Št. 105.
V Ljubljani, četrtek dne 16. junija 1910.
Leto I.
: Posamezne številke po 4 vinarje. : .JUTRO* izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob ,/*6.uri zjutraj, a ob ponedeljkih ob 9. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v uprav-ništvu mesečno K 1 —, z dostavljanjem na dom K 120; s pošto celoletno K18'—, polletno K 9-—, četrtletno K 4 50, mesečno K 1'50. Za inozemstvo celoletno K 28 —.
Neodvisen političen dnevnik.
: Posamezne številke po 4 vinarje.
Uredništvo in upravništvo je v Miklošičevi ulici št. 8. Dopisi se pošiljajo uredništvu, naročnina pa upravništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača po določenem ceniku. Lastnik in glavni urednik Milan Plut. Odgovorni urednik Franjo Pirc. : Tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani.
Slovensko učiteUstvo.
Slovensko ljudskošolsko učiteljstvo je najagilnejši element v slovenski javnosti; posebno na deželi posvečuje svojo skrb, svoje izvenšolsko delo vsem panogam javnega življenja. Vse delo v gospodarskih, izobraževalnih, telovadskih in enakih društvih sloni na deželi na ramenih učitelja, ki svoj prosti čas uporablja za delo izven šole. Namen slovenskega učitelja ni samo ostati vzgojitelj mladine, njegovi cilji so višji, on hoče on mora postati učitelj naroda.
Vzemimo si malo slovensko vasico, kjer razun duhovnika ni nikakega inteli-genta, ako pa so, tedaj so gotovo njegovi pristaši. V to vas pride učitelj, ki je naprednega mišljenja, ki takoj uvidi vaške razmere, nezavednost ljudstva; mlad idealen Je> takoj se loti dela, najprej v najožji družbi, potem v širših krogih in nazadnje
Y	novoustanovljenih društvih razvija svoje misli, z mirnim in dostojnim delom ustvari magari tudi malo opozicijo proti duhovniški vsemoči. In konflikt med zastopniki dveh naziranj je neizogiben. Začne se preganjanje, premeščanja, in kako lahko se zgodi, da zgubi učitelj ono idealno nazi-ranje, ki ga je vodilo v delu za narod, ako celo ne najde opore tam, kjer bi jo moral iskati in dobiti.
In ta vzgled ni izmišljeni Samo eden je iz neštetih dogodkov, ki so se zadnje dni v resnici dogodili na Kranjskem! — Odkar ima klerikalna stranka večino v deželi in po nji v deželnem šolskem svetu je ravno slovensko učiteljstvo oni stan, ki najhuje občuti na svoji lastni koži klerikalno moč!
Znane so značilne izjave voditeljev S. L. S. Šušteršiča in*Lampeta o učiteljstvu, ki sta obetala, ko pride .ljudstvo" do moči, učiteljstvu škorpijone! In danes klerikalna stranka izvršuje dosledno izjave svojih voditeljev. Discipliniranja, premeščanja in enake šikane so na dnevnem redu, klerikalni deželni šolski svet s pomočjo Schwarza krši direktno zakone samo, da more mate-rijelno in moralno ubiti naprednega učitelja.
Ravno dogodki v zadnji seji deželnega šolskega sveta so jasno pokazali, kaj namerava klerikalna stranka. Bila so na vrsti razna imenovanja za službena mesta na ljubljanskih šolah. Ljubljanska mestna občina je kot davkoplačevalec v deželi jako važen faktor, njene žrtve za šolstvo in učiteljstvo so velike. Ako pregledamo učne uspehe na ljubljanskih ljudskih šolah, potem ji je čestitati, da si je znala pridobiti tako izvrstnih učnih moči! Dejstvo je, da se ljubljanski mestni šolski svet ni oziral na nikake politične motive ampak edino le na sposobnost kompetentov; zato pa vidimo povsod le uspehe! To so priznali že velikokrat najkompetentnejši faktorji v šolskih
vprašanjih na Kranjskem 1 In tudi za zadnja imenovanja je predložil mestni šolski svet deželnemu terno predlog, ki ga je sestavil po svoji vesti in svojem prepričanju! A deželni šolski svet je predrzno in nesramno ignoriral sklepe mestnega šolskega sveta, prezrl njegove ternopredloge, ter imenoval učitelje, ki po službeni kvalifikaciji daleč zaostajo za učitelji, ki jih je predlagal za dobrobit šolstva in učiteljstva v Ljubljani vneti mestni šolski svet. A najlepše je še to, da je oddal izpraznjeno mesto na II. mestni šoli brez postavnega razpisa, kar tako — kot pravijo pod roko — prononsiranemu klerikalnemu učitelju, ki je intrigiral že dolgo po Ljubljani in zakrivil neko prav malo častno dejanje! Referent deželnega šolskega sveta je službeno predlagal terno mestnega šolskega sveta, podpirala sta oba deželna šolska nadzornika a baron Schivarz je zlezel pred klerikalci pod klop in glasoval za njih nepostavno postopanje!
In tako se zna zgoditi, da po klerikalni krivdi, po krivdi deželnega predsednika zgubi Ljubljana sloves, da namešča na svojih šolah najbolje učne moči na Slovenskem.
Ali to se ne godi samo v Ljubljani! Nebroj je slučajev, ki dokazujejo, kako klerikalna stranka šikanira učiteljstvo! Ako kdo površno zasleduje te persekucije, se mogoče začudeno vpraša: zakaj delajo tako? Saj vendar nimajo vzroka!
Res vzroka nimajo, ker preganjanja učiteljstva in povodi so izviti iz trte! A pravi vzrok tiči veliko globokeje.
Klerikalci vidijo v učiteljstvu faktor, ki je njih moči najnevarnejši; zavedno učiteljstvo je na deželi edini protiutež klerikalni politiki! V zavednem narodu, v prebujenem ljudstvu klerikalizmu ni mesta, kdor pa deluje za povzdigo narodnega gospodarstva, ta je največji sovražnik klerikalizma! In to je danes slovenski učitelj! Njegova naloga je tako važna, da ne sme obupati vsled te klerikalne gonje, naprej po začrtani poti inonoprokletstvo, ki ga danes oznanjujejo slovenskemu učiteljstvu klerikalci, se bo spremenilo v blagoslov slovenskega naroda!
In ko se letos snide učiteljstvo h glavni skupščini svoje močne organizacije .Zaveze avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev" takrat naj pokaže, da stoji neomajano na onem stališču, ki so mu napovedali klerikalci boj na življenje in smrt. Ne opešati v delu, podvojiti sile, potem napoči oni veliki dan, ki si ga želi učiteljstvo, ki si ga želi slovenski narod!
Iz slovenskih krojev.
Vič.
Z ozirom na poročilo .Slov. Naroda" z dne 14. t. m. prosim, da se včerajšnji
dopis .Jutra" o izletu .Sokola" z Viča v Notranje Gorice pojasni v toliko, da je v onih 70 Sokolih vštet tudi naraščaj.
To pa radi tega, da se morebiti ne bi od katerekoli strani dopisniku .Jutra" očitalo, da je v poročanju neobjektiven. Kajti tudi jaz sem naštel 37 Sokolov — če sem se za štiri zmotil, ne verjamem — in pri-štel sem zraven še naraščaj, torej ni bilo druge pomote, kakor povedati bi moral, da je bilo .nad 70 Sokolov z naraščajem".
Sicer pa to ni smrten greh. Na zdar!
Zagorje ob Savi.
