Slev. 179 V Trsta, v sredo 2. iulila 1919 letnik XLIV T/fc-h vsak d->n, udi ob nedeljah !n prrznikih, zjutraj. — UrednlSlvo: uflca sv. .i Ji, .i Ar,:5kega štev. 20, L nadstropje. — Dopisi naj se pošiljajo ured-:' u. — Ncfrmk.rana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se nc vračajo. — I - • iti od.orni urcdnPi Štefan Godina. — Lastnik konsorcij lista tV — sti. — Tisk tiskarne Edinost — Naročnina znaša na mesec L 3-—. pol let L 18 - in celo leto L 3o—. — Telefon uredništva in uprave štev. 11-57. Posamezne Številke v Trstu In okolici po 10 stot'nk. — Oglasi s2 računajo v Srokosti ene kolone (72 mm). — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 20 stot; osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po 40 stot., oglasi denarnih zavodov mm po 80 stot Mali oglasi po 10 stot beseda, najmanj pa L 1*—. Oglase sprejema inseratni oddelek Edinosti. Naročnina in reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti- Uprava ln inseratni oddelek se nahajata v Trstu, uL sv. Frančiška As. 2(X Mirouna Konferenca. Svet četvorice se izpremeni ▼ svet petorice? PARIZ, 30. »Temps« piše, da se vodstvo dela na konferenci ne poveri svetu desetorice, temveč svetu petorice, ki bo takole sestavljen: Clemenceau, Lansing, Balfour, Tittoni in er japonski delegat. Prva seja se bo vršila bržkone dares popoldne. Svet petorice se bo ba-vil med drugim z mirovno pogodbo z Avstrijo in z izdelovanjem pogodbe z Madžarsko, Bolgarsko Ln Turčijo. Od=lo ilev turškega odposlanstva. PARiZ 30. Precfsed; k konference je poslal predsedniku turškega odposlanstva, Ha-irec' Feridu paši naslednje pismo: »Pariz, 29. j :'n I°19. O ^od predsednik! Glavne zavedne in pridružene vlasti se žele zahvaliti tu:š! emu odposlanstvu za izjave, za katere je prosilo, cla jih poda mirovni konferenci. Te izjave so in bodo tudi nadalje predmet natančnega proučevanja, kakor ga zaslužijo. Tičejo se pa koristi, ki so tuje Turčiji, in se na-našnjo "i mednarodna vprašanja, katerih neposredna rešitev je po nesreči nemogoča. Da-siravno svet želi postopati kar najhitreje, da se čim preje vzpostavi definitiven mir, in se v polni mcii zaveda neprilik, ki jih povzroča sedanja doba negotovosti, je vendar temeljito prouče anje položaja prepričalo člane sveta, da je neki odlog neizogiben. Svet smatra zato, d:» se v teh okoliščinah ne doseže nič, če ostane turško odposlanstvo, za katero je prosila ti-ril--a vlada pooblastila, da je pošlje na Franca : ::o, še dalje časa v Parizu. Ko pa pride čas, da se bo zaveznim in pridruženim vlastim iznova zdela koristna izmenjava mnenj, ne opuste Le vlasti dogovora s turško vlado glede s r letev, ki se bodo zdela najboljša v svrho ' je in čim hitrejše dosege povoljnega SonninoT odhod iz Pariza. PARIZ, 30. Nocoj je odpotoval iz Pariza bivši it. i aski minister za zunanje stvari, Son-ninc, \ spremstvu conte Aldoorandija in De Al<~ cija. Na postaji se je poslovil od njega n>i' or za zunanje stvari, Tittoni, odposlanci S ! Maggiorino Ferraris in Marconi ter r drugi odličnjaki. Sonnino se je nad četrt v ; z -lo prisrčno razgovarjal z vsemi navzočimi Slovo ob odhodu je bilo genljivo. Sonnino je mirno i i smehljaje odgovarjal z okna salon-sk jc o z a, izmenjavajoč zadnje pozdrave. F.ancosko-angleško-ameriška zveza. PARIZ, 1. Listi pripisujejo veliko važnost Irancusko-angleško-ameriški zvezi ter pravijo, da ie ta dogovor, dokler se ne vidi, kaj bo t Z> /o narodov, najboljše jamstvo za izvršitev mirovne pogodbe. Dejstvo, da je bil ta do-govt.r podpisan istočasno z mirovno pogodbo, iz: a a enoten duh zavezniških držav in dokazuje trden sklep, da ostanejo složne v izvrševanju mirovne pogodbe, kakor so bile složne v nje sestavljanju. it*oc«fev pogovor s Pichonom in Bratianom. PARIZ, 20. Tittoni je sprejel v hotelu »Ca-itil^ion najprej francoskega ministra za zuna-nmje s*vari, Pichona, a nato romunskega mi-2istrsl:<*ga predsednika Bratiana. IZ FRANCIJE. * liro "ni pogodba pred francosko zbornico. PAT\TZ, 30. Deschanel je odprl sejo, govoril o> S rr o o mirovni pogodbi in nato rekel: »?ailam-- itarne razmere bodo dale naši diplomaciji orožje za izvršitev mirovne pogodbe.