isnmezna številka 30 ceni.
■aja > vsak četrtek. lisce ogni plovedl) - Uredništvo In lipravnlŠtvo v Gorici, Vin C. Fnvclll '). - Tisk« Narodno Tiskarn«. - l/d«|. In o«d, ured. FRANCK DIJVK
ono oglasom: J milim. ilsočtne » Urini enega stolpu h. .80, z« trnovske reklame, bančne obvestilo poulnim, vnblln. nn/iinnilu, Itd. vstika vrsla I..
Celoletna naročnina L 15.—. Z« Inozemstvo L 22.50
Leti ».
60MCK, četrtek dne 18. marca 19?6 - G0HIZIA, glovedl li 18. maržo 1926.
5t. 11.
Že ri|>e se norčujejo iz nas na drsu vodš.
Ze ribe sc norčujejo iz nas na dnu morja: Vse dniiljiidjc zborujejo, rniriiTibvrh voda.
Med sabo se zaklinjajo. ne bo nič več lopov, sc nove ladje zgrinjajo čez brazde nam valov.
, Ce dale bi besedo me, bi tudi io držale, dr/č io pa nikdar ljudje, a mislijo: smo skale.
l judi početje jc za smeh, njih laž jc res zabavna; beseda, ki kol strgan meh drži, postala /c jc slavna.
kaj bo, če Peking pade, ali bo Evropa imela kaj več od lega.
To so hude skrbi, ki mučijo Zvezo narodov, do postaja od dur do dne bolj nervozna in nestrpna.	• *•
če )>ovemo še, da Matteot-lijev proces ni zmrznil, ampak se je ob prvih dneh pomladi odtajal, ter da se vrši ravno te dni, smo povedali vse.
čuk ua paTci.
Ooricn, dne 18. muren.
/veza narodov je, k ukor vsi veste, majhno družba iskrenih prijateljev, ki se s«'stanejo zdai na tem, zdaj zopel na onem koncu svetn in igrajo — »tre-Šele« — I »osle mislili. Po res ue. Imajo povsem drugačno unvudo. To druŽbn narodov ima namreč tako navado, da mnogo potuje, mnogo govori, mnogo seje iu reJetci, a jc zrnje tako mulo presejnno, da do najnovejšega Še ni rodilo niti enega dobrega sadu, če izvzamemo par »porov, ki hi bili pa sami rešeni in bi padli kot /rd sad z. drevesa.
Ti i družba narodov posebno ruda govori o miru. Toda pri leti pogovorih se ne godi po starem pogovoru: »Mi o volku, volk iz lioslel« ampak ravno nasprotno. Oni govorč o miru, pravega miru pa le še noče bili. Ce govorč o oljki, vlivajo kanonc, kadar podpišejo novo mirovno pogodbo, spustč novo bojno latjjo v morje.
Tudi zdaj so se zbrali v Ženevi, ker jim tam zrak najbolj prija in imajo baje lam tudi svoj stalen sedež. Pravijo, do je manjkala do pravega miru samo ta seja, potem je konec prepirov in bojev.
čudno pa ie pri vsem to, da se možje, ki delajo mir, med seboj prepirajo in bali se je, da la mir ne povzroči, da si pošleno planejo v lase in se z ravsa jo prav po domače, brez ozira na lo, da marsikateri izmed diplomatov že las nič več nima.
Ponajveč gre zato, kdo bo imel slalen sedež med njimi, kdo bo imet večjo besedo, kdo bo sprejel, da bo smet sedeli med njimi, zakaj to je bajč velika čast. Eni se zdijo sami sebi zelo veliki, drugi se zdijo drugim zelo majhni, tako da je ogorčenje nad velikostjo in majhnostjo splošno, čuk na pal'ci res ne vč, kako bi jim pomagal. Zdi se mu pa, da danes društvo narodov zelo mika in srbi Kitajska, ki ima toliko generalov, kot Evropa di*-plomatov, toliko , ljudi kot Evropa mrčesa in toliko vojska kot je prepirov v društvu narodov. če je Peking odrezan od sveta, se jim zdi kaj lepo, ker se generala, ki je rdeč in brani glavno mesto, bojč, po drugi strdni pa tudi ne vedo,
Mnogo rečeno . ..
.Danes si svojemu možu prvič kuhala. Kaj pa je dejal?" .Dejal ni čisto nič.' Samo tako čudno je pogledal".
Milan Zevnilf
in njegova nevesta.
Spisal Jože Smuk.
Ko je Milan Zevnik nekega dne prebiral svoj časopis, na katerega je hil že več let naročen in tudi naročnine že par let ni plačal, a riiu ga je uprava iz usmiljenja:.Vaeeno še pošiljala — ko j<i-torej listal po tem časopisu,. Je/, rirtrd raznimi oglasi, razflldsMH hažnanfli na zadnji strani čital tudi sledeče: Ženitbeno ponudba.
Mlada, osemnajstletna, simpatična gospodična, tepe zunanjosti, ki poseduje 30.000 lir gotovine, želi znanja z mladim, naobraženim gospodom. Na premoženje se ne gleda.
Ponudbe s sliko naj se pošiljajo na uredništvo tega lisla pod šifro »Sreča«.
Ko je Milan prečital le vrstice se mu je v dnu duše začel oglašati glas. ki mu je pri govarjal: »Bodi pameten in hitro odgovori na ponudbo. Sreča te išče in čaka, toda ti jo zametuješ in se niti ne zmeniš zanjo. Odgovori hitro, dokler le drugi ne prehitijo«.
Drugi glas v njem pa mu jc govoril: »Milan, ne bodi no neumen I Ti imaš vendar žc svojo nevesto, svojo drago. Kaj hočeš Šc več?«
Milan je res imel že izbrano svojo izvoljenko, katera mu jc popolnoma uklenila dušo in srce v spone svoje močne ljubezni.
Helena Prašnik jc stanovala
na deželi, dve postaji od mesta, v katerem je bival Milan. Pred kratkim sta sc zaročila ip poroka bi sc imela vršili prihodnji mesec. Pred in po ^drbki je Milan redno vsako nedeljo, obiskal Heleno.
Premožna je bila prcccj Milanova nevesta, ali 30.000 lir vendat ni imela, kakor ona v č&opisu. Ubogi fant ni vedel kaj storiti.
., »Helena bo imela samo 10j660 fir dote, ta jih ima pa kar 30.000«. Tako si jc sam sebe hrabril in glas v srcu mu je pomagal. Vendar pa se dolgo časa ni moget odločiti-ali naj odgovori na ponudbo ali ne. Čeprav Helena ni bila Bog ve. kako bogata, je bila vendar zares lepa in Milan jo je iskreno ljubil. Vedet je, da mora nanjo popolnoma pozabiti, a-ko sc z kako drugo seznani. Pa tudi če ne dobi odgovora na ponudbo in Heleno za to izve, go gotovo ne bo več hotela in zaroka se razdere.
Po dolgem premišljevanju sc je vendar odločil, da odgovori na ženitbeno ponudbo v časopisu.
Kdo pa je bil listi oziroma tista, ki je poslala ženitbeno I ponudbo v časopis? Bila je — kakor se čudno sliši — sama Helena Prašnik, ali z drugimi besedami povedano: Milanova nevesta.
Rada bi namreč imela kar mogoče veliko slik lepih in mladih gospodov. Ko bi jih imela dovolj, ledaj bi jih po-
kazala Milanu, češ: »Olri. ki liko snubcev sem žc imrln i razpolagol Vsi so bili lepš, bogatejši kakor ti, pa vs. n sem tebe izvolila za sv«»|rj moža.
To bi bit Milan ljubosum in začel bi Še bolj prigara naj šc poroka kmalu izvrši.
Helena je torej potrebov« slike zato, da bi ž njimi dr<i la Milana. Kruta deklcal kaj hočemo, saj take sp vrč manj vse ženske. [Nohr stvar jih bolj ne veseli, U.ik čc morejo malo pod moške.
