom Radič. To politiki prav dobro vedo in zato poskušajo radikali za vsak slučaj stopiti v stik tudi z radičevci, če demokratska zajedniea ne bi hotela podpirati sedanje vlade, kar pa ni prav verjetno. Danes so torej kot najverjetnejše sledeče kombinacije: 1. Radikali, SLS in Demokratska zajedniea, 2. Radikali, SLS in radičevci, 3. Radikali, SLS Demokratska zajedniea in radičevci in 4. Demokratsko - seljaški blok brez radikalov in SLS. Je pa možna še ena kombinacija, namreč razpust sedanjega parlamenta in nove volitve. Kaj bo obveljalo, se bo pa videle šele po sestanku raznih klubov in pri sestavi verifikacijskega odbora. Dotlej pa moramo računati le s kombinacijami. = Revizija trgovske pogodbe med Jugoslavijo in Avstrijo. Avstrijska vlada je predložila parlamentu načrt novega carinskega zakona, s katerim hoče Avstrija carino na uvoz žita in živine (mesa) znatno dvigniti. Ker pa ima Avstrija z našo državo že sklenjeno trgovsko pogodbo, po kateri je za uvoz našega žita in mesa v Avstrijo že pogodbeno določena tarifa, se je avstrijska vlada obrnila na našo vlado s predlogom, da se naša trgovska pogodba z Avstrijo revidira. Ker se naša vlada s tem predlogom strinja, se bodo kmalu začela tozadevna pogajanja. = Rusija hoče vrniti Franciji del predvojnega dolga. Največja ovira vzpostavitvi normalnih diplomatskih odnošajev med Rusijo in zapadno-evropskimi državami so predvojni dolgovi Rusije, ki jih sovjeti principijelno ne prijnavajo. Sila razmer pa je tudi sovjetsko Rusijo primorala, da končno reši tudi to vprašanje, ker brez priznanja starih dolgov Rusija ne dobi novih kreditov, a tudi politične pomoči in podpore ne. Največ dolguje Rusija Franciji. Po prelomu z Anglijo je sovjetska vlada spoznala, da se more nasloniti edino le še na Francijo in zato je francoski vladi ponudila, da plača Franciji 61 let po 60 milijonov zlatih frankov na račun predvojnega dolga, če ji Francija dovoli trgovski kredit v znesku 120 milijonov dolarjev. Po najnovejših poročilih pa francoska vlada z ruskim predlogom ni zadovoljna in se bodo torej pogajanja še nadaljevala. — Angleški parlamentarci v Nemčiji. Več angleških parlamentarcev, ki pripadajo liberalni stranki, je sklenilo odpotovati v Nemčijo, kjer bodo ogledali razne industrijske naprave. Ta obisk gotovo ne bo ostal brez političnih posledic, ker se bodo pri tej priložnosti gotovo sklenile nove zveze med angleškimi in eniškimi vodilnimi industri-jalci. -r Mussolini postaja skromen. Mussolini je izdal okrožnico, kjer prepoveduje imenovati javne prostore in razne ustanove z njegovim imenom. —- Nemci na Češkem proti akciji lorda Rotkermera. V nekem pogovoru s časnikarji je izjavil minister za pravosodje dr. Mayr-Harting, ki je rodom Nemec, da se hočejo Nemci v češki državi boriti za svoje pravice samo v okviru države in zato odločno odklanjajo vsako vmešavanje tujih faktorjev v notranje zadeve češke republike. Iz istega vzroka Nemci tudi ne morejo podpisati fašističnega pokreta na Češkem. = Pred velikim štrajkom v Nemčiji. V Nemčiji so sprejeli zakon o zvišanju uradniških plač. Komaj pa je bil ta zakon sprejet, o se že oglasili zastopniki velikih delavskih dclgo tudi ne more biti govora o sigurnosti. Kakor hitro pa se bo razo rožen je pričelo, bodo z lahkoto premagane tudi vse_ ostale težave, ki ovirajo popolno izvedbo sigurnosti narodov. Zalo treba samo razorozitveno konferenco na vsak način sklicati in konferenca bo prva etapa k drugim korakom na poti popolnega osiguranja miru. Oborožitve ne smejo in ne morejo biti podlaga za varnost, temveč nasprotno ogroža oboroževanje, čeprav ga vodi vseskozi mirobljubna vlada, vedno sosede. Stresemann spominja na stari rimski izrek, ko so vprašali Rimljani državljana, ki je prišel v polnem orožju na forum: Kdo ti je dal pravico, da se bojiš pred napadom! Stresemann priznava, da je težko odložiti orežje iz rok, toda Nemčija, ki je bila stoletja vojaška sila, je orožje odložila in zato morejo sedaj drugi tem lažje storiti isto. Nobene druge izbire za utrditev miru ni, ko odložitev orožja. Stresemannu je odgovarjal francoski delegat Paul - Boncour. Francija ne zahteva,. Nato govori resolucija še o razm1* ‘ 11 zahtevah delavstva^ ter prote.*£a«; prevzemu uprave zelezme 09 1 nega kapitala. Zborovanje ni ™v“%sodiF vseh fe' dokazalo, da bi zbo- daleko-železnic. — Predrznost. SDS razglaša v svojem volilnem proglasu za ljubljanske občinske volitve, da gre pri teh volitvah za boj med naprednjaštvom in klerikalizmom. To ni res! Res na ie, da gre pri teh volitvah za boj pro-U kliki v SDS Lista, ki bi jo bila klika rada proglasila za »edino napredno« m ki na- stopa ped firmo SDS, ni lista vseh naprednjakov, ampak je sestavljena na k°mando klike! Poleg komandiramh naprednjakov pa kandidirajo prav pošteni naprednjaki, ki s pa ne dajo komandirati od ljubljanske kazine, tudi na listah »napredne gospodarske liste (dr. Ravnihar) in pa na »neodvisni go- Politične vesti. spedarski listi« (dr. Gregorič). Naprednjaki so končno tudi socialisti in komunisti. Je torej prvovrstna predrznost klike, če samo-lastno proglaša le listo SDS kot »napredno«! Ali mar misli klika, da je napreden samo tisti, ki se pred dr. Žerjavom valja na tleli? = Pašičevsko glasilo o razmerah v racli jih ima baje premagati g, kičevič v radikalnem klubu, sporočamo, kaj