Notranje uradovanje v slovenski občini Zagorje — samo-nemško! Kar se danes ne dobi nikjer več na slovenskih tleh, da bi županstva uradovala v samonemškem kot notranjem jeziku, to je danes še v Zagorju. Blagajni-čarska knjiga, ves inventarni zapisnik — vse samonemško. Pravično nebo! Kje pa smo? Po našem mnenju menda ja ne v kaki neposredni bližini Berolina v .Rajhu". In vendar vse kaže, da je temu tako. Kaj pa vendar mislite gospoda? Ali res nimate nobenega čuta sramu več, da dopuščate take škandale v občini, katera je razen par pritepenih hajlovcev vendar popolnoma slovenska. Škandal prve vrste.
Neumestno, da skoro neumno se nam dozdeva, čemu so naši državni poslanci in-terpelirali v državnem zboru radi zatiranja slovenskih pravic na Koroškem. Čemu neki? Slovenski narod, koji šteje črez 1 milijon prebivalcev ne bode nikdar dosegel svojih pravic in to iz enostavnega vzroka, ker ravno sam pomaga vklepati se v sovražne verige. Kaj pomaga, ako danes ta ali ona stranka vrne okrajnemu glavarstvu ali deželni vladi samonemški dopis, kaj pomaga, ako danes kateri narodnozavedni župan zahteva od oblastev, da dopisujejo z občino v slovenskem jeziku, ko pa se potem najdejo zopet drugi, ki kar naravnost silijo z nemščino v naše srčno osredje. Ali že ne bode vendar prišel dan spoznanja? Kako dolgo bodemo še jadrali po poti narodne teme in nezavednosti? Ali je v Zagorju res potreba, da moramo spraviti vsako reč v javnost, predno se kaj stori ? Ali vas ni sram, da se danes spogleduje vsa slovenska javnost radi vaše narodne mlačnosti!
Ker se g. župan — vsaj kolikor je nam znano — za take stvari prav malo briga, poživljamo ves napredni odbor, da enkrat pošteno tozadevno obračuna z njim in pomede take nesramnosti enkrat za vselej iz zagorske doline. Pripomniti pa moramo, da je to zadnji skromni apel. Začeli bodemo napenjati druge strune — posledice pripišite sami sebi!
Vse zaman! V št. 96. .Jutra" smo malo podrezali okrajni cestni odbor radi smetišč in nastavljenih sodov pred Rossitovo hišo na javni cesti. Kakor pa vidimo, naše drezanje ne pomaga prav ničesar. G.
Rossi je sicer sode spravil s ceste, pa menda le zato, ker jih je rabil, ali smetišča in druge stvari kar naravnost še dovaža zraven. Ker vemo, da je to protipo-stavno, ne moremo razumeti, zakaj se ne zmeni pristojna oblast za take nepostavnosti. G. Bukove, kot načelnik okrajnega cestnega odbora se pač hodi rajše bratit z rudnikom, kot pa bi poskrbel za kaj takega, kot se nahaja pred Rossitovo hišo, da se odpravi. On že ve, zakaj!
Ker torej naši opomini prav nič ne zaležejo, poživljamo deželni cestni odbor, da pouči okrajni cestni odbor, kako nalogo ima ta v svojem poslovanju. Sam se menda ne zaveda.
Potem pa še nekaj! Ko je v neki seji deželni odbor sklenil, da se bode okrajnim cestnim odborom glede poprave cest pomagalo z gmotnimi sredstvi, ako jih ta nimajo na razpolago, drugim na zopet, ki imajo več denarja kot ga v istini potrebujejo, nekaj odvzelo, se je g. Bukove menda izjavil: Sedaj, ko smo malo denarja nahranili, ga nam hočejo pa pobrati. Ja, čemu pa imate denar v blagajni, ko pa so ceste take, da si človek lahko vsak trenotek polomi noge in še vrat poleg, ako prav ne pazi. Zakaj ne porabite denarja za ceste v domačem okraju, ki so poprave tolikanj potrebne. Ako Vam sedaj deželni cestni odbor kaj pobere, prav Vam je. Saj denarja vendar nimate za to, da mrtev leži v blagajni, temveč za zboljšanje cest. To je za danes naše skromno mnenje. K t.
Kandija pri Novem mestu.
Mera bi morala biti za vse enaka. Naš preučeni župan g. Zurc ima pa vendar srečo. Nobenemu ni dopustno, da bi otvoril sedaj gostilno v hiši gospe Pintar sedaj Štambur, le klerikalni župan Zurc ima srečo pri takih stvareh, da sme točiti na vrtu dotične hiše pivo in vino, zraven pa tudi gostje pridno uporabljajo kegljišče, torej popolnoma gostilna brez koncesije. Vprašamo sl. okr. glavarstvo, ako je dovoljeno, da se toči v isti hiši. Ko to natanko izvemo, ako se mu je dovolilo, bodemo tudi mi nekaj besed izpregovorili, poprej ne bodemo dali miru, da pride ta stvar v red. Za danes še zamolčimo. Mera mora biti za vse enaka, bodisi župan ali ne. Na svidenje!
Splošni pregled.
Bienerth v škripcih.
Ministrskega predsednika zapuščajo celo njegovi dosedanji najožji somišljeniki.
V	zadnji seji je sklepala .Nemška narodna zveza" o vladnih kompromisnih predlogih, ki naj bi se po njih za dobo štirih let ustanovila italijanska pravna fakulteta na Dunaju, a nato premestila v kako italijansko mesto. Seje se je udeležil sam Bienerth ter
LISTEK.
M1CHEL ZEVACO:
Otroci papeža.
Roman iz rimske zgodovine.	[8]
Vitez se je odpravil v naznačeni mu smeri, ugibaje o vzroku čudne groze, ki jo je bil opazil pri otroku.
Še enkrat je vprašal po poti; zdaj se je obrnil do moža. Mož pa, ko je slišal ime Palače Smeha, ga je pogledal mahoma z mrklim očesom in šel svojo pot, mrmraje zamolklo Jdetev.
.Čudno, čudno!" je govoril vitez sam pri sebi.
Naposled je dospel na zapuščen trg. V ozadju tega trga se je dvigalo razkošno poslopje.
Dve vrsti stebrov iz rožnatega mramorja, ki so jih v tem trenotku zlatili žarki zahajajočega solnca, sta tvorili pokrito galerijo, ki se je vlekla ob vsem pročelju palače.
Na koncu te galerije so se skozi široko odprtino svetile monumentalne stopnice, istotako iz mramorja . . . Pročelje palače pa je bilo okrašeno z ornamenti in dragocenimi deli starodavnega kiparstva, nagrabljenimi na slepo srečo med zakladi bivšega Rima.
Vitez si je dejal, da mora biti to Palača Smeha, ki gotovo zasluži svoje ime zaradi bogastva belih in smejočih se kipov, ki jo krase, in zaradi bogastva redkih rastlin in čudovitih cvetlic, ki tvore pod galerijo vrt, kakršnega ni videti drugod.
Pred tem vrtom je stalo na straži dvoje jezdecev v nepremičnem molčanju, podobnih dvema kipoma na konjih.
Ragastens je nagovoril enega izmed njiju:
.Ali je to Palača Smeha ?“
.Da . . . Proč!" je odgovoril kip s pretečim glasom.
.Vraga!" je zamrmral vitez ter se napotil dalje. „To se pravi, da je palača dobro zastražena."
Trg je bil zapuščen: noben človek ni hodil mimo, nobena trgovina ni odpirala svojih vrat. Bilo je kakor na prokletem kraju, in Palača Smeha se je zdela vse bolj — palača kuge.
Ragastens je pognal konja, in kakšnih petdeset korakov dalje, ob vhodu ulice, s katero se je končaval trg pred palačo, je zagledal gostilno. Zdelo se je, da se tu zopet pričenja življenje, dasi z nekakšnim plašnim obotavljanjem.
Ragastens je skočil s konja in stopil v gostilno, ki je kdovezakaj nosila napis:	.Prenočišče pri lepem Janu."
