Slav. ?0
V Trsta, v sredo 4. februarja 1920
Latnlk XIV
tdula vsak dan, udi ob nadetih la praznikih, »JutraJ. - Uredfttavo: ulica sv. Fr»i2»fiM Asiikaca Sav. 20. L nadstropja — Dopisi naj se pofiQ«h rištv*. — Nefrankirana pisma st na spre|fcm|* rokopisi se M vratef* — Izdajatelj ta odgovora! uwdo» St«tan Oodina. — LaainHt kcnsatdj 1UU Edino*. — Tub lukaroe MtoosL — Naročutoa wa$a na mesec L S*—, pol leta L IS — in četo leto L 36 —. — Telefon u:adal3tva in uprave ftev. 11*57.
Posamezne številke v Trstu ln okolici po 10 stotlnk. — Oglasi se računajo n girokosti ene kolone (72 nun). — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 20 stot.; osmrtnice, zahvale, poslanice In vabila po 40 stot., oglasi denarnih zavodov trnci po 80 stot Mali oglasi po 10 stot. beseda, najmanj pa L I*—. Oglase sprejeme fnseraini oddelek Edinosti. Naročnina in reklamacije st pošiljajo izključno upravi Edinosti. Uprava in iaseratnl oddelek se nahajata v Trsta, uL sv. Frančiška Ai 29.
„Ultimatum" — praznu žB$nle!
Pariz, 31. januarja.
Vedno bdSj se pcAtaaatje, da je bil :i*Ur-ma-i trm*, od 20. t. m. prazna žugai*«e, ki je ispravilo Italijo, kaicor tudi Francko in AavgHjo v zadrego v tistem hipu, ko fci se m-oralo prevesti >v dejanja. Računali so, da ž.ug«r-j3 z londonskim dogovorom prestraši Jugoslavijo tako, da sprejme vsatko drugo rešenje; a sedafj, ko ibi se po >ultim»tumu« moral londonski dogovor res izvršiti, se pojav&ja v fealliji vedno več (celo narct;ctna1čstičnjh) glasov, ki cznaču-
rešitev odmakni! a za korak dalje. Pol u uradno poroko a-gematje »Harvas« naoškisje na vsak način,'da se pričakujejo iz Belgrada in iz Rima, posebno iz Rima, kajti Belgrad -je dovod j jasno povedal, kaj misli o tem vprašanj-u, novi predlogi. Poročilo praivi sicer, da $e g. Millerand pripravljen na udejstvitev obvez, »ki ste qili podpisali francoska in angleška vlada, to je na udejstvitev londonskega dogovora, toda ne sme se pozabiti, da je londonski dogovor v sedanjih razmerah neizvršljiv, kar ve ,prav dokro tudi g. Nitti, katerega prihod v Pariz se
pričakuje v /kratkem.
. . , ,	,	In če bi se londonski dogovor vsilil Jugo-
se;o ta dogovor ne samo za ne;zvrs:,av, temveč i .	. . „ 7 ___uirJ*™*
*	, ,,	•	' n-.r-:«r slavi«, kaj potem? Zavezniki vedo iprav 'dobro,
naravacst Skotdlpv jn nevaren za — Ltaii <;o! i * J"	, . . JT- - .
Ta t-nf\ rrrrorio n O Frinrf. <rlco,rn »n AnđJe.^em .ika-.-CSne pOSleOlCC *>1 mOglO TO imeli M uu-uu
\gotovo vložili vse sile, da ne pride do tega.
Zavezniki sporočili jugosloveaski delegaciji vsebino loadcnske mirovne pogodbe. RIM, 3. »Tribuna« ipiše: Vsled .jugosloven-
Javno mnenje na Fr.inccskein in Angleškem pa ie (-z jzr.eno nekaterih plačanih listov) er.o-dušno v obsojala koraka cd 20. t. m. Mnogi ne morejo .razumeti strogosti napram v&ikiar i -ja'ni Jugoslaviji v prime> s skrajno pepu-stiji vestjo m naravnost slabostjo konference
rc^ra-m aventu-niijeiiju D'AnmmaMiju. »Ten:;>s, čigar stiki s farneosklm ministrstvom za <zu-ocr.je stvari so znani, ugotavlja z vidnim zaio-■vcC; ivom, da so se njegova .prerdkover ja o o<fh :tvu t ultimatuma« itresničšia. OSc' jdni inncgi kažojo sicer še maJko užareno lice; aH tudi med nfimi se nabavo ljudje, 'ki .prizna-vi."j>o, da je bil korak od 20. t. m. precutgljsn.
Pa v resnici je redkekedaj kaka '.pl-cma-cija vprašanja, dotikajoča se na^v^talne;5»h koristi Tadete^a naroda, reševala ta'ko fnivolno, kakor se je t>o zgodilo tukaj. Ker je Notti hote! radi žele/^iičarske stavke, še isti večer odpotovati; ker je Clemenceau z dotično sejo do-kcnčal svege neslavno predsednikovanje in ker se je ttidi Lk>ydu Gecrgeu mudiio domov, se 4i gc&pod^e niso niti spuščali v kako razprav-IjaTu-e o ju^oslovenskem pa-ctpredlegu, temveč v.o, kakor nemški general HoSmaem v Brestu-Lilovskem, udarili s pestjo cb mizo m posta-viili Ju^oodavi^o pred au-t-aut,
skega odgovora, v katerem trdi bel^rajska vlada, da ne pozna londonske pogodbe, ki se \\ tA -nicdar uradno sporočila, so včeratj zavez-n'iki obvestili VJsgoslovensko delegacijo o vsebini te pogodbe.
Francija in Anglija imate odpraviti z dvema svojima zaveznikoma in ste si nadeli nalogo, da odstranite med Italijo in Jugoslavijo vsak vzrok spora ne samo v interesu Italije in Jugoslavije, temveč tudi vseh držav, ki so se borile za pravico in svobodo kakor tudi za trajen mir med narodi. Potek vojne je pomešal vse stare račune in predvidevanja, je od-pravil tajne pegedibe, je sklonrl Ameriko, da stespi v vejno. Njej se moramo zahvaliti, da smo zmagali. V času, ko so se sklepale tajne pogodbe, se rje smatrala vojna samo za boj med vojsko in vojsko. To se je s časom izpremenilo, in spopad je dobil značaj vojne med naredi; da se pa morejo narodi pregovoriti na vstop v vo?t¥o, se rje moralo proglasi Li načelo pravice in samoodločbe, kakor ibi tudi načelo bodočega miru temeljilo na pravici in svobodi, ki ;bi jo jamčio vsemu svetu razsodišče, imenovano r Zvez a naredov«. Vo?na se je nnda'ljevala, vi-hraj-oč zastavo .vojaške sile, a končala (je, vi-hrajoč zastav^ svobo'. in pravice narodov, da sami odločajo o svoji usodi. Brutalna sila orežja in ta;ne pogodbe, ki temelje na sili so .bile zmagane in razvel^avijene.
Za to načelo svobode in clv lreacrje se je borila tudi Srbija, in kiti njenih najboljših sinov je tekla na vseh evropskih .bojiščih. Kakor Italija, tako se je tudi naša država, gledajoč v
rešit o ožnaSdfi rel Jsgos!sy!39 ia.
Itcllo.
MILAN, 3. Pariški poročevalec j Secola<. je j bodočnost miru in svobode, junaški borila in imel pogovor s predsednikom jugoslovenske i se še bori, da se ne potlačijo one pravice, ki delegacije Pašičem Na ■vprašanje, kako si j jih je kost svetinjo branila na vseh bojiščih ve-preds>ta^"!ja razvo? odnoša^ev med Jugoslavijo likega boja proti nemškemu irnsperijalizimu.
Pri tem je treba še mati, da je bil načrt rešitve tako površno Izdelan, da Jugoslavija še danes ne ve ua-tarK-no, kod fc: šla meja v podgrajskem in se-nožežkem ekrar/a in kaj ti ji pripadalo v severni Albaniji?! SV ;i de;sivo, da je bil 21. t. m . torej ipo seji, pcJvaz^n naš m delegr'cm zemljevid Albanije, na katerem se je jugoalo-•vev- ->ka meja bistveno razlikovala cd ene, ki jo ;e prejšnji dan pckazal Lloyd Gecrje, in da trdi Itcl*;a sedaj, da se je med Lloydom Ge-orgem in Nittijcm določila za Reko druga vla-davina, ne^c jc 1 iia porem sprejeta v »ulti-mainm . Odvetnika, ki H v kaki sodni poravnavi zagrešil take »netočnosti«, £>i nastrže postavili pred disciplinami senat. Kako naj se sodi o državnikih, od katerih odločitve je odvisna usoda celih narodov, vprašanje miru
1 • • rt
an vc;ne?