piše o razmerah v radikalnem klubu »Zastava«, ki je odločno glasilo pašičevcev. V svoji številki od nedelje 25. t. m. poroča »Zastava« na uvodnem mestu: »Kakor iz zanes- S10 s< brganizacij z zahtevo, da morajo biti regulirani tudi dohodki delavcev. Prihodnje dni se ] lično konference zastopnikov velikih delavskih sindikatov, ki hočejo svoje zahteve uveljaviti tudi z velikim štrajkom, če ne pojde drugače. NEMŠKO IN FRANCOSKO STALIŠ OB O RAZOROŽITVI IN SIGURNOST^ ^ = rašičevsko glasilo o razmcrali v ram- Na sobetnem zasedanj . r 0 razoro- kalni stranki. Ker piše naš esdeesarski tisk imel dr. Stresemann v .»j da je bilo (,b o težavah, ki jih ima baje premagati g. Vu- ' žitvi. Stresemann je P ‘ hijiiblieno. da bo- zakliučku miru Nemcem obljubljeno, da bodo d ugi naredi prostovoljno izvedli razorožitev • ko bo Nemčija razorozena. To obljubo mora sedaj Zveza narodov izpolniti. Dokler se ne bo pričelo izvajati razorožitev, tako AMKR,KA PB()ti fašizmu. Natui'«llzaciisk‘v!nad v Baltimore je odklonil 23 ‘prošenj^ fašistovskih Italijanov za podelitev ameriškega državljanstva in sicer z utemeljitvijo, da vsled fašistovske prisege ne morejo bili ameriški državljani. Ko je bil nato vprašan delavski tajnik Da\vis, kako misli o razsodbi naturalizacijskega urada, je izjavil, da jo popolnoma krije. On je še posebej preiskal besedilo fašistovske prisege in bo sedaj kongresu predlagal, da izključi fašiste cd naseljevanje v Ameriki, ker je fa-šistovska prisega v nasprotju z ameriškimi zakoni. Dawis pravi celo, da bodo izgubili državljanske pravice vsi oni ameriški^ držav ljani italijanske narodnosti, ki so sele ra naselitvi v Ameriki položili fa prisego. po fašostovsko J&raevsu© vestS- goče situacijo izboljšati. Problem je izredno težek in delikaten. — Nataliteta, število porok m mortanteta v Italiji. Po najnovejši italijanski uradni sta-znašalo v prvh sedmih mesecih — V ministrstvu pravde se pripravljajo ; novi ukazi o razmestitvi sodnikov in sodnia j pisarjev. —.»Uradni list« št. 99. z dne 24. septembra I , olt/avlja pravilnik c. organizaciji carinske | tistrki je Italiu 674.C00 napram 698 ^uzbe, ce jo opravljajo organi finančne ko n- ) Mavi J 715.000 leta Me po 61. 93. finančnega zakona za leto j twoc ^ isten:um “ »cm času letos 927-28 ali pa po čl 20-a zakona o organ,za- , 17C.000, leta 1924 pa 177 •nancne knnlpole- banke. S tisoč. Umrlo je letos v prvih_ sedmih rnese- llržavna hipotekarna banka je početka tega leta pa do danes sledeča po- - SOjila; nnm-rtlinrtivnim Posojila državne hipotekarne^Ke. j ^^^“oseKleta J pa 397.000. Nataliteta je torej v * . . . < Ant 4..; Ivi v>y MimoTOTtaanžv,8v“dXaVzidru^amSOW | ta pa za en odstotek: padla,, docim se je ste- milijonov za oficirske domove 20,000.000, za j železničarske domove 80,000.000, za odkup j Palače ljubljanskega dvora 25,000.000 Din. j rcsamezna mesta so prejela: Niš 10, Dubrov- ; bik 13, kopališče Uidže 3, Koviljača 6, Split ; “» Prizren 5, Podgorica 1.7, Vukovar 3, Novi Sad 5, Cetinje 1, Nikšič 0.5, Doboj 0.5, Banja-luka 3, Senj 2, Kragujevac 3, Smederevo 3 in Vranja 2 milijona dinarjev. Bosilj grad in Meč po 400.000,- Šabac pa 70.000 Din. - Konstrukcije za mostove na račun reparacij Ministrstvo za javna dela prejme koncem 1. 1. iz Nemčije na račun reparacij večjo količino železnih konstrukcij za mostove. — Errata eorrige! Pod našo včerajšnjo sliko ustanoviteljev načrta zveze Slovenije z morjem bi se moralo pravilno glasiti: Od primeri z letom 1924 za tri in pol, mortaliteta pa za en odstotek padla, dočim s, vilo porok za tri odstotke zvišalo. ___{»-.nnln — * Samomor profesorja Čerbakovskega. Splošnoznani ukrajinski učenjak, oboževani histerik, profesor Cerbakovsky, je pred kratkim izvršil samomor. V smrt so učenjaka gnale neznosne razmere, ^ki vladajo v sovjetski Rusiji. Ukrajinske učenjake je žalostni dogodek tako razljutil, da so vladi poslali peticijo, v kateri so stavili ve c zahtev. Ljudski komisar za šolstvo je imenoval postopek 79 profesorjev nesramnost ter izjavil, da še misliti ni, da bi se peticiji ugodilo. Prva zahteva«, pravi, »je žaljenje sovjetske vlade; druga zahteva je nesmisel in skrajno reakcijonarna, ker zahteva staro-veško institucijo — akademsko prostost. Sovjetska vlada,« pravi, -»ne pozna akademij ... -v._______________________________ .. ^ , ske prostosti.« Končno^ grozi gospod ljudski desne na levo: inženirji Klodič, Hrovat in J komisar častitljivim učenjakom z G. P. U Kavčič. To v blagohotno vednost, da ne bo kdo zamenjaval gg. inženjerja Hrovata in Kavčiča. — Namesto venca na krsto blagopokojne gospe Marije Rom je daroval Podpornemu društvu slepih g. Karl Schiveiger, računski nadsvetnik Din 100, zakar se p. n. darovalcu v imenu odbora kar tnajlepše zahvaljuje društveni predsednik. ~ Prihod češkoslovaških carinikov v Jugoslavijo, V kratkem priredi večja skupina češkoslovaških carinskih uradnikov ekskur-ZIJ0 v našo državo. Čehcslovaški carinski uradniki hočejo s tem vrniti našim carinskim uradnikom, ki so nedavno priredili ekskurzijo na Čehoslovaško, obisk. Savez jugoslov. carinskih uradnikov se pripravlja že sedaj za sprejem čehoslovaškili gostov. — Redukcije železničarjev v Mostaru. Iz Mestara poročajo: Te dni je bilo odpuščenih v Mostaru ponovno 28 železniških delavcev. Vsi se nahajajo v veliki bedi, tako da se