Vitez je zahteval sobo zase in v hlevu prostor za Kapitana. Strežaj mu je prevzel konja, in gostilničar je odvedel Ragastensa v sobico v visokem pritličju.
.Vlažno je tukaj," je menil vitez.
.Druge nimamo na razpolago."
.Vseeno jo vzamem, ker ste tako blizo pri Palači Smeha."
„Hm,“ je dejal gostilničar začuden, „če je tako, vam je dobro postreženo: skozi okno vidite naravnost na zadnjo stran palače."
.Dajmo pogledati!"
Gostilničar je odprl okno, ali bolje rečeno, steklena vrata; puh mokrote je udaril Ragastensu v lice.
»Kaj pa je to?" je vprašal domačina.
»To ... To je Tibera!"
Zares je tekla reka med dvema vrstama hiš brez na-
brežja in hodnika. Ragastens je zapazil, da vodi od vsake hiše nekoliko pragov stopnic do vode. Tudi pred njegovimi vrati so takšne stopnice kazale svoje štiri pragove iz zelenkastega kamena.
.Glejte," se je oglasil domačin, »poglejte tja gori.., Tam, na ovinku reke, tiste stopnice, ki so širje od drugih .. to je Palača Smeha."
.Dobro!" je dejal Ragastens, stopil nazaj in zaprl vrata. .Soba mi je povšeči, dasi je vlažna ..."
.Plačuje se	naprej,	gospod," je	rahlo opomnil go-
stilničar.
Vitez mu je ugodil.
Nato je zahteval nit in šivanko ter se ves zaglobil v natančno popravljanje svoje siromašne obleke; okrtačil jo je, iztepel jo in jo osnažil od nog do glave. Šela zdaj se je z dobrim tekom posvetil večerji.
Ti raznovrstni opravki so trajali do devete ure. Uro kasneje je vitez de Ragastens, ves blesteč se od snažnosti, opasan s svojim mečem nestrpno pričakoval trenotka, ko se mu je bilo napotiti v palačo Lukrecija Borgia.
Srce mu je	nekoliko	utripalo ob	misli, da bo bržčas
iz	obličja v obličje gledal	to žensko, ki	razglašajo legende
po vseh deželah,	da njena	lepota zmoti	tudi najpametnejšo
glavo.
Globoko molčanje je ležalo nad mestom, ki je dremalo že dolgo. Samo zamolklo mrmranje Tibere, ki je valila svoje sivkaste vode mimo znožja hiše, je polnilo noč s svojimi žalostnimi glasovi, podobnimi bežečim tožbam. Vitez je poslušal te mračne tožbe z nemirom, ki ga ni mogel premagati . . . Stresel se je, da bi se iznebil tega nervoznega vtiska. Toda saj se je itak bližala polnoč . . .
_____________________________ (Dalje.)
L zlet Ljubljanske sokolske župe in kresna veselica
milo prosil, da naj Nemci pritrdijo tem kompromisnim predlogom, ker je v slučaju, da jih parlament odkloni, v nevarnosti vladna parlamentarna večina in ž njo tudi kabinet. Definitivnega sklepa v ti seji ni bilo, ali kakor kaže, so bile Bienerthove prošnje zastonj, le poslanci Steinwender, Stolzel, Redlich in Gilnther so zagovarjali vladne kompromisne predloge z ozirom na jako kritičen politični položaj; drugih dvanajst govornikov je bilo pa odločno proti vsakemu kompromisu, ki določa Dunaj kot sedež italijanske pravne fakultete. Definitivnega sklepa o glasovanju »Nemške narodne zveze" bržkotne ne bo, temveč se prepusti poslancem svobodno glasovanje. V nemških političnih krogih se sodi po izvajanjih ministrskega predsednika Bienertha o položaju jako pesimistično; a vendar je večina nemških poslancev pripravljena prej provzročiti padec kabineta, nego pritrditi sedanjim vladnim kompromisnim predlogom.
Zadnje glasovanje v parlamentu za prehod v špecijelno debato v proračunski razpravi tudi ni preveč optimistično za vlado, 25 glasov večine je dobila vlada, med temi je 14 glasov italijanskih poslancev, ki glasujejo za vlado od danes do jutri, torej faktična večina vlade je bila pri zadnjem glasovanju 11 glasov, kar pa ne pomenja ničesar, ker so bile klopi opozicije jako slabo zasedene! Samo od „Jugoslovanske zveze” je manjkalo 9 poslancev; obžalovati moramo na tem mestu disciplino »Jugoslovanske zveze", ki se niti toliko ne potrudi, da pokliče h tako važnim debatam svojih članov, kot je ravno proračunska! Radi bi vedeli kateri poslanci iz »Jugoslo-vanske zveze" se niso udeležli seje, kakor čujemo se je opravičil samo poslanec Hribar, ki je bil radi komunalnih zadev in občinske seje nujno zadržan, a se je po seji takoj odpeljal na Dunaj. Zdi se nam, da najdemo med poslanci, ki se niso udeležili glasovanja samo znana imena, ki so v besedah veliki opozicijonalci, a jim iz vsakega žepa gledajo kaki hofrati! Brezobzirno bomo zasledovali v ti debati postopanje in udeležbo »Jugoslovanske zveze", ki mora ravno tu pokazati, da je vredna visoke naloge, ki jo ji je poveril narod! V igri je tu kulturna in največja zahteva slovenskega naroda, ako pa ta čas ne najde pripravljenih narodnih zastopnikov, potem pač ne zaslužijo tega imena — in narod sam mora obračunati ž njimi!
Oba slovenska kluba v drž. zboru sta izjavila, da vstrajata pri sklepu »Narodne zveze", ki je sklenila, da se mora na vsak način preprečiti ustanovitev italijanske fakultete, ako se obenem ne reši slovensko vseučiliško vprašanje; v torek sta se sestali parlamentarni komisiji teh klubov, in tu se je konštatiralo, da bo postopanje obeh klubov v vseučiliščnem vprašanju popolnoma enotno!
Boromejska enciklika.
Papež Pij je pač veliko bolj nesrečen s svojimi izjavami, nego njegov prednik Leo, ki je bil dober diplomat. Zadnja njegova enciklika, ki je bila naperjena proti protestantom, bi imela kmalu hude posledice, ker so protestanti energično protestirali proti takim napadom od strani svete stolice na drugoverce. Tako je sam saški kralj javno obsodil tako postopanje! Pa tudi nemški poslanik pri Vatikanu MUlil-berg je energično zahteval, da mora dati sveta stolica nemškemu kot protestantskemu narodu popolno zadoščenje. Papežev tajnik Mery del Val se je zvijal na vse strani, da bi ublažil papeževo encikliko, a se mu ni posrečilo.
Nemška vlada je energičho zapretila, da pretrga med Berlinom in Vatikanom vse diplomatične vezi, ako stolica ne da zadoščenja; glavna krivda zadene seveda tajnika Mery del Vala, ki ni pregovoril papeža, da ne bi izdal boromejske enciklike.
Položaj je bil vedno bolj napet in nazadnje je sveta stolica vendar priznala svojo neumnost ter podala po nemškemu poslaniku v Vatikanu nemški vladi izjavo, ki se nje bistvene točke glase: 1. Sveta stolica obžaluje svoje postopanje; 2. stolica izjavlja, da ni imela namena žaliti niti protestantov niti nemškega naroda; 3. katoliški škofje v Nemčiji dobe naravnost od papeža poziv in ukaz, da ne smejo objaviti enciklike vernikom ne na prižnicah, niti v pastirskih pismi!); (to pomenja isto, kot da boromejska enciklika za Nemčijo sploh izdana ni bila, ker po kanonskem pravu dobi papeževa enciklika šele tedaj svojo veljavo, ako je ista v posameznih škofijah primerno v sinodah, pastirskih pismih in raz prižnic vernikom objavljena); 4. stolica pooblašča, da se ta nota uradno razglasi.