Helena Še vedno rji um dovolj slik, da bi ž njimi 11104 uspešno jeziti Milana. Noč1 :dan jo ie mučila samo t skrb: Kje dobiti slike? Kn sama ni znala pomaoah, zauoala vso stvar svoji ses Marici. Ta pa jo kaj hitro r ornnla: »Kar v časoois dai i nitbeno oonudbo in kmalu h imela slik. kar jih boš rabil — Tako se je zgodilo, d.i Helena obiavila ponudbo, katero sc ie onlasil Milan Ko se je Helena čeit p ar po obiavi ponudbe oolusila vi redništvu lisla, je.dobila ti celo kopico pisem. PriiH domov [c odšumela naravm v svoio sobo. Seveda je [ml rala tia tudi svojo seslro V ricp. Koj nalo se je sloves zače|o odpiranje,in preglr< vanie pisem.
Helena se za pisma zmenila ni. vso pozorno«,! obračala, le na slike. Zalo oa nismo tem marljiveje n birala Marica.
Ko jc vzela Helena v zadnje pismo, se ji je zdel sava na ovitku nekoliko /r na. Toda tu ni bilo čas ugibanje. Resk. reskl in /r ie pokazala slika. Ko jo i« I leno prciela v roke. se je si hu sesedla. Komaj je snr<n ■iz sebe besede: »Slišiš stra. poglej ali ni to Mil. m« slika?«
Sestra pa ji je kot odi 10 na te besede začela čitali smo. ki je bilo priložen« in ki se je glasilo* tako-h Dražcstna gospica! Dovoljujem si odgovi Vam na Vašo ponudbo tem potom uvrstiti v vr Vaših častilcev in oboževi Ijev. Upam, da mc kmalu 1 veselile s svojim pismom me lako rešite iz težke«n čakovanja in koprnenja
Tem potom naj bo tudi <* njeno, da do sedaj nisem 1 znanja šc z nobenim drl lom. Upam torej, do bo V življenje ob moji strani i»n no in najin zakon srečen
Iskreno Vas po/<l it udani
Milan '/vi uradnik v
^Ali jc mogoče, da jc moj i tek? Povej mi. sestra, mogoče?« »Vidiš, kakega ženina imaš. kako sc Jc lepo laže, da do daj šc ni imel nobenega i,mja z dekleti. To ti je pti--k, kaj?«
.Cilj, Marica, svetuj mi, kaj i storim?l«
.Kaj drugega nego lo. da /apodiŠ iz hiše, ko te pri-v nedeljo obiskal. Pozabi mi za vedno!« " 1 ako storim, čeprav ga I ju—
Ko je Milan oddal pismo, je ,ak dan hodil povpraševat na >što, ni li že prišel odgovor, s.ik dan jc bilo njegovo pri-ikovanje večje, pa tudi o<l ie do dne sc mu jc bolj in >tj oglaševala vest, ker jc i stil Heleno. Vendar jc skle-I, da jo v nedeljo šc obišče, o do tedaj ne prejme odgo-ra.
Tako je prišla nedelja in ker ilan do ledaj še vedno ni ejel odgovora na svoje pi-io. se je po slari navadi od-<ivil k Heleni na obisk. Vedno sc mu je zdela la pot ko dolga, danes mu je pa prehitro drdrat vlak na-rej.	*
Vslopivši v hišo, kjer jc sta-vala Marija,/ najde v sobi ;leno.innjeno sestro Marico.
Dober dan«, pozdravi in »pi k Heleni, da bi ji stisnil ko. »Da si mi zdravo, srčccc atol«
»I, kaj bi sc neki hlinil«, mu že Helena v besedo. »Saj daj imaš drugo in zame jie araš nič več. Mene sploh nisi koli poznal, kakor praviš v smu.c
Ko je omenila pismo, tedaj r je Milanu nekaj posvetilo v lavi, zato reče: »Ali si mogo-c ti poslala v časopis ono že-Ibeno ponudbo? Povej mi o pravicil«
»Da. jaz sem bila lista in ti si mi odgovoril. Ti lorej zame ne inaraŠ več 111 bi si rad dobil drugo, bogatejšo seveda, ha, ha, hal«
»Ioda, kai le je pa lebe trkalo, da si objavila v Iislu ženil-beno_ ponudbo. Polenilakeni tudi li nc inaraš več zame iu bi si rada dobila drugega. Ako sem sc jaz pregrešil, si se ti Še pred menoj. Ako bi ti nc objavila ponudbe, bi ludi jaz nanjo ne odgovoril. Vidiš sedaj, kdo jc kriv. Sedaj sc pa opraviči«.
j »Jaz prav lahko. Ponudbo i sem poslala v Časopis samo za šalo. Hotelo sem dobili čimveč slik, da bi tebe jezila ž njuni. Za šalo pa lo vendar lahko sloriiti«. I »A tako, da bi ž njiiiii lebe I je/ila«. Ampak veš kaj? /a . šalo seru jaz ludi lahko odgovoril ua ponudbo, l udi ja/ lahko s leni izgovarjam«.
t edaj pa se oglasi Helenina sestra Marica: »Vesta, kai vama ja/ povem? Oba sla grešila, oba sla enako kriva, zalo vama svetujem, dn si j>rijatelj-
Ta očala . . .
„Pa zakaj ni profesor ustrelil jelena,	saj.mu je bil [ravno tik pred nosom." x , .. .
.Opozoril sem ga... Takoj, takoj, je	dejal — počakajte, da
očala obrišem. Jelen tega ni slišal in tudi	ni počakal."
| sko stisneta roke iii pozabilo na la neljubi dogodek«.
In lako se je ludi zgodilo...
Tako si je Milan Zevnik dvakrat j>ridobil svojo iieve-slo: enkrat osebno, enkrat pa jioloin časopisa.
TEKMA.
Irec iii ftkot sla sc prepirala, čegava domovina jc slavnejša. »Pri nas«, je pripovedoval f>kol, »so našli nedavno pri izkopavamo temelja neke slarc hiše pod njo v /emlji polno žic. To je doka/., da so na Skolskem že pred 300 leti znali brzojavili«.
»Tudi pri nas«, jc odgovoril Irce* »so nedavno izkopali Ic-melj neke prastare zgradbe, a pod njo niso našli nobenih Žic. To jc dokaz, da so na Irskem že pred .'>00 leti poznali brzo-jav brez žic«.
DOLENJSKE TOPLICE.
A.: Oh, gospa, ali . so vas Dolenjske toplice rešile vaše slarc bolezni?
R.: Bolezni siccr nc popol-' noma, toda rešile so me vsaj najstarejše hčerke. Omožila se bol
VZGOJA.
Mali (sinu, ki je ujel muho):
Mali (sinu, ki jc vjel muhok jo lepo ubij.
DRAGA JED. .
Natakarica (gostu, ki želi kaj majhnega in ccnenega za večerjo): Vzemite enega slani-kal — Gost: O, slanik je najdražja večerjal — Natakarica: Kako? Saj slane cn slanik Ic deset vinarjcvl — Gosi:.Da, a potem moram izpiti najmanj deset vrčkov!
NJEGOV POKLIC.
»Kakšen poklic pa ima vaš prijatelj?« — »Kolikor vem, ima agenturo za omožilev svojih šesterih hčer6«.
Dvorec na deželi.
(Dalje.)
i Janko: O, Bog vam povrni in sveta jI i Božja, na vse veke! Amen! Jutri un prišel zopet!, bodite prepričani in seboj bom pripeljal svojih pel sinov, >ste videli, kakšne glasove imajo 1 Ka-sladkc glasove! Dovolite, da vam pobi m roko!
Starec: Nc, nc, ni potrebni ni po-eba!
Janko: Bog vas blagoslovi in Mati ožjal (Odide.)
Starec: Pričenjam sc uverjati, da ima idi ta hiša svoje napake!