Pred par dnevi je Journal de Gene vet. v • ' i :n člar*\u ugotovil, da sla cd vseh vlad-r.ili še5ov, ki so na začetku konference imeli usodo svojih držav v svo ili rokah, ostala edino še dva: Lloyd George in Venizelos. Razrprav-!;:'fc-č petem o neprijaznem razpoloženju, ki e v somi Angliji razvija .proti L.Ioydu Georgeu, zaključuje članek z vprašanjem: kdo od teh d\ ^h ostane zadrri? Jug oslov en i gotovo ne bi le žalovala, če to ne bo — Llov-d Goor^e.
in Italijo, mu je Pašić odgovoril med drugim ika&.cr piše današnji sSecolo« — takole:
fPo mojem mnenju bi morali biti odnoša-'i med tema d.vema državama ne samo moralni odnoša;ji dobrega sosedstva, temveč naravnost prijateljski. Srbrja je gorila vedno simpatije do italijanskega naroda; zasledovala je z veseljem italijanski preporod, iki .ji ije daral up, da .pride dan. ko tudi snbsiloi narod doseže svobodo in narodno ucdinjeive. Italijanski narod je s svoje strani sledil z veliko simpatijo naporom in bojem našega naroda za svobodo. Italijani in mi smo imeli vedno istega sovražnika: ! avstrijsko monarhijo, ki rje tlačila nekoliko na-
rodov in se upirala njihovi csvofcodltvi. To je še zvišala naše simpatije. Vsled tega sem prepričan, da nas v prihc^njosti nemška nevarnost združi preti nemškim maščevalnim namenom.*
Na vprašanje, kakšna politika ibi bila najboljša s strani Italije napram Jugoslaviji in Jugoslavije napram Ita!';i, je Pašić opozoril na se !?m]e razmere v sreJnji Evrcpi in rekel: Nen;;ki militarizem je bil premagan z velika n; k'mi žrtvami narodov, .prežetih načel svobode in pravice in željnih, da bi zajamčili vsakemu narodu te dve temeKni točki ci\ ilizaoije. Toda vkijub porazu se neniSki militarizem dvigne, ko zopet zbere svoje meči, in ni dvoma, da se bodo ledacj Italijani, Srbi, Francozi in Angleži zopet berili v istah vrstah za svobodo in civilizacijo. Še tekom vojne sem im el priložnost govoriti z raznimi ital jansik mi državniki, katerim sem pravil, da so interesi Italije in Jugoslavije vza*e.i»ni- »e	v vojni
proti skupnemu sovražniku, temveč tudi po doseFehi zmagi. Nemški narod se ni odrekel želje po svetovnem go.spoc'stvu in hoče doseči prehod na Ocean skozi Rckavski preliv in na Jadran ter Sredozemsko morje skozi Trst.
1 ovan'o v najvažnejših vprašanjih.
Adriaticus.
• • •
PARIZ, 2. Takoj, ko se je v Rimu doznalo za jug.vslovensfki odgovor, je baje poslal itaai-jar.-ki ministrski predsedni k Ni tli konferenci neto, v kateri je bale očital francoski vladi, da se ne namerava pridružiti pritisku na jugi slovensko vlado, ki naj bi se odločila ali na f-rvejem kompromisa, a'i pa londonskega do-govera, temveč da namerava ponuditi s veje posredovanje za sporazum med Kalijo in Ju-4cslav'jo na podlagi pr"klc»pitve Reke k I tal ji političnega okraja Voloskega k Jugoslaviji. Agencija Havas« je priobčila danes na-<IeJ:.ie poročilo: »Merodajni konferenčni -krogi izjavljajo, da francoska vlada ni nikakor iz-prenieirla svoie^a stulišča, na katero se je p stavila vsled sklepov vrho\-nega sveta 23. |an.:?-ja. Ta sklep, se je medlem sprejel \>!ed Nittijeve note, se popolnoma strinja z njegovim mnenjem. G. Millerand ostaja toroi pri avljen na udejstvCtev obvez, (k» ste jrh /pisali francoska in angleška vlada. Milie-■vi se sicer vzdržuje vsake inicijative, toda prejema v interesu hitre rešitve jad.anjkega ■vprašanja vse predloge, iki bi mu mogli -priLi i/ Rima in Beograda.
Bliža se torej čas, ko se bo jadransko vpra-^anje približalo za korak k rešitvi, ali pa se
! It a?'! a ni in Jugosloveni, kakor tudi med Francozi in Angleži. Pojejte, kaj se godi v Nemčiji in Madžarski, in prepričali se boste, da smo prisiljeni na slogo, če hočemo ohraniti svoje edinstvo in narodno svobodo. Našo nesložnost bi uporabili naii se-v raže iki v svrho tajnega vmešavanja v naše rpore; -podpirali bi tajno obe stranki, samo da zar.etiio spore ali celo vojno in da pridejo, izkoriščujoč našo neslož-nost, v Trst in na Reko, na Jadran: na ta način bi naredili konec našemu neslanemu brju. Ne pozabite, da nemška politika ni imela samo dveh ali treh žic na svojem loku!-/
Na vprašanje, kakšna sredstva svetuje v svrho otvoritve dobrih odncš2-jev med Jugosloveni in Italijani v slučaju, da bi Anglija in Franoja ne hoteli priznali sve^i noti od 20. januarja p rja t epskega značaja in <bi priznali Ilal:ji londonski dogovor, je odgovoril Pašić:
-Mi smatramo predlog Francije in Anglije, čeravno je scstavlen v oilločni obliki, za prijateljski predlog, posledico srečanja dveh obvez, dveh nasprotujočih si načel, načela tajnih pogcdeb, ki temelji na sili, in načela pravice in sve t ode, ki je bilo proglašeno tekom bojevanja proti nemškemu r.ačelu sile.
Nova načela so s pomočjo Amerike zmagala s'\o močnejšega, in tako so izgubile pravico do obstanka tudi tajne pogodbe same, ki temelje na načelu sile.
Toda zavedamo se popolnoma lu:dd drugih velikih interesov, posebno na gospodarskem polju. Italija in Jugoslavija boste znali najti v Jadranskem morju ne mejnik, temveč pot, ki ju bo zbližala v svrho razvojja vzajemne trgovine.
Avstriisko-slovaaska trgovinska zbornica na Dunaju.
BliLORAD. 1. Belsra*ski »Trgovci slasnik« piše: »Priprav Valni odbor avstrij^ko-silovanske komore na Dunaju je ijovabil s posebnim pismom našo trgovsko komoro, da se udeleži del za ustanovitev take zbornico. CiH tc nove zbornice jc. d-a okrepi in poiipre trgovinske zveze med slovanskimi narodi iti narodnimi državami ter s tem dvigne gospodarsko biagostau'«^ v teh državali. Pripravljalni odbor >e naprosil oiašo komoro, da mu sporoči »mena zborničnih članov, ki bi so u-dcležrli glavne skupščine na Diciajn. — Nas is iznenadila ta vest o ustanovitvi nekako avstrijsko-siovanske komore na Diiiiajn. riasti ker smo -e prcprtčali, da sta poklicana, da zastopata naš jn-gcsIovcTisiki narod v tej zbornici dr. Jović-Pleai-koviči irj dr. Anta Kandijas. Dasi zatrjujejo, da bo ta nova- komora imela blovan-kti1 vodstvo in da jo le smatrali kot slovanski riavod. vendar zasio-pamo miaenje» -da nimajo Slovanu sedail nobene potrebe za kakšaie vezi z Dunajem, najmanje pa mi iz Srbije in naše kraljevine. Očfrno je raizviina tendenca, da se- pod imenom 2avstri>s.ko-sk>van-ske kofliioret ohranijo stare tradieijc r.ekdanje l:2.bsburške Avstrije, za katero pa mi nismo nikoli goiiii; nobenih simpatM.*
Državno računovodstvo.
BELORAD, 1. Ministrski svet je sklenil, I. da se zakon o državnem računovodstvu z dne 6. marca 1910.. izvzemši 6!eti 15., odstavek 2, in člene 6S, 73, 91 do ltJ5 in 116 do 130, razširi na vse kraljestvo. 2. Finančni minister je pooblaščen, da prepiše potrebna navodila in pojasnila za pravilno izvrše\"anie zakona o državnem računovodstvu v vsej kraljevini, ozirai-oč se pri tem na propise, ki že obstajajo v pocdimh pokrajinah. Na .prerdog fin-ančnega minPstra je go^pedarsk* in finančni odsek sklenil, da se veljavnost zakona VI. iz leta- 19J5. in zakona, ki .govori o »Vojnem cdpre-rr?nem porezu«, .pcdalj^a za nedoločen ča-s, jn da se finajićni minister pocblasii. da i:^da am-trebne naredbe.