Ta nota pomenja popolno kapitulacijo stolice pred nemškim narodom, ki je svoje dni trepetal pred raznimi prokletstvi in enakimi bulami papežev; dokaz pa je tudi verske nestrpnosti katoliške cerkve, ki ofici-jelno napada drugoverce. Ta epizoda v vatikanski zgodovini je pač dokaz, kako prav je imel veliki Strossmayer, ki se je tako strastno boril proti papeški nezmotljivosti! Papež Pij je v svoji encikliki gotovo go-
voril ex cathedra, a je vendar moral preklicati svoja izvajanja!
No, saj motiti se — je človeško.
Dnevne vesti.
Tržaška .Edinost" se prav rada za-letuje v nemške napise v Ljubljani, radi katerih očita Ljubljančanom narodno mlačnost itd. Vse prav, ker so nemški napisi na ljubljanskih prodajalnah in drugod res popolnoma odveč in nam niti na misel ne prihaja, da bi se za njih zavzemali, ker oni so zelo slabo izpričevalo za narodno zavednost mnogih ljubljanskih »Slovencev". Za to je »Edinost" vedno dobro storila, ako je Ljubljančanom očitala narodno mlačnost. Do tod se torej popolnoma strinjamo z »Edinostjo", ali moramo istočasno pripomniti, da ona pač vidi napake pri drugih, noče jih pa videti pri sebi. Poročajo nam namreč iz Trsta, kjer je »Jutro" že zelo razširjeno in priljubljeno, da »Edinost" nima na poslopju, kjer je tiskarna, uredništvo in upravništvu, nobenega napisa, ker se menda boji postaviti slovenski napis ! To ni prav, posebno ker »Ed." gotovo ne računa na italijanske odjemalce, kot kak trgovec, ki se na to mora ozirati. Želimo, da »Edinost" to napako popravi, ker tržaški Slovenci pravijo, da je to pravi škandal.
Tudi eden tistih. Prejeli smo: Začetkom t. m. je »Jutro" priobčilo nekako kritiko, da v Ljubljani nimamo več edine javne, vsem slojem pristopne knjižnice. Ta kritika je šla na naslov Simon Gregorčičeve knjižnice. Kritika sicer ni bila neopravičena, le pozabila je omeniti razloge, zakaj nU mamo več javne knjižnice. S tem naj bodo tudi ti razlogi pojasnjeni. Simon Gregorčičeva knjižnica je bila kakor znano v prostorih hiše, katere lastnik je velik narodnjak Josip Lavrenčič, tast isto-tako velikega narodnjaka dr. Žerjava. Ta veliki narodnjak je, kakor čujemo, ta prepotrebni narodni hram vrgel ven iz svoje hiše, a tiste prostore pa dal na razpolago drugim strankam. Torej je ta velik narodnjak tudi eden tistih . . .
Kaj je s temi tremi narodnjaki? Poroča se nam: Povodom »Jurjevanja" na ljubljanskem gradu so trije narodni gostilničarji pod firmo (pač neopravičeno, op. ured.) družbe sv. Cirila in Metoda, točili nemško pivo. Ti trije so bili gg.: Debevc, Goršič in Marenče. Obljubili so, da bodo po razmerju svojega sku-pička in dobička se spomnili tudi družbe sv. Cirila in Metoda. Napravili so lep dobiček (namesto da bi ga napravili drugi gostilničarji s slovenskim pivom, op. ured.), toda kakor čujemo, se napram družbi sv. Cirila in Metoda še do danes niso spomnili svojih obljub. Družba niti vinarja ni dobila od njih! (So pač »zavedni narodnjaki", kakor jih je še mnogo med Slovenci). Da se jih za v bodoče bolje zapomnimo, bi pač radi vedeli, kaj je s temi tremi narodnjaki? — Po našem mnenju prav nič! Kajti če tekom dveh mesecev niso postali toliko zavedni, da bi bili od skupička za nemško pivo, ki so ga prav po nepotrebnem točili pri strogo narodni veselici, darovali kaj malega za našo družbo, potem je pač škoda, če se ž njimi sploh še računa kot z narodnjaki. Njih bog jim je le denar v lastnem žepu, kaj jim potem še mar narodna stvar. Treba pa se jih zapomniti!
Kaj pomeni ta napis? Poroča se nam: Nasproti deželnemu gledališču se na vogalu vrta bivšega vojaškega oskrbovališča gradi novo poslopje, mislimo, da je to last g. Kubelke. Že ko je bila še popolnoma v surovem stanju, ko notranji prostori niti ometani niso bili, smo opazili na tramu odra viseti tablo z napisom: »Dr. Bog d. Derč. Nad to tablo na istem tramu pa je bila (in je še) druga tabla, ki nam naznanja, da to poslopje gradi tvrdka Tonnies. Ker je izključeno, da bi v takem neizdelanem poslopju kdo stanoval, najmanj pa zdravnik, k kateremu bi morali hoditi pacijenti pod odrom, na katerem se dela, od katerega vsak čas kaj prileti ravno pred hišni vhod, si ne moremo prvega naslova prav tolmačiti. Nekateri mislijo, da se je dr. Derč že stalno naselil v stanovanje še ne izdelane hiše; drugi si dovoljujejo celo mnenje, da je dr. Derč postal »kompanjon" Tčnniesev. Torej kaj pomeni ta napis?
Belgijske surovine. Prijatelj lista nam piše: Včeraj grem po trotoarju na Bleiwei-sovi cesti, kar začujem, da za mano nekdo s kolesom zvoni. Ker se po trotoarju ne sme voziti, sem si mislil se bo že umaknil. Kar skoči tik za mano nek Belgijec s kolesa in me prat po nemški nahruli, zakaj se ne umaknem. Jaz mu rečem, da trotoar ni za kolesarje, on pa prav huronsko zavpije: „Sei stili, sonst kriegšt einen Fuss-tritt in A . . . ." Ali res še ne bo konec surovosti teh zgornještajerskih hotentotov? Tudi policija se bi lahko toliko pobrigala, da tudi za vojake velja isti zakon, kot za druge državljane.
Izkoriščanje vojaštva. Že parkrat smo odločno protestirali proti izkoriščanju in uporabljanju vojaštva za privatna dela od
strani gotovih rodovin. Seveda se ubog vojak ne more braniti, ako mu gospodar ukaže, ker lahko sluti posledice, a ako gleda občinstvo, da opravljajo po ulici vojaki službe pestunj, dekel, kuharic, hlapcev in delavcev, si pač lahko napravi svoje zaključke o teh stvareh. Tako nam prijatelj lista poroča, da je opazoval te dni na dvorišču neke hiše na oglu Rimske ceste in Valvazorjevega trga vojake in sicer dragonce, ko so čistili dvoriščne kanale. No, pa kot se vidi, protesti ne pomagajo ničesar, ker ljubljansko divizijsko poveljništvo kljub mnogim pritožbam ni ukrenilo ničesar, da bi zabranilo tako izkoriščanje.