VII. PRIZOR. Iirko kol dclavec, ki suši perilo. Starec.
Mirko (razpenja vrv in razobeša pelo.)
Slarec: Kaj pa uganja ta?
\ffjko: Ka-aj?
Starec: Vprašam vas, kaj pomeni ta komedija?
Mirko: Kaj pomeni ta komedija? Nič! Razobesili mislim nekoliko perilal
Starec: In prav tule pred mojim nosom?
Mirko: Ali mislile, da iščem ravno vaš nos? Ta je pa lepa I Zdaj bi pa še perila ne smel tu sušiti? 1 Na tem kraju jc sušil moj ded, moj praded in mojega pra-deda ded in ravno tako mislim, da gn bodo sušili moji otroci in mojih olrok otroci 1
Starec: Tako? Kaj ncl Radi vašega perila ne bom mogel videti več kakor dva koraka izpred svoje hiše I?
Mirko: No in kaj čc nc? Tu hodijo ljudje na konjih, peš, sc vozijo, sprehajajo, hodijo na delo, se pole! Verujte mi, dragi gospod, na svetu ne boste nikoli dosti napravili, čc boste gledali naprej! Tudi vesefi, nc boste nikoli več! Jaz gledam šc vedno rajši v moje perilo.
Starec: Cc mi boste šc nadalje sitnarili bova pričela drugače oratil
Mirko: Kako ste rekli? (Dene roke v bok) Glejte ga, glejte, škrical Kako hoče govorili z menoj!... O jaz se ne bojim nobenega! In čc me boste še .razjezili, vam razpnem perilo na hišna vrata! Nihče rfif ne more tega braniti 1 Glejte, glejte, pravi, da bova pričela drugače orali 1? Pa z menoj? Sreča, da imam pravico! O pa tudi, čc bi jo nc imeli... Ali vidite te roke? So močne, kaj. in kdo mi brani...? (Se mu bliža.)
Starec (sc odmika): Oh ne. nc, saj vas nisem mislil razžalitil In čc vas le poprosim in vam darujem dvajsel lir, mislim, da mi boste napravili to uslugo in obesili perilo kam drugam?
Janko: No. tako se govori s poštenimi ljudmi! Ker mc žc prosile! (Sncmljc perilo.) Ampak, da bosle vedeli, to perilo ni kar tako! Naprimer tole zakrpana srajca je last nekega gospoda, ki nosi cilinder, zlato" verižico zaponko z dija-
IV.
ne bilo, Iu bili vm moški pa mehu Sicer j>a jc v l<*in shira iu ženska ) Meni |e žal, (In sen« marsikatero unčo potrosil /a (lo k* iii uaivečje IiikIo) iii hudo)
Oludi Iii i< o (lo jc že večjo hudo) n m< ci vsc no račun hubc/iii /<lo| pu n /aj>o|cm lo-lr pe-
li 'oslušaimoll
l">l 4I4JI lolll|C lllOJI,
jucvidiu vsi hodile, ('<• boslc tod hodili, Ivanko iiii pustil«'!
l o ti čuk zaupam, v kratkem drugo najdem, da bom lo pozabil, iii da v /ahon /ajdciu.
Iv
iiika mr ne mara me mor ilo vara, jc nc dobim, Ic veselim.
Da me una »lada« /o ic jioka/ala, bi se iiii smejala, / mano se igrala.
Jarem
Pravi oče.
I udi vaša ložba nas jc boko <lo m ca ganila, da so iiismo mogli ubranih debelih sol/, ki so nam leklc jio čuko-vein peiju do golih kicmjdicv na nogi
Vi jjišele: Diagi mo| juualclj Cuk! (iolovo se boš sj>oimnjal, kako sva včasih laulovala ((iolovo se s|>onuii|uiii, a ker bo ludi sova brala le vislice, se mi /di zadeva malo nerodna in sjmmui nehote malo o-jieŠa ) 1 i si zahajal k Marjano, jaz j>a k Ivanci. (lo je tes, da si Ii /ahaiol k Ivanci, ali meni /c ime. Marjamvi m po volji, kaj šele živo dekle	lo pa
vse / o/iroin no sovo.) Kaj nc, kako si bil vesel, ko som Ii povedal, kakd me ima Ivanka rada, kako me ljubi, obrajla m šleiuu m lo ni dovolj in da imam ludi \a/ njo rad. (Vse lo ic res. Ampak vesel nisem bil, ker sem h Ivanko zavidal iz vsega srca, iii iz. cele duše.) A pocjlei, kako sc ie ysc preobrnilo med lem časom, ho se nisva videla. (Kaj pa takega?) Ivanka mc jc jio dnevu za nos vodila, ko jc lunica odšla, si je pa drugega izvolila. H.e poglejte. Slavim, da je lega luna kriva. Moja Sova ne more videli lune in j>ravi, da če bi Ic
_Gujte, gospici, povejte mi, kaj jc dejel vaš-oče, ko sfe mu p« vt-daln, da v.-s prosim /a roko."
_Moj oče je dejal, da če bo že/moral plačevati dolgove, jih hoče ludi on sam nar-dili".
Tega jaz pa ne pustim raje te pa zapustim.
Anton Miilnii Ubogi Anion Malon s< res sinih. Vendar po uniči mnenju tak revež ni, kakoi sam sebi zdi. Bog, da |c ju zapazil, kakšna jc kamini luijo za njegovo boljšo pol, vico- To je sreča vseh src. tu tega /upa/il n« bil, 1» h Inkrat 'slabo, /alo pa naj liv< svojo bislroiimuosl in ki vrečo, noj si izbere drugo, bo druge vodila po dnevi nos m njega .pri liimci in n bo liho.
C
NI.RAZUMLJ|VO,
»Mama«, je dejal Bojan, gi j>o ne ve, kakšna so nebe-v — »Kako da ne?« »Sli% som, ko jc dejal sosedu, du bili ledni, ko si bila koroškem, zanj prava n besa«.
DOKAZ.
Govornik proli alkoholi/u A da more bili čUivCkludi viJdc zdrav in debel, lo doli.i zujejo tudi ~ kijj,;, , ', DVE URŠIKI- i.
• A: »To mi je jako sitno;da i moji dekli rgvho Iako ime, U<i kor moji ženil Kadar-zakličm »Uršika« pa nobena n^ ve; ku lero1 MKenitt^Bviflarpttiil drugo deklol« A: »Tega n morem, i ker je dekle pridno! —' B: »Potlej ti nc kože drugr ga, kakor da vzameš drug ženo!«
SLAB ZNAK.
«Pomish, neki mož mi je jm nesel nazaj moj dežnik, .ki • ga j>rcd šlirinajslimi dnevi jm> zabila v kavarni I Sc so \*> šlenjakj na svetu«.,rn.;»Golo so, Ipda I o le dokazuje, da tvoj dežnik za nobeno r.i več in dalje<že zadnji čas, si kupiš novega«.
inanlom za vratom in prstan na roki! Veste I nle v bližini p<i res ni tako prij»rav-nega kraja kol jc lale količek pred vašo hršo! l"dino zalo. ker ste Iako olikan in prijazen mož, se vas za danes usmilim iii začrietn šele jutri zjulftij obešati perilo'.
Slarec: Kaj, tudi jutri.? .
Mirke: Vse le dni spoštovani gospod! Veste, imam zelo mnogo dola. Perem za vse Ic vasi okrog in za vojašnico. Zalo prihitim vsako jutro sem. kakor hitro vzide solnce! Samo, kadar dežuje, takrat pa ne pridem! (Odide.)
Starec: A loko lorej, samo kadar bo ptid^l dež, rili bo dovoljeno nasrkati sc nekoliko svežega zraka? Ta ie lepa! Jutri bridc pesnik, da me počasti s svojim prijateljstvom, julri bo prišel prijazni sosed, da mc razveseli s svojim poselim Jutri me obišče berač, do me ogluši z,fc-'imčntom svojih lačnih otrok, in jutri se • no vsezgotiaj prikazal delavec, da mi pred nosom obešal perilo! Oh ubogi \j7., ubogi jaz!
