Eatolišh cerkven list.
Danie» izhaja vsak petek načeli poli, in velja po pošti za celo leto 4 gld. «¡0 kr., za pol leta 2 gld. 40 kr., z» <>tert letal dd. ."n kr. V tiskarnici sprejemana za leto 4 gold., za pol leta a gld.. zaeetert leta 1 gl; ako zadene na ta dan praznik, i/.uie l»ann-a dan poprej. '
Tečaj XZXni.
V Ljubljani 2. grudna 1879.
List 1.
Ss. ti*ije Kralji.
(Prosto poilov. po: „Ein Kind gebor'n zu Ketlehem". „C'an-tate" str. 21.)
Pri Betlehemu Detice, Aleluja! Rojeno je, radujmo se! Aleluja!
Na mersli slami v hlevcu tam, Aleluja! Leži kot Dete Stvarnik sam. Aleluja!
Že Modre pelje zvezde svit, Aleluja! Poiskat Dete in častit. Aleluja!
Jih z daljnih vodi deželd, Aleluja! Iz Jutra, Sabe so dom£. Aleluja!
Kadilo, miro, in zlato, Aleluja! Ponižno Mu darujejo. Aleluja!
Skrivnost naznanja trojni dar, Aleluja! Da to je Bog, Človek, Vladar. Aleluja!
Deviško Mater priserčno, Aleluja! Še z Detetom pozdravljajo. Aleluja!
Naj to veseli, srečni dan, Aleluja! Gospod bo poveličevan. Aleluja!
Zveličar! bodi počešen, Aleluja!
Va» ai Irnt Alnvalr Kil l*ni£n AUllliil!
Ker si kot človek bil rojčn. Aleluja!
In sveto Trojstvo bode naj, Aleluja! Češeno zdaj in vekomaj. Aleluja!
Radoflav.
MmjicM bogotfubnih otrok iz vmih ca&or herian&tva. MM.
15. Sv. Germana.
Kakorkoli so si ljudje različni po širokem svetu, t eni reči smo si vendar vsi enaki: srečni namreč bi bili vsi radi. Serce človeško je že tako vstvarjeno, da vedno hrepeni in koperni po sreči. Zato je že sploh navada, da, če hočemo komu vositi naj boljšo reč, volimo mu veliko srečo, za god, za novo leto itd. Kadar se srečata dva prijatelja, je skor vselej pervo vprašanje: „Kako ti je kaj ?" Ko se ljubljeni otrok po dolgem točenji iz tujega zopet verne na mili dom k skerbnim
staršem, je spet pervo sočutno vprašanje: „Kako se ti je godilo po svetu?" In skor v vsakem pismu prosimo onega, kteremu pišemo, naj nikar ne pozabi odpisati: kako se mu godi, je li zdrav, zadovoljen itd. ? In vedno le veselega sporočila radi pričakujemo, žalostnega se ustrašimo.
Vendar polna, neomejena in neprenchljiva sreča bo še le v nebesih: na zemlji se ne iznebimo vse neprijetnosti, ko bi se še tako radi; kajti sedanje življenje je vojskovanje, je le pripravljanje za večni mir v nebeškem raji. Blagrovati smemo tukaj one, ki so si pridobili toliko kerščansko poterpežljivost, da iz ljubezni do Je« zusa Križanega nekako lahkotno, celó z veseljem prenašajo naj veče terpljenje.
Tudi ti, mladi bravee, veš ie za mnogokaj, kar bi rajše imel drugačno, boljše. Komaj si življenje dobro
{iričel, pa imaš že svoj križ: težko se ti zdi n. pr. vse-ej vbogati, zlasti če se kaj zopernega zapové; sitno se ti zdi zdaj učenje, zdaj kako drugo opravilo; znebiti moraš občutiti celó revščino in njene nasledke: mraz, lakoto, zaničevanje itd. In če misliš, da bo potlej boljše, ko odrasteš, se jako motiš. Iz serca ti želim sicer vse dobro; vendar to ti moram že naprej povedati, da s tvojimi leti bodo rastle tudi in se množile tvoje sdaj še male nadloge in težave. Če hočeš tedaj biti moder iu srečen za čas in večnost, privadi se prav zgodaj po-terpežljivosti po izgledu Izveličarjevem, ki je od svojega otročjega prezebanja v jaslicah do prebritke smerti na križi ves čas terpel, pa terpel kakor naj krot-kejše jagnje.