Nezaupnica tržaškim slov. denarnim zavodom. Z ozirom na notico, objavljeno v Vašem cenj. listu od dne 7. t. m. št. 96 pod naslovom »Nezaupnica trž. slovenskim denarnim zavodom", Vas vljudno prosim, da blagovolite objaviti v svojem cenj. listu sledeči popravek: Ni res, da se je Nemec, ki gradi v bližini hotela Grljan svojo vilo, začel posluževati za dovoz materiala posestva, katero so kupili »Tržaška posojilnica in hranilnica", »Jadranska banka" in »Trgovska obrtna zadruga": res je le, da je moj klient, stavbeno podjetje Iv. Marte-lanz & dr., ki je prevzelo od Nemca gradnjo vile, postavilo jeden steber svojega odra za dovoz materiala na omenjeno posestvo, a storilo je to s privoljenjem ge. Adele vd. Feder na tistem delu posestva, do katerega ima ga. A. vd. Feder pravico dosmrtnega vžitka. Radi tega so vložili omenjeni trije denarni zavodi tožbo radi motenja posesti proti stavbenemu podjetju Iv. Martelanc & dr. ter proti Nemcu. Ker sem smatral to tožbo za neopravičeno in ker je bila ta tožba tudi naperjena proti stavbnemu podjetju Iv. Martelanz & dr., ki je edino večje slovensko stavbeno podjetje v Trstu, sem si štel v dolžnost to podjetje zastopati in le radi tega sem prevzel tudi zastopstvo omenjenega sotoženega Nemca. — Ni res, da sem jaz radi tega pri obravnavi zahteval. da naj lastniki hotela Grljan polože na sodišču primerno svoto, s katero bi bil jaz ev. plačan za pravdne stroške. Res sem zahteval imenom svojih klientov varščino, to le iz sledečih razlogov. Sodnik je, ne da bi bili tožitelji dokazali ali storili verjetno svojo zahtevo, takoj brez vseh dokazil vstavil privoz materiala in s tem gradnjo vile. Ker se mi to sodnikovo postopanje ni zdelo v zakonu opravičeno in ker se sme začasno odredbo po našem civilnopravdnem redu v slučaju, da zahteva ni s kakimi dokazili storjena verjetna, dovoliti le, če podajo predlagatelji varščino, sem izrecno protestiral proti ustavitvi gradnje vile in zahteval ev. položitev zakonite varščine za tožence. — Tako varščino polagajo največji bančni zavodi, prve trgovske firme, če zahtevajo kako začasno odredbo brez dokazil. Zahteva take kavcije ni ne po inten-ciji zakona, ne po mojem predlogu nobena nezaupnica tržaškim denarnim zavodom. — Zato tudi ni res, da je napravila ta zahteva varščine mučen vtis na sodnika. Tudi ni res, da je sodnik meni približno tako-le rekel:	»Ne razumem, kako more g. dr.
Pretner imeti tako malo zaupanja v tri slovenske denarne zavode, ki so solidni in poslujejo z milijoni, ko jaz Italijan tem zavodom popolnoma zaupam". Ni tudi res, da bi moja zahteva bila nesramna. Odličnim spoštovanjem dr. Matej Pretner, odvetnik.
Proč s takimi čepicami ? Poroča se nam: Pri nedeljski sokolski veselici smo videli tudi mladi sokolski naraščaj, katerega pa je večina pri srečanju na ulicah zamenjala — oprostite — z mladimi »Čuki". To pa se je moglo zgoditi le vsled tega, ker ta sokolski naraščaj nosi čepice po rdečem našitku jako podobne onim, ki jih nosijo »Čuki". Da se izbriše vsak najmanjši znak, ki bi koga znal zavesti v zamenjavo s „Cu-kulado", se prav iskreno želi: Proč s takimi čepicami! — Priobčili smo to vest, prosimo pa od merodajne strani kratkega tozadevnega pojasnila!
Čudne predpravice. Sinoči se je nudil pasantom po Žvezdi prav lep dogodek. Okoli enajste ure zvečer je pridrvelo iz Kazine osem topničarskih častnikov in par Belgijcev, ki so najprej kričali pod kazinskim balkonom kot da so na vojaškem vežbališču, nato pa so šli po Kongresnem trgu glasno prepevaje, da so se njih neartikulirani glasovi razlegali po celi Zvezdi; ljudje so postajali v gručah in opazovali pijane častnike, ki so res kalili nočni mir v pravem pomenu besede! A seveda stražnika ni bilo od nobene strani, ki bi nastopil proti pijanim častnikom ako bi zapel kak pijanček, ki slučajno ne nosi častniške uniforme, bi bilo vse drugače! Dosti žalostno je za Ljubljano, da trpi izgrede Belgijcev, sedaj naj pa dovolimo že častniške izgrede, potem sc kmalu zgodi, da bodo pijani častniki kot v Nemčiji pri belem dnevu napadali z orožjem civiliste!
Zucht und Sitte. Jako pikantne vesti se širijo po Ljubljani o nezgodah nekih nemških zaljubljencev in o raznih ljubezenskih dogodkih, ki je morala pri njih posredovati celo rešilna postajal Heil dcutsche Zucht und Sitte.
Verska blaznost. Po Gorenjskem in sploh po celi deželi se zopet širijo pisma in dopisnice s sledečo vsebino: »Molitev. Serce Jezusovo imej usmiljenje z Človeštvom in obvari nas skozi tvojo drago ceno Kri. Uči nas skozi Tebe moliti Amen. Ta molitev vam je poslana s prošnjo, da jo širite, prosim storite ravno tako. Razpišite 9 dni zaporedoma eno karto ali listek tako, da nebodete nič prenehali 9 dni. Pazite, kaj se bo zgodilo deveti dan! Pravijo, da naredi veliko veselje tistega, kteri to naredi; ko to pišete si želite kar Vam je na svetu najlubši in to se vam bo zgodilo ali spolnilo. Karto ali listek ne smete nič podpisati! Prosimo ne pretrgajte te verige". —-Gotove čase poplavijo celi kupi takih dopisov deželo, ki so znak izbruha verske blaznosti raznih terejalk. Tu bi bila dolžnost raznih dušnih pastirjev, da poduče ljudstvo, pa tudi naloga vlade bi bila, da na enak način nastopa proti takim verskim blažne-žem kot proti znanim španskim sleparjem s zakladi.
Župnik Ivan Renler v Krškem, ki je bil nedavno obsojen na 6 dni zapora vsled pregreška § 516. k. z. se je preselil iz krškega župnišča na svoje posestvo na Trški gori, kjer tudi uraduje. Stranke pa še vedno prihajajo v župnišče, a morajo hoditi od tu na župnikovo posestvo, ki je oddaljeno cele pol ure od župnišča. Knezoškofijski ordinarijat prosimo hitre odpomoči.
Prizadeti.
Posredovalnica za živila je v principu sklenjena stvar. Zdaj bodo pa ljubljanski konsumenti od tega — siti! Ali ne, g. Ribnikar?
Alj se to spodobi? Glas Jz občinstva: Ce greš popoldne skozi Šolski drevored, vidiš posebno ob nedeljah po tleh razmetane kose mesa in polno drugih na pol gnilih odpadkov. Po njih se paso muhe, ponekod pa smrdi, da je joj. Vprašamo če-stito tržno nadzorništvo: Ali se to spodobi?
V	Avstro-Ogrskl banki poka, pa ne banka sama, ampak pokajo le stropi. In to je razumljivo. Poslopje je bilo komaj pred kakimi 4 leti izdelano, je tudi na vnanji pogled videti jako solidno zidano, pa vendar so začeli pokati stropi. Kakor se nam poroča, so stropi ponekod tako nevarni, da jih morajo z novimi nadomestiti. Za tak denarni zavod, kakor je Avstro-Ogrska banka je to pač zelo sitno že z ozirom na stranke. Stavbo je baje izvršila tvrdka Fa-leschini & Schuppler. Najbrže pride do rešitve spornega vprašanja, kako je to mogoče, da se pri novi zgradbi tako hitro podirajo stropi.
Električno centralo si napravi, kakor se nam z Gorenjskega poroča, papirnica v Medvodah. Na prostoru, kjer je zdaj papirnica stala, porabijo za elektrarno, v obližju kolodvora ali pa onostran železnice pa zgrade nova tovarniška poslopja. S temi načrti se kaže, da se bo vse podjetje znatno razširilo. Upati je, da pridejo potem tudi le domači delavci do kruha.