VIII, PRIZOR.
Janko kol vojaški novinec, ki joče.
Starec.
J Starec: Oh, kakšno vpitje! .. Zakaj pa j jočeš, mladenič?
j Janko: Uli! Uh!... So... o... me... e.
Slarec: No, Ic povej!
Janko: lih! So mc potrdili za bobnarja!
Slarec: tli, kaj polemL. Saj boš služil domovini!
Janko: Ah! Toda jaz šc ne znam bobnah! Se moram Šc naučiti!
Slarec: f:, pa se nauči fanl! Pomisli, da je ta [»oklic važen tudi za tvoje zdravje.
Janko: Oh. ni res!
Slarec: No, slopi bližje, da te bom j;rcpričal, ker niinam ravno druzega delu' Glej, kadar sc časti kralja, sc bobna. Zalo mora biti tisti, ki bobna, časten mož! .. No in... kadar nastane ogenj, kaj c !><>• rnvi? Sc bobna!-No vidiš, kako koristiš lahko državi in kralju! In nazad-
nje, čemu bi se bal? Ta jroklic ii .da tm priložnost, da si vežbaš rok£ in ie-velikt -ubiješ, kar je največjega pomena Ivojc zdravje!	, ,
Janko: Da, da^ prav pravile I jaz < slim kralja in kpdar ndslane ogenj v m«' <jovi palači..,; ah.kak,o jep'0— Yideli tuli ko množico, ki pcitiiti n?) ,klic mpi< «j< bobna. Zalo se bom z Veseljem vadil.. julra d6 večera!
Slarec (z.ase): No,, končno, . sejm <1-vendar prepričal! (Glasno.) Najbolj v Toda glej. da boš šel daleč od mojc.hi^ kadar se boš vadil!
Janko: Nc uiorcm, narednik nn i ukazal, da se moram iu vadili!
Starec (zase): Sc lega sc je mam kalo! (Glasno.) Priklltli, kaj nc, napravi mi boš lo uslugo, da si boš izbral dnu ! raj?
h'nko: Zelo rad!
?farec: No. Iako mc veseli! .
(Dalje )
MHr-SMU Mil
(Dalje in konec.)
Pustile dragi bralci in lušl-Uane bralke, d<> stopimo za detektivom Mišein v Hotel I xpress, kajli ne morem zamolčali zanimivega dogodka. Ki se je zgodi) medtem časom, ko je . pojedel delekliv Miš svojx šalom in popil Iričelrl «etrtinke vina in eno šifonal I 'otrebno pa je ludi |o, da bole spoznali natančnejše njegove detektivske /možnosti m nezmožnosti I
Ko se je gospod Miš ravno ntasiil s sladkim Šalamoin, je i n i sedel k isti mizi Iui gospod m ga začel začudeno "opa/o -niti!
»C emu me lako gledale, <jospod? Ali ste morda Žurna-lisl?« ga je vj>rašal delekliv Miš in si obrisal maslnc prsle »b prt.
»Da, uganili ste....! Se vidi, da sle detektiv, ko sle lako hitro uganil« je odgovoril go-pod. kj. jc slišal, kako so se v \eži-pomenkovali natakarji ler •<e norčevali iz gospoda detektiva Miša, ki si ne privošči diugega kot. šalan» m po ubog spriear. (Pttauolovo niso -vr-iteli za strašno njegovo šn-l.unsko nagnjenje).
►A'tako?b Veste jo? sem »lavnoznani delekliv. Scbasli -an Miš, iz Gorenjskega doma n sedaj mi je poveriena naloga zasledovali vlomilce iz Židovske ulice,. .. Sem jipi že na sledu. Poskakali so skozi okno in ubežali, zalo. ker ni bilo nikogar in so vsi spali... Am-pa veste sedaj, ko sem jim ja/. na sledu...«
»Da, da... Časlitam vam... O-proslitel« Neznanec je vstal in vzel iz žepa, vmazan notes. »Dovolite, da si nekaj zabeležim ... in če vam ne.bi bilo nerodno, ali mi bi blagovolili dali nekoliko::..«
podatkov iz moicga živ-jenja?« »Da ... da!«
»Z, največjim veseljem! 51a-o Volite kar vprašati!« »Torej, kje stanujete?« »Stanujem, vi boste golovo »pisovali pbisk pri meni?!... V lotelu stanujem, se razume že >amo po sebi I« »Koliko številka?« »Številka?... Trinajst I Nesrečna. kaj nc! Ampak jaz nc lam nič na vraže!«
»AlHe, hodnik, kjer slanuje-e, zjclo obljuden?« »Obljuden? Cemu pa Jo?...* »To/.. radi večje zdgOh,cl-iosJi^detektiv mora biti vedno nekakem izvcnrednem. položaju,: mora se delati, kot bi bil nrvognito«.
»Da ... da... Hodnik jc.samo-en, le strežnik ga prcmiri vča •
sih s svojimi starimi iu počas-mmi koraki... Iu mbiuenlalno ne stannjc v lislcm nadstropju nihče drugi, kot jazi«
»Kaj pa vaša sobna ojirava iu imetje, koliko je vredno /«
»Imetje? Temu pa zopet lo?«
»Ah. vendar življenjepis ., Časopis...«
»Da, da razumem ... Imam preeej gotovine! In soba ie tudi precej bogato oj>rciuljcnu. Ali jo boste opisovali!«
»Da, seveda. Saj vcslc. da časnikarji smo nekoliko poetični. Ni Ircba vsega na|iisali, včasih je pa tudi dobro, če napišemo malo več I«
»Da, da, sevedal... Na uočiit mi/ici sem j>ozabil svojo dia-goeeno /lato uro... Kaj ne. lil lahko omenite : Popolnoma
brezskrbno pušča svoje nai -drugoeenejŠei predmete ua nu z i, ne boječ se lalov m razboi nikoV, zanašajoč sc ua svoj poklic in tpVojc detektivske zmožnosti, kaMTnjcuiu poiskali zločinca jy. rrifiehkosl Soba ie oftrenijjetla z v^kovi stno obleko, Vfclikoineshio?1 "jrfi vo-vrslno, kajti <lel<-kliv se luoia lepo oblačiti, ali vendar danes v beračd, julh v go4podh,'p<> liiliaiijeui v kneza, včasih eelo ' v soeijahstal V kolu j>n omaii sloje slin /namenile |>nhcc. dve sla okovani / /luloin, o slali dve (in n srebrom!«
»Koliko deiimia hranile do ma v gotovim'/« »Domina? .. Ah boste . /« •Da, seveda, v.časojnsu bi imjmivilo /elo dobei vlis, če bi človek napisali loliko m loliko težko, ali častno prisluže-
_____ *.
iuh tisočakov jc ležak^ pred menoj na mi/i,'da ..'. lrčfi, ( »I isočakov /... Da, nekftj' jih ž,e imam, dli iie l^ze'n<i miži, par pa v žiJoV nfeni' jjr^d/jlir (V-inarinem, p«Y, sAj Ušlo IAI1K& iiapišele, do'po ležali pfeVl Vh^ mi na mižVijrlaTiko lildi nlMl pi'ellriwhVv'.'.'.'''Httj 'f»rei!WiVutlj»* ie itak lepa 'JJkValČtrSrUlna red -nosi, inkdaV l|y?lnla>,'.i.: 'ill Člp^ vek tao/h vedno jdeliraMh, če hdčr, d<i «jn drikg|i častil:..J »V gormnfrrm prhddhrlbrci? (Se /aieČ*):,/j Kdaj 'fi/i sjSrelt^ male obfškl%' cfdho»rt6, kdaj VOs lil <lomaV« - . ,|I >,
»Mc di doma?;/,llkai prt U>/t »Moram vendoic f»rti>isbh. k dni sle mq: bl^govoljlj, »prejeli. In i^uOflujc . viišfi.. sU»Uv| spicjemiMf;i{(u slr<iiik|jc.)1(t|,
»Ah. saj.f(Cfi| Dgipa seii),,f|.no vesle ... rcrdpo bi bjl doijlU .le
po noči od polnpči <Jo de^ehh /jul/dj, ker pa sein y*?rs .to^čas še v postelji,.^? , ,, j ,jMlS
»Ne, nc; ' jaz (ni>Jim, , čez dani...« .