Pa upam, da bolje kakor moje besede te bode podučil izgled terpeče, pa vendar tako srečne svetnice Germane. Svetujem ti, še pozneje kterikrat beri njeno življenje, ako bi te poterpežljivost utegnila kedaj zapuščati.
o) V revščini rojena in vendar bogata.
Ravno je minulo 300 lét, kar je bila na južnem Francoskem v vasi Pibrak 1. 1579 rojena deklica, ki si je v svojem življenji pridobila veliko svetost. Pri sv. kerstu so ji dali ime Germana. Očetu je bilo ime Lov-renec, materi pa Marija; pisali so se Cousin (Kuzén).
Pibrak ni daleč od lepega in imenitnega mesto Tu-luza (Toulouse), kjer je sv. Tomaž Akvinski pokopan» blizo španjske meje, ne prav daleč od Lurda, sloveče božje poti.
Starši Germanini so bili bogaboječi, pa kaj ubožni. Vse, kar so imeli, je bila priprosto hišica z malim ver-
tom, kjer je bilo nekoliko sadnega drevja. K temu še njiva in nekoliko ov£c; to je bilo vse premoženje. Ovce so zaperali v star, že jako slab ovčj&c.
Germana je bila tako slabotna in bolehna, da so menili, da koj bo umerla, ko so jo prinesli od sv. kersta. Vendar dete ni umerlo, jc živelo; toda živelo skor v vednih bolečinah, ker je imelo celo življenje hudo bolezen bramorjevo. Ta bolezen kri tako spridi, da se na-rejajo zdaj tu zdaj tam po životu pekoče bezgavke, otekline in rane.
Pač je bila milovanja vredna uboga Germanica: v hiši taka revščina, da je že v naj pervi mladosti čutila pomanjkanje; po telesu pa tolike navadno neozdravljive bolečine!
Vendar eno tolažbo v svoji nesreči, en zaklad, — neprecenljiv zaklad v svoji revščini, je le imela ubožica Germana. Imela je silno dobri», modro in iz serca pobožno mater. Dobra, v resnici blagoserčna mati je naj boljše bogastvo za slehernega otroka. Nikoli se ne more Bo^u dovolj zahvaliti za to dobroto.
Komaj je Germanica jela hoditi in govoriti, že je kazala nenavadno pobožnost. Mati so jo učili veliko in pobožno moliti v čast britkemu terpijenju našega Gospoda in k preljubi Materi Božji. Pa tudi sami so večkrat prav priserčno v solzah molili za svojo ljubljenko, malo Germanico; in sami so ji bili naj lepši izgled ker-ščanskega življenja. Nikoli ni slišala iz maternih ust nobene jezne ali pregrešne besede, nikoli ni vidila svoje revne matere nepotei-pežljive, nikoli jih ni slišala pritoževati se. ali celo kregati se ali zaničevati koga.
O koliko premore pobožna molitev verne matere in pa njen lepi izgled!
Kako lepo je rastlo dobro dete poleg dobre matere ! Telo, res da ni bilo zdravo in terdno, a tem lepše so se razvijale niene raiade dušne moči. Skoraj ni bilo pri njej zapaziti tistih otročjih slabost in napak, ki so nasledek izvirnega greha, in se le prerade kažejo tudi pri sicer dobrih otrocih. Nikoli se ni tudi v naj manjši reči zlagala; nikakoršne samoglavnosti in upornosti ni bilo pri njej. Zmiraj je bila krotka, ljubeznjiva in do-brovoljna; in tako hitro je vedila vbogati mala Germanica, kakor bi bila že na očeh uganila misli svojih staršev.
Rada je pomagala in stregla materi, kolikor jim je mogla pri teh letih. Ko so prišli oče od dela, precej je vesela pritekla in jim postregla z vso ljubeznijo in detinsko prisrčnostjo, kakor je vedela in znala.
Kadar pa ni bilo druzih opravil, poskerbela je za svoje mlado serce. Mater je prosila, naj jo učijo molitvic, naj ji pripovedujejo terpljenje Jezusovo, ali pa kaj lepega o Materi Božji, o angeliih in svetnikih; ali pa je zapela kako detinsko pobožno pesmico. Ce niso imeli mati časa se ž njo ukvarjati, je pokleknila Germanica na tla uborne izbice pred podobo Matere Božje in molila je rožni venec ter druge molitvice, ki se jih je bila naučila od dobre matere.
Kadar so ji mati pripovedovali britko terpljenje Jezusovo je potočilo blago dete marsiktero gorko solzico.