ne bo čuditi, če izvrši eden ali drugi samomor. — Restavriranje slik v dubrovniškem samostanu. V Dubrovnik je odpotoval profesor Fernes, ki bo restavriral nekatere slike v dubrovniškem dominikanskem samostanu. — Športna manija v Zagrebu. Pri nedeljskih nogometnih tekmah med Jugoslavijo in Madjarsko je bilo plačane vstopnine nad 100 tisoč -dinarjev. Zvečer so priredili aranžerji Us čast gostom v enem od najelegantnejših zagrebških lokalov, v »Gradskem Podturnu« sijajen banket. — Pa pravijo, da živimo v mizernili gmotnih razmerah. — Z ljubljanske univerze. Za rednega profesorja na tehnični fakulteti v Ljubljani jo imenovan ravnatelj rudarske šole v Celju Jaroslav Plzak. — Za novega rektorja zagrebške univerze je bil izvoljen prof. dr. Ernest Miiller, za prorektorja pa dr. Vladimir Varičak. — Iz poštnohranilnične službe. Za inšpektorja pri podružnici poštne hranilnice v Ljubljani je imenovan tajnik dr. Vladimir 1 tdmar, za šefa odseka pa Viktor Traven. Iz aviatične službe. Za vojne pilote so — Ženitveni načrti bolgarskega kralja. Londonski listi še nadalje trdijo, da smoter potovanja bolgarskega kralja Borisa ni samo ta, da se sestane s svojim očetom, pač pa, kot je sam izjavil, da se spozna s kako italijansko princezinjo, s katero bi se želel poročiti. . . _, , . — Zopet potres v Hercegovini. V soboto ziutraj ob 2.43 so čutili v Mostaru zopet lažji" potres. Škode potres ni povzročil. Zdi se, da se je nahajal epicenter v Popovem Polju, kjer je bil potres nekoliko bolj močan. — Zopet letalska nesreča. Te dni se je pripetila v Blatu pri Mostaru zopet letalska nesreča. Med vežbami sta padla dva vojaška ac.roplana, v katerih so se nahajali gojenci pilotske šole z vso silo na zemljo. Eden od aaroplanov je padel na kmetski voz. Voz je bil razbit, en vol in ena krava ubila. Aero-plan se je le neznatno poškodoval, dočim je drugi tako razbit, da je neuporabljiv. Človeških žrtev ni bilo. — Vlom v poštni urad. V soboto ponoči so udrli doslej neznani lopovi v pošlni urad v Debeljači in odnesli 100.000 Din. — Postajenačelnik — vlomilec. Policija v Velikem Bečkereku je izsledila po dolgem iskanju tolpo vlomilcev, ki je plenila že skozi tri leta tovorne vozove na progi v bližini Velikega Bečkereka. Kolovodji sta bila po-slajenačelnik v Samosu Anton Zoric in njegov pomočnik, poduradnik Putijan. Putijan je bil pred tremi leti še velik siromak, danes je pa bogat možakar, ki posojuje ljudem denar proti oderuškim obrestim. Ob priliki hišne preiskave so našli pri njem 29 menic, glasečih se na različne vsote. Čedna železniška uslužbenca sta pod ključem. — Orožnik v silobranu streljal na množico. Orožnik Tadič je aretiral te dni ob priliki sejma v Bogaiiču nekega mladeniča, ker je kradel grozdje. Medtem ko je gnal orožnik tatu na orožniško postajo, se je zbrala velika množica ljudstva. Ljudje so hoteli orožniku aretiranca iztrgati. Zato je potegnil orožnik sabljo. To je ljudi tako razkačilo, da so ga hoteli linčati. Medtem mu je priskočil napredovali zrakoplovni kapetan II. ki. Ivan j na pomoč narednik Bibnikar. Ker množica Mrak ter zrakoplovna narednika Alajz Kal- : kljub temu ni odnehala, je oddal Tadič med šek in Franjo Volk, za diplomiranega hidro- ljudi strel iz službenga revolverja ter ranil pilota pa narednik pomorske zrakoplovne i enega od napadalcev težko, drugega pa lali- oIuaDa Id rr — " .. t -i m _ ■ ' . I.. 1. ^ : r-r /1 I, L, ,1 >1 i vi nntfl/in 1*0 >7 bolaže. 57 oseb je bilo -težje ali lažje poškodovanih. Takoj uvedena preiskava je ugotovila, da je nesrečo zakrivilo železniško osob-je. Krivci so bili nemudoma suspendirani od službe, vrhutega se bodo morali zagovarjati pred sodiščem. — Strašna osveta prevaranega moža. V Coviglianu se je te dni odigrala krvava drama. -Paskvale Manara je obdolžil Vmcenzo Ferri-a, da ima z njegovo ženo ljubavno razmerje. Počakal ga je in mu dal 20 zabod-Ijajev z nožem. Nazadnje pa mu je še odsekal glavo in jo vrgel na gnoj. Policija ga je aretirala in oddala sodišču. — Londonski pridigar — kaznilniški kandidat.. V Londonu je že več mesecev pridi-goval in bil posebno priljubljen zaradi lepih pridig, neki Williams, ki je prišel v London s priporočilom škofa iz Minessote v Ameriki. Končno pa se je dognalo, da je priljubljeni pridigar bivši kaznjenec, ki je bil zaradi ponarejanja uradnih listin v Ameriki obsojen na 9 mesecev ječe. Pred dnevi so se dedetektivi oglasili v župnišču, vendar je AVilliams še pravočasno odnesel zdrave Pete. — Zakaj ljudje umirajo. Kot poročajo, je umilo v Ne\vyorku tekom boksarskega ma-tcha Tunney - Dempsey ob radioaparatih 8 eseb, v Les Angelesu pa dve osebi vsled razburjenosti. Razven tega je bila v Los Angelesu ena eseba, ki se je preveč navduše vala za Dempseya zaklana. — Levinova prepotenea. Levin je sedel te dni v dunajskem Renaissance - gledališču. Lasi se je etabliral v drugi loži, ga ni nihče opazil. Vsled tega je zahteval ovacij željni letalec od ravnatelja, da naj; občinstvu naznani, da se nahaja on v lozi. Ravnatelj je zahtevo prepotentnega Amerikanca zavrnil. A* »Incident« na jugoslovansko - i talija«- ; ski meji. Te dni je prišlo na jugoslovanski . italijanski meji pri Sušaku do incidenta, ki je povzročil na jugoslovanski strani mnogo ■ smeha, na italijanski pa mnogo jeze: Neke- j mu našemu seljaku sta ušli dve teleti na ita- j lijansko ozemlje. Ker teleti nista vedeli, kje je meja, sta se jeli na italijanskem ozemlju mirno pasti. Hrabri fašistovski vojak, ki je stal na straži je začul sumljiv šum. V svoji bujni fantaziji je zagledal strašno sliko: Do zob eborožene komite z bombami. V smrtnem strahu je oddal strel iz puške, nato se pa podal v čili so mejo posadko v Klanu. V popolni bojni opremi je jel predirati proti meji cel vojaški oddelek s strojnimi puškami in pričela se je bitlca s teleti. Vso noč so streljali. Naša straža je stala popolnoma mirno na svojem mestu. Ker ji je bil kmet obvestil, kaj se mu je zgodilo, so vojaki vedeli, zakaj gre, zato so se pri tem samo zabavali. Ko se je zdanilo, je bilo bojišče krvavo: Eno od telet je bilo mrtvo, drugo tele ranjeno... Ljubljana. 