« Nato je govoril Clemenceau o času, ko se dokončuje največja drama zgodovine. Še smo pod vtiskom najvišjih dolžnosti, ki smo jih sijajno izvršili, a prvi polet naše duše je up toliko za Francijo, kolikor za človečantvo. Splošni mir bi bil samo prevarljiva prikazen, če bi mi ne mogli živeti v miru sami s seboj. ICot temelj zunanjemu miru moramo dati mir naši državi v notranjosti. Zato je nujno potrebno, da se pozabijo stari spori; potrebno je pa, da jih pozabijo vsi. Clemenceau je potem ponovil svoje izjave tudi v senatu. Francoski socijalisti proti mirovni pogodbi. PARIZ, 29. Večina buržoazijskih elementov v zbornici bi ne hotela pri sestavljanju komisije ea proučevanje in odobritev mirovne pogodbe upo- števati članov, ki jih je predložila socialistična skupina, kateri spada sorazmerno enajst delegatov. Zbornica naj bi imela ržkone ne začne več. Konservativci so sprejeli Lloyd Georga, ko je vstopil v dvorano, z velikanskim odobravanjem. Liberalci in labouristi so obsedeli. Šele na poziv kolegov so se tudi liberalci dvignili, a labouristi so sedeli dalje. IZ NEMČIJE. Komunistična nevarnost« CURIH, 330. Wuschik, sindakatski vodUelj, je izjavil na zborovanju desničarskih socijali-stov, da groze notranji boji. Nevarnost preti tokrat iz Sutla, na Turinškem, odkoder je bilo preneseno orožje na neznan kraj. »Lokal An-zeiger« piše, da je bilo v sahlski tovarni orožja pred kratkim prodano veliko pušek in samokresov. Govorilo se je, da je to orožje določeno za inozemstvo, toda pozneje se je izkazalo, da so kupci bili v zvezi s komunisti. Orožje je bilo bržkone poskrito blizu Berolina. Nekateri pa pravijo, da so vse te vesti ma-novre nacijonalistov in militaristov, ki bi hoteli pretiravati domnevno nevarnost, samo da si odprejo pot k moči. Zelezničarska stavka. CURIH, 30. V Berolinu se položaj pooetouje. Na štirih postajah — lehrtski, anhaltski, potsdamski, stertmski — se je pač posrečilo, da so odšli vlaki dolge vožnje, ne vozijo pa vlaki do sosednjih mest. Na prevažni postaji Friedrichstrasse, odkoder odhajajo in kamor prihajajo vlaki iz -pokrajin vzhodne Nemčije. je služba ustavljena popolnoma. Ce ne pride do kakega sporazuma, se tudi na drugih postajah promet ustavi, kajti včeraj so stopiti v stavko delavci vseh železniških delavnic, zahtevajoč,-da se plača 500 mark mesečno poviša na 700 mark, a razum tega zahtevajo pripoznanje delavskih svetov. IZ RUSIJE. Boj proti boljševikom. STOCKHOLM, 27. Estonsko poročilo: Severni del vojske je t boju na črti od Gačine do vasi Vereste. Na porhoverskem bojišču smo sovražnika odbili. Biizu Ostrova smo prodrli sovražno črto. Zavzeli smo Knošisoro in smo prodrli do vasi Nokolskoje. STOCKHOLM, 29. Estonsko poročilo: Na riškemu bojišču smo zasedli Hitzenburgovo tovarno in postajo Stoke. Okoli Rodonpolisa se še vrši boj. Na porhovskem bojišču smo odbili sovražnika in prisilili neki oklopni vlak, da se umakne pi :>ti postaji Noramo-stevu. * PODLISTEK Čemu? (15) Ivo Vojnovič. — Prevedel M. C—č. Napišite to svojo kompozicijo. Pela jo bom ob vaših goslih.---Besede bodo moje — izginila mi je iz pogleda.---- Od tega dne pak do koncerta se nisva videla. Ona ni omenjala moje pesmi, ki sem jo ji poslal nemo, brez besed. Nisem vedel, kaj bo pevala. Bal sem se videti ženo, ki je že gospodovala nad mojimi dnevi in mojimi nočmi — brez spanja. In prišel je tisti večer. Po ložah je blestel plamen dragulj in belih prs. Orkester je odigral > Danse macabre« Saint-Saensa, ki je z vražjim hrupom peklenskega plesa bučil v pisanem bleščečem krogu prepolne hiše. Stopil sem na oder, odigral nekaj, česar se danes niti ne spominjam več, začul klicanje občinstva — ali duša moja ni bila tu. Odletela je iz mojih gosli... Nemirna roka je grabila po strunah, da jih raztrže... Prišel je čas, ko je Bianca stopila na oder. Še mi blesti pred očmi, ko mislim na tisti vrat, s katerega so visele kaplje dragega kamenja ter padale na tista ramena in prsi, ki so razcvele med rožami in dragulji. Bila ie bela. blesteča in le- dena kot sneg v sijaju zimskega solnca. Šla je mimo mene kot domišljija in mi zapovedala hitro in začudeno: Priditel — Kaj vam je? — Pela bom vašo pesem — z vami. V hipu sem bil v plamenu luči, dragulj, oči, ki so blestele od vrha do dna te čarobne, strahovite jame. Mi dva pa kakor na vrhu suhe pečine v šumu razburkanega morja. Po glasoviru je spreletel klik vetra in naletanje kapelj na trde stene. Neizmerna tuga samote, tišine in neizvestne črne slutnje je zaječala iz mojih