Samomor v Opatiji. Javljajo nam iz Opatije: 13. t. m. dopoldne okrog 9. ure se je obesil v svojem stanovanju krojač Avgust Arzenšek iz Opatije, rodom Slovenec. Vzrok samomora so bile bržkone slabe gmotne razmere, v katerih je živel. — Na mizi je pustil pismo, v katerem se je poslovil od človeštva; dalje je natančno navedel', komu in koliko je dolžan, a povedal je tudi, kdo dobi kako blago, ki je bilo pri njemu kot krojaču y delu. Zapušča ženo, ki pa v tem času ni bila doma. Odšla je bila na možev ukaz k svojim stari-šem zdraviti se. V poslovilnem pismu je prosil, naj se njegovo ženo o smrti obvesti. Pismo končuje z besedami »lahko noč". Edini otrok mu je že pred par tedni umrl.
Pazite na otroke! Javljajo nam z Jesenic: V nedeljo je bila petletna deklica, hčerka dekle pri Lorberju, Stružnik, sama brez varuha doma. Našla je škatljico vžgi-galic, ki jih začne prižigati, pri čemur se ji zažge srajca. Ko pridejo domači domov, jo najdejo do kosti opečeno. Včeraj je uboga deklica na opeklinah umrla. Stariši naj pazijo na otroke!
Sv. Medard se letos dobro obnaša. Kmetski pregovor se dan na dan uresničuje. Kaj more kmet za to, da ga je tako dobro s svojim pregovorom pogruntal. Vedno deževje ovira ljudem košnjo, če pa pokose, jim pa dež — mrvo pokvari! Kaj, ko bi duhovščina priredila po celi deželi zdaj le procesije zoper dež in prosila boga, sv. Medarda in druge vplivne svetnike za toli potrebno suho vreme. Teh procesij naj bi se obilo udeležila zlasti »Slovenska ljudska stranska" kot »prijateljica kmeta!"
Vode naraščajo vsled neprestanega deževja. Pri prvem večjem nalivu bodo morali tudi Gruberjev prekop zopet odpreti.
Borovnice so že zrele. Kdor tega doslej še ni vedel, naj to vest vzame na znanje in primerno ravnanje.
Ljubljana za par hiš bogatejša. Število hiš v mestnem porneriju se bo letos do jeseni pomnožilo in sicer: za dve vili ob Gruberjevem nasipu, za dvoje velikih šolskih poslopij na Mirji (obrtna šola), za 1 vilo ob Kuhnovi cesti, eno trinadstropno
bo v nedeljo 19. t. m. na dirkališču. Začetek ob pol 5.
hišo na Poljanski cesti, za internat »Mladike", za ljudsko-šolsko poslopje na Prulali in za eno hišo na vrtu starega voj. oskrbo-vališča. Do jeseni namreč bodo te stavbe dogotovljene in zasedene. Močno so v zadnjih petih letih narasli Tržaška cesta, Spodnja Šiška, Kolezijska okolica, Vodmat in Poljanski okraj.
Z okna padla. Včeraj popoldne je padla 8 letna hčerka trgovca Perscheta iz okna na tla ter se težko poškodovala. Pripeljali so jo z rešilnim vozom v bolnico.
Skesani tat. Mesarskemu mojstru Josipu Ocvirku je bil v pondeljek večer v šolskem drevoredu ukraden dvokolesni voziček. Tatu pa je to zgrevalo in je pred-sinočnjem voziček na isto mesto zopet nazaj pripeljal. — Se vendar dobe na svetu še pošteni — tatovi.
S kolesom na tla podrl. Neki kolesar baje zidarski pomočnik (kolesna št. 79 črna) je včeraj zvečer okrog 7. ure po Jurčičevem trgu tako neprevidno vozil, da je 10 letno šolsko učenko J. Grahek podrl na tla, ki pa se je k sreči pri padcu le lahko poškodovala.
Telica je ušla oziroma zbezljala včeraj popoldne na Gruberjevi cesti posestniku Tomažu Marenku iz Iške Loke. Telica se je ustrašila stroja za odvažanje gramoza v Gruberjevem prekopu ter je dirjala na Domobransko cesto, Zivinozdravniško ulico in Poljanski nasip, kjer jo je na straži stoječ vojak prijel. Posestnik, kateremu je telica ušla, je padel, ter se pri padcu po obrazu znatno poškodoval.
Surovinec. Včeraj dopoldne je na Dovozni cesti neki hlapec baje iz tovarne za lep, neusmiljeno pretepal konje, ki niso mogli speljati s premogom preobloženega voza. Ko je neki gospod hlapca opozoril na trpinčenje živali, mu je ta surovo odvrnil : če nisi tiho, bom pa še tebe vsekal. Za surovega hlapca bi bila dobra primerna lekcija od sodišča.
Nezgoda na cesti. Včeraj popoldne je posestnik Jakob Movka iz Šentlamperta se vračajoč iz ljubljanskega sejma na cesti od novega pokopališča proti Šmartnem se hotel z vozom ogniti nekemu drugemu vozniku. Ker pa je preveč vstran zapeljal, se je voz nagnil, voznik pa je omahnil, padel na tla ter se na glavi znatno poškodoval.
Pobegnil je 261etni prisiljenec Franc Kotnik od dela v Košani.
Cirkus-Varlete Apolo. Predstave tega podjetja privabljajo vedno mnogobrojno občinstvo, ker so izvajanja res popolna in na vrhuncu artističnih produkcij. Sinoči se je predstavil občinstvu elegantni ekvilibrist na glavi in rokah Mr. Brunno, ki je žel s svojimi vratolomnimi točkami burno pohvalo. Jako zanimiva sta Les Humberto muzikalična brusilca Škarij, ki sta na zvonč-nih orgijah — svoji lastni iznajdbi — izvajala razne muzikalne točke med drugimi tudi »Lepo našo domovino", za kar jih je občinstvo burno aklamiralo. Izmed ostalih točk omenjamo umetna strelca Smith, ki sta pogajala cilje, ki jih nista videla. Tudi ostale točke so bile kot vedno najbolje. — Občinstvu le priporočamo obisk teh zanimivih predstav.
Loterijske številke. Brno 15. junija: 43, 2, 75, 21, 53.
Vreme. Tolikim prošnjam na ljubo smo se potrudili »vendar enkrat napraviti" lepše vreme. Pa kakor vidite, ne gre, pa ne gre. In kakor vse kaže, nekaj dni vsaj še tudi ne bo šlo. Vzrok temu so vplivi vnanjega kritičnega vremenskega položaja vzrok pa je tudi lokalen, to je, da se pri nas nikdar »pošteno ne izlije", kakor je bila »včasih navada". Vremenske prognoze, kakor se tudi nekaterim zde enostavne, so ravno v tem izrednem času jako otežko-čene. Včeraj n. pr, je barometer in tudi vlagometer kazal (posebno prvi) naravnost izborno. In vendar tako vreme ! — Na včerajšnje vreme so učinkovali vnanji vplivi. Zunaj so morali biti zopet kaki večji elementarni izgredi (potresi in nevihte). Dopoldansko vroče solnce je vzrojilo po naših gorskih krajih manjše nevihte; njih vpliv je občutila popoldne tudi ljubljanska kotlina. Nalivi so nadlegovali zlasti Gorenjsko, ter jugovzh. Dolenjsko. Danes: ob količkaj pekočem dopoldanskem solucu popoldne večje krajevne nevihte. Je pa tudi zelo verjetno, da brez solnca že dopoldne dežuje in da nastane mokro mrzlo vreme. V tem slučaju imamo preje pričakovati izboljšanje vremena. Ali nastopi prvi. ali drugi slučaj, to bo poleg vnanjih vplivov odločila smer glavnega vetrovnega toka. Znaki včerajšnjega večera so kazali preje na prvi kot drugi slučaj. Splošna prognoza torej: Nestanovitno, deloma mokro mrzlo, deloma h krajevnim nevihtam nagnjeno vreme. Izboljšanje bi nam znalo prinesti le nepričakovan preobrat vnanjega vremenskega položaja. — Jutri: Velja v bistvu isto. —Danes in jutri znaki vnanjih elementarnih izgredov.