1— Patrijarh Dimitrije v Ljubljani. Včeraj (iopoldne je prispel v Ljubljano patrijarh Di- 1— Ogenj na Ilovici. V soboto okoli polnoči je c-pozoril Ljubljančane topovski strel z gradu, da v okolici gori. Iz deslej neznanega vzroka je izbruhnil ogenj v stanovanjski hiši posestnice Mice Mencej. Ljubljanski gasilci so ogenj tekom ene ure udušili. Škoda se ceni na 40.000 Din. Ženske in moške nogavice, kravate, ovratnike, naramnice, dobite po solidnih cenah pri Franc Pavlin, Gradišče 3. Celje. c— V nedeljo popoldne se je pripeljal z brzovlakom iz Maribora patrijarh Dimitrij. Na kolodvoru so ga pričakovali župan dr. Goričan, opat Peter Jurak, namestnik srez-kega poglavarja dr. Senekovič, predsednik sedišča dr. Kotnik in polkovnik Naumovič s častniškim zborom. Po sprejemu na kolodvoru se je odpeljal v pravoslavno kapelo (ki se nahaja v vojašnici kralja Petra), kjer gn je pozdravil paroh celjske pravoslavne občine. Patrijarh se mu je zahvalil in dodal, da ni prišel obiskat samo pravoslavne,- ampak tudi brate druge vere. V pondeljek je patrijarh služil v pravoslavni kapeli svečano opravilo, kateremu so razim pravoslavnih prisostvovali tudi nekateri (katoličani. Po opravilu so se mu poklonili dostojanstveniki. Ob poldvanajsli je priredil polkovnik Naumovie patrijarhu na čast banket v hotelu Celjski dom. Patrijarh je ob 16. uri z brzo-vlakcm nadaljeval pot proti Ljubljani. Za časa bivanja v Celju je bil patrijarh gost g. poručnika Pogačnika. c— V noči cd 24. — 25. septembra je neznan sladkosnedež vlomil v kiošk, ki se nahaja na peronu ter se bogato založil s čokolado in likerji. Policija mu še ni mogla priti na sled. Škoda znaša baje 600 Din. OBČNI ZBOR ZVEZE DRŽAVNIH NAMEŠČENCEV ZA SLOVENJO. V nedeljo dopoldne se je vršil v Mestnem domu izredni občni zbor državnih nameščencev za Slovenijo. Zborovanju je prisostvovalo par sto zvezinih članov. Zborovanje je otvoril predsednik Zveze i Paternoster. Iz njegovega poročila posnemamo, da je porastlo število članov od 2324 na 9300. Zveza se je zavzela energično za po- U e Oddal SLI d \L pufclve, 11« i u cl. . v. 0 v . v beg, kriče: »Na pomoč, prekora- daljšanje stanovanjskega zakona ter se je jo!« S tem je alarmiral italijansko udeležila po svojih zastopnikih številnih s - Tfinnu v nn.nnlni hnini onmmi ie novskih prireditev. Geneialm tajnik glavi . pri ga saveza dr. Gjorgjevič je podal k predsed nikevemu poročilu podrobne informacije. Med drugim je govoril na zborovanju tudi ljubljanski poslanec dr. Kramer. Iz blagajniškega poročila posnemamo, da so znašali dohodki 53.461.33 Din, izdatki pa 41.048.22 Din. Po referatih je bil izvoljen nov odbor. Izvoljeni so bili: Škulj A., Primožič L., Hočevar K., Čampa J., Zupanec J., Gruden M., Kalašič L., Bekš J., Pirc J., Ilovar J., Franetič A., Petrovčič F., dr. Ferjančič J., Velikonja N., Rus I., Svetek A., Paternoster M., Ma- mitrije. Na kolodvoru so ga sprejeli zastop- 1 tjašič M., dr. Stegenšek F., Slavec I., namest- stroke Franc Zajc. ■, Imenovanja abiturijentov učiteljišča. Prosvetno ministrstvo še vedno nastavlja abiturijente učiteljišč, po možnosti, na nezasedena mesta, vendar pa vsi letošnji abi-turijenti ne bodo mogli biti nastavljeni, kajti praznih mest je malo, predlogov za ^otvoritev novih razredov pa ministrstvo še ni ko. To je tako izdalo, da se je množica raz-begla na vse strani. — Razbojnik Ivan Ankerst prepeljan v Ljubljano. Ivan Ankerst je znan tat in razbojnik. Leta 1922 je izvršil v Ljubljani in okolici ter po Gorenjskem nebroj tatvin ter obstrelil pri Domžalah enega, v Podbrezju pa dva orožnika. Po zadnjem zločinu je po- prejelo. Razentega pa reflektirajo nekateri \ begnil v Avstrijo, kjer je organiziral v ce kompetenti samo na gotova mesta, kar otež- ‘-1 ~ — u-' - keča delo ministrstva. Vsled tega je sklenilo ministrstvo, da bo samo na gotova mesta omejene prošnje odslej odklanjalo, oziroma odlagalo za na poznejši čas, ko bo mogoče prosilcem ustreči. — Kdor aspirira na filmsko kariero, naj ne sili v Nemčijo. Naš generalni konzulat v Berlinu opozarja one moške in ženske, ki ?''D ,y Nemčijo, hoteči se posvetiti filmski „!S ,£r£j»ri'irsli. ttem poklicu nimajo izgledov, da bodo angažirani. Avanturist, oziroma avanturistinja, ki pride v Nemčijo v upanju, da postane »filmska zvezda«, brez sredstev, riskira torej vsakovrstne neprijetnosti. — Mednarodna železniška konferenca v Krakovu. Prihodnji mesec se vrši v Krakovu mednarodna železn. konferenca. Na konferenci se bodo pretresala trgovsko pro-uietna vprašanja. Na konferenci bo zastopano