gosli. Mislim, da je vsako od tistih ne-številnih src zadrhtelo od moje boli in mojega hrepenenja — da je vsakdo šepnil sebi neizrečene misli o minljivi prevari življenja. Ali mojemu klicu je odgovarjala nadnaravna tožba vesoljnega sveta. Njen glas — glas lepote in mladosti — je začel usodni razgovor s strunami moje prebolne duše. Ali, besede so bile njene — — — in so mojemu klicu šepetale, vzklikale, govorile in plakale hrepenenje izgubljene druge duše, ki blodi, kliče, išče in — oh! kolika slast boli — izginja in propada v e-nem objemu, v enem krčevitem spoju z najdeno družico---- Vzdramil me je velik vzklik. Nisem bil več sam na pečini s tem glasom, pretvorjenim v človeško telo — ekstaza me je vrgla sredi blazne, nepoznane množice, ki je vzklikala, metala de/ cvetja, klicala tej dvojici, ki sta ravnokar brci sramu odkrila golav svojih Iz Jugoslavije. Regent Aleksander v Zagrebu in LjubljanL REKA, 30. (»Gazzettr di Venezia«.) Iz Zagreba se poroča, da tel om tega tedna pričakujejo regenta Aleksancra, ki odide potem v Ljubljano. Glavni namen tega regentovega potovanja je pregledovanje srbskih čet, ki neprenehoma prihajajo na Hrvatsko in Slovenijo, tako da se cenijo že na 200.000 mož. Oblasti so že ukrenile stroge varnostne odredbe z o-zirom na regentov prihod ter pazno nadzirajo vsak korak republikanskih separatistov. Proslava obletnice serajevskega dogodka. REKA, 30. (»Gazzetta di Venezia«.) Velika zgodovina sedanje vojne mora med toliko stvarmi zabeležiti tudi nasledji značilni dogo dek: Istočasno, ko se je ▼ Versaillesu podpisoval mir z Nemčijo, katera je skupno s svojo so-krivko Avstro-Ogrsko vzela kot pretvezo za izzvanje svetovne vojne umor avstrijskega prestolonaslednjega nadvojvode Frana Ferdinanda, so se v Serajevem javno proslavljali tisti, ki so usmrtili nadvojvodo in njegovo so-Drogo Zofijo Hohenberško. Iz Serajevega se lavlja: Na kraju, kjer se je izvršil napad, se je vršila slavnost v proslavo Gavrila Principa, ki je bil materijalni izvršilec, in njegovih tovarišev. Ob bregovih reke Miljačke je stalo razvrščeno vojaštvo, Sokol, šolska mladina in društva. Prav tam, kjer je izdihnila nadvojvod-ska dvojica, je bil postavljen oltar, na katerem se. je opravila zadušnica za antentatorji Na to so se vršili spominski govori ob navdušenih vzklikih: Slava jim! Slavnosti so prisostvovali tudi zastopniki jugoslo- arske vlade. Italijanska zasedba na Koroškem« REJCA, 30. (»Gazzetta di Venezia«.) »Slo venski Narod« poroča, da italijanske čete, ki so zasedle železnico Beljak-Št Vid, štejejo 20.C00 mož in da so se srbsko-jugoslovanske čete morale umekniti toliko, da je ostal med njimi in italijanskimi četami nevtralen pas. Proti plačila vojne odškodnine. REKA, 30. Vse jugoslovansko časopisje je zelo raz vneto proti pariški konferenci, ki hoče naložiti Jugoslaviji plačilo odškodnine, ki se zahteva od vseh držav, ki so tvorile razdejano avstro-ogrsko monarhijo. V smislu sporočila iz Pariza, o katerem je razpravljal zadnji ministrski svet v Belgradu, je mirovna konferenca že določila, da Srbija kot taka dobi poldrugo milijardo vojne odškodnine, dočim je zahtevala petnajst milijard. Ostale jugoslovanske dežele, izvzemši Srbijo in Črnogoro, pa bi morale plačati vsevkup osem milijard za vojno škodo, od katerih bi se odtegnila poldruga milijarda, ki gre Srbiji. Zagrebška' »Riječ« pravi, da je krivično, da bi se dežele, kakor Hrvatska, Slavonija, Bosna, Hercegovina, Slovenija in Dalmacija smatrale odgovorne za vojno, kakor Avstrija in Madžarska, ki ste hoteli imeti vojno. Isti list poudarja, da mora Čehoslovaška plačati samo poltretjo milijardo, dasiravno je bogata dežela, dočim Jugosla vija v primeri žnjo zelo uboga. Jugoslovanski listi upajo, da se ministrskemu predsedniku Protiču, ki je s tremi drugimi ministri odpotoval v Pariz, posreči prepričati načelnike vlad ententnih in pridruženih velevlasti, da Jugoslavija ne more plačati ničesar, če se Srbiji ne prizna cela odškodnina, kakor jo je zahtevala. objetih, pohlepnih duš. — Menda sem čudno pogledal to demonsko slavo, ko me je Bianca držala z železno roko, da ne bi se zgrudil, ter mi šepetala: — Kaj vam je? — Za Boga! — pazite! — zavesa pada.