Iz Češkoslovaške.
Čcško-italijanska carinska pogodba.
PRAGA, 3. (S.) Med Italijo in Cenodovaško se vršijo pogajanja v *vrho sklenitve carinske pogodbe na podlagi'položafla 1. julija 1914. in s klavzuk) »prvenstvene Jržave. Istočasno bi ostala čehoslovaška avtonomna carinska t.irifa /a blago rtaJijanskeg-a izvora v veljavi, če bodo to zahtevali interesi kaHie.
Povišanje pristojbin na izvoz.
PRAGA. 1. (S.) Finančni minister je imenoval kar.isijo, 'ki 'bo proučila itt odredila delež d( iiod-kov od izvozne trgovine, kateri pripada državi. Ta ddež bi se iatirtal v obliki izvornih pristojbin od 3—20%. Omenjena pristojbina bi lUidomestUa pristojbino, ki je bila do seda} v veljavi.
IZ RUSIJE.
General Judenič pod varstvom estonskih oblasti.
PARIZ, 2. (S.) Predsednik estorEskega odposlanstva je poslal ministrskemu pred-se.iniku in mini-
stru eunanjih zadev MiJierandii pismo, ki se nanaša na vesti, katere so objavili francoski Jis-ti, o aretaciji generala Judeniča. V tem pLsmu je naveden sledeči telegram iz Revafa s strani ministra zunanjih za-aev: General Judenič je bil aretiran po vofnih cbiastih Livše armade severozapadne Ruisife. »Njim ?o ga odvzele naše cbtesti, ki ga čuvajo v pričakovanju kakr.šncsibodi note ^s strani inozomSkih misij estonski vladi. „ . .
General Judenič ln gotovina severozapadne annade.
STOCKHOLM 2. (S.) Kakor poroča dopisnik s.Svrenska Dasbladetc iz Hel&igiorsa. se govori, da jc gejicral Balctovič aretira? generala Ju-e-ntča s namenom, da ga preda boljševikom v dur-jevem. Boljše viki so bili obljubili nagrado 10.000 rubi je v. Ljamosof, nov* ministrski predsednik severozapadne Rusije Je izjavil. ,Ja si general Judenič ni prisvojil denarja, ki je b»l namenjen za severozapadno armado in da je bi'a vsa gotovina te arnK.de izročena admiralu Kolćaku s pravico, da lalrko ra-zpo-lasa z iiio po svoji vesti. General Judenič je imel namen iti v Pariz po naredbi admirala. Koičaka, da obrazloži položaj Estonije.
Mir med Estonijo in Rusijo.
JURJEVO, 2. (S.) Sestanek v Jttrjevu za podpis mirovne pogodbe rned Estonijo iii Rusijo, ki je bil odložen, se je zopet začel dne 30. januarja. Ker je dobila rusko odposlanstvo končen odgovor na vsa še. nerešena v.prašanja. je bi! mir .podpisan £ne 2. februarja ob 1 papoltioči. Estonski, angleški, ameriški, francoski in japonski novinarji so b^li prisoiaii pri svečanosti.
Japan ne želi vojne z hciiševiki.
i.ONDON, 2. (S.) »Daily Telegrapbu« poročajo ia Ti eni N^n a 2S. p. nt., da ie g. Kuto. bivši japonski diptematični agent v Irkutsku, odpotoval v Tokio, da obvesti svojo vlado o položaju v Sibiriji. On misli, da ie bil vzrok japonski intervenciji želja, da se ohrani sibirska želcznica v dobrem stanj«. Japonci ne želijo vojne »z boljše viki, ako jih til» ne bodo izzivali.
Poljski sena-t.
VARŠAVA, 1. (S) Ustavodajni odbor državnega zbora je odobril vladni načrt, s katerim se ustanavlja senat. Načrt določa, da senat ne sme imeti značaja druge zbornice, temveč mora 'biti zaščitnik zakona. Senat bo sestavljen od 70 članov iz državnega zbora, a razun tega .bodo zastopana v njem večja mesta katoliške škofje, zbornica, trije zastopniki drugih veroizpovedi in končno odposlanci višjih znanstvenih zavodov ter vseučilišč.
Mirovna pogodba zopet pred senatom Zedktjenih držsv.
VVASHINGTON. 2. (S.) Republikanski prvaki so sklenili, da se "sporazume'« z dejiK*krat-; v svrho. da se mirovna ipogodba -ponovno predloži senatu na javni seji, ki bo drugi teden.
Nemških vojnih ujetnikov ni več v Angliji.
LONDON. 2. (S.) Vojni minister naznanja, da so se vsi nemški volni ujetniki, ki so nahajali v kraljestvu, vrnili domov. Zadnji oddelek sc je vkrcal m-nuli teden.
Nacionalistično gibanje v Turčiji.
LONDON. 2. (S.) Po nekem telegramu iz Carigrada agenciji Reuter so nacKonafisti minule srede popolnoma opustošili neko veliko >k!adiš0o vojnega materijama v Oali.poliju. Ri-'o jc ukradenih 80.tKK> prišk iit 500 tisoč patron, ki -so «jih nacik-na-listi skoraj gotovo poskrili po Mali A/ ji.
P O D LI S T £K
Za stara im'đo.
(92)
Avga^t Šenoa: Seljačka buna. — Zgodovinska povest iz XVI. stoletja.
»Srce mi pravi,« je izpregovarU Ilija treso-<:m glasom, »da bo krvi. Pri Bogu, da bo.? Irvat pa je pograibil svojo sodniško palico ter je, prelomivši jo na kolenu, vrgel daleč od
sebe:
»Na-j te nosi vrag!« je zaškripal, »ko že vragi izrekajo sodbe, je krščenega človeka sram Ckosijti ime sodnika.^
A, kaj vi, ubc^i prijatelj moj?: je vprašal Bab»č Grdaka.
vetrn faz? .Kič, nač nimam. Tisto mak) krui^e mojo na Odrskem, ki sem je dobil po fcKOer«, so ml o4tli BaV^i nasBno. Moj brat
ima polno otrok, a le krpico zemlje; vendar j pojdem zopet k njemu, dekler si ae najdem službe.«
Tedaj ie rekel Gregorić:
vNe zamerite, plemeniti gospod, kar vam porečem. Vi ste plemič, pri Bogu velik poštenjak, jaz pa sem kmet, ali vendar tudi človek, Ves prosi Boga vašo srečo, a, glej, prišla je nesreča. Pa na^! To naše srce ve, kaj sle dobrega storili za nas; -globoko smo zapisali to v svoje srce, tega nam ne <5rz!fcriše ni vrag. Koliko zla ste odvrnili cd naše ž>edne glave, to ve vsako dete, a tudi na to mojo siromašno I streho bi bilo prišlo pustošenje, da na bilo vas. ; Ne bodi vas sram moje ponudbe. Ti mena, jaz j tefci, Bog pa blagoslovi — to je stara beseda, i V ribniškem kraju imam zemlje in hišico. Za-{ tecite se tja, tu ne bi bili vami. Tahi je nema
1» zver. Tain gospodarite, dokler se ne najde bolja sreča. Odpustite mi, gospod, ali od srca jc. Tu — tu,-s je nadaljeval seljak, -4u se bo, [ vidim, godilo marsikaj.« Grdak jc prijel večilto
roko kmetovo ter a/pregovoril ^ ginjenira glasom:
'Sprejemam, poštenjak »noj, da te ne užalim. Ti si človek, pravi človek. Plemič bo kme-toval kmetu, dokler mit ne pride pravica od kralja! c
Nem, povešene glave, jc gledal žup.iik la prizor. In privzdignil glavo, dvrgnil roki k nebu in rekel:
-•Povzdigrvte, bedni prijatelj moj, srce k Bogu! Nemila so pota življenja, -težko izkustvo, ki nam je pošilja Gospod. Ali, nosite potrpežljivo svoj križ, kajti ponižani bodo povišani, a gorje tistemu, ki je iz svojega srca izbrisal najlepše besede Odrešenl-kove: ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe! Gorje njemu, ker pride sodba na pravičnika in kri-vičnika. Da, vidim, soaba pride, strašna sodba, ker je roka čioveSke pravice klonila, ker je greh poplavil svet. Naj vam -pravični Bog poplaća irso doibpoio. -ki sle ž njo tolažili ubogemu ijadstvu neroilo rab&ivo.^
Hšrouna ko^^ersrsco-
Zavezniki proli povrnitvi Habsburžano? na Madžarsko.