tudi naše prometno ministrstvo po dveh delegatih. — Propadanje reške luke. Reška trgovska zbornica je izdala pregled o trgovini in prometu v reški luki, iz katerega je razvidno, da sta trgovina in promet v reški luki znatno napdovala. Celokupnega prometa, uvoza in izvoza na suhem in na morju je bilo lela 1926 7,386.768 ton, v letošnjem letu pa samo 7,115.334, torej za 271.434 fen manj kot preteklo leto. Z ozirom na to pise »Vedetta« pod naslovom »Kriza našega prometa : »Vzrok nazadovanja je kriza, ki jo občuti cela Evropa, je konkuriranje Hamburga in Sušaka, posebno pa kriza v Reki sami. Najbolj je nazadoval promet s sladkorjem, koruzo, špiritom, fosfati in fesom. Temeljni vzrok krize ne tiči v ra-Pallski pogodbi; vzrok je enostavno političen in samo političnim potom bi bilo mo- lovski okolici vlomilsko tolpo, a je bil končno aretiran ter obsojen pod imenom Klein-dienst na 4 leta težke ječe. Ker je bila med tem njegova identiteta ugotovljena, so ga izročile avstrijske oblasti sedaj, po prestani kazni našim oblastem in tako je bil prepeljan te dni iz kaznilnice Karlau pri Gradcu v Ljubljano. V prihodnjem porotnem zasedanju bo za svoje zločine odgovarjal. Ankerst je začel svojo tatinsko kariero kot hlapec pri špediterju Ranzingerju v Ljubljani. I redno so mu prišli na sled je pokradel iz skladišča tvrdke cele vozove najraznovrst-nejšega blaga. — »Inženjer Arko« pripeljan v Zagreb. Rudolfa Vodopivca, ali »inženjerja Arko«, o katerem se je že dovolj pisalo, so te dni iz Splita pripeljali v Zagreb, kjer je bil oddan v zagrebške zapore. Razprava proti nevarnemu lopovu se bo vršila te dni in Zagreb bo imel zopet senzacijo. Izgubljen ček za 50.690 Din. V nekem kupeju beograjskega brzovlaka so našli na kolodvoru v Subotici žensko ročno torbico, v kateri se je nahajal ček za 50.000 Din. Lastnik (lastnica) se še ni javila. — Strašen požar v Kanadi. V poslopju katoliške misije v Barelu ob jezeru Lagrance (Kanada) je izbruhnil te dni požar, ki se je tako hitro razširil, da se niso mogle rešiti niti vse usmiljenke še manj pa vsi otroci. Ena usmiljenka in 19 otrok je našlo smrt v plamenih. Spričo^ pomanjkanja primernih gasilnih priprav požara ni bilo mogoče ud'u-šiti, vsled česar je pogorelo poslopje do tal. — Velika železniška nesreča v Rimu. Iz Rima poročajo: Med posebnim vlakom, s katerim se je vračalo 1100 bojevnikov s sestanka bojevnikov v Neaplju proti Firenci in nekim tovornim vlakom je prišlo na postaji Rim — Tiburtina do katastrofalne karam- niki oblasti. Med drugim so bili pri sprejemu navzoči zastopniki pravoslavne cerkvene občine, divizijski general (Danilo Kalafatovič, veliki župan dr. Vodopivec, vladni komisar Mencinger, zastopnik knezoškofa Jegliča ■ prošt Kalan itd. Mnogobrojno občinstvo je cerkvenega kneza navdušeno aklamiralo. Z nagovori so povzdravili patrijarha gg. veliki župan dr. Vodopivec, vladni komisar Mencinger, predsednik pravoslavne cerkvene občine Ljubomir Dijinovski, general Kalafatovič, predsednik oblastnega odbora dr. Natlačen, dr. Luce Treo in nekatere narodne dame. Patrijarh je podelil prisotnim svoj blagoslov. Ko je korakal proti izhodu, je prožil ginjen vsled prisrčnega sprejema posameznikom roko. Pred kolodvorom niu je prirejalo občinstvo ovacije. Izpred kolodvora se je odpeljal patrijarh najpreje v pravoslavno kapelico, nato pa v hotel Slon, kjer i Iožira. 1— Smodnišnice sc odstranijo z ljubljanskega polja. Ministrski svet je odobril pogodbo med ljubljansko mestno občino in erarjem glede premestitve smodnišnice na ljubljanskem polju. S tem je rešeno po zaslugi^ poslancev SLS za Ljubljano zelo važno vprašanje. Smodnišnice se prestavijo v tak kraj, da ne bo več nevarnosti za ljubljansko mesto ter ne bodo več ovirale razvoja mesta. 1— Vpisovanje v telovadni tečaj »T. K. D. Atene« se vrši v ponedeljek, v torek in v sredo, dne 26., 27. in 28. 't. m., od 4. do 7. ure zvečer v pritličju mestne ženske realne gimnazije na Bleiveisovi cesti, kjer se zvedo tudi telovadne ure. Vršil se bo tečaj za dame in tečaj za šolsko deco. 1— Obrtno - nadaljevalna šola za umetne in oblačilne obrti v Ljubljani. Vpisovanje vajencev se vrši ponovno v nedeljo dne 2. oktobra od 9. do 12. ure na osnovni šoli na Prulah v konferenčni sobi I. nadstropje. No-vevstopivši vajenci prinesejo s seboj zadnje šolsko izpričevalo in učno pogodbo, šolo že obiskujoči vajenci pa zadnji izkaz. Vsak va-ejnec plača pri vpisu mesečne šolnine 15 Din in za kontrolno knjižico 3 Din. Brez šolnine in kontrolne knjižice se ne bo nikogar vpisalo. — Vodstvo. 1— Razpis ljubljanskega gledališkega abonmaja. Vsled številnih priglasov za letošnji gledališki abonma veljaven za ljubljansko opero in dramo, je sklenila gledališka uprava, da uvede poleg premierskega abonmaja ir. peleg rednih abonmajev A, B, C še nov abonma D. Priglasi za ta abonma se sprejemajo dnevno cd 9. — 1. in od 3. do 5. popoldne v knjigovodstvu v dramskem gledališču. Ker premierski abonma še hi polno zaseden, opozarja gledališka uprava na ta abonma ^osebno one gledališke interesente, ki želijo, da se njihov abonma odigra bolj v zimskih mesecih, kajti z ozirom na to se bodo vrstile vsaj v prvi polovici sezone pre-mijere v hitrejšem tempu, bode ta abonma brez dvoma preje odigran kakor pa ostali redni abonmaji, ki se raztegnejo do konca sezone. niki: Ozimic D., Tunibej F., Zupan J., Beguš J., Rainer J., računski pregledovalci: Rostan J., Grum R., Martinšek F., Jan J., Busbach A., Čeh J. OBČNI ZBOR ZVEZE DRUŠTEV HIŠNIH POSESTNIKOV. Predvčerajšnjim dopoldne se je vršil občni zbor »Zveze društev hišnih posestnikov.