Do ubožcev jc bila Germanica polna sočutja in usmiljenja. Čeravno še tako majhina, si je zanje jedi pritergovala. V kuhinji je imela v omarici poseben prostorček, kamor je spravljala vse, kar je prihranila aa reveže. Kaj radi so ubogi prihajali v to uborno hišico, ker so vedeli, da v njej bivajo dobroserčni, usmiljeni ljudje, kteri, čeravno sami revni, vendar radi in a to-laživno ljubeznijo podelijo, kolikor uterpč.
(Dalje sledi.)
Cerkev — nepremagljiva.
Dragi bralec, kamorkoli se dandanes po širokem svetu ozreš, povsod vidiš, da bojujejo ljudje ljut boj drug zoper druzega, narod proti narodu, deržava proti deržavi, pokvarjeni svet proti katoliški cerkvi. Res, ravno dandanes se je boj proti katoliški Cerkvi še posebno vnel, kajti orožje, ktero nasprotniki rabijo, je tako mno-goverstno in nevarno, da bi katoliški kristijan moral obupati nad zmago, ako bi ne vedel, kaj je obljubil Jezus Petru: „Ti si Peter, in na to skalo bodem zidal svojo cerkev, in peklenska vrata je ne bodo premagala!" Ta obljuba pa navdušuje vsakega vernega kristijana, tem bolj, ker iz človeške zgodovine vseh časov ima živo poterjenje te obljube Božje. Koliko bojev prebila je Cerkev od svojega poČetka, kolike potoke kervi so pre-lili verli spoznavalci in mučeniki za njo. Koli krat bila je že v taki nevarnosti, da je svet mislil: sedaj mora katoliške Cerkve konec biti; a zastonj bilo je vse sovraštvo, nasprotje, preganjanje. Iz vsacega boja vstala je Cerkev prenovljena, vterjena; dvigati je jela močneje in krepkeje svoje moči; razširjevala je vedno na dalje kraje oznanovanje sv. evangelija, in množilo se je vedno bolj število zvestih sinov skerbni materi. Brez nasprotnikov Cerkev nikdar ni bila in tudi nikdar ne bode; ali gotovo je tudi, da ona nikdar premagana ne bo. „Pošljem vam Duha resnice, ki ostane pri vas do konca sveta!" V ognju se zlato čisti, v vednem boju si pridobivajo brauitelji cerkveni mnogoterih nebeških zakladov, s kterimi bodo po smerti veseli stopili pred večnega Sodnika. Sovražniki pa, ki jih je imela sv. Cerkev in jih še ima, so različni, vojskujoči se z različnim orožjem.
Pervi, hudi sovražnik sv. Cerkvi je prostozidarstvo, ki je razširjeno bolj ali manj po vseh deželah, posebno med tako imenovanimi „olikanci". Nevarni so ti ljudje posebno zaradi tega, ker imajo v rokah vsa sredstva, s kterimi vplivajo tako škodljivo na celo družbo človeško.
Kakor so nekdaj Turki, ko so leta 1453 Carigrad si osvojili, derli ko strašna nevihta proti zahodu, moreč in požigajoč, kar jim je prišlo na pot, iz katoliških Cerkva tergali sv. Križ in obešali va-nje svoj polomesec; podobno dandanes hočejo prostozidarji iztergati iz sere vernih katoličanov spomin na Odrcšenika, uničiti hočejo vero s tem, da smešijo njene naprave, pa tudi s silo jo zatirajo.
Drugi sovražnik sv. Cerkvi je liberalizem, ki ee kaže posebno v političnem življenji. Vse vstavne deržave bridko čutijo, kakošen sad rodi liberalizem. Pred malo časom kazal se je z vso silo na Nemškem, in sedaj se je k nesreči naselil tudi na Francoskem. Ne-spremišljeni Francozje s svojim protivernim počenanjem priklicujejo v deželo maščevalno roko, ktera jim bi morala vendar od leta 1789 v dobrem spominu biti. Liberalci okužujejo s svojim puhlim govoričenjem celi svet, kričč vedno prostost za vse, a ubogo ljudstvo vklepajo v naj hujše okove, v pravi železni jarem.