»Sai lo^jj-cpnip.	ves
dan m doma... Vcslc oprefvV*. Zdaj iui pruHcr,iuo\iMl»(tokqi no delo ... tis.lo sf.Jahk^ kpr izmislile,.;« Se. obrne,pfob; mir takarici. , MetUem č«?om ». neznane^,.y>tq^qi/,..Islfjvipjf«? zlalo	.vz^pa.Jusipi.c^
»Qosp.o^Cr]fl,;princsU^.>lekler mco konjak««.. K.rij^^ncj], ki vstajfl.	kffLttm
kam. sc .yam pa j6?jui(|i ?V,,}
hočete;a0sopjs>. mftrftrri napi: sah/še
polda nskpf T	,, o^d^p^r
vali . va|, pfočC^, ^vdjjpn^ pr| vas ... v re4aKC;«Ji čflkaip .,. Torej pozdravljen in ^pr.o-
stiteu,.,:.i„............
»O čtmu pa,?.|... Pa. lic Ppfjir . bitc.ikaijpsp.pjšp^. MAS; pmv po j<ronisU6 mis,.. m. $eb.osJjr ian mi jc infc m. J^i se Z.p<>r renjskega sem donia,.'.. dej^k-
tiv, ki je [iito'vom ze na slc-
dul..,«	'[t „ _____'
»SčVe3a/' šcveda, nasvideu-je!«' (idmfi ^kozi, vrata/ ;
. ,»Mis zazdeha/ hoče pogieV dali na ,u'rp, ^ ves presenečen zapazi, cfa io nimrt, riato^plane hi|ro za'fnjc.eni; pa sc'zpvt\ vriie in lldce.pfa^ajij pa^ zapazi, da šc Iištfi|CcMima vec:
»Pr mei lcrsčh 3us. MaN"i<;i. lake pa^e jie':' poštikr^ sem že braT. da ztrrnnlistj krn-fcTo. danes Sem pa dčjahsk«xpre-pričal, da j'c(re's.J Oh'- mene; lako slavne^tf (lelčkKv.j 'je povlekel. '^frtpak1' č'al<y Y, v s'; svo -jo Žbnii^lrto^"1 vporhfo!t, d 1 le boril*pfijčt!«
MlŠlrloVil gosfroda S oriv --i očmi in Vudfečo 'bra'dbS/«co fi'i kljukastem nosu pVaV no! kinematografsko. Najel' si ic(' avto-inotil in se'vO/11 ^cm iri Ija z -'•rmerikansko n o tico, dokler <;a til'srečal1 in o<>. vstavil.
„Vrag" v Trgovskem Domu
Ravnokar.itam PnasojttvIjD VHACI, d<t poseli v n«|kraji«m tuui not« <l»rlco.
Sprejemal bo prlftodhlO sotibio In nedilfo7!,1 J: 20 f. m. ob 21. url in 21. t. m. od 1« art Aal]e v T R O O V S K K M DOMU Imel bo Interesatilno pre^vanle ter (lam povedal nvUSlM. k« Se ne znamo pa mislimo, dp Mamo In. dq ie fle ,-mo niti tega, kar znamo, pa M kolell vedeti In znali,, kar, rfrugl no veifa, jia mlfllia |a„.. oh, II mol Idi pardonl no. da In tako d^lje,,.	polete linijo farno odrasli nlegavl
otroci, mlajših za enkrat m mara, :.0^pzar|a ie, da predstava zatne Mm.
SFINGA |E POSTALA NKCIMERNA.
mirno sanja in gleda početje ljudi. Vsu tisočlelja je niso ziitolila. Zdaj pa pravijo, da se je naenkrat prebudila, zmotila jo je moda žensk, da hoče bili tudi ona lepa, lepša kol ie v resnici. Napraviti so ii morali lase a la »bobi«, kol jih danes nosijo ženske; dalje so ji pobarvali obrvi, ustnice, popudrali jo bodo, tako da bo puščava čez Itsoc lel strmela nad njeno nenavadno lepoto. Cc hodo ra*'i tega rasi kai boljši pa ne vemo.
»V imenu postave vriJ flre-tiraml«
Ker se mu je tujec protivil, mudilo se mi je nekom, Miš je že mislil po svoje, kuni, gu jc zagrabi) za vrni prav po kinematografsko in ukazal Šoferju, naj vozi za naglico zadnjega svclovneaa rekorda naravnost na policijsko ravnateljstvo...
|>o poli so povozili dvajset kokoši In Iridcsel piščancev preobrnili Štiri policaje in podrli dva brzojavna droga ler uŠliftlirinajsHm vlnkoni.
Z neizrečenim |)onosoui jc prillral aretirane«* pred g. načelnika in mu ga p/edsjuvit:
»Gospod načelnik, tukaj sem ga pripeljal. Ta |r okradel pro-dajalnico. vse govori proti njemu I Rdečo bradavico ima na nosu, . črn je kol soeijatisl, čeprav iiinia rdeče pentlje. Slo lir stavim, da jc socijalisll Danes zjutraj je vohal okrog zla-tarnicc* pa ga je lakoj odnesel vrag izpred vral, kakor liilro jc zavoliul moj dolgi in lini nosi«
»Za Koga, kaj pa ugunjatcl To jc vendar moj lajni detektiv, ki sem ga |k).slal naj pogleda in ludi on preišče stvar in vaš, kolikor toliko nadzira, ker sle sc mi zdeli žc takoj začetka zelo sumljiv. Bil jo zlikovcem žc na sledil,' jih sledil, i pa ste mu vse pokvarili 7 Veste, za tak pregrešek' in, ker vi sami s tem dejanjem dokazujete po-polno svojo, nezmožnost za: detektivsko službo,' vas odpuščam in' zahtevam ppleg lega, da mi vrnete ves oni denar, ki sem vam go službeno izročil ter povrnete vse. stroške, ki sem jih imel z vami pri tem po-iskusu. predvsem pa, da pla-. čate bile račune po hotelih, ki ste jih delali na račun policijskega ravnateljstva!« ; Mišev že itak dolgi nos se je še bolj podaljšal. Pa kaj je hotel! Prerekel je sicer pod srajco načelniku vse, samo dobro ne, več kol »laužent« pr mej kršen duš, Marička je iztisnilo užaljeno srce, ali kljub vsemu prepričanju, da je,rojen detektiv, ki ga pa policijski osli ne razumejo, mu je ostalo. Ironično se je nasmehnit, da mu je nos "zažarcl kot električna žarnica, se obrnil ler odšel.
Odpeljal se je takoj v hotef. sklentvši, da bo v svoji sobi prav po šcrlokholm?ko premi-sliVlako zamotan slučaj... Toda žoliboa. ludi lukaj je prišel prepozno, kajti našel je sobo I vso razkopano, denar, zlato urica,. pozlačene ,in posrebr-njene palice so izginile.
»Ohl Mi bo že nekega dne prišel v. rolfel« je vskliknil de-lekllv Miš«. In padel no posteljo ker se je namreč Spodtaknil ob preyrnjen stoli...
Cizara Frak ali ienska je vrag.
»baj, daj ... Cizara Frak, lc v korak, Ic v korak ...I«
Taku| ini Šumi,
v ušesu brni	'
pustne harmonike glasi
»Res danes jc težko na svelu živeli,
ker žensk jc preveč na tem božjem sveti..
lu ... ja ... Cizara Frukl«
Poje mi ajdovski vlak.