--- In res je padla, a jaz sem nepremičen gledal in gledal njena usta — tisto tesno, žarko, onemelo odprtino, odkjer je prihajal glas božanstva. Cemu me gledate? — Govorite — je nadaljevala šepetaje sredi odra, kjer se je vrtelo stotine ljudi v prahu in v cvetju. — Kaj vam je? — kaj?... Jaz vas ljubim! — so izrekle moje ustnice in naglo sem se dotaknil njenih. Vi ste zblazneli! — Ivan!---Ne!-- Ne! — nikdar! — je izrekla — je vrgla to z vidnnim strahom, ali srdom, pak pobegnila, nošena kakor v triumfu od falange obožate- ljev.------■ Malo na to sva se vozila domov v odprti kočiji. Hotela je, da jo spremljam; slutil sem, da želi pogasiti plamen moje vzplamtele ljubezni. Vozila sva se po promenadi des Anglais. Nekoliko kočij je hitelo v tihi zvezdnati noči. Svetiljke plinove so se izgubljale kot trepetajoče zvezde po drevoredih. Vse nebo je blestelo, kakor da veter poigrava z rosnimi kap-pljami. Pozabili ste, Orlovič, da v našem utrudljivem Doklicu ni ljubezni — je rekla mirno, a s Nekateri listi poudarjajo, da je Wilsonov odhod iz Evrope prava nesreča za Jugoslovane, ker so žnjim izgubili svojega največjega podpiratelja, in izražajo bojazen, da se v Wil-sonovi odsotnosti jadransko vprašanje ne reši po njihovih željah. Poita!!janjenje slovanskih šol t Istri. RIM, 1. (»Messaggero«.) Vsled izkazanih prošenj rodbinskih glavarjev in na tostvarne predloge občin in civilnega komisarja pazin-skega političnega okraja, je istrski deželni odbor prosil in tudi dobil od gubernijske oblasti za Julijsko Benečijo dovoljenje za izpremembo slovanskega učnega jezika v italijanskega na naslednjih ljudskih šolah v Istri: Boljun, Borut, Brest, Učka, Paz in Vranja ter pred kratkim v Cerovljah. Uradna otvoritev itlaijanske šole se je povsod izvršila posebno slovesno. Enake prošnje so vložili družinski glavarji v občinah Gologorica in Novaki^ v tudi v pazin-skem političnem okraju. Nov \VHsonov načrt za Reko. REKA, 30. (»Tribuna«.) Zagrebška oiicijozna »Riječ« pravi, da dobiva iz pristojnega vira obvestilo, da je Wilson, odpravliaje se na odpoto-vanie iz Evrope, predložil italijanskemu odposlanstvu svoj osebni načrt, kako naj bi -se ustanovila samosvoja reska država. Ta vmesna država med Italijo in Jugoslavijo bi obsegala Reko brez sosednjega hrvatskega Sušaka, otoka Krk in Crcs ter Hburnijsko obal, to se pravi, vološčansJci sodni okraj do reke Raše, izključivši pazinski in buze-ški okraj, ki naj bi po Tardieujevem predlogu tudi pripadala novi reški državi, kateri bi pripadla tudi proga Reka—Št. Peter. Kakor računa »Riječ«, bi ta reška država v novi izdaji štela 170.000 Jugoslovanov in 30.000 Italijanov. Izgredi v Reki. REKA, 30. (»Era Nuova«.) Snoči, ko je bilo naj-živahnejše življenje na Korsu, je kakih dvajset francoskih vojakov prišlo po Korsu, (držeč se izpod roke in prepevajoč marseljezo. Vmes pa so vzklikali: »Živela jugoslovanska Reka!« »2ivela Jugoslavija!« »Živela Francoska!« Doli z »Ijj-Hio!« Eden teh vojakov je na trobento trobil Iijansko znamenje za oimik. Izmed občinstva je nekdo posredoval, vsled česar so ga osu vali. Francoski častniki, ki so bili prisotni, niso storil; ničesar, da bi bilo prenehalo to nevredno poče-nsanj-e. Konec pa so mu napravli reški meščanje sami, ko so se zavedeii po osuplosti. Izzivalce sc svečano pretepli. V pretep med Rečani in Francozi so posegli karabinjeri!, preden je prišlo do obžalovanja vrednih pos'edic. Doslej bo francoska vlada smatrala a a mogoče to dvojno igro medeno sladkih govorov ter ne-sramnih izcivanj svojih vojakov in častnikov, ki se v italijanski Reki vedejo malo drugače kot sc se Jugoslovani v prvi polovici meseca novembra? General Gra-zioli, ljubosumni vari hitalijanskega ugleda, je naslovil na francoskega generala zelo energičen protest zaradi tega neopredeljivega vedenja njegovih Čet. Ali ne bi bil že čas, da bi se podal očiten idokaz toliko hvalisančga latinskega bratstva s tem, da bi vendar že odšli enkrat ti vojaki? Francoske temnopolte čete se vsaj vedejo pravilno in pošteno, dasi-ravno tiči v njihovem komaj se započenjajočem razumu domneva, da -sc prišli semkaj »pour la civilisation« (zaradi civilizacije): oni drugi, dragi bratje iz Francoske pr žalijo in izzivajo! Naj se vedejo tudi oni lepše, vsaj zaradi časti in ugekia poštenega francosikega krisna. če ne že zaraidi francosko-italijanskega prijateljstva.