Tretji sovražnik današnjega časa proti sv. Cerkvi so novošegni judje. Ti se sicer ne menijo za svojo vero, a kerščanstva vendar ne sprejmejo; marveč naselili so se po kerščanskih deželah, da sesajo mozeg iz u bosi h ljudi, da jih dervč v dušno in telesno nesrečo. Kakor so nekdaj kričali Pilatu: „ Križaj ga, križaj ga!" enako dandanes vpijejo: Iztrebite Cerkev!
Še četertega sovražnika sv. Cerkve naj imenujem. To je novošegna filozofija, ki hoče vse resnice z umom svojim razlušiti, ki ne pripoznd nobene veljave, ki le to veruje, kar z roko otipa. Posebno so tem modrijanom
tem v peti katoliške verske resnice, ktere smešijo in jih hočejo spodkopati. Čudeži se jim posebno smešni zdijo; to tudi ni čudno, ker ako ne pripoznajo osebnega, edinega Boga, tudi čeznatornih del ne morejo umeti; toda tega umeti tudi nečejo, ker imajo pokvarjeno serce. Ta sovražnik je posebno dandanes jako nevaren. Modro-slovje se dandanes obdelava v mnozih knjigah, ki se hitro, kakor strup, razširjajo po organizmu človeštva in razjedajo duševno zdravje mladine in odraslih. Treba je tudi temu sovražniku ustaviti se; to pa se mora zgoditi z enakim orožjem; tudi katoliški svet mora se bolj poprijeti modroslovja, a ne modernega, ampak onega, ktero so priporočili sv. Oče v zadnji encikliki. Podlaga katoliškemu modroslovju naj bode Tomaž Akvinski. Le tak« bode mogoče od strupa modernega modroslovja omamljeno človeštvo gotovega dušnega pogina rešiti.
To so, dragi bralec, štirje naj poglavitnejši sovražniki sv. Cerkve. Zelo so nevarni, ker so stotero obdarovani s časnim premoženjem, ki ga rabijo v kužne svoje namene. Najviše deržavne službe imajo pogosto v svojih rokah; ni tedaj čuda, da se njihov zanikami vpliv tako razširja po vesoljnem svetu. Ni je moči, ki bi se serčno z vso silo ustavljala tem zvijačnim nakanam; zastonj se oziraš po rešitvi iz tega neznosnega jarma, ne najdt š kmali odpertih ušes za prošnje v prid sv. Cerkve.
Tako je stanje naše Cerkve; gotovo ni veselo. Toda ali čemo maloserčni biti zaradi tega? Ali hočemo pravično orodje odvreči in k svojim sovražnikom prestopiti? Ne, tega ne; dolžnost katoličanov je: krepko braniti pravice sv. Cerkve povsod, kjer se ponudi prilika, kajti zmaga naša pod praporjem sv. Križa je gotova. Sej tudi Jezus je terpel, bil zaničevan in zapuščen ; ali za velikim petkom zaznalo ae je jutro, ko se je Jezus veličastno iz lastne moči vzdignil iz groba, je svoje sovražnike osramotil, samega sebe pa poveliČal. Tudi Cerkev, njegova namestnica na zemlji, terpi, je zaničevana in prezirana; ali tudi za njo prišla bode za-rija vesele zmage in prostosti; tudi ona bode iz tega boja pre» ovljena in vterjena vstala in poveličevala svojega Boga!	(Dalje sledi.)
Štora ms hi Katoličani r Ar stri! i in nft-hori raztresen» brnife ali njihora ^.ttiaspora".
Katoliška Francija daruje vsako leto čez milijon goldinarjev za zunanje katoliške misijone; katoliška Nemčija zlasti skerbi za svojo družbo sv. Bonifacija. — Namen te družbe je vse-skozi znan, namreč, podpirati in zderževati katoliške misijone po nemških „diasporah", to je, po tistih krajih, koder katoličani v večem ali manjšem številu živijo med obilno večino protestanskih prebivalcev. Družba sv. Bonifacija je vstanovila in vter-dila že marsiktere misijonske postaje s cerkvami, šolami, potrebnimi posestvi; druge pa podpira dotlej, da se tudi tč s pomočjo Božjo in dobrih prijatlov morejo same zderževati.
Tudi slovanski katoličani imajo svoje „diaspore", to je, katoliške brate, ki so sredi med razkolništvom in izlamstvom (med razkolnimi Greki in Turki) in se prav malo skerbi za njihove duhovne potrebe. Vsak katoliški kristjan se z milovanjem ozira na revni stan katoliških cerkvd pri njegovih bratih v poprešnjem turškem cesarstvu. *) Sicer pa sami tudi znotraj mej svoje Cis- in
*) Spoznati mora, kdor „Danico" prebira, da zlasti včrna Kranjska dežela že več lčt precej veliko stori, kakor sa druge
Translitave imamo svoje „diasporne" kraje; ozrimo se le v Dalmacijo.