PARIZ, 2. (S) Na današnji seji so poslaniki odobrili besedilo naslednje note, ki se je poslala madžarski, čeh osi o vaški, romunski, poljski in srbsko-hrvatsko-slovenki vladi:
^Glavne zavezniške vlasti smatrajo za svojo dolžnost, da formalno zanikajo vesti, ki so slepile javno mnenje, podt ikajoč omenjenim vlasii-m, da so pripravljene priznati in podpirali vzpostavitev Habsburške vladavine na Madžarskem. Glavne zavezniške vlasti smatrajo, da bi se vzpostavitev d:na-st Je, ki -personificira v očeh njenih podanikov zlatem tlačenja in uničevanja drugih plemen, v zvezi z Nemčijo ne mogla strinjati ne z načeli, za katere se je vršila vojna, ne z uspehi vojne, ki so omogočili osvoboditev vsužnjemih narodov. Ravno tako se ne sme smatrali, da imajo glavne zavezniške države dolžnost posredovati v notrar.|jlh madžarskih zadevah ali pa vsiliti madžarskemu prebivalstvu vladno obliko, 'ki jo mora ono samo izbrati. Po vzpostavitvi Habsburške vladavine bi bil mir v navz-kpiž.ju s podlago, na kateri temelji, in bi se r.e mogel prenašati.
Strehi koraki proti llolandski radi Viljema.
PARIZ, 3. (S) > Le Petit Pariš i en = poroča, da so zastopniki zavezniških držav .pretresali noto, s 'katero bodo odgovorili Holandski, ki se jc uprla izročitvi bivšega nemškega cesarja. Brezdvomno se bo ta nota kmalu izrcč:!a ho-landskemu poslaniku v Londonu, a zelo ie ver-i'etao je—dostavlja »Le Petit Par.« — da se bcijo p-redvzele temeljite mere prišli Holar.dski, za slučaj, da bi se v Hagu tudi dalje upirali, kot so n. pr. prekinjeni diplomatski odnoSaji in pomorska blokada. Z druge strani pravi ženevsko poročilo Petll Parl-sienu, da je poslala holamdska vlada švicarski vladi in vsem nev5trri!r>ir;n državam poziv na sestanek, ki se bo obdržal v Ilasgu dne 15. februarja v svrho pretresanja velike -mednarodne krivice, k! jo predvideva versaloleska mirovna pogodba. Švicarska vlada je sprejela povabilo in je sklenila poslati svoje delegate na cmemjeno konferenco.
Anglija, Francija in Italija v vzhodnem vprašanju.
PARIZ, 2. (S.) Govoreč o jadranskem i:i vzJ.-od-nem vpraša-nju. dokazuje -Le Temps . da ste ti dve vprašAnfi vezani eno z drguim^n da nalaga zdrava pamet Angliji, Franciji in i tali ji, da bodo solidarne vpričo vzhodne nevarnosti. Laže bi sodelovale v jadranskem vprašanju, ko bi se za-vodale solidarnosti, ki jili veže v vzhodnem vprašanju. *Le Tempsa dostavita, da im?jo v>e tri, Anglija. Francija in P.alij-a interese prvega re>da na vzhodu. Vse tri imajo pod svojo oblastjo prostrane deže'e, v katerih živvo mohainedanci. Ke-daj so zložijo — nadaljuje 'list — da se pomiri Vziiod. Kedjj bodo našle najbolje argumente za pravilno in spodobno rešitev čadranskegn vprašanja?
Seja donavske komisije.
BUDIMPEŠTA. 2. (S.) Mednarodna donavska kcmisffo bode imela v tem tedrrp sejo ip<k1 pned-sednkštvrtm Trubigea: v ^vtIjo dok»čitve pravihii-ka pf^vbo po rckL "
Bz
Italijanski miitistrski predsednik noče Še poročati o političnem položaju.
RIM. Na današnji seji iposlanske zbornice -so je vnela živahna razprava- vsled zahteve socialističnih poslancev, nai NiKr ,|K>roča o političnom peložaju. Ministrski predsednik jc ugov:yjal, ČeJ zbornica naj vendar počeka par dni: na eni .prihodnjih sej bo vlada obvestila zbornic* o vseiii vprašanf-h, za katera se upravičeno zanima. Izjavi! tudi, da se ni zgoč to na /polju vnanje vto-Iiitike ničesar, kar bi mc-glo razburjali državo. Pr o testiral je proti pretiravanju, ki je v modna-rodnih zadevah tzJo nevarno, in .proti p:*saaii.u nekaterili listov, zaradi -katerih izgublja zbornica in država vsako tre/nosi. Končno je pre.Jlagal naj se na četrtkovi seji pred.lože v.prašar.a o v nanj i politiki. Zbornica bo imela priložnost, da sodi o vladnem delovanju. Razni toga bo Usk kmal.i predložil zbornici vprašanje zaupanja. Nato se j vršilo glasovanje o -predlogu, da> se ustavi razprava o proračunu. Predlog se je rvjklonil.
Anarhist Enrico Mrdatesla aretiran.
LIVORNO, 3. Anarhist Enrico M al atest a je prispel predvčerajšnjim -i-z Pize v Livorno, kjer jc na <javnem zborovanju očital socijalistom, da ni. maj j o prave -volje za revcluc'jo in poetival proletarske mase na vstajo. Včeraj je odpotoval s svojim tovarišem, 6rkostavce.ru liassijem v Bclofjno, toda že na prvi pesta-ji, v Tonitolu, so ga orožniki aretirali. Malatesta ;je .pros'1 svojega tovariša, naj obvesti njegove pri-atolije o dogodku, nakar so tga orožniki odpeljali.
Liv črnski anarhisti so začeli organizirati protestno stavko. Delavci v pri tanišču so že zapustili delo. Malatcstu so medtem dovolili, da lahiko odide v Milan, kjer bo stavljen pod policijsko nadzorstvo.
Mnenja c^ličn22a Francoza.
Tudi to pot — po odgovoru Jugcslcvenov na ententni »ultimatum« — se ponavlja Ista prikazen, kakor smo jo že tolikokrat gledaJi na vsem tistem zvijanju -pri »reševarvjj ja-dtanskega vprašanja, in posebno še reškega. Ko je rob čaše že 4šk usten, v čaši ni več za-žoljene pijače. Po odločnih in hrupnih -besedah v -italijanskih listih — ko so namreč doznali vsebino odgovora Jugoslovenov na ultima-tfurn« — bi se bilo moralo pričakovati: zdaj poč-i — -zdaj pridejo odločna dejanja — zdaj ■pride zares izvedba londonskega dogovora!
Mera -je polna! Potrpežljivost konference jc izčrpana. V resnici pa gledamo zopet staro igro. : Ultimatum pravzaprav menda ni bil u&tima-tum, 'kajti govori se, zopet o novem roku, dovoljenem Jugoslovenom. Govori se o nadaljevanju pogajanj. Saj je celo Nit ti ^ani izjavil na nekem razgovoru, da -je odgovor Jugoslo venov sicer nepovoljcn, da ga ItaJija ne more sprejeli, da bo morala izvajati posledice — prečti k izvedbi londonskega dogovora — ali Italija da je miroljubna in da se hoče — nadalje pogajati kot s prijatelji! Dalje govore vesti it -Per««,-hoč* uovi ministrski predsednik Millerand prevzeii ulogo posredovalca. In Nit-ti se povrne menda v Pariz, ne da bi proglasil izvedbe londonskega dogovora. Z drugo besedo: tudi to pot je bil grom .po itali-jaai&kilt listih grom — za gledališkimi kulisami.
Da jc 1 eni u res tako, .priča dejstvo, da prinašajo isti Italijanski listi Pašićeve izjave, ki izražajo željo po mirni prijateljski razrešitvi, in da priebčujejo tudi nove predloge in formule za reč'tev spora. Tako je priobčil pred par dnevu tržaški j Piccolo t razgovor z enim
na^-cdličnejšlh predstavi tel jev moderne Francije, z možem, ki je pozvan, da bo zavzemal odlično mesto v Zvezi narodov* — z Albertom Thomascm.