Ko zadnjič |M>liajal sem gor po
»Jcpavskcm*, gledal kak'punčkc se mlade vrlijo, pusla «sc božjega vse veselijo gor na »jepavskim«, gor na »jepavskem«, lo-le mi pravil je Cizara svak, in še dodal je, da ženska jc.»vrak« »Joj, Jarmi n' smrtni puoslli leži j'n žjena njegova sc juoče, zdehuje. Pcji jukov jčn tuožu zdej člouk ne bil? Za dejdcem sej duobrim lud* žjena
zdehujcl
»Oj, stara, dej nu, potolaži se nu!« Množ Jami v's u souz'h n' puoslli jehti, »Ku udovi n'5vejli l'buo malu ležku, b'ž mougla druzga izbrfsi, delounga muoža poisk'lsil • Rej kej, k'b Janeza s Kuota, muož fejst j', nej kruotal« »Rejs' prou pravš, sej n' njega s'm '
mislila ž'jc, fejst dejde jc, ne rjeČem dc njcll Jen žjena fku potolažena j' bla, še ad'n nej umru, £'je imejla jc dva!« Tako rekel je dragi moj. svak in proti Jami nameril koraki
Marjana mpa Cila.
MRJANA: Kam grei. garc paj, t'na rič pabim?
CILA: KI tačga nejt
MRJANA: As brala čuka, a studia, kaku je blu fajn pisana nuotre?
CILA: Ja pa nisa magle hadit u iula — nisa neč proti napisale ne Katra ne Mica, je blu use pulina pagriikau.
MRJANA: Sc jem jc gviina raka triesla, ka nisa p:ou z rabe. usfcč niki fali. adna jema rc suort balizn, ta druga jema na druga.
CILA: Kaku se p« Tebe "ki gidi. a s ti ki buji; kaku jemai pa atraka, « se tje ki azrabu?
MRJANA: Atrak se je žc nmala azrabu, pa prou trdn ui ie, jest sn pa le bouna ie, lu nimam meru.
CILA^ Se j'ris hatfci za use, nc le m Tebi, st. tud druj jam raj c, kaku de j' hadu.
MRJANA: Sc sc tud jest truoitam, dc buo ki buii zdej, kaj mlaj prabje, dc te urevne sprabrnc, sc .buo žic tud mene. sprabrnila na buji.
CILA: Uoj Ti griči večkrat u Gari, ca, pabej m, kier duohtr jc narbuji, sn začiela sam ncajt kaj pakailuat, pa na bim, kier duohtr je narfciii,,Jca nim kaj dnara, deb ga uscruod zam*. tuala.
MRJANA: Muori pa le sama zbe» rat. je tciku nmu d ru j mu sbetuat, adnmu sc prgliha adn, drujmu ta druj.
CILA: Se nike te muorem. pralat, a boi Ti ila h usta jej n — dc bom mila par?
MRJANA: Sc na muorem jet, ka nim guanta, a beji, beji, sc tuste sa Ic prazne čicnče.
CILA: Zdej pa Adic, m' pa prid ie ki.
MRJANA: Adic; o bom žic ie.
V UMETNIŠKI RAZSTAVI.
Gospa (čila v katalogu). Kaj pa je to? slika v temperabar-yah? — Gospod: Saj vidiš, da jc Jo lc tiskovna pomota, namesto — v »temperamentnih barvahl«
Pismo«
VELIKE SPREMEMBE V MARIBORU.
V Mariboru so počastili cestc, gostilnah in kavarnah pa mize, in u. to, -boiV> počistili lMinantko ulico in odstranili tiste sincti, ki že več Iti tain ležijo. — Radi stanovanjske l>o dc so spremenili neka stanovanja * skladiiča. — Radi pomanjkanja ilil matinskega vina, gostov iu gostilni, čarjev, so zaprli nekatere (fcdniatin.->k< kleti. — Neka kavarna v sredini mo sta sc je pretvorila v 1'ribcžabiit grešnikov. — Neki list jc j>rcncli«l, preden jc začel izhajati. —''ludi nelut (Iruitvo je prenehalo, preden sc jc osnovala. —i Ulico se ie le v temi razsvetljujejo, zato pa gorijo ludi drugi dan do sedmo ure. v prcdiiio.t-jih teh) do osme uro zjutraj; v Mc sarski ulici pa 11 dni zato ni bilo no. bcnc lu£l, ker so čakali, da bi si kilo glavo razbil ali pa vrat zlomil, ker pi tega nihče storiti lil hotel, so prižgali čisto novo luč, ki sveti kakor soline ie (istim, ki prihajajo megleni iz dalmatinske kleti. — Vetrinjska ulica sc bo od'zdaj naprej1 imenovala Gostil, ničarska ulica.
IZ LIVORNA-
Slovenski fantje, ki služijo pri 13. polku težkega poljskega Lopniitva . »Stpiadra Bilcs« v Livornu poiiljujo pozdrave:
.Staršem, sestram, bratom, deklo tom, prijateljem in* fantom letnik« 1906; posebno pa »Čuku na palci«, ki nam prinaia vedno novice iz naiih krajcvl , .
Le pridi ti letnik 1906, z veseljem boi sprejet 1'anjok nam tu ottaja iu paite ni. lumca no kraja.
Braudc so tudi pripravljene,
■
Klicali boste očeta in mater, sestro in brata in ljubice vrata, a vse to
vam pomagalo ne bo. Če v žepu bo suia, j vsak jo poizkuia.
Sc enkrat Vas prisrčno pozdravlja, mo: Miljavec Franc, Grgar; Testen Stanislav, Kal; Vidmar Jožef, Sturje; Obid Ciril, Bukovo; Fortunat Franc. Sv. Lucija; Rejec Franc, Lome; Ro. hh Franc, Zarečje; Kokoiin Ivan, Drcžnica; So vda t Ivan, Smast; Baje Mihael, Zapužc; Pčtrovcič Alojz, Karanje; Stblfa Virčck, Sežana; lvaiu čič Anton, Nckovo; Paulica Franc, Dornbcrg; Nedol Jožef, Divača; So. rina Milan, Rupa; Klanč Matija, Do. lenje; FoiencI Mirko, Idrija; Sirčclj Anton, Trnovo; Golja, Rudolf, Smast; Korinčič Jožef, Iderako; Ka< žon Miha, Renče; Mercina Boris, Vi« pava; Bevk Ivan, Cerkno; Laaič Jo. žcf, Vrtojba. Poecbno pa »komaii« danta Skvadre. Biks«: Poženel Karel. Črni Vrh in Blažič Franc, Kostanje vicat Živijo »Slcvadr« Hiks« — Živijo Konžcdo!
T bakar: »Pipa iz porcclau.i jc pa res nekaj dobrega. Cc pade na tla, je ni treba pobirati!«
m
I A;.
Vellkonožne razglednice boste dobili v veliki izberi in po nizkih cenah v
NARODNI KNJIGARNI
v GORICI, VIA GIOSUE' CARDUCCI *T. 7. ,
S&fl-- .-
ZAPISAL GA JI£ ALI STROGA NOČNA SLUŽBA.