« Zborovanje je otvoril društveni predsednik Frelih. Po odobrenju poročila o delovanju v preteklem letu je referiral g. Frelih v uspehih, ki jih je doseglo društvo v preteklem letu. Med drugim je omenil, da je dosegla Zveza, da se stanovanjski zakon dobro interpretira in da je preprečila, da bi ostal stanovanjski zakon še nadalje v veljavi. Ustanovitev lastnega kreditnega zavoda za enkrat še ni izvedljiva. Zveza se bo zavzela za izvedbo davčne reforme. Ker se s 1. novembrom stanovanjski zakon ukine, bo nastopila Zveza proti nemotiviranim odpovedim stanovanj in proti pretiranim podražitvam. Članarina se zviša od 2.50 na 5 Din. Na zborovanju je bila sprejeta resolucija ' za ustanovitev gospodarskega sveta, v katerega naj bi volili hišni posestniki dve tretjini članov. V novi odbor so bili izvoljeni: za predsednika Frelih, za I. podpredsednika Papež (Maribor), za II. podpredsednika Jenko, za blagajnika pa Jeglič. Ostali odbor se sestavi naknadno. VELIKE KONJSKE DIRKE V LJUBLJANI. Slaba sobotno vreme je povzročilo; da se je zbralo le malo publike, okolu 1000, na dirkališču. Bili so povečini poznavalci konjskega športa ter so radi zanimivega programa tudi prišli na svoj račun. Pri ljubljanski dirki kot prvi točki je odnesla zmago kobila Originell, last F. Skoberneta, na progi 2000 m v času 3.33. Drugo mesto je zasedla kobila Nelka (A. Slavič), tretje pa konj Lumpi (St. Mužek). V nato sledeči mariborski dirki je bila prva kobila Dolly (kobilarna Turnišče pri Ptuju) na progi 2080 m v 3.20. Druga je bila kobila Sonja (F. Skoberne), tretja kobila Rogdaj. Izven konkurence sta vozila državna žrebca žrebčarne na Selu »Vardar« in »Mackfilko«, na progi 2000 metrov v 3.56 oz. 3.11. Tretja točka krograma je bila dirka zn konje, ki so bili po dirki na prodaj. Zmago ie odnesla kobila Bogdaj na 2120 m v 3.33. Kot drugi se je plasiral konj Lumpi, tretja kobila Dragotina. Zadnja točka so bile galopne dirke, ki so pa razočarale. Naj je kriv konjski materijal ali pa kvaliteta jahačev, posebnega užitka niso nudile. Odlikoval se je podpolkovnik Zajc, ki je zmagal na angleškem žrebcu Kullinanu, konjiški poročnik Petrovič iz Zagreba, ki je zasedel drugo, in poročnik Simič, ki je zasedel tretje mesto; ostali niso nudili posebnega športa. Lepo nedeljsko vreme je privabilo okolu 10.000 gledalcev na dirkališče, ki pa niso prišli na svoj račun, deloma radi tega, ker se na konjski šport po večini ni razumelo, deloma pa vsled tega, ker je bilo preoddaljeno, da bi moglo slediti raznim točkam, ki so se vršile sredi dirkališča. Kasačke dirke so daleč zaostajale za dirkami prejšnjega dne. Olimpijski program za šolsko jahanje, ki ga je izvajal znani jahač podpolkovnik Seunig, večini publike sploh ni nudil ničesar, ker se je vršil v sredi dirkališča in so mogli slediti finesam dresure samo oni gledalci, ki so stali v neposredni bližini. Izvajanja programa po g. Seunigu pa je bilo prvovrstno, tako da bo lahko z uspehom nastopi! na amsterdamski olimpijadi. Zelo je ugajala tudi vožnja s četverovprego, ki jo je vodil upravnik državne žrebčarne g. Gostič. Tudi na to sledeča preizkušnja dresure jahalnih konj se je vršila sredi dirkališča, tako da so užitek imeli samo oni, ki so stali v bližini. Pri veliki slovenski dirki, ki je obsegala dva heata, je zmagala kobila Bestie v 1.38.7 in 1.37.5. Druga je bila kobila Dolly, tretja kobila Originell. Zadnja točka programa je bila tolažilna handicap-dirka, pri kateri je zmagal žrebec Gjurko (A. Pavlin) v 1.35.5: druga je bila | Poca, tretja 'Nandi. ■Ker je bil soboini program vsaj za širšo ; lakozvano nedeljsko publiko veliko zanimivejši kot nedeljski, bi bilo dobro, če bi Kolo jahačev v bodoče spored primerno predrugačilo. BORZE dno 26. septembra 1927. Devize in valute. Ljubljana. Amsterdam 22.79 —"22.81 (—), Berlin 13.509 — 13.539 (13.53, 13.52), Curih 1094 — 1097 (1095.55), Dunaj 7.9925 8.0225 (8.0075), London 276.05 — 276.45 (276.45), i Ne\vyork 56.64 — 56.84 (56.74), Praga 168.05 do 168.85 (168.45), Trsi 308.375 310.375 (309.375). Zagreb. Amsterdam 22.7925 — 22.8525, Dunaj 7.9925 — 8.0225 (8.0075), Berlin 13.53 do 13.56, Budimpešta 9.945 — 9.975, Bukarešta 34.5 — 35, Milan 309 - 311, London 276.05 — 276.85, Newyork 56.647 — 56.847, Pariz 222 — 224, Praga 168.025 — 168.825, Curih 1094 — 1097. Curih. Beograd 9.13, Berlin 123.62, London 25.24625, .Newyork 518.70, Pariz 20.35, Milan 28.285, Praga 90.75, Bukarešta 3.22, Sofija 3.75, Varšava 58, Dunaj 73.10. Efekti. Ljubljana. Celjska 16 — 0, Ljubljanska kreditna 140 — 0, Praštediona 850 — 0, Kreditni zavod 160 — 0, Strojne 0 — 70, Vevče 135 — 0, Ruše 260 — 270, Kranjska industrijska 415 — 0, Stavbna 56 — 0, šešir 104 - 0. Ljubljanska blagovna borza. Les: Za- ključeni so bili 4 vagoni, in to 1 vagon bukovih plohov, neobrobljenih, 80 mm od 2 m naprej, 20 cm šir. naprej, I., II., fco vagon meja po 530, 1 vagon desk, smreka, jelka, 20, 25, 30, 40 mm, L, II., III., monte, paralel., 1—2 cm konienosti, fco vagon nakl. postaja po 470, 1 vagon suhega bukovega oglja, vilanega, fco vagon