Albert Tliomas ;e uverjen. da opoziolja v Ameriki prOti_ Zvezi, narodov mora odnehati ' po zabtevi polrebe. Svet ne more priti do slal-\ nosti, ako se ne ustanovi Zveza narodov. Z ; ozirom na italijans-ko-jugoslovenski spor je : menil Thomas, da se mora izvesti neka internacionalizacija, ki bo dajala Italiji neko gotovost za bodočnost, a ki dovoli delovanje — .bodi italijansko bodi jugoslovensko — sedaj, ko ni več države Ilabsburžanov, ki je podžigala baje med raznimi narodi. Zato prHrja izjavi Nrttijevi, da je treba delati z vsem srcem za zbližanje ded Italijani in Jugosloveni! Ta spet da jc treba preprečiti, ker bi bil pogiflben za ves svet!!
Na vprašanje, kako misli o reškem vprašanju, je odgovoril Thonias, da je to eno naj-kočLjl vejših vprašanj, kar jih bo morala resiti Zveza narodov v bodočnosti! Zveza narodov bo neka vrsta haaškega razsodišča. Thoma* se je spominjal kongresa v Rimu, ki ae ga. je udeležil tudi on. Tedaj je bilo zbližanje Že pri-,pravljeno! Vedno je Lil on za neposreden sporazum.
Glede Rdke je tamU da bi rou^a fcrti Ua-iijanska, in da bi «no$a dati Jugoslavenom
Stran H.
»EDINOST« štev. 30«
V Trstu, dne 4. februarja 1920.
vrsto gospodarskih olajšav; ali v Jugoslove-. rab.a olja finan^reirt ministrstvu) povila! nih ostane trajno neki strm »n dram. Ce sc pa i ceno petroleja. Vsled tega sc bo prodafat petro-Reka prepusti Jugoslcvenođn, fo bodo Italijani | Icj za jscrsbo ci vHne$a prebival-?Iva po sledečih smatrali za neodrešeno ozemlje. Zato pripo- cenah: v Trstu po 14.V20 !ir kvintal franko do
roča internacionalizacijo Jadrana kot začasno
rešitev za nekoliko le!, dekler ne pride do drugačnega razmerja med r.aredi!
CleJe vprašanja novili zvez je menil Tho-inas, da se ie mora-j uveljavili v Zvezi naro-co\. Tudi Nemčija In jRusija se morate pripustiti h Zvezi narodov. Seveda boste morali dati jamrtvo za lojalno izvedbo mirovne po-goUbe. A Zvezi naredov bodo morale biti zve-
prostorov prodajalcev vštevši ?cde. najemnino za železne posode in vozarino na dem. Za deželo: franko v vagonu na potaji pri Sv. Sobcti 146*70 Ur. franko na pam'kit v Trstu po 149'?0 iir !kvin-ta!, s posodo vre J; vstevši popravo lesenih sodov In najemnino zanje kakor tudi pristojbine.
»Vračamo se v nekdanje čase«, tako bi -mislM marsikdo, ki eita naznanila letcSnjih predpustnili prireditev v našem Narodnem dernu. Danes ta,
ze med državami »bolj lesne — bedi iz senti-j jutri ona. danes CMD, jutri Sokol, pojutrišnjem to mentalnih razlogov, bedi radi gospodarskih ' društvo in potem zcj?ct drugo, vse, kakor je bilo
koristi. Zveza narodov tvori splošen izvrše-valili crgar-lzem, splošen svetoven organizem, l.ko, da bodo megle obstajati v njem tesnejše
v minulih časih, ko sc je naše društveno živ!.'e--noijlo razvijati brez ovir, vsaj večjih, tistih, ki bi je bile zaustavljale. Ali dasi £c vse to uavi-
zveze, ne da bi to kakorsibodi škodovalo or- dez:io ikeraj tako, kakor je ttfo, vendar čutimo, ganizaciji skupnosti.	I du ie stvar popolnoma drugačna. Vsi čutimo
To bi bile v glavnem misli Alberta Thomasa. pnv dobro, da nas vodi k tem sedanjim .priredi-Kar hoće on, zveni pač vse drugače, nego so tvam vse neka misel, kot nasJe vodila nekdaj, zveneli te dni klici po nasilni izvedbi londonske ipogolibe. Theaias poverja rešitev .jadranskega vprašanja Zvezi narodov in odlaga to rešitev v bodočnost. A (značilno je, da italijan->sk3 list sicer pravi, -da so ti nazori v sedanji ■ snega izraza. A naše dvorane so poJne 4istih. ki fazi le relativne pomembnosti,« a .jih obenem jih baje — ni več. Za pnhoduLo soboto nas vabi:
da deluje, v nas ne^a senilna sila, ki ijc prej ske rai nismo poznali, sila združevanja vseh enako mislečih, enako ždečHi, dasfravno sc ta misel in ždja ne izrekata, dasiravno ne prihajata do ala-
pom
vendar objavlja, iker prihajajo od lake strani — prijateljske Italijanom (kakor naglasa Tho-mas sani). In značilno je, da -Piccolo na .predlog za kilernacijonalizacijo Jadrana — nič ne reagira! Po vsem tem se nam zdi zelo verietr.o, da se bedo še pogajali:
. Vesti iz JužostouiJe.
Redek jubilej. SCHetnico svojega rojstva je pra-z^iov-* 30. januarja t. 1. v Kranju v krosu ivoje -cibine lekarnar in posestnik, častni meščan kraniski, gospod Karel Šavnik, ki ie bil nad 35 let župan kranjskega mesta. Stebel ši je za- napredek in razvoj mesta nevenljivih zaslug, ki jih ni ino^la prezirati niti nam vedno sovražna nvstrii-ika vlada. O!) preporodu sIovcJisTt^ea nareda v €0 letih je mladi In izredno delavni »n agihu "V.vnik kot & vrrnifc :r.nogo storil za prebujo na-1
Tr/.aski Sokol na svoj veliki sokolski ples. — Spo-; minjamo se nekdanjih, daleč naokoli slavno znauih tržaških sokolskih maškarad, ki so se. vršile v največjih tržaških gledališčih m so se preselHe po zgradbi Narodnega doma tjakaj, b vsega našega Primorja in daljnjega njegovega zaledja so prihiteli vsakokrat prijatelji Tržaškega Sokola na io nfegovo prireditev, pivo med vsemi po svojem sjaju in originalnosti zamisli. Danes maške-rade niso dovoljene, zato pa nadomešča Tržaški Sokol to svoio tradicijonalno prireditev z velikim sokotkim plesom. o?a katerega smo -prepričani, da prav tako, kakor svoječasno maškerade, (privabi v naš Narodni doin vse, kar misli in čuti po sokolsko. In kdo med nami bi danes ne <bSi navdan s to mislijo in s temi čustvi?! Dokaz za to, najsija'nejši dokaz nam brez dvoma poda sobotni večer 7. t. m.	•
Poziv slovanskemu učiteljstvu našega ozemlja.
-.ureda. On je edini še živeči ustanovni1;	sedaniega gibanja o stavki naj naše učitelj
kranjske : Čitalnice-. Svojo rodbino jc v.zgoiil v -trogo narodnem duhu. Jubilar ;je oče delegata
mini? trs t va financ dr. Karia Savn'i k a in v vojni padlega soikofekega organizatorja dr S.vnika ter tast našega dr. Josipa Wiifana. Spo-venemu jubUarju Wičemo ob niegovi osemdesetletnici: : Še na m noga j a leta!«
Povišanje (Jra^injskili i!<»K!ad. Predvideno jc, da se r^zen aktivnim uradnikom in ostalim nameščencem povišajo draginjske dck'ade tivii npo-V jeneem, kakor jc to minrster za iinance oRiubil e^c-slancem udruženja upokojencev.
Protfalkohotai sosvet se jc ustanovil pri pover-?c;-l>tvu za -socijalno skrb-tvo. Člani 11 ga sosveta so: I. referent pretialkoh. Inega oddelka za po-verjcnlStvo za- vdjalr.o skrbstvo. 2. zastopnik poverjeništva za notranTc zadeve, 3. zastopnik poverjeni Št va za ttk in bogoča.tje, 4. .zastopnik zdravstven«. » odseka. 5. z^>tcpnifc Sokolskega S^/aza SliS. 0. zastopnik Orlovske Zveze, 7. :za-stepnik izobraževalnega društva Svobcdc in zastopnik Svete vojske.
, , !z Barkovelj -mo prejL Janka t .
m se n^

Tudi iaz ne morem razumeti*.	tem n ulo-
vom n""TT piše nekdo: Da ne morete razumeti, kako je mt-glo priti v — italijan-kem Splitu do teko hudih napadov t:a italijanske trgovce, za-cebnike in društva, in	skrunienja itaiij^n-
s-ke zastave — pravite vi pri rlldmcs-ti.-.. Odkrito
sivo hodi mirno svojo pot ter čaka samo navodil vodstva Zveze. — Germek.