Neki policijski nadzornik. ki jc bil |K>prcj sam stražnik iu ki dobro vc in i. kako morajo delati stražniki svo-štiriurno službo, ki dobro vc, ka« stražnika zebe med službo in ko-lik■ »krat da inu zakruli v trebuhu ined šliriurno Hlužbo. Nadzornik, ki ludi ilobro vc. kako stažnika v n<ige zebe, (»osebno čc ima raztrgane čevlje, nadzornik, ki vc iu zna, kako marsikateri stražnik v službi resno premišljuje, a j naj da prihodnji dan svoji iniio-, oštevilni obitelji jesti, nadzornik, ki ilubro vc in zna, kako in kolikokrat t< ali oni stražnik preobrača novcc predno ga izda. kateri dobro vc. da si stražnik nc more privoščiti osminkc. kaj še čptrtink« vina. kosila ali ve« erje v gostilni pa sploh nc: nackeor« lik. ki ic pozabil, da so policijski tražniki ruvnotako ljudje, kakor on sam, jc nedavno od lega nadzoroval svoje stražnike na sledeči način:
.Skril sc jc za vogfl neke 'hiše in ir tam pričakoval službujočega straž« nika. Ko jc ta prišel, pogovarjajoč sc z nekim prijateljem, ga jc zapisal. — DrugI dan 1c-bilo strašansko mr/lo in ko jc službujoči stražnik prišel, jc nadzornik mislil, da stražnik puSi — »zapisal ga jc« — čeravno jc bil to Ic sopar iz ust vslcd mrzlotc. — Nekega večera je zelo deževalo in straž' nik je stal p<xl nekim kapom, ki vodi gostilno — nadzornik, misleč, da je stražnik nrišcl iz gostilne, ga je zapisal. — Nadzornik jc prišel nekega večera v neko kavarno in je tam videl pri neki mizi sedečega stražnika, ic jc smehljal nekemu šaljivemu ..oni. — nadzornik ga ie takoi zapisal. ker si jc vtepel v glavo, da ta stražnik ima izvanredne misli. Neke-i'a dne je neki mladenič vprašal, kam ila naj gre v vojašnico, ker sc ima prijaviti za službo, nadzornik ga jc v tem trenutku zasačil in je mislil, da mu jc stražnik povedal, kod da naj beži. ako čc biti prost vojaščine, nad-mmik ga jc zapisal. — Stražnik Jc v ;|"žbi pljunil čez neki prag. nadzornik ga jc videl — in zato ga jc zapi« »al.
»raviio.
Pravijo, da v Mariboru v neki kali črna kava stane Din. 350 zato, so prišle lastavicc v Maribor že i nego je pomlad začela. Pravijo, dai v Mariboru-neki gospod »renkn, žvenka, trobi in žvižga zjutr*j žcicznici, zvečer pa pri konccrtu. Pravijo, da sta ravno tam dva zavoda za posredovanje stanovanj, Jci se razlikujeta oden od drugega v tem. da se za informacije pri prvem nc plača iič. pri drugem pa 50 dinarjev.
Pravijo, da jc pred kratkem prše! >eki gospod Pošla tovič v Maribor in ila v gostilnah in kavarnah najraje ■ riseda k ženskam. Pravijo, da jc v Mariboru v Vc» njski ulici zato toliko gostilp, ker jc blizu kejha,
Pravijo, da jc v Mariboru postalo nioilerno voditi ali nosili otroke seboj v gostilno.
Pravl/o na Trnovem, da ne marajo več koz ne koštrunov radi prevelike žaloati.
Pravijo, da sc v Sužldii na slriccv pust nobena kot/a ni izguhilu. Po volni pa jc ostalo mnogo koštrunov, nr,-pleincnjakov
Pravijo, <la je v Suiidu neki lovec lunlil lovit zajce, a Jc lisicam nastavil paati, v katero se jc pa potem lepo sam vjel.
Pravijo v Stcvcrjauu in sicer v Sčcdnu, da se baje pripravlja velikanska ofenziva. V la namen so fc naročili iz znane Kruppove tovarn« štiri vagone hezgovili pušk najnovejšega /.interna, naravnost na železniško postajo v Ačedknii. ■kerslare karabinc niso več v veljavi.
Pra\'ljo lstotam. da sc nameravana ofenziva preloži do jeseni, prvič radi tega. ker sedaj ni repe za izdelovanje smrtiioiiosuih krogel j. drugič ker ie ščedenska banka generalnega štaba faliralu. tretjič na radi tega. ker ni šc cesta Grojno * Sčcdno - Steverjan popravljena za prevažanje težkih topov.
Pravijo istotam, da sc seje vojnega1 sveta vršijo s polno paro no dnevi in do pir/nijf nočnih ur. Povcljništvo stroinih pušk jc baje prevzela neka ženska, ki ic na dobrem glasu, da /umore izbrbljati črcx rtOO besed v eni minuti, ki bodo kosile Sc stokra« hujše kakor repne svinficnke. Naroči« li so žc tudi cel vagon korenja za izdelovanje zlatih kolajn, čuicjo sc Žc glasovi, da so prednje straže žc prišle do boja, zadele pa »o na velikanske žične ovire.
Pravijo, da »o nekatera erzcljslca dekleta dobila piko žc na šolmaštrc. Naj bo učitelj, realcc ali kmet. čc ga le nogledajo, že jc vjet.
Pravlfo na Brczovici pri Ljubljani, da neki mož z dvemi dinarji dobro 'na karte igra.
Pravijo v Sv. Jakobu ob Savi. da tam otroci žc na karte igrajo.
Pravijo v Podgorici, da jc tam taka hiša. kjer jc na dvorišču kup gnoja. tam gotovo dekle fanta rada ima.
Pravijo. Iz Sužida. Društev iz prin. cipa nc napadamo; samo tu pa tam. da jih zdramimo iz morebitnega spanja.
Pravi lo v Dobrepolju, da jc nekdo •zelo delikaten ptič, posebno v gledanju. Videl jc na pust očeta s rfgno« rino. ki jc imel gamsport za klobukom. A. bil jc le mladenič, ki jc imel planinko za trakom.
Pravijo istotam. da jc ptič, ki misli, ila imajo Dohropoljkc v največjo zabavo sneg. ker z nJim nerade občujejo, zato imajo vedno raje »neg, nego njega..
Pravijo Dohropoljkc. da do danes niso žc slikale z aparatom, šc manj br«*z njega. I Pravijo, da so koso vevška dekleta ~v>fno razžaljena, kierše jc hotel šc I C.k iz njih norca delati.
Pravijo, da so istotam nekatera de , k leta* močno razburjena, ker jih ne marajo domači fantje.
Pravijo, da iinajo koaovevska dekleta eno predsednico, ki jih vodi po pravi poti.
Pravijo, da koinaj pričakujejo ko. sovevska dekleta velikonočni poude. Ijek, t|a bodo šla po vaseh plesat.
Pravijo, <la se bodo kosovevska de. klela vsa poročila v Pliskovico zato, ker ena ima žc Ir.vo nogo tain. '
Pravijo v Hones Airesu, da je kljub vsej vročini le dni pala slana, ter po* morila tamošiiji slov. pevski zbor. Ostal je še kvartet, ki Jioili v rov te 1 in obrača na dva tiči. I'u ludi »Ljudski Oder« jc oparila in bali sc jc, da ga nc vzame.
Pravijo v lis. Airerfu. <U so nejevoljni, ker je imelo lamošnjc društvi* rokoborcev spet en nastop brez vsa. ke objave. Na vsjMircdu so bile na. vadue točke, glasilo so je ludi »Zdra. 'o, mili druži«, potem buinf iu nato: 1'uutje. Mij smo mi. |m» naših čelih leče kri«.
Pravijo goriške jmpe živeče v llon« nesu Airesu, da imajo slov. fantje ve. Ilko, u hladno srce, u tolminske čeče • sklenile, da Jim gu ogrejejol
Pravijo v lionnctiii Airesu, da no čenče iz Kavni pri Gorici dos|n-Jc tja čez morje. Kdor jih je poslal,
j pazi, da jih v nos nazaj ne dobi, da se potoči kri.
Pravijo, ilp imajo alov. dekleta br-zojav v Kiglosu, a lumoioja gospa brzo kle|K-tavka jc »kleniJa odstopiti službo, ako ne hodo fantje hodili kaj več piti k njej.
Pravijo na Kakeku, du je gg. Srečko iMiinilovanja vreden, ko je moral v Cerknici kasirat za 5 oseb in to vse radi lušlnc Tončko.