nakl. postaja po 88 in 1 vagon suhih bukovih drv, fco vagon nalil, postaja po 19.50. Deželni pridelki: Zaključkov ni bilo. X Odkazanje agentur za nakup in prodajo blaga v inozemstvu. Centralna zveza trgovskih zast,opikov in komisijonarjev za Avstrijo na Dunaju, ki ima tudi posredovalnice za agenture, cdkazuje na željo trgovske zastopnike inozeniksim .tovarniškim in eksport-nim tvrdkam, koje ‘bi hotele biti zastopane na Dunaju .oziroma v Avstriji ter v sosednih državah in io: v Češkoslovaški, na Poljskem, Ogrskem, Rumunskem in na Balkanu. Ta posel vrši imenovana posredovalnica brez- plačno. Pri odkazanju zastopnika bodisi za nakup ali za prodajo blaga gleda na to, da je dotičnik strokovnjak ter da je zmožen jezika. Naslov posredovalnice je: Zeniralver-band der Handelsvertreter und Kominissio-nare Oesterreichs, Agenturen-Vermittlungs-Sekti<5n, Wien I., Werdertorgasse 14. Šport. Bristolski kanal preplavala. Že opeiovano so poskušali znani plavači preplavati bristolski kanal, nevaren in nepreračunljiv zaradi zaradi pogostih morskih tokov, toda vsi poskusi so se ponesrečili. Sedaj pa je uspelo mladi Angležinji Kathleen Thomas, \v a leski prvakinji, preplavati nevarno progo. Ob 4. uri 15 minut je stopila miss Thomas, ne meneč se za svarila, pri Penarthu v vodo in je stopila ob 11. 35 minut v Weston-supermare na kopno, burno pozdravljena od tisočglave množice. Čeravno znaša zračna črta med obema krajema le kakih 5 milj, vendar je morala Angležinja plavati celih 12 milj (19 km) v cikcak-kurzu, da je v 7 urah 20 minut dosegla svoj cilj. Kaj bo z Numijem? Bolj ko vprašanje: Bode li dobila Finska sedež v društvu narodov: zanima zadnje dni celo finsko javnost vprašanje: Kje je Nurmi in zakaj je v zadnji uri odrekel vdeležbo na meddržavni tekmi med Švedsko in Finsko. O tej senzaciji, ki polni cele kolone na prvi strani finskega časopisja, vemo doslej sledeče: Ko je potovala glavna skupina finskih lahkoatletov iz Helingforsa v Abo, kjer se je imela vkrcati za Stockholm, se jim je pridružila 'še druga skupina, med njimi iPaavo Nurmi, najboljši atlet Finske. V odsotnosti iNurmija se je sklenilo, da naj teče v Stockholmu razun na 10.000 m tudi še na 5000 m. Nurmi je bil pa že prej izjavil, da bo tekel samo na 10.000 m. Glede vde-ležbe Nurmija na teku 5000 .m se je sklepalo še enkrat na krovu ladje. Par minut prej, predno je odplul parnik, je predsednik šport- ne zveze Pinkala .obvestil Nurmija, da mora teči obe progi in da se mora podvreči tej odločbi. Nurmi je zopet odklonil. Predno je se kdo vedel, kaj se godi — manjkali sta 2 minuti do odhoda parnika, vzame Nurmi svoj kovčeg in izgine. — Sodba finskega časopisja o tem nastopu Nurmija je deljena. Nekateri | časopisi ostro napadajo slavnega atleta, medtem ko drugi grajajo nerodno postopanje športne zveze ter zastopajo mnenje, da se z Numijem ne bi smelo postopati kot z nezrelim mladičem; nasprotno bi morali uposie; vali njegovo znano občutljivost. Pozno v noei« se je pojavil Nurmi v redakciji lista »Turun Sanomat in rekel, da ne bo nikdar več zastopal športne zveze niti na Finskem niti v inozemstvu. Pripomnil je tudi. da bi v slučaju disciplinarnega postopanja proti esbi smatral za končno svojo karijero .kot športnik. ZA KRATEK CAH. — Oče, kaj pa je pravzaprav zaslužek pošte ? »Glej, moj sin. Za pismo, težko do 20 glS' I mov, treba plačati en dinar poštnine. ^ j pisma pa niso težka 20 g in razlika je j služek pošte.« —o— I — Kaj, 500 dinarjev za eno punčko. velja več kot živ otrok. »Ampak zato jo je tudi težje narediti^ -—o— — Ali se še spominjate gospod, da seffl-.. Vam pred 10 leti na tem mestu dala k°' šarico? »Seveda, saj je to eden mojih najprijetnejših spominov.« —o— Mladoporočenec pokuša kosilo. Po daljše'® premišljevanju pravi ženi: »Prinesi mi kuharsko knjigo!« — Zakaj? Mora biti gotove v njej tiskovna napaka.* ija Erenburg: 43 Ljubezen Jeanne>e Ney. (Iz ruščine prevedel Š. L.) Za njiju so govorili tudi kosi, veseli črni kosi v modnih smokingih. Rini ima mračne, skoraj mitologične lastovke. Na Prečisten-skem buljvarju v Moskvi se jedrnato prepirajo vrabci. V Luksemburškem parku pa žvižgajo in skačejo smešni kosi. Ta dan pa njihovo žvižganje ni pomenilo zasmeha, ne očitanja, ampak so žvižgali od preobilice najboljših čuvstev. Voda v medicejskem vodnjaku je pela, ko klavir. Nekdo je prekrasno igral nanjo. Mogočen Andrej? Ali Jeanne? Ali pa oba skupaj? V tolmunu so sredi lanskega rdečega listja plesale zlate ribice in prisluškovale vsem zvokom. Re se bo to zdelo komu čudno, vendar pa so. celo ribice, ki so znane po svoji molčečnosti, z udarjanjem svojih plavut po vodi tudi govorile za Andreja in Jeanne-o. Za oba sta govorila tudi novorojena pomlad in Luksemburški park s vso svojo floro in favno. Po sosednji stezici se je sprehajal raztresen mlad človek, ki mu je že zdavnaj ugasnila pipica. Ta bi se tudi lahko veselil, ker je bila včeraj prvič objavljena v tuluškem modnem in športnem žurnalu njegova ele- gija. Vendar se pa ni veselil, ampak je bil v skrbeh, ker je ravnokar ustvarjal svojo drugo elegijo in nikakor ni mogel najti primerne asonance. V glavo so mu lezle samo rime, pesnik pa je vedel, da so rime že ustarele. Zadeval se je ob klop in ves čas gibal z ustnicami. Tema nove elegije še njemu samemu ni bila jasna, na vsak način je pa