« Rekviriranje stanovao} v Zagrebu. ZAGREB, 29. Meščani, ki imajo v mestu dve stanovanji: prvo izimsko, a drugo poletno, se morajo izjaviti, v katerem hočejo stanovati, ker se eno stanovanje rekvirira v prid tistim, ki morajo radi svojega poklica stanovati v mestu. Stanovanjski urad ne bo dovoljeval nastanitve v Zagrebu t-ujcem, ki bi hoteH čez ipoletje stanovati v mestu radi zabave aLi udobnosti. Na ta način se hoče odpomoči stanovanjski krizi. Francosko-angleška bauka v Jugosiav!|l. ZAGREB, 30. »Narodna Polrtika« objavlja razgovor z ravnateljem neke velike francoske banke, ki je izjavil naslednje: Francoske in angleške banike se pripravljajo na to, da ustanove svoje podružnice v Jugoslaviji, ki bodo delovale potem kot neodvisni zavodi. Te podružnice se ustanove, najbrž že letošnje leto, v Zagrebu, B;lgradu, No-vemsadu, Ljubljani, Serajevem, Dubrovniku in Splitu ter ee bodo bavile s financiranjem državnih železnic, velikih industrijskih podjetij in rudoko-pov. Ena teh bank, ki razpolaga z dvema milijardama frankov, se bo bavila z izkoriščanjem bo-senskih rudnikov in je že napravila načrt za železniško progo, ki bo vezala Donavo z Adrijo. Te inozemske banke ne bodo delale konkurence jugoslovanskim bankam, ker se ne nameravajo baviti £ malimi bančnimi posli, temveč ic v naj- širši obliki nadomestiti velike dunajski in budimpeštanske banke. ^ Boljše vik I na Hrvatskem* REKA, 30. (»Era Nuova.c) »Sloboda*, glasilo hrvatskih socijalnih demokratov, objavlja dolg članek o razkolu v socijalnodemokratski stranki na Hrvatskem in v Slavoniji. Večina vztraja na socijainodemokratskem programu, dočim pa je manjšina, katero tvore, kakor se zdi vojni ujetniki, ki so se vrnili iz Rusije, in jo izdatno podpirajo madžarski komunisti, ustanovila komunistično stranko. Razpravljajoč o izstopu komunistov iz stranke, pravi »Sloboda«, da je vsem socijalistom smoter podržavljenje lastnine, toda da se socijalni demokratje ne strinjajo s komunisti glede potov, po katerih naj se doseže ta smoter, in glede vprašanja, ali bi kazalo sedaj napraviti ta poizkus na Hrvatskem in v Slavoniji, kjer se industri'a komaj poraja. Marx »pravi, ^'a je treba poseči po podržavljenju, ko k industrija na vrhuncu svojega razvoja in proizvajanje najizdatnejše. Socijalisti-čna stranka v Jugoslaviji še ni zodinjena, in iz zasebnh poročil se more sklepati, da imajo desničarji svojo moč na Hrvatskem, v Slavoniji, v Srbiji in Sloveniji, komunisti pa večino v Splitu, sredSču dalmatinskega socijalizma, v Bosni in Banatu. »Male Novine«, novo glasilo levičarskih socija-listov (komunistov) v Osjeku, objavlja iz Zagreba dopis o sodnem preiskovalnem postopanju proti komunistom, ki so bili aretirani zaradi aprilskih dogodkov v Osjeku in odvedeni v izagrebike zapore. Preiskava, pravi dopis, je končana in preiskovalni sodnik izroči spise v kratkem sodišču. Razprava se prične v prvi polovici avgusta meseca. Nekatere aretirance so izpustili v svobodo, ostali so pa Še v zaporih. Razprava bo trajala več tednov. Te dni je zopet začelo izhajati v Osjeku glasilo desničarskih socijallstov, »Socijalista.«. Razdelitev celovške kotline. Včeraj smo objavili po »Corrieru« naslednjo vest: Glede vprašanja celovške kotline jc v svetu četvorice, preden se je razšel, Wi!son v iza.njem trenutku »pristal na francosko-angleški nazor, da naj se ne ohrani celota kotlini? v prilog Jugoslovanom.^ Severozapudni del z železnico in mestom Celovcem ostane Nemški Avstriji, dočim pa ozemlje južno od železniške proge in v majhni razdalji od n>e, kakor tudi vzhodno Celovca pripade Jugoslovanom. Pripomba uredništva: To poročilo pariškega poročevalca tržaške »Nazione« je zielo netočno, tako ida je naravnost nerazumljivo. Poročilo navaja kot mejo med Nemšiko Avstrijo neko žclcz-nico, oziroma pravi, da pojde meja v majhni razdalji od železnice, ka-tera priipade Nemški Avstriji, kakor tudi npesto Celovec samo. Katcr-a železnica pa se misli tu: ali bivša državna želcznica Jesenice—Podrožčica—Celovec—St. Vid, ali M1-na žel e z n ica Fran zen sf e ste—Be 1 jok—Ce! o v ec—M a ri-bor? Ce bi šla meja v majhni razdalji od bivšo .iržavne železnice, izgubi Jugoslavija najvažnejšo zvezo s Koroško, skozi karavanski predor in obenem tudi skoraj ves Rož, ves rožeški sodni okral in vso okolico Vrbskega jezera, najboljše in najtrdnejše slovenske kraje. Od Roža bi ji ostala edSno le borovska, glinjska In šmarjetska