:!i; V bližini Trsta smo ne oglašamo. Srce me boli, ko to pišem, ker sc spominjam, kaj Se bilo pred Vojno, kaj pa sedaj? Nihče -se ne zdrami, .za^o sem se odloči! spisatf par vrstic. Najprej mofani — prizadete prr Iti odpuščanja. Zdi se mi, da so Barkovlje še precej velike, in tudi veliko prebivalcev slovenske narodnosti imamo še. Otrok v slovertski ljudski šel i je tudi veliko, ali polovica dosedaj še nima učnih knjig, ker jih brezplačno ne dobe, starši pa jih v tei draghiji, pri najboljši volji ne morejo kupiti, i^adi bolezni Jih še precej ostaja doma, aJi Bog varni, da bi še mraz pritisnil, po-te-n pa bi g., pe.'je učitelji držali roke križem, ali pa bi učili klopi namesto otrok, ker so otroci skoraj v^i bosi ;n nagi. Ali prosim, da mi starši oprestite to besedo, nočem vas »sramotiti, -ker veni, -da ne morete vsemu ka-j, saj nimate samo enega, da bi ga razgnaii. imamo pevsko društvo, katero ima še precej rednih članov m članic, ka-| teri se prav pridno vadijo, 'za kar gre vsa hvala g. učitelju. Škrda je. da se ob tako lepih prilikah prirejajo veselice v>«kc kvatre enkrat. Izgovarali so se vedno, da ne morejo dobiti dovoljenja; k a a * nI i/govori pa naj bi bili sedaj? Dragi, -združite se ter prirejajte veselice v dobrodelne namene, za vašo lastno deco, da bo preskrbljena s knjigami, revnejša pa z ofttfeko eli čeveljčki. Po-ka/ite, Ja se /ivite. Povsod že vstajajo od mr-
jv.ivcdano: jaz '.udi ne morem razumeti, Kje neki ^	ve ncsreC.ne> aboge Barkovlje še
^c je vzela tista velika masa — in m.-^a je t spite! Na uelo! — Barkovljan.
-i!.i biti za tako hude napade — v prek in prek italijanskem mestn < štaliamssima<)? In če re bi bila	intaveč morda le nekaj ianatiča;h a^i
ii.-.hv'<k nih Nl--pličanov. potem pa se vsiljuje vprašanje: kje je ostala masa pravih SpHćancv, k: nrj b* b>*a udušila Izgrede in k. znovala z me-drzne zlikovce?! Res kcčJjivo vprašanje: kje
sc
c'a ena :;r»a ;n:..-a: iu kje ie ostala dru-g:\ ua u vrv'a svoju dolžnosti?! Pa pustimo iro-• i o in g^vv .>rimo resno! Trdi ia tem prifliern vidimo, kako nepremišlje- i ?o ti ii. iijansk: žnrnall-sti in k. ko n«č ne mislijo, ikt dar pijejo svoje tr-cutve. rac — na ci
Uredništvo »LieiteijskeKa vestrika« sporoča vsem članom Zveze tugoslovenskih učiteljskih društev v Trstu , da izide prva številka, društvenega glasila ve J. marca t. I Obenem vabi vse tovariše hi tovari-Uce k sodelovanju, da bo Ust res verno ogledalo duševnega dela in teženj vsega ligi lovenskega luLteljstva v naših pekra-pnah. Slovenske prispevke sprejema tov. Janko Samec v Trstu, Ruggcro Manina 20, 1. nadstr., hrvatsko članke pa je naloviti r.a tov. Josipa Bmobiča v 1'azinu. — Uredništvo »Učiteljskega i vesnuka«.
Slovensko gledališče. Jutri, v čeirtek. 5. t. m..
Osojna vest. O enem* i* civilni komisar za zasedeno ozemlje- ie imenoval za avskultatnta g. dr. j Nikclafa Tonkiija, dosedanjega sodnega prakti-j kanta.
Prihod kraljeve straže. Včeraj cb 11,30 je prispelo 150 mož kraljeve straže. Nastanili so sc v ulici 0?pcda!e (S. Giusto) v prostorih bivše mestne zastavljalnice. Poveljstvo se nahaja v ulici del Pešce it. 4. Cre*?: Štiri dni -bedo »začeli vršiti službo v starem mestu. V kratkem ima priti še večje število kr. stražnikov, tako da jih bo vseh okoli 600 mož.
O plesu šentjakobske mladine, ki se ho vršil v soboto, 14. februarja t. !.. govore nekateri pre-j cel prezirljivo, češ, da bo to zabava le za mlade ljudi, stari pa, da ne bodo -dobili nikake zabave. V (pomirjenje lahko žc danes izjavi odbor mladine, ki je sestavljen iz precej priletnih odbornikov, da bo za vse preskrbljeno. Tako mladi, kakor stari se bodo dobro zabavali. Kdor ne bo hotel ."plesati v gledališki dvorani, bo stopil -pa v spodnjo, kdor ne bo hotel sedeti v loži,- se bo pa lahko preselil v čitaiaiško dvorano: povsod pa bo polno prijaznih obrazov, ki se *bodo vrteli okoli občinstva s prcšnTo: -Dajte za Narodno šelo!« Tiho povemo, da sc bo tudi pelo iu pa kako lepo. Sen-jakobČani so korajžni ljudje!
Pripravljalni odbor za Centralno zvezo poljedelskih udruženj bo imel sejo v petek, 6. t. m., ob 15 v uradnih prostorih Tržaške kmettlske -družbe v Trstu. ul. Fabio hilzi 10.
»Glasbena Matica*. Danes; ob 18 in pol Ce pevska vaja za ženski zbor, ct> 19 in pol za moški zbor. — Odboru se je posrečilo dobiti učitelja za pouk v flauti. Kdor se želi udeleževati -tega pouka, naj sc z glasi danes med 16 in IS v prostorih =Glasbene Matice«, ul. Galatti 20. Ker fGlaitrena Matica* ravnokar snuje svoj orkester, je ta pouk važen glede nadaljnega razvoja tršesa orkestra.
Pipčarski sestanek drevi ob navadni uri v gornji scb».
Mestna zastavljalnica. V sredo zjutraj in popoldne se bodo javno prodajali razni neiragoceni predmeti serije 144, zastavljeni v mesecu maju 1919. I.


Globoko ginjeni, se iskreno zahvaljujemo vsem onim dobrim osebam, ki so na katerikoli si bodi način počastile spomin našega dragega in nepozabljenega
J tTSTA.
. ,	•	Družlnn SPETif.
Novo pogrebno pođjttjc Corso V. E. Ul. 47.
MškLl o®tmi
se računajo po 10 stot. beseda Najmanjša prfstoj. bina L V—. Debele črke 20 stot beseda. Najmanjša pristojbina L
--------- .. rf -----
V1SOKOŠOLEC z odliko, vešč slovenskega, nemškega. talfjanskega ter deloma francoskega jezika želi poučevati. Ponudbe na in?, odd. i~id>-nosti pod št. 114.
PLOSCE iza štedilnike, neve, 5 kosov* -z tremi luknjami 56X74 cm. so iia prodaj. Ul. Garpison št. 16.	"	I9S
MEBL1RANA SOBA za eno osebo nairajše za staskio, ev. z hrano, se odda vn ajem pri slovenski družini. Naslov pove ins. odd. Edinosti. 199
ODDA se meblirana sobica pri majhni dr u ž'ni ue laven s stalno shržibo. Ul. Aancrigo Vcspucci 19.
194
kvillllU HifIDULHIUil
prej dr. BODO
ZGlSOZilFfioniK dr. E. CL0NFER9
— in —
dentist STANKO PERKflUEC
Trst, trg GoldonI štev. 11, II. nsđslr.
sprejemata od 9-12 in od 15-19
Izdiranje zob brez bolečin, zobovja, zlati mostovi brez neba, reguliranje
zob in zlate krone. Vsa dela se izvršujejo po modemi tehniki
PRODAJO se nove postelje in stoli za vedo. Sv. M. Magd. Zgornja. Bivio 20, nasproti salesUan-•ske cerlvvc.	I9t>
SMns podjetje 1. OBLAK in u ilirski Bistrici
naznanja, da sprejema vsa v stavbno stroko spadajoča dela in naročila za stavbni male.:-
POZOR! Plačani za srebrne krone, goldinarje in	jal ludi v Rubesih št. S pri Matuljah (zalog t
■zlato najvišje cene. tudi več 'kot drugi trgove«.	M-,--*: •	...