Društvene vesti.
Sokol na prostem vežba za javno telovadbo, ki bo na zletu Ljubljanske sokolske župe prihodnjo nedeljo 19. t. m. na dirkališču v Ljubljani. Tudi Sokol na Igu še nima dobrega podstrešja. Njih telovadnica je pod lupo! Pa to ne ovira navdušenih in za sokolsko stvar vnetih kmečkih fantov Ižancev, da bi ne telovadili redno. Tudi se ne zmenijo za to, če morajo zjutraj ob treh že na polje, kjer vihtijo kose in krampe do poznega mraka. Redni in točni so pri telovadbi; tu najdejo največ zabave, tu se — odpočijejo. Lep vzgled to za one, kateri ne verjamejo, da vsestranska zmerna telovadba ublaži in umiri vsakega, četudi je po svojem delu utrujen, pa naj je nastopila ta utrujenost od telesnega ali pa tudi duševnega dela. Bratom na Igu kličemo: Na veselo snidenje v nedeljo pri sprevodu in pri javni telovadbi na dirkališču v Ljubljani!
Sokolski trgovski in obrtni naraščaj na I. zletu Ljubljanske sokolske župe nastopi pri javni telovadbi prihodnjo nedeljo z večimi telovadnimi točkami. Vaje s praporci bo izvajal po godbi skupno naraščaj iz Ljubljane, Šiške in Viča. Naraščaj iz Šiške bo izvedel kot posebno točko 4 belgrajske vaje brez štetja in brez godbe, kar je seveda veliko težje, ker morajo vz-državati enakomerno časomerje dečki sami. Kot končno točko naraščajske telovadbe bo izvedel naraščaj Ljubljanskega Sokola več slikovitih skupin. Gotovo bo pokazala tudi Ljubljanska sokolska župa, da ona pridno pripravlja mlade delavce za polje sokolstva, kateri bodo pomagali speljati čez strmino voz poln dragocenih zakladov, pod kateri nam bodo zamanj podstavljali sovražniki debele skale.
Olepševalno društvo »Rožna dolina" priredi dne 7. avgusta svojo vrtno veselico v restavraciji »Rožna dolina". Narodna društva se blagovolijo že sedaj na to prireditev ozirati.
Najnovejša telefonska in brzojavna poročila.
Velikanski požar na Reki. — Papirnica gori.
(Brzojav posebnega dopisnika „Jutra“).
Reka, 15. junija. Reška papirnica gori že cel večer. Požar velikanski, odsev ognja na morju daleč naokrog grozno učinkovit. Kako je ogenj nastal, doslej neznano, tudi koliko in kaj je dosedaj zgorelo, se v tem trenotku ne da določiti. Podrobno poročilo sledi.
Nov župan v Varaždinu.
(Brzojav posebnega dopisnika ,Jutra'.)
Varaždin, 15. junija. Pri današnji županski volitvi je bil izvoljen koalicijo-naš, saborski poslanec, odvetnik dr. Pero Magdič, brat ljubljanskega trgovca Pavla in krojaškega mojstra Ivana Magdiča.
Vseslovanski kongres v Sofiji.
Moskva, 14. junija. Društvo za slovansko kulturo je sklenilo, da odpošlje na vseslovanski kongres v Sofijo sedem svojih zastopnikov, med njimi voditelja kadetov Miljukova in Kavalevskega. Včeraj pa je dobilo društvo od kongresnega odbora brzojavko, v kateri se ga naproša, naj do-pošlje samo enega zastopnika. Radi tega se je sklenilo, da se sploh nobenega zastopnika ne pošlje.
Demisija v Belgradu uravnana.
Bel grad, 15. junija. Oba radikalna kluba sta izrekla soglasno vladi svoje zaupanja in jo zagotovila, da jo hočeta vnaprej podpirati. Radi tega je vlada preklicala demisijo.
Povodenj na Ogrskem.
Budimpešta,- 15. junija. Občina Reszizabauya je že od včeraj zvečer pod vodo, ker se je predrl nasip. Iz Oršave odhajajoči brzovlak je radi visoke vode mogel voziti samo do postaje Teiegova.
Oblak se utrgal.
I no m ost, 15. junija. V Osrednjih Alpah se je utrgal oblak. Zaradi tega so posamezne reke mogočno narastle. V cilcr-ski dolini je veliko preplavljenega. Posebno občutno je prizadeta šmirnska dolina. Zaradi gramoza in lesa, ki ga je nanosil šmirnski potok v Zilo, so morali v tovarnah v Matrai ustaviti delo.
Potres v Južni Italiji.
Rim, 15. junija. Pretečeno noč tik pred eno uro popolnoči so čutili v Reggio di Calabria, Mileto in Gallina močan potresni sunek. Drugi sunek se je čutil zjutraj ob pol 11. uri v Mesini in Gallini. Prebivalstva omenjenih mest se je polastilo razburjenje. Kolikor se je dosedaj konštatiralo, ta potres ni provzročil nobene škode.
Včeraj
I. zlet Ljubljanske sokolske župe.
; smo poročali, kako se domžalski
Železniška nesreča.
, , Fr£jnkobrod, 15. junija. »Frankfurter Zeitung" poroča iz Kalkute, da se je udrl na tapški podolski železnici pod osebnim vlakom most ravno, ko je vlak vozil čez most. 15 železniških voz se je zvrnilo v reko. Mnogo oseb je pri tem prišlo ob življenje, še več jih je ranjenih.
Nesreča na morju.
Willemstad, 15. junija. V Curacao se je razbila ladja »Van Herat". Kapitan, moštvo in vsi potniki izvzemši pet oseb, so utonili. Med utopljenci se nahaja tudi guverner iz Buenos-Ayres.
K umoru urednika Samlna.
Carigrad, 15. junija. »Širak", soci-jalističen list, objavlja faksimile nekega pisma umorjenega urednika Samina nekega svojega prijatelja, v katerem mu piše, da je mladoturški komite sklenil umoriti ga. Zatrjuje se, da so bile aretirane tri osebe, med temi en častnik, ki so osumljene, da so pri umoru posredno udeležene.
Radi neviht, ki divjajo ob telefonski progi Ljubljana-Dunaj, ni bilo mogoče zvezati se t našim dunajskim poročevalcem. Zato odpadejo najnovejša poročila.
Telovadno društvo Sokol v Ljubljani.
Dragi bratje!
V nedeljo, dne 19. junija ima Ljubljanska sokolska župa svoj I. zlet. Častna dolžnost našega društva — osrednjega društva te župe' — je, da se tega zleta udeleži kar najmnogo-brojneje in najdostojneje.
Pri izprevodu ob pol 12. uri se Ljubljanska sokolska župa prvič predstavi širši javnosti. Odbor bratsko vabi vse člane, ki imajo društveni kroj, da se ga zanesljivo udeleže.
Redovne vaje za izprevod bodo danes dne 16. in v soboto dne 18. t. m. od 9. do polu 10. ure zvečer v društveni telovadnici v Narodnem domu.
Na z d a r 1
Odbor.
Poslano*)
f Vse oddajalce stanovanj in gostilničarje ^ • svarim pred tremi hrvaškimi slikarskimi pomočniki, ki so v nečast svojemu narodu, nam pa v škodo. Puste se pitati, ko pa pride čas plačila, pa jo potegnejo drugam. Tako so napravili ti pufarji velik dolg v Hrenovi ulici 16 na stanovanju in hrani in sicer:
Ivan Petek 56 kron Emil Cerbes 30 Ivan Pavlič 15	»
Varujte se torej teh pufarjev.