občina ter Sele pod Košuto, od celovškega sodnega okraja pa menda le oni del, ki leži vzhodno Krke. C© bi šla meja- ob južni železnici, bi bil, če ostane zapadna meja, kakor je bila določena, namreč z vrha Jepe naravnost proti severu, pač rešen rožeški okraj, kolikor ga je južno žekiznice in južni breg Vrbskega jezera ter bi šla morda potem meja od vzhodnega kota Vrbskega jez-era ob Van-kartu (G!anfurt> do Gline oz. Krke in ob Krki proti ssveru. do tam, kjer sc dotika meja velikov-skega okraja Krke. Tako bi bile izgubljene slovenske občine Vernberg, Kostanje, Lipa, Vrba, Dholica, Poreče, Kriva vrba vsa ožja celovška okolica s Celovcem vred in seveda tudi Gospo-svet&ko polje. Vsekakor pa je druga meja .znatno boljša od prve, dasiravno tudi pomenja velikansko krivico na slovenskem narodu na Koroškem, ki že itak izgublia vso beljaško okolico, zilsko in Kanalsko dolino. Iz Italije. Sestanek poslanske zbornice. — Volilna reforma. RIM, 30. Zbornica se snide zopet dne 9. julija. V prvi seji obrazloži Nittl program vlade in bo zahteval politično izjavo. Vladne izjave bodo vsebovale — kolikor je to možno — konkretne predloge za rešitev večjih vprašanji, ki silno prevevajo deželo. Tičejo se v prvi vrsti not-ranje politike. Kar se tiče vnanje politike, se bo Nitti skliceval na Tittonijeva sporočila senatu, kakor tudi na izjave, ki jih je podal on, Nitti, redkim odposlancem. Poročajo, da predloži vlada načrt volilne reforme, ki ji bosta glavni podlagi: ederutinij po listah in proporcijonalno zastopstvo. Zahtevala bo nemudno razpravo. Danes je imel Nitti dolg razgovor s Turatijcm in Michelijem, poročevalcema o obeh načrtih za volilno reformo vsled parlamentarne inicijative. pogledom v drhteče nebo. Kdor Čuti kakor vi, ta se pogublja. A vi — sem rekel grenko, ne da bi jo pogledal. — Jaz?.... Bianca je utihnila za hip in potem nadaljevala trše: Jaz sem žrtvovala umetnosti več, nego ljubezen.---Vidite, Ivane, kak morate biti tudi vi, ako--- Hotela je še neka) govoriti, ali zaustavilo jo je ropotanje konja in v isti mah nama je dole-tel, vržen od roke nepoznanega nočnega jahača, — šop cvetja. Bianca je vzkliknila nehote in pograbila šop. Jaz sem pogledal v stran, od koder je prijahal konjenik... *a je že izginil v daljavi. V luči bližnje svetiljke sem opazil mramorni obraz Biance, ki je bulil v nenadejani dar. O-brvi so se ji stisnile jezno in nekaj kot strah je spreletelo njen obraz. Ali poznate ta cvet? — me je vprašala, po- nudivši mi šop. Pasiflora! sem komaj izustil, gledaje ji v oči. Cvet muke! — je dahnila Biaca in zadrhtela. V. Modro nebo in spomini vesele Nizze so bili zadnje priče krčevitega trvenja in obupne borbo Ivanove zavesti. Dih ljubavi, ki se je prikradel v njegovo dušo po večnih poteh le- pote in umetnosti, je postal ogenj za njegovo predobrotno, belehavo bitje. Odkar mu je iz drhtečih ust izbegnila beseda: ljubim te-- je lena kri zavrela v vročici strasti in uničila vsako sled prejšnjega samovanja in skromnosti. V enem trenutku je preživel leta izkustva. Roboval je in užival. Privezan ob kolo sreče Biance Rivelli, je oboževal in mrzil njo, ki ga je s slavo svojega imena in čarom ponosne nebrzdane naravi zatemljevala in rušila. Minoli so meseci, odkar so gosli mladeniča zadrhtele v prvem trepetu kličoče ljubezni. Od mesta do mesta se je širila slava te dvojice. — Ali, kdor je videl to dvoje, to utelešeno harmonijo zvoka in speva, to dovršeno tekmo dveh genijev — ni mogel nikdar ni slutiti divje borbe, ki se je odigravala pod smehljajočo se krinko teh dveh idealnih prikazov. In ta borba se je ponavljala vsak dan, včasih nema kot daljnje neurje, Še pogosteje pa nagla in neusmiljena. Besede so komaj zvenele v tihim Šepetu, roke so se stiskale kot v prijateljskem rokovanju — ali na njegovih ustnicah je kipela strast, srd prepolne obupne duše. Bianca je nehote vzkriknila od boli. V tem dvoboju je Bianca ostajala vsikdar — zmagovalka. Ne — ona ni hotela ljubiti. (Dalje.) Stran li. »EDINOST« Ker. 179. V Trato, dne 2. folija 1919. Volilna rsiorma. RiiM, 30. Včeraj >e ministrski predsednik Nrtti Sprejel poslance Turatija, Michelija lil Canovo, s katerimi je dolgo časa razpravljal o volilni reformi. Ministrski predsednik je načeloma sprejel načelo, da :e prihodnje splošne driavnozfcorske volitve vrše po listah in