A „ ,	,	. ,^ ^	cementa). —■ JNaertt in proračuni nn soreie-
Albert Povh, urar, ul. Manzom 17, vr. 2, pntl. . , . ,	„	.
J7j	mu dela, brezplačno. — Posreduje tudi pri
IŠČE se postrežnica. ki zna nekoliko kuhati, dobra plača, družinsko ravnanje. Ul. S. Nieclo št. 36, H.t druge stopnice. Pino.	186
SREBRN DENAR kupujem po najvišjih cenah v | vsaki množini. VeJkavrh, urar v Sežani. 151
S. Francesco d'Asisi štev. 34, ui. Je edina dobroznana kro-jačnica v Trstu.	3367
DESET velikih srebrnih gumbov za zapestnice se proda po ugodni ceni. Pojasnila v ins. ©d?J. Edinosti.	P 214
T
SAMO F. PERTOT, urar, ul. S. Francesco 15, kupuje STebro in zlato po najvišjih cenah.
II 41
NA OBROKE: dežnike, manifakturno blago, moške obleke. Tvrdka Levi, ul. Tiziano Veccelio št. 9, I. od 15-18.
SREBRN DENAR kupujem po najvišjih kakor jih nihče ne plača. UI. Pomfares I. nads tr-
čena!?, št. 6, 159
SPRETEN, pošten 15!etnc deček se želi izučiti mizarstva. Pojasnil.s v Posredovalnici za službe v Postojni.	3358
VELIK dohod plaščev in bluz. Oblake o"i 75 lir naprej, svilene "bluze od 38 Hr naprej. Ul. Com-in-erciaie 3, Rieger.	175
GOSPE IN GOSPODJE dobijo kosilo in večerjo po zmernih cenah. Domača kuhinja. Cor>.i.> V. E. III. 2, III. Pcnsior.c Hartman.	169
iitve. Pav — na eno mislijo: ua potrebo trenutka.'
In ker ?e potrebe menjajo, trde danes iako, jutri	..... .
Ce hočejo — iu menda boč^o - vzdr-	se	na 5Plosno 0
nišć v sc/ prekrasna 3>mka v treh dejanj.ii
»Španska muha«. Ta burka, ki si je zadrt!a leta
prisvojila na mah vse odre, je dosega tudi f?ri
iU'S T poi-1 u-pe&; gledališko vodstvo se ie c_*-k>-
iirugacc.
..ati trditev, da je Split ?faliantssima<r, bi jim mo-r..l veleti že trezni rrjzum, da bi 5xevi-?no — jnol-čali o teh napadih, o upr^vičcvairtr od strani fncoslovenskih oblasti iu o obljubi, da bodo ka-zno-	.
; jc krivce« Ka:t; vse le -^ovitve krve, da	^ €nkratl in &lcer	v
trdiicv ui resnična! Iu ves svet .mpraj *"oni. španska maha« je nt:-po!n:la vsakokrat
iki I ti ne ~o-' na^c S^dUišče, »n je pričakovati — ker je bur.sa spisana kakor nalašč za pust — -da bo dvorana
urrhajati do rakijučka: ali itaJijanski listi vi>rc rcs:.ice. ko govore, ča s-/> Jugoslcveni napadli, ali pa ui resnična trditev, da je Split — :itav:aniss;ma !
>et pok:a našega \ eselja želfaicga občinstva, i	nepričakovani ii tehničnih cvir sc -je morala
' uprizoritev Cankarjevih »Hlapcev« prenesti za
Plačevanje pokojnin bivšim nastaMjencem iužne; ^^ __ Vist<^icc za predstavo k .Spansk!
želoznice. Po odredbi generalnega civilnega ko-mlsarij.:ta b> tak.-.J-rije ravnateljstvo državnih ;.e-lezaic p:^krl-el» /a likvidacijo pokojnin, ki pri-tičejo b:vs.;n nastavljenccm južne železnice, kateri btv. o n.i teritori-:t »iscdcne^a cizenriia, ra.u-najoč od 1. maji preteklega 'rta. iti sicer po t:u-liro za vsak » krcsio. Prizadeti pa
mcr:u: eno tsro
morajo dokazali, da so -rcu^m Iz zasedenega <> •zemlja in Vezdvom io Habjanske narodnosti ali pj d i hiva o pravico do itaJjjttn-kega državljanstva i.',;rrma pravico prestopa v is^o. V svrho ^cga dokaza bodo morati prizadeti zahtevali od «arJ-Ic/ne politične pcBuične cblastr, da se ihn izda posebno p^.-lrddo, ki ga bodo čim prej predali ra-čunskeimi otrietk-a ^ori cmetijenega ravnateljstva državnih /eie/n;.c v Trstu, Picz»za \'«ttcrio \encto (prej P'- za deiie Po-.te). bodisi --ebno j p-»tcm pc^ta'aih ali postnih uradov. C»m dobi ravnateljstvo omenicra potrdila, bo Lzpla-čevato rta navaden način zaostanke na razliko od f.c izplačanih deiov /a v^e mesece od maja 1019. do konca januarja 1920. kakor ti?di ddov. ki b do tranp-ojTr^i z^padeii. Umirovijcncem. ki ne b do v st;nu izkazati se ?. gori omenjenim potr-eiHont, se bo tudi nadalje nakazovala izplačila po rar^n^e" t dogovorjenem ® društvom južnih zelez-nrc. t. i. po 40%. Pri te-i primki pcmsio vsi ti-m»r^v?.»eoci bivše ju-zne že^aznioe v njihovem kistnem interesu, da dvi^.ejo svofe pokojnine med 15. m zadnjim vsakega meseca.
Zvisavjc cen petroleja. C ivu ni komisarijat za T^t fn okoHco n Mpg^ria. da je rxfror za 'irne-' Sta-r«ta.
muhi« so v pred^redaji od danes daije pri gieda-liški blagajni v veži Narodnega doma.
Vabik> članov narodnih društev. Vabimo tesu potom vse člane naših narodnih društev nn- VeJikl Sokolski Ples v soboto, 7. t. m. v tržaškem Na-rodatem domu. Zia v-top k jiriredhvi zadostuje legi-timacija kateregasibod: narodnega 'druš^-a. — Odbor.
Klub svetoivanskih dlletantov prir&di v nedeljo. s. t. #., ped okriljem telovadnega društva »Sokola« veseloigro v treh deianjih »Težke ribe«. To je prva predstava v tekočem letu, katero pri-rea Uijb za svoj račun, da >i nabavi prepoicchno odrsko opremo, ki je zelo pogreša, poleg tega pa tudi kak kos za garderobo, ki ?e tud: jako skrom-j na. Lanjskoga- leta klub sodeloval na prošnjo j naših narodnih društev pri raznih prireditvah, kij so jih priredila ter dvakrat tudi za lasten račun. Igra Je bila vrckio dobra, oprema skromna sicer, a dosto na. Pričctek ob 16'30. Vstopnina 50 stot, sedeži I Uro. Po končani predstavi od 20 do 24 plesni veaček. — Cfcibor.
Pevsko društvo »Zvon« na Opčlnah priredi v nedeljo. 8. t. m., ob 16 veselico s peljem, godbo, igro ui plesom v dvorani g. Raima. Pri ves-clici »n plesu igra dojnači orkester.
Šentjakobski Sokol v Trstu. Drevi ob 19*30 odborov a (sc/a v --Dd. kons. društvu pri Sv. Jakobu«. Vabtni vse br. odbornike, da pršacjo točno, ker je poesneše seja odbora šentjakobske mladine. —
Velika avtomobilska nesreča pr» Sv. Jakobu.
Avguština Zc?a. štiridesetletna mati osmih otrok se ue morala oddaljit za nekaj časa iz srvoiega stanovanja. Si ajc namreč k pogrebu neke svoje znake. Imela, ie s seboj svojega najmlajšega otro- (
ka. Na stopnicah, po katerih se gre v ulico del- KROJ ACM C A Avg/t Stular uL ristria, jc izročila dete svoji osemietni hčerki, na kar ?e hotela .iireteči ulico. V tem hipu pa je pri-dirjal niz tilico vojaški tovorni avtomobil m jo prevozil in je meni nič tebi nič nadaljeval vožnjo. Nesrečna reva ie bila *ežko poškodovana. Prenesli so io v lekarno Godina, kjer ie nesretnica izdihnila. Zdravnik rešilne poitaje, 'ki je prihitel na lice mesta, je ugotovi "smrt, k: te nastopila radi notranjih poykodebf"Na mestu nesreče sc ie z brata velika množica, ki ie glasno obsojala brezobziren način vožnje vojaških avtomobilov.