bila to zgodba Jeanne-e in Andreja. Saj ni mogel zdaj nihče v Luksemburškem parku govoriti o čem drugem! Zraven marmornate George Sand so se deklice igrale z obročem in so veselo čebljale. V srcih dveh odraslih otrok, ki se nista igrata z obročem, je bilo razven veselja ‘kostanjev, nežnosti vode in vzdihov elegij polno otročjega veselja in so tudi dekilice za oba" čebljale. Jeanne in Andrej sta pa molčala. Neki šolarček se je ustavil pri pomarančnem drevesu v kadici, ki je stalo levo od dvorca. Vsi učenci liceja Saint-Louis so vedeli, da jim bo učitelj matematike dal visok red ne glede na njihovo znanje, če pojdejo trikrat okrog tega drevesca. Zdaj je pa šel ta šolar okrog drevesa brez vsake sebičnosti: vračal se je namreč domov, doma pa ni učiteljev in redov. Ali nista mogoče hotela oba zaljubljenca, ki sta molče sedela na klopic! pod kostanji, praznoverno zavarovati svojo srečo? Niti omeniti ni potrebno, da je tudi bradati Verlaine, na kojega pleši so počivali veseli kosi, ves čas deklamiral najnežnejše in najganljivejše svoje stihe. Ubogi, nerodni Verlaine je že pred petdesetimi leti začel govoriti za oba zaljubljenca, Edino stari senatorji, ki niso vzdržali dolge seje in prišli k oknom pozehat, so delali izjemo. Ko so zagledali zaljubljenca, kose in obroče, jih to ni ganilo. Res, da niso videli, da bi kdo kršil njihove zakone, vendar pa jih je vse to spominjalo na nekaj neprijetnega: skoraj ena pogreb ali pa na revolucijo. Nihče se pa na njih ni oziral. Med fauno Luksemburškega parka so bili oni podobni starim jazbecom, jazbeci so pa .jako cmerilo živali. Vsi drugi prebivalci velikega parita s travo in z drevjem vred so pa" bili veseli za Andreja in Jeanne-o. Ta dva sla pa molčala. Ljubezen je bila za oba neizprosen cenzor, ki jima je prepovedal vsako besedo. Andrej je še vedno držal Jeanne-o za roke, kakor jo je bil prijel. Ljube, temne roke! Ni jih mogel več izpustiti! Vihravi, spremenljivi Andrej je bil zdaj trd in- jasen — on je svojo ljubezen trdo prislužil. Jeane zanj ni bila več slučajni dobitek ali pa srečna karta, ker mu je ■ ločitev že potegnila dve gubi poleg še ne- j davno brezskrbnih ustnic. Zdaj jo je ljubil i divje in prosto ko težaven plen.. Ali je 1,1 nesel čez puščavo na ramenih, podaji ^ vstajajoč od edine misli: moram .jo prenesi1, Andrej ne bo nikdar več izpustil teh v°k' • Nikdar več! Kje so vsi dvomi Jeanne-e? Ali je postala nespametna? Ona zdaj sploh ne premišlja, ne skuša pojasniti svoje ljubezni in se ne sili, da bi bila razsodna in plemenita, ampak samo ljubi kakor da je namesto tragičnih lcoturnov spet obula nerodne coklje lu-aretske deklice. O Aglaji ne vprašuje. Tudi če bi Aglaja pri priči umrla vsled gorja, bi si ne dala Andreja iztrgati iz rok. Tudi ne premišlja, če je lahko vredna tovarišica Axj' dreju in če lahko pripravlja z njim revolUcl' jo. ‘Revolucijo ljubi, ljubi tudi Rusijo. Ne ve pa, kaj je napraviti. Vse to ji bo povedal Andrej, ki ima zdaj v svojih rokah njene roke in njo vso. Kako je vse to priprosto! Ne, Jeanne ni postala nespametna, ampak je samo zrastla in zrastla iz orlutskega gorja. To gorje je bilo gorje te rasti. Ce jo doleti pa še drugo gorje, pravo, neodvračljivo g01" je, ga bo Jeanne sprejela in pokazala, da ie tudi v cokljah lahko visoka, ne da bi se morala vzdigovati na prste. Gorje samo povišuje. Zdaj je Jeanne samo blažena, srečna, ta sreča je tiha, modra in jasna. (Dalje prihodnjič.) [VINOCET tovarna vinskega kisa, d. s o. zM Ljubljana nudi nalfinečSi in naiokusneiSI namizni kSs is vinskega kisa. Sahtovajte ponudba. i—t T*lefe« Stav. 2386. Tahniino In hlgljeniSno najmodernele tsrajana kisarna v Jugoslaviji« MnrMi Ljubljana, Dunajska c*sU It- la, H. tuutet*. MALI OGLASI Za vsako besedo 9e pl*č» KO par. Za debelo tiskan* pa Din 1.—. Proda se mlad pes, prava rasa Doberman, čistokrven, z rodovnikom. Poizve se na Rimski cesti št. 5 pri hiš- Gospodinje, šivilje, krojači, ki nimate časa v skupne tečaje in se želite izobraziti v izdelovanju oblek, za Va? je pouk v popoldanskih ali večernih urah. Pričetek 19. t. m. Izdelovanje krojev! Zasebno krojno učilišče, Ljubljana, Stari trg 19. Pouk ali konverzacija v- nemščini, francoščini, angleščini in italijanščini daje izobražena nemška dama. Naslove prosi na upravo »Nar. dnevnika« pod »Individualni pouk«. Prodam salonsko suknjo. Nash" v upravi lista. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani razpisuje oddajo pri stanovanjski hiši na Bieiweisovi cesti. Proračun se dobi v zborničnem uradu med uradnimi urami od 26. t. m. dalje za Din 20.—. Tam so tudi na vpogled načrti m splošni stavbeni pogoji. Pravilno sestavljene in zapečatene ponudbe je vložiti pri podpisani zbornici najkasneje do dne 29. septembra 1927 ob 12.uri opoldne. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubija*11’ dne 23. septembra 1927. IVAN JELAČIN predsednik. DR. FRAN WIND,ISn^BR '' generalni tajnik. TISKARNA MERKUR | I TRG.* IND. D. D. m tisk vseh cenike, tabele, vabi >n uradnih tiskovin. * Tiska časopise, knjjge, trgovskih, obrtnih, »nduatgi«”" lastna KNJIGOVEZNICA. * TELEFON. sT. 2352. ablla. lepake. Dosetnlea Itd. *--------------- ---------------------------- ~ .i i >Uarkurc odgovoren: Andrej Sever. Vsi v Ljubljani. Izdajatelj: Aleksander Zelemikar. — Urejuje: Vladimir Svetek. — Za tUkarno