proporcijonalnem načinu. Da se izvrši ta načrt, se vrše še dopolnilna proučevanja stvari, da se kar najhitreje sestavi zakonska predloga, ki se predloži potem parlamentu. Potemtakem ni več nikakih razlogov za razno-vSr.e manifestacije, katerim je namen, da bi se pospešila volilna reforma. Odprava cenzure. RIM, 30. Včeraj je bil -podpisan vladni odlok, ki določa, da so od razglasitve tega odloka dalje razveljavljene določbe v tiskarskih stvareh, uveljavljene s kraljevima odlokoma od 23. majnika 1915 št. 675 in cd 19. novembra 1918 št. 1709. Za dobo 6 mesecev od istega dneva dalje se v smislu čl. 4 .zakona ol 22. marca 1915. in s kaznimi, določenimi v tem zakonu, prepoveduje vsakršnokoli objavljanje vesti,,nanašajočih se na kretanja, priprave, uporabo čet, m-aterijala, vsakršnihkoli plovil na vojaško službo, tudi zaveznih držav, določeno za one kraje tuzemstva ali inozemstva, kjer ie še vojno stanje, aH prihajajočo odtam. Ta dekret pospremila Nitiijevo »pcrcčilo, kjer se nagtaša, da sovražnik ni več na vratih in zato ni Kaj >e sociali-eem.« Godbeno društvo pri Sv. Jakobu naznanja, da priredi v nedeljo, 6. t. m., v Konsumnem društvu pri Sv. Jakobu zabavno veselico s petjem, godbo in šaljivo pošto. Cisti dobiček šaljive pošte je namenjen otroškemu vrtcu istotam. Začetek ob 17. Po končanem sporedu prosta zabava, ki bo trajala do polnoči. Vstopnina 50 stotink. Promet v pristanišču. Pripluli so včeraj: »Vene-zia I.« in Wurmbnand« :z Benetk, »Vranizza« •iz Rabca; odpluli so: >B. Bruck« v Benetke, »Can-diano« v Vranico, »S. Rocco« v Rašo. Avtomobil ga je podrl. V Barkovijah je podrl avtomobil kletnega dečka Miška Birso. Revček je dob'1 razne poškodbe. Rešilna »postaja ga je dala pripeljati v bolnišnico, kjer se nahaja v / 10. oddelku. — Poročajo nam, da se je revček vračal iz šole v Barkovijah, ko urišla tudi minister za javna toda, Pantano, in minister za prevoz, De Vito. FLORENCA, 30. O potresu v Mugellu prihajajo strašne vesti. Mrličev je nad sto, a ranjencev nad .osemsto. Veliko so jih pripeljali v Florenco. Leti pripoveduieio grozne reči. Cerkev v Marradiju je razrušena, hiše razdejane; povsod «so sledovi smrti in obupa. Ministrski predsednik Nitti se je odpeljal na lice mesta; rimski žu>pan je brzojavno javil prihod pcrr.cžnrh čet. Framazonska u;'ružba je dala na razpolago 3000 lir; mestni listi so razpisali zbirke v prid ponesrečencem. Od leta 1895. ni Florenca doživela take nesreče. Zdi se, da ni •bila pomožna služba organizirana, kakor bi b 'o •sreba: prebivalstvo je brez vsake pomoči. Najbolj prizadet je Vicchio, ki je ba-je pcpohioma uničen. RIM, 30. Italijanski Rdeči križ sporoča: Čim je pr ila vest o nesreči, so takoj tz Florence cdšle pomožne J • in avtomrtrili. kicso vso noč vodili ranence v b inišnico sv. Marije Novelle v Florenci, kjer jih je zjutraj obiskala vojvodinja D'Aosia. Na mssto nesreče so bili poslani veliki šatori za nrd 20 Ijrei s potrebnimi sanitetnimi oddelki. V teh š.'tor:h b^do našli zatočišče ljudje, ki so ostali brez h':e :n ct-r^ča. Iz Rima je odšlo veliko mater: t', živeža in 'denarja. Zadružni predsednik, grof Frescnra. je dobM danes zjutraj od Nc!-ona, bivšega pred?e:'rr'e ravno iz-■gm.M Anion, Iti je bežal pred jeznim očetom... S:c.ri ni znal, kaj bi naredil. Kotel je planiti za Antonom, toda Anica ga je prijela za roko in ga zadržala. Gledal je besno okoli sebe in končno iz>:a!il svojo jezo nad hčerjo. Ta ga je jokaje posiliš. !a in ni govorila niti besedice; saj je čutila, itia je tudi ona kriva. Revica bržkone ni mislila, da pride tako daleč — jPc:di,« je končno zavpil stari Gregorovič, »in se skrij. da te ljudje ne vidijo!« Anica je pobrala košaro in šla proti vasi. a oče za njo. Od tega časa se Anton ni več pokazal staremu Gre gor o viču iprcd oči. T.;di Anice se ie izogibal, toda stare ženice so si šepetale, tda se je nekaj časa potem zopet slikalo kričanje v brinjc-vemu grmovju.... Govorica je prišla tudi očeta Gregcroviču do ušes. Sprva ni hotel verjeti, ioda ko ga je nekega dne sesed, star možakar, resno prijel, češ, kaj vendar misli, in da mora vendar ščititi svojo hčer pred tem ničvredn.v.em, je oblekel praznično obleko, in šel na sodnljo ter naznanil, kaj in kako je bilo. • • • Medtem pa je zabliskalo na srbski meji -in kmalu je bila vsa Evropa v enem samem plamenu. Po vaseh so, ka'ripcveduje Novak, »sem se nahajal na rez otrok, srednje starosti, neomadeže-vane prošlosti, Sšče službo kot hišna gospodinja ali oskrbnica pri starejšem gospodu brez družine, tudi izven mesta. Ponudbe pod »Vdova« na ms. odd. Edinosti. 