Ravno v naših dnevih, ko se s politiškov povzdigo in oprostovanjem saj po nekoliko ob Donovi za slovanske katoličane druži tudi versko, je zadnji čas, naj bi katoliški Slovani resno mislili na to, kako bi tej narodni in verski dolžnosti jeli zadostovati.
Undan se je v Zagrebu zbral stalni odbor duhovnov in svetnih gospodov v ta namen, da bode zbiral darove za zidanje pogorele stolnice v Sarajevem. -- To je nauk za nas. — Kar se je tukaj zgodilo le za posamezen primerljej, to naj bi se razširilo za materielno skerb v prid vse slovanske „diaspoie" na Avstrijanskem in zunaj.
Ako bi se n. pr. vstanovila Ciril-Metodova družba za podporo slovanskih misijonov in bi imela okrajne odseke po posameznih slovanskih večih mestih in bi se sostavil veliki odbor, kteremu bi se izročala skerb za skupno djanje vsih; bi se gotovo po taki vravnavi naglo zbrali lepi zneski za ta ravno tako patrijotiški kakor verski in kulturni namen ^Tako n. pr. je vravnana družba Leopoldova za Ameriko, Marijina za srednjo Afriko itd.)
Veliki odbor bi se vsako leto zbral v določenem mestu, n. pr. v Pragi, ali pa zaporedoma v raznih glav-n h mestih, in njegova naloga, se ve, bi bila tudi ta, da preiskuje stan, potrebe in razmere raznih raztresenih katoliških srenj, pa da po katoliških časnikih naznanja iz posameznih misijonov prihajajoče sporočila.
Bog daj, da bi katoliški Slovani spoznali, kako važni in pomenljivi za duhovni in časni blagor vsih njihovih slovanskih bratov so njih katoliški misijoni. posebno zdaj, ko slovanski Jug določniše v zgodovino stopa. Naj bi se torej ne ustrašili tudi nekterih darežljivost v časnih rečeh za tako vzvišen namen.	U. T.
Slabo potlačena mati, njen JMitček in njrgoc angetf-rarh.
Bil ie Sveti dan, tako merzió — merzló, pa vendar tudi tako l^po — lepo.
Otročiči so imeli po vsih hišah ja-d ca, molili so Božje Dete, ki je prišlo i& nebés na z-m.)<> nesrečne ljudi «drešit večne sm«*rti.
Tudi mamin Milček je imel svo?r - »-lice v kotičku; pri nnh ie ročice skitpal, p k eknil ;a m«>|kai k ne beškemu Detetu ¡eró — ieró.
, Sm ljeoi Jtžček, kako »i ti lep; o naj prinem k tebi v svitle nebe.«*!44 Tako prosi M«lček r.red malicami. Ježček ga lepo pogieda 10 mu k seoi mi^ne: M lceku pa se zdi, da se je lepo nebo tam gori na višavi sanj odperlo in angelcev velike trume mu gre dolijo iz nehés naproti. Še tisti dan pobiča glavica zahuba, — zbolel je na Sveti dan.
Obolel je na Sveti dan, na novo leto že je bil v hladno zemlj co djan... Glavica bila je MikeU zabolela, njegovo mamo pa sercé. O kako 8e je bala zanj, ko je bolehal! „Ne bo, ne bo umeri: Bog je dober, ne more mi deteta uzeti", je rekla mati večkrat.
misijone, tako tudi za naše južne brate. Veliko lepih darov gre vsako leto v Adrijanopel, v Banjaluko itd. Ravno te dni smo poslali čez 400 gl. zbirk za cerkev in pogorelce v Sarajevo. Se vé, da veliko več, celó izdatno bi se pomagalo, ako bi se ravnali po nasvetu spoštovanega gosp. dopisnika in slasti, ako bi se tudi dragi Slovenci bolj poprijeli izgleda Kranjcev.
Vr.
*
s
Ali Milček je slabel, slabel, — satisnil je lepi oče-siei malo pred novim letom.
Mati je bila žalcatna, prežalostna, govorila je v
Ž rožni brit«:« »ti tak ., kakor ae od Boga govoriti ne amé. tilo ji je t*ko hado, ds ni več mislila na dobrega Boga, ampak le na svojega mertvega Milčeka.