Pravijo ua Uncu, da sc jc žensko kolesarsko društvo že otvorilo pod vodstvom nadebudne frajle Pepcc krat/no - čufke.	-
Pravijo istotam, da Ima Cuk mnogo posla z ogledovanjem nesrečne M. pri ugibanju, kdo jc »Avtor« dopisa v Čuku, ki obljublja diplomo. Cuk jI svetuje, naj obrani hladno kri.
Pravijo na Uncu oziroma v Novi« vasi, da jc F. P... dober guglar, še boljši pa opravljivcc; svetujemo, naj Jic doma d<4iro pogleda v zrcalo in fino pomede pred pragom.
Pravijo nn Uncu, da isti I', in 2. sta izurjena v prenašanju lestev; upamo, da jih skoro mine.
Pravijo med Unoom in Rakekom, da sc v ta novi gostilni ljubezen meri Z vatlom odjemalcev približno en ducat in pol. P..., kako si ti karina?
Pravijo v Komnu, <U ima neka
punca po imenu____ kar pet fantov
a Cuk pa pravi, da pri vbcIi petih bo listala za seme.
Pravijo tudi v Komnu, da ravno ista punca jč zelo ponosna, da jo vodijo fantje za nos, zato bo morala vdobiti šc šestega, ker pet jih jc premalo.
Pravijo tudi šc v Komnu, da jc ista punca tako fletna, da jo vsi fantje štimajo, tisti ki k njej pridejo, Cuk pa, ki zmiraj pazi. ne vidi nobenega, to jc res.
Pravijo, tla bo mojstranško društvo /a promet tujccv razpisalo v kratkem Času tekmo med člani, kdp bo hujše zabavljal Čez tujce; odborniki sc prav pridno trenirajo. 1. nagrada bo »Cc-bašckovga« kozla brada.
Pravijo, da je oni večer dremal Cuk na Hotclovi lipi in zaslišal neki hrup iz lesenega poslopja zraven lipe, šel jc malo bližje, prišel jc ravno zrn. 'ven, ko je videl, da sc vrši neko gla. sovanjc. Videl jc, kako so neke osebe navdušeno molile desnico v zrak, v Icvici so pa »figo« tiščali.
Pravijo, da jc Cuk toliko novega slišal in videl v Mojstrani, da bo v prihodnjič še sovo pripeljal seboj, ker si sam nc zapomni VBcga.
Pravijo, dn bode štanjclski blagaj-ničar društva napravil pScnično bero. da bode podpredsedniku kolač »pekel in mu ga podaril za veliko noč na odru ob priliki »Divjega lovca«.
Pravijo, da sc je istotam pri za«U njih vajah »Divjega lovca« Janez napil. da bi se maščeval nad Gašperjem, ker saiu ni imel dovolj poguma.
1'ruvljo v Gorenjuh, du si je kupil 'dopisnik lumošiijih pup gotovo poVe* čalne »Spegle«, ker je sirota vse » povcllčafui obliki viilicl. Svetovale bi mu tudi, da si nabavi nagobčnik, ker njegova gofla jc res s svlusko »žuu« bo« namazana. Devet indevedeseti red, pa s|>oStii|c lo dostojne In poštene fante, nikakor pa uo — »šctuc« Sn pokveke, ki sc ilržilo dr.vetiiidcvc« desetega - ucrcdul
milil VARHO lUim
DENAR V JUGOSLAVIJI
Wmii posojilnici
v nuvopreurejenlh prostMlH
v Ljubljani Mestni tra- c». ©
•prejema Vloge nA lir«-nllne knjižice In le-IcoCl rnCun, Jih obrestuje . po®'/.
ter Jih liplačuje takoj brez odpo vedi in brez odbitka.
Večje hrsMdlne vloge i odpovednim rokom obrestuj« ludi vlije po dogovoru.
SPREJME
se družabnik(ca) za kemično podjetje s kapitalom od L. 30.000 dalje.
Dober zaslužek 30-807,
Resni refleklunli pišile na M. Slockler, HOČE pri Mariboru. S. H. S.
Danili ujlimjM Mirjn:
HoSkat pasli, maršala, TurlnsU »ermnulh, »enroulh beli, llpro, Malaga vino, puiidi, mm, iianlc, urni sirupi.
Specijaliteta: Krema maršala, Jajčna maršala, lajfni konjak. • Žganiern« 3 0 S1P S H L F H TI
GOR KM, Trg Sv. «nloM 7
m.
Manufakt.ro, perilo, izdalane oblek*
po c en« h t>rjOx konkurence
k« pit« pri I j <lpbr ojKnfloil
Bratje Mose
Via IlasIcHo 7 - Gopte* - ,V(a Ha«t«l|o 7 J
Odlikovani zobozdrpvniški ?i(jlje
Brezi gar Rudolf v Gorici
ULl. Miimvll S, I. nadslr. (pfej Via Scuole) sprejema vsaki daju od 9-12 in od 2-5,
Delu zajamčeno, za manj premožne po znižanih cedah.
1SW

Slavnoznana prodaja tkanin na raiuii
\
trt l(ii
.luiešiJM Ail ,"«J
.j(jli.-» iutd (<ijial
(AL RIBASSO)
urna 5 (
tej:
^Plike prodaje pomladanskega blaga
rp in ugodnost cea Je fe znana naSIm cen|. odjemalcem. | ----,amo primer v <>t]vda| ozntiCenlh cenah:
'D0(j iCUrobljcne nosne rutice
moleiiSSiP ■■■•••
JVosne rulice z ažurom . ,9j|fii} (pjotoji /<■ deteta
L
Prtiči i z gobastega blaga Možke barvane nogavice jJIstSjjf Brisače, reklam . .. . . |	-Q«ivij('1i obrobljeni . .,.
'	Prliči platneni . . .
,..... Ženske nogavice' j. 'r-- ■
jlvei-i lifilliftate nogavice, fantazij. JOOH .Oljsače iz gobastega 'Jilj ..S .ti .cMtjripppIpm blago, .ekslra
0.80 0.90 1.25 1.30 • .1JS . . » 1.75 ...» 1.95 . » 2.10 . > 2^0 .
:'■ > 2.75
. » 2.75 . » 2.95
Možke naramnice dvojno elastične . . L r Moderčki za gospe .........
•ipitHno »Matfonnai m; ... . . » »Pelle novo« blago angleško ...:.» Obposteljne preproge, reklam
-.■Jfepihi i/, jute . ..-..■.......»
Blago dvoiilo tkano........»
Svila '»Bajadera«	....., - - »
;e,srajce t, ažurom ........
vombmaoia vezana Posletjno pregrinjalo Odeje volnene . Žimnice iz žime kg 14
3.50 3.75 3.90 4.95 4.95 S.jO 4.95 7-90 10.90 12.90 33.— 49.— •55,-
Bogata izl>era blaga za gospode in gospe. — 2amet za lovce. - - lzgolovljeno perilo. — Platno. — Gobasto tkano blago -za gospode. — Platno in bombaževina v vseh visočinah. — Prtenina^ —' Brisače in Servjjeli .Fiandra«. — Plelenine iz lanu in bombaža. - Tepihi. — Prjsni,oklepi iz jute in koko. — Zavese. - Blago za mpbilije. - Posteljna pregrinjala in merah. — Ovošivi. — Opreme za neveste.-- Popolne oprave za prenočišča, zavode in inleriftle. ! ~ Izdelane blazine iz žime in volne.
»1
l^r-ni,; -f.itr.n
ioioi! jjdo f&u OPOMBA: Blago, ki ne ugaja naj si bo glede kvalitete ali cenecene se sprejme nazaj.
i^tENE STALNE. £SJS|jg CEENE SALNE.
'jgjP"Vstop prost brez obveze nakupa. BS2
W):EM Vi« Si!\orijiiiina r, - ini.VF
JU V*'"'-* V^ Vu l. HrV^il^.