3836 PRODA se hiša z 2 stanovanji sobo. sobico, kuhinjo, vrtom in vodnjakom za 10.500 Lir. Naslov pove ins. odd. Edinosti. 38S3 iifi na debelo in drobno Oentllll« Krlžntančfč Trst, ul. Nuova 38, vogal ul. S. lazim Vsaki dan novi dohodi. ZOBOZDRAVNIK D". MRACEK TRST Corso 24, I. nadstropje Ordinira od 9-12 dop. in od 3-6 pop. Brezvestno izdiranje zob. plscMraajs in umetni mi ZLATARNICA G. PL10, TRST se nahaja na Korzu št. 15 (bivSa zalarnica G. ZENKOVITZ & Flglio} VeliVa izbe™ srebrnih in zialih u>. uhanov, veriik itd. S3I ZA UČENJE KLAVIRJA. Diplomirana klavirska učiteljica poučuje v klavirju po metodi konser-vatorija. Naslov pove Inseratni oddelek Edinosti pod štev. B 121. (B 121) MIZARJI! Domači orehovi podstavki, amerikanski bukov, jesenov, mahagonijev, brestov in gradonov les se dobi v ul. Bocaccio 16. 3816 SLOVENKA, MOĐISTKA se priporoča cenjenim damam v m-estu in okolici. Ulica Alessandro Volta št. 2 V. nadstr., vrata 19. FOTOGRAF A. JERKIC. Trst, iti. delle Poste št. 10. Gorica. Corso št. 36 na dvorišču. P 1233 se sprejme v trgovino mešanega blaga. Naslov pove inseratni o Idelek Edinosti pod štev, 773. t NAZNANILO. Podpisani naznanja slav. občinstvu, da je iznova odprl trostflno mrtvaškln nredinotov. krst Ifd. po primernih cenah. Točna postrežba Se priporoča vdani JOSIP MERZEK Opčine štev. 170, Sežanska cesta. 2ULOGU UR IS ZlflTAHlRE::: na veliko izbero se vdobi pri A, S*OVH v Trste TRG GARIBALDI t BARR1EUA 'i. NA DEBELO < Nogavice, žepni robci, rute za na ftlnvo. ra^nc maje. česalniki. pisemski papir. pipe. radirke, trak! /a čevlje, vsakovrstni gumbi in drugo blag-.j. GiflCOMO LEVI. Trst, ulicn S. Hicola št. 19. s panji in sapniki vred (18), mera 26X40 (7 sistem Albert-Znideršič in 3 Znideršič - amerikanski) ?e prodajo takoj. — Pojasnila daje Maiko čnM, učitelj Ročko Polje, p- šta Poč, Istra, Dr. FHANZUTT) ZOBOZDRAVNIK v Trstu, ul. Gioachino fig Rossini štev. 12, vogal ul delle Poste. Tehniški vodja A. Johnscher, dolgoletni asistent Dr. J. Č rmaka. - lzdir tnje zob brez bolečin. Plombiranja. Umetni zobje. Ob:skujte dob o preskrbljeno trgovino HAKUFMTURNE6A MM tvrdke O. N. Ravalico v Trstu, ul. Vincenzo Belllni 13 (i»o!n cerkva sv. Him bw33J = Vsak dan novi prihodi. = Borzna porošila. Trst, dne 1. iuli» 1919. Borza brez poslov. — Cene nominalne. Tečaji: Cosulich (Austroamericana) Dalmatia (Parobr. dr.) Gerolimich « Lloyd Lussino Martinolich Navigazione LJtoera Triestina Ocean:a Prem u da Tripcovich AssictrraEiooi Oenerali Riunkine Adrlatica Ampelea Cement Dalmatia Cement Spalato Crnica riža (PHaiura riso) Krka Ladjedelnica v Tržiču (Cantiere) Tržaški Tramway Tržaika tvornica olia (Oleiiici Triest.) 750— se priredi v ORL5KU pri Sežani 6. julija. Svira godba s Pro^e a. K obilni ud.Iežoi vabi mladina. jDeln giav. K 30.) 13.0)3. Reservs K 3>3>.U > > CenfirsBa: T3ST fia im di Si^riin 5 - Vi* l liker) 1 Podružnice: Dubrovnik, Dunaj, Kotor. ljub ljana, Metković, Opitija Split. Sibenix. ZaJar Ekspozitura: Kr.aij. Obavlja vse v b _nčno stro'to spj Jijeie pasli Sprejema »b^a na hranilne knjižice proti .>iJJq letnim obre-stim v bancogiro-prometii proti letnim o-brestiin. I.a odpoved navezane znes'te sprejema po najugodnejš h pogojih, Ki se imajo pogoditi od slučaja do slučaja. Daje v mi varaasta pršila L^isik;). Blagajna posluje od 9 do 1 J. Oglase fn osmrtnice sprejema Inseratni oddelek Edinosti, ulica Sv. Frančiška štev. 2(». pritličje. r' revizor TRST — ul.ca Eisorta štev. 5 — Trst, Izvršuje: vpise izpreniemb v odboru v trgovinski register, izpremembe pravil, ustanovitve in Hk! idacije zadrug, ureditev finančnih zadev vseh vrst. Sestava bilanc in revizije računov. _ Posluje v slovenskem in italijanskem jeziku. — > 670— 690 340— 370 1650— 1700 1000- 1050 1650— 1700 495— 505 1650— 1750 520— 540 660— 700 610— 630 16900—17100 3050— 3200 450— 460 260— 260 360— 3S0 380— 4O0 380— 390 330— 350 215— 225 ) 750— 800 r II CROAT iiaaniimisoB Zavarovalna zadruga Zagrebu, je edina domača zavarovalnica cdod Ustanovljena 1M4 >eta. CENTRALA: Zagreb, v lastni palači, vogal Ma- rovske In Pr«radovi