Tolažil jo je dobri Milčetov oče, tolažil atric in sosedje, toLž<li jo celó de bčerki dvé; mati pa ni več mislila na Boga, obhajale ao jo černe misli maloapa in obe pa.
Milče je bil na mertvaakem odercu med cvctiičjem in lačicami, kakor angelček. Mati je vedno le vanj imela vperte oči, ki ao bile kakor ateklene. Ni vidila nikogar, rasan le Mi!četa, ki ie ae zdaj z malo odpertimi očesci aa mamo gledal, kakor bi botel reči: „Mama, mama, potolažite se: o da bi vi vedili, kako je meni dobro!"
Sinčka devajo v malo okinčano rakvico, — mati omedli. Sinčeka odnesó na pokopališe. Mati ae na poi •avé, praša, „kje je Milček moj V" — Odgovor : „Ne akerbi, mati, dobro je shranjen/1 — Mati roke vije, zdi-baje, govori čez ljudi, ki so ga odneali, kakor se govoriti ne sme. „N- bom, ne bom sama tukaj, moram za detetom----"
Nepre .idoma ee čuti na pokopaiišu. Séde na grob, ki je b:l opasan z živim zimzelenom in z naj lepšimi cvetlicami obsejan, kakor da bi bilo spomladi. Zakliče v grob: „Milče, Miiče moj, kje si?"
Kar neprevidoma njen sinček pred njo stoji.... Oh, kako mati po njem seže, kako ga objema iu po-ljubuje sladko — sladko! Vsa je srečna, vsa vesela. „O ti 8?rček moj tdini", mu šepeče, „tak' vendar le nisi umeri ?u
Pred Mil¿et< m je bilo razpotje v prihodnjoat: pot na levo in pot oa desno, in mati zagleda Milčeta zapored na dveh potih in v dveh podobah. Na levi poti ga vidi 21 letnega mladenča, pijanega, s kolom v roki, ko ravno beriči po njem segajo, da ga popeljejo v ječo, ker je nekoga v pretepu ubil. Vidi pa tudi veliko de-nara in blaga nakopičenega: bilo je tisto, kar je bil pokradel očetu, materi in je zapravljal v slsbih — slabih druiinah...
Mati ae grozno prestraši, oči odvernc od tega groa-nega pogleda, se obtrne na deano pot. In kaj vidi tam? Milčeta, ki kakor štirileten détek hoče k božjemu Detetu v jaslicah: neka žena pa mu na vso moč brani, godernjá in z veliko nejevoljo Milčeta nazaj vleče. Le prav težko se ji deček izterga, angici mu pomagajo, a * k Jezushu pribeži... Mati to hudo ženo bolj na tanko, r«¿ano pogleda, in spo¿ná, da — je prav ou« earna ta žena, — silovito se prestraši, na vaih udih se trese. V tem trer.utku jo nebeška svitioba obsije, prikaže se ji nekdo in jo prijazno pa tehtLO popraša: „Ali me poznaš, žena?' Reče: „Kako te bom poznala, ker te še nikoli vidila niaem." „Angeij varb sem tvojega malega sina, ■arad čegar smerti ti mojega Boga in ljudi krivičiš! Kar vid;s tam ob levi poti, to je tvojega sina čakalo, ako bi oii dalje živel. Ti, ki ai bila vanj bolj zamak-njena kakor v Boga, bi ga bila zmebkužila in napčno iaredila. Bil bi žaloat in sramota staršem, nesreča lju-dém, sam seli pa poguba... Ali ni tedaj prav, da ga sveta in češena previdnost Božja zdaj k sebi pokliče?
Mati se strahu prebudi — bila je v medlevicah od truda in žalosti zaspala — in ko oči odprč in ae zdrami, aaaliii avoco ve, ki 30 ravno milo peli k pogrebu njenega sinčka. Kakor blisk šine kviško, ae verže na kolena, roke aklene, viaoko kviško vzdigne in na vea glaa brali večno usmiljeoega Boga, kteri vae prav dela.
Ogled po Slovenskem In dopisi.
Vošila za novo leto 1880.
i.
ProVIDe aMICe! LabltVr qVoqVe eCCe annVa tlbL
Skerbi, dragi! vse na svetu mine; Let' za letom tudi tebi zgine.
II.