Mezeg ima svoje mahe. To sc jc dokazalo včeraj, ko sta vozila dv a vojaka poln voz gum za avtomobile s postaje. BHa sra 1o Giacomo Ai-benese in Paolo Manfredi, oba od "trena. Ko sta .bila na potu s postaje, nekam se nista mo.g'a spomniti, kako sc je glasila naredba, posebno pa nista vedela kam imata -peljati naložene gume — za kakih 60.000 iir. Zmenila sta se, da poide eden od njih v vojašnico vprašal 'za pojasnilo. To se je zgodilo na trgu Vrttorio Veneto, kjer jc moral drugi čakati, dokler se ne povrne njegov tovariš s točnimi naredbami. Al?, glej, ni ga hotelo biti predolgo nazaj, in njegov tovariš je šel telefonirat, da na!) podviza. Ko se je vrnil o-d tcicicna, ua mesto, kjer jc bil pustil mezga ia gume — je našei namesto veza -svojega- tovariša, ki ga je ves! preplašen vprašal, kaj jc z mezgom iti z gumami. Seveda ni vedel ničesar odgovoriti. Bala sta se zdo iti v vojašnico. Misleč da so ib.He gume ukradene pa sta Šla naznaniti celo stvar orožnikom, potem pa sta se lotila iskali izgubljeno mezgo po mestu. Zvečer sta se vendar vrnila v vojašnico, geteva, da se ped vri ci a zasluženi kazni. Ali tu glej čudežno rešitev. Ko sta prišla domov sta namreč zagledala mezga in voz ua dvorišču. Mozgu se je namreč zdelo preneumno ostati na trgu Vittorio Veneto in jo je popihal domov brez j c^ira na oficirjevo povelje.
Tatvine. Sinoči so neznani .tatje ukradli iz shrambe bolnišnice Montebel'u 70 kg mesa.
— OMeka je draga, a ne za tiste lopove, ki so pokradli za kakih 15.000 obleke in perila iz ma-ntricikturne prodajalne Raiaeia Os:noa, Corso Ga-ribaldi S9.
Poskus samomora. Dvaindvajsetletna Amalija Marrcich. stanujoča v u«ci Crosada št. 12, Je popila včeraj okoli pokhie precejšnjo jnnožno li-zola. Prepeljali <so jo v bolnišnico.
Padel ie pod lokomotivo v Divači ogl ar Ivan Svetina, stanujoč v Lokvi hšt. 56. Nakladal ie j premog na tender in skočil raz istega, ko sc je že stroj začel premikati. Pri tem je padel k: eno noso lokomotivo, ki mu jo Č-e zmastiia. Pri-peljaR so ga v tržaško bolnišnico.	...c^i^
Vlak je zagrabil relezničarja Alojzija B^clisa Iz q	iki UllŠI
Rcjana, MoJin št. 77, ko Jc pcpravljai tracmcc na Mi jumii postaji. Bil je ranjen na prsih in tudi notranie.
prodaji in nakupu zemljišč in slavb.
zeeeioMUKi kabinet
ulica Chiozza št. 5, f. nadstr.
Sprejema od 9—13 in od 15—17. Izvršujejo se umetni zobje v kakršnemsibodi sistemu z nebom in brez neba po moderni tehniki.
Dr. F. TamburSsai HASliO MORO, tehnični vodja.
i parno zago se mmt
Nastop tafeoj. Plača po dogovoru. Hrana in stanovanje prosto.
Alojz Domicelj, parna žaga Št. Peter n. Kr.
assa
g^Tffi^SaKia ZOBOZDRAVNIK'
ilCEK TRST
Corso 24, 1. nadstropje
Ordinira od 9- 12 do p. in od 3-G
pop.
.MAKS KRIŽE, ključavničar v Postojni, iz delnic in Ima na prodaj železne Štedilnike in ste-'	.	. .	. dilnike za sezidanie. 3357 j SMOMO \lim\l 103. lil ll^Ml i0l]2
KUPUJEM
51. 20.
vreče m cunje. Babic, Moh'n
KROJAČ Jernej Caharija stanuje v ui. Galatti 20. vra;a 30. ter sc prporoča slav. občinstvu ii mesta in okolice.	B 117
ElunlGšie FMiitliu 0 Slcorfa e Trstu, i
(Lastna naiač: [.	Ustanovliena leta 1S3S.
Zvarov, proti škodi, povzročeni po osnju. streli ia eksplozijah. Zavarovanja steklenih plošč proti razbitju. Zavarovanja proti tatvini z vlomom. Za-| varovanja pošiljatev na morju in po suhem. Življenjska zavarovanja v najrazličnejših kombinacijah. — Zastopstva v vseh deželnih Rlavićh mestih in važnejših krajih.
252 Snoj za l\m\z in vezanje pravi osafti um: Seidel & Neuniann in anumrti-rif-m ,Singer4 Gast & Gasscr
_	,	, , .	Tvrdka tis'anovljen t.
Boca'.a zalega vs-!i potrehsctn.	rrs ^ t** "f "fi	!
Meh»i:iai dela.-niča za vsak j	fiiRl!lCHU ELL'ilii!l|
popravljanja.	Trst, al Citnp:iirle llJ J
= 1 1 ■■' ■■■■■ tfrtTTVfcTi" ^TSTfBa-'V Ifrr .. -ii-i^a
Delu. gla/. K 3\')^).0)0( R^-rva Ka,.1}')!.«? >0 Centra! it 731 r
natoa ii Rimi] 5 - m i nirolj 9
Podružnice: Dubrovnik. Dunaj, Kotar, Ljuj-Ijaj3, Metković, )piti)i Spiit, ^ibeniit. Za Idr Ekspozitura: Kranj.
Obavija vse v b inčna stro'o sptJij-?2 pjila
Sprejs^a
na hranilne knjižicc proti .ii/j11 letnic o^r « stim, v oan.ogiro-prometu proti .it o let.ti :i o bresti n. ?Ja odp jve l navezane znesce spre-jtnia po najugoJnejS h pogojih, k! sa imajo pogoditi od slučaja do slučaji.
fislev n3;!l V3133SfH2 ;nJl!3 (jltll Jjij;iJji). j Blagajna posl.ije o J 9.30—12. >0 in 14.30- 1.
m smfpfi
Borzna poroSIJa,
Trst, 3. januarja 1920. Tečaji;
Trst« Corso Ste v. 15
Kupujem sra§>rne krona in
c;o!d:narJ& po najtfiijšh cenah,
« UiSLiiia turni* n
^ i In brez čel i usti, zlate krone in tudi obronki
i ViUEH
TKSr, ul :10. oktobra {ex Caseruai 1 t. u Ordinira od 9 predp. do o zvečer.
---------£ ' •rrrmammNBEŠ
Jadranska banka	320—	330
Ccsuiich (Austroamericana)	668—	676
Dolaiatia (Parobr. dr)	370—	380
GeroJisiicli	2175—	2225
Lioyd	1325—	1375
Lus&ino	2300—	2350
Marticolicli	450—	460
Naviigaaione Libcra Trie»tina	1050—	1090
Oceania	450—	460
Prem uda	645—	660
Tripcoicii	665—	675
Ampelea	765-	-735
Cc-ment Dalmatia	3S0—	385
Ccjnei>l Spal a to	450—	460
Čistilnica petroleja	2375—	2450
Čistilnica olja	2400—	2500
Čistilnica riža	300—	310
Krita	450—	455
Tržaški Tramway	230—	235
Švicarski tečaji.
ŽENEVA.. 2. (6.) Lira 35*90; cicnrsfei marka 6'5S; arvstri^skc krone, nwe 2*40, stare 1*80; ar®, hm*	franco*4« frank 42*90; <Jclar 5'7075.
Dentist
? Trstu, trs Goldenl iiev. 11, IL nadstr.
sprejema
vsak četrtek, petek in soboto od 9 do 12 in od 15 do 19.
Ines*
^ Fratelli Sgaravatti ga
Saonara (Padova)
>25 hektarjev obdelanih CENIKI BREZPLAČNO
Elegantna la trpežna obnauh po zmernih centih
za PA mi in otroke n tt edino pri Mm
„mLZOLmm TRiiSTi^A64
ustanovljena leta 1850.
Carduccl 21
Preprodajalcem popust
Carducd 21
Preprodajalcem popust.