Anton Kolesa.
*) Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le toliko, v kolikor določa zakon.
Mali oglasi.
Hiša z lepo urejenim vrtom je pod jako ugodnimi pogoji na prodaj v Rožni dolini 154, cesta V. ________________________________________________60/3—2
Četrtošolec išče primerne pisarniške službe. Ponudbe pod .Četrtošolec" na inseratni biro .Jutra*.
Išče se za stalno službo spreten kolar za domača popravila težkih voz itd. v tovarni za lep v Ljubljani.	64/2—2
Prodaja se hišna in kuhinjska oprava, 2 papagaja, obleka in perilo vsak dan, dopoldne in popoldne. Hotel Ilirija, Kolodvorska ulica 22, II. nad. desno.	*	72/1—1
Za triletnega dečka iščem oskrbe v pošteni družini. Ponudbe pod »Deček" na upravništvo .Jutra'.
69/4-1
Kupi se dobro ohranjen glasovir. Ponudbe pod .glasovir' na inseratni biro .Jutra*.	73/3—1
Dva gospoda se sprejmeta na hrano in stanovanje. Naslov pove uprava »Jutra'.	71/1—1
• •IIIIIMtllllllMIIIIIIIIIIIimitlllllllltlllimilllllllllllMtlllllMIMIHiiitiii,,,,,!!!!,
KORESPONDENCA.
Mlad inteligenten gospod se želi tem potom seznaniti s 17 do 20 let staro gospico iz boljše premožnejše rodbine. Resni odgovori z sliko (katera se vrne) pod .zaroka' na upravništvo .Jutra' do 18. t. m. Tajnost zajamčena!	65/3—2
Inteligentna gospodična na deželi si želi dopisovati z kakim gospodom. Ponudbe na upravništvo „Jutra“.	66/2-2
7
K
0
0
M
Fr. Jerala
Ljubljana, Florijanska ulica.
se priporoča slavnemu občinstvu za Izdelovanje, popravila in pletenje vsakovrstnih stolov. Sprejema dela, ki jih pošteno po najnižji ceni dovrši, s tem prosi domačine za obilno naročbo.
M
Hotel in restavracija
Bavarski dvor“
Dunajska cesta št. 29
se priporoča posetnikom Ljubljane kot najbolj ugodno prenočišče v :: neposredni bližini kolodvora. :: Restavracija je moderno urejena.
Mir in točnost zajamčena.
Za obilen poset se priporoča
Štefan Bergant
lastnik.
Usojam si vljudno opozarjati, da sem prevzel glavno zastopstvo
Prve češke življenske zavarovalnice14.
Nadalje opozarjam tudi, da preskrbujem kulantno vsakovrstna posojila in kredite kakor: trgovske, stavbene, hipotekarne, uradniške in menične kredite.
: -:	urauiiiHKe	in memcue kicuhc.	:	-:
Leo Franke, Ljubljana,
Prvo slovensko podjetje za napravo elekričnih central.
Izvršuje električne naprave z vodno silo, na par, z bencinmotorji s surovim oljem.
Vsakovrstne-transmisij e za mline, žage itd.
Popravo bencin-motorjev, avtomobilov, elektro motorjev, dinamo- in parnih strojev: poprave v tiskarnah in pivovarnah,
Naprava transporterjev za opekarne po najnovejšem sistemu, kakor tudi aparati za rezanje strešne opeke za zid — patent Marzola.
Izvršuje vsa strojna in mehanična dela točno, solidno in po nizki ceni. Načrte in preračune ne zahtevanje.
strojno ključavničarstvo in podjetje za elektr. naprave
Ljubljana, Poljanska c. 67. Telefon šL 73.
JULIJA ŠTOR Ljubljana, Prešernova ul. 5.
Največja zaloga moških, damskih in otroških /čevljev, čevljev za lawn-tennis in pristnih
goisserskih gorskih čevljev.
Elegantna in jako skrbna izvršitev cenah.
po vseh
ED. SMARDA
potovalna pisarna
t Ljubljani, Dunajska cesta štev. 18.
Cntr.A £ Htlif Prodaja originalnih voznih listov (,šifkart‘) francoske
aamo O Mil. Mje čez Havre Y j^ew_York in nazaj.
Več predmetov ženske konfekcije, obleke za gospode ter slamnike in .— panama klobuke	—
601» ceneje
v ^Angleškem skladišču oblek“
O. Bernatovič
Združeni čevljarji v Ijubljani
Wolfova ulica 14
priporočajo za pomladansko in poletno sezono svojo
bogato zalogo obuval
vseh vrst moških, ženskih in otročjih, domačega in tujega izdelka. — Gumi za pete, vrvice, zaponke, čistila itd. vedno v največji izberi.
Špeeijalisti za nepremočljive lovske in turistovske čevlje.
Izdeluje se tudi po meri v lastni delavnici, ter se sprejemajo tudi popravila.
Postrežba točna, cene solidne.
Zunanja naročila proti povzetju. — Zahtevajte cenovnike.
Največja zaloga najfinejših
barv in potrebščin
za umetnike, slikarje, kiparje itd., kakor:
Diisseldorfske oljnate barve
v pušicah za umetnike in študijsko slikanje.
Horodamove patentovane akvarelne barve
za šolo in v pušicah za študije.
Pastelne barve (stogle)
v
v Ljubljani, na Mestnem trgu št. 5
pristno francoske in za ljudsko šole v škatljicah.
Tempera barve
14/87
za srednje in strokovne šole, za umetniške in prijatelje umetnosti.
= Eirneži, olja in retuše za slikarstvo zzzz ====== Slikarsko platno =
Zahtevajte cenik.	z	oljnatim	in	krednim temeljem.	Zahtevajte	cenik.
Yzorci za sobne slikarje vedno najnovejše na razpolago priporoča
A ni \ TTq n ■n+m o n n Prva kranjska tovarna oljnatih barv, AUU1I Ud, UJJ uludlllL) firnežev, lakov in steklarskega kleja.
!Kolinska cikorija je najboljša!
Učiteljska tiskarna v Ljubljani, Gradišče št. 4 ^
 ..........    registrovana	zadruga z omejenim jamstvom      ..
priporoča svojo bogato zalogo najnovejših tiskovin za šole, krajne šolske svete, županstva in druge urade. — Tiskarna sprejema vsa v tiskarsko in litografsko stroko spadajoča dela ter jih izvršuje točno, okusno in po solidnih cenah. — Tiskanje šolskih knjig in časopisov.
Lastno založx3.ižtT7-o.	ITajraodernejšc	črlre.
■pf	2*£\azUsaliJe.	lAtografija.
E
Telefonska štev. 118.
3?oštij.e iu:axLili5.1ce šte-v. 76.307.
i
F. P.Vidic & Komp.j Ljubljana
tovarna zarezanih strešnikov
ponudi vsako poljubno množino
52-9
;pa,te32LtIra,2n.i d.-\7"ojrxo zarezani
strešnik-zakrivač
s poševno obrezo in priveznim nastavkom, „zistem Marzolau.
Brez odprtin navzgor!	Streha popolnoma varna pred nevihtami!
Najpriprostejše, najcenejše in najtrpežnejše kritje Streh sedanjosti!
Na željo pošljemo takoj vzorce in popis. Spretni zastopnilii se iščejo.
Delniška glavnica: K 3,000.000.
301—46
Eezervni fond: K 400.000.
Iifnblfanska kreditna banka v Ljubljani
Stritarjeva, ulica štev. 3.
:::::::::::::::: Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu in Sarajevu.
Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistili 4,|2°|o.
 ...............■•'••••"•■■■■■■■■IllliiiiiiiiiniiiiiiniiiiiiiiiiaiiB