Dies torqVentes Cor, MeherCLe! transIerVnt: sla Coe-noblta! eXVrge — Ito. Ojme! v mukah zopet let' in dan
V	časov morje dans je pokopan: Ko pušavnik svetu daj slovč,
V	stan'! za večnost delaj jadernč!
III.
IMperll AVstrlae naVItae ConCeDatVr paX Laeta.
Ljubljeni cesarstva Vladar in pastir Kliče: St'rite letos med narodi mir!
IV.
ConCorDIaM praeCor! paX eXoptata Venlet, Laeta nobis. Flat, flat!
Edinost, prosim, bodi Vam blagrena: Prirastla oljka bo mitu zelena,
Ki blagor je za blage vse ljudi, — Naj se, naj se gotovo dogodi!
V.
CLerVs:
NaVItae Leoni DeCIMo tertlo saLVs trlbVatVr!
Duhovstvo vsaki blagor Leonu Kermarju Želi, vesoljne Cerkve zvestemu Vladarju.
VI.
AeMonlaDIbVs preCcr CVcCta, flat, flat Laetlfer —• BeuVenVtVs. Ljubljančanom na kupe vaib dobrčt Želi goreče Pater Benvenut.
VII.
VIVo Coenobl'.a senior, annl PrlMorDla eXpeCto, alnt f.LICIa nobis. Samoitaucev siarašioa
r'ricaKUieui nov'ga leta; Zieg naj ne teži spomina, Srečo, blagor naj obeta.
P. B.
Iz Ljubljane. Božičnica, silo prijazna in apod-budna, se je predstavljala v uršulinskih šolah na Sveti večer z jaslično igre. Čuditi se je, kako izurjeno, omikano in svetim dogodbam primčrno so božične sveto skrivnosti predstavljale gospodičine. Nsj omenimo le par prizorov. Eden paatircev ai je bil oko poškodoval, ko je med ternje tekel za jagnjičem, da ga je Jezaika v dar prineael, in prišel obezan k jaslicam; ko pa pred jaalicami jagnje daruje, mu je bilo v vsih prav veliko sa-čudenje kar precej oko zdravo. — Gospodar, prožen od sv. Jožefa za prenočevanje, odgovori, da tega ne more, ker žena in vai otroci so mu bolni v hiši, pa tadi nima a čim poatreči; ako pa hočeta iti v hlev, naj bode, „sej tam je tako bolj gorko, kakor pa v hiši". Tadi jima ▼ štalico pošlje poslednje, kar premore od jedila. Kadar pa svitioba vse prešine in se sliši angelsko petje, pride gledat, kaj je to in pripoveduje z nesmčrnim veseljem i
„Ne v6m, kaj je to: kadar to moja žena io otroci jedli ostanke tistega malo jedila od popotnikov, je bilo kar neprevidoma vse v moji hiši čisto zdravo, žena in otroci!
—	Poslednjič so bile vse deklice s rasnimi darovi obdarovane. Koliko take veselice pomagajo k lepi in blagi odgoji mladine, si sleherni lahko misli, in po pravici so starši hvaležni, kteri hčere dajo v take šole.
li Ljubljane. (Božičnica deškega zavetiša. Komu je še treba zavetiša?) Prav vesela božičnica je bila v nedeljo večer v Alojzijevišu. Veljnla je dobrotnikom in dečkom ljubljanskega zavetiša, azila, za uboge dečke. Pričujoči so bili premilostni gospod knez in škof, viso-korodna gospa pl. Kallinova, soproga deželnega predsednika, in veliko druge gospode in občinstva. Dr. Go-gola je v začetnem ogovoru omenil, kako je ta slovesnost vesela za dobrotnike in za dečke, kterih ima naprava 41, kolik vpliv in blagor imajo dobrote za človeštvo še za pozne čase, kaj namreč bi bilo iz teh dečkov, ako bi ne bili dosegli te dobrote? Tudi je izrekel upanje, dn se doseže dostojna naprava, ki bi svojemu namenu popolno zadostovala. Rekel je tudi nektere besede mladenčem, kako morajo biti hvaležni, pobožni itd.
—	Nasledovalo je prav živo petje in deklamovanje, iz česar je bilo očitno, kako lepo se mladina olikuje v ti napravi. — Naslednjič so bili mladenči v velikem številu obdarovani ter so prejeli dobre obleke velike cule. To je bilo veselje! — K sklepu so višji pastir ob kratkem omenili nezmernih milost božičnih praznikov, nekoliko delj se pomudili pri prazniku tega dneva (nedolžnih otročičev), ki je pravi praznik azilskih dečkov. Razlagali so, kolika dobrota je zavetiše, zahvalili dobrotnike. Mladenče pa so opomnili, da sv. Vincencij Pavljanski je pervi vzrok, da zdaj te dobrote vživajo, njega naj zvesto častč, se mu priporočujejo, varujejo naj se greha, za dobrotnike pa naj pridno molijo. Blagoslovili so pričujoče, — in pričel se je „bazar" ali razprodaja raznih reči v prid zavetnice. — Škoda, da ni pomočkov še za več mladenčev, zakaj dosti je dečkov, ki bi bili prav potrebni, pa tudi vredni zavetišnice. Nahajajo se, ki komaj opoldan imajo kje malo hrane, zjutraj in zvečer pa nič gotovega, in tudi za obleko se jim hudo godi.
—	Pa tudi za odrašene, postarne in stare reveže in reve naj bi se že enkrat napravila kaka ubožnica, kako sprej-miše. Sej ni treba za to palače ali grada, kakor jih dela nova cra za otročaje. Pri zmernih zahtevah bi se n. pr. za eno ali dve ubožnici prihranilo, kar se včasi v eno samo babilonsko poslopje vtakne. Ne le mladine, ampak tudi odrašene zanemarjene in zapušcne je dolžnost sprejemati, likati in mikati po svojem načinu. Za olikovanje tacih so pa sposobni in poklicani zlasti cerkveni redovi, kteri so se sami svetu odpovedali in bolj poznajo vrednost človeka — tudi naj bolj revnega in zanemarjenega — kakor pa posvetni ljudje. Redovni ljudje tako rekoč z reveži in med reveži žive, jih učijo Bogu in ljudem hvaležnim biti za dobrote. Kdor bi to nalogo razumel in enako napravo pospešil, ta bi bil moder mož, dobrotnik terpečega človeštva. Sv. Vincencij Pavljanski, za nas Boga prosi v ta namen! Prosi prav živo in izdatno!
U Gaze V Sveti deželi, 5. grudna. Misijonar J. Gatt, ki smo ga že enekrati omenili, je prejel prelepo podobo Marije D. Angelske, poslane po pn. g. fajm. Fr. Hro-vatu, in vsled tega je poslal zahvalo in pismo, iz kterega smo glavne reči posneli, kakor nasleduje.
Nekako pred enim' tednom smo prejeli zaboj s podobo — čisto nepoškodvaoo. Že je na oltarji, pa za-gernjena; — odgernili jo bomo namreč še le 8. grudna. Ta tabla je naj goru olepšava naše kapele, v kteri imamo zdaj Božjo službo za naše katoličane. Č. g. Nahmatalla
(t. j., Naamat-Allah, ali „milost Boftja") ie pridiga vsak» nedeljo; ne moremo pa še dajati sv. blagoslova, ker nimamo, kar je k temu treba. Namesto tega se v arabskem jezika pojó iavretanske litanije. Upamo, da pobožni dobrotniki nam bodo kmali mogoče storili, naio kapelo bolje vravnati in s potrebnim jo previditi. Tukaj velikrat naj potrebniiih reči ne dobimo, ter si jih moramo naročiti is Jeruzalema, ali iz Jaffe.
V Jaffi je sdaj še tako gorko, kakor v Evropi po leti, in danes k tema veje se vroč veter. Mesto (Gaza) je obširno in ima več oddelkov (kvartiruv). Velika mo-šeja, ki je bila nekdaj keršanska stolnica, stoji blizo nas¿ hiše. Tri ladije ima in je ne mara še iz časov cesarja Jastinijana, aii še is bolj stare dobe. Grad, ki zdai služi za vladno poslopje, je iz križarskih časov, bil pa je 1. 1799 od Bonaparta hud » zdelan. V Gazi sta <iva telegrafa, turški in egiptovski, in pa turška pošta. Kvarantina (pripornica zarad kuge sumljivih) v Gazi in Hebrnnu, ki je stala letnih 10000 frankov, s celim mejnim kordonrm (stražo) ob južni Pul-stini, je opušena, ia zdravniki z nadzorniki vr«.*d odpravljeni. Ta pripornica je zdaj čisto nepotrebna, ker turški popotaifci (badži) ne hodijo več po sahem v Mekko, ampak po Sueškem prekopu.
Undan so zaperli nekega „muker ja" (turškega poatrežčeka), ker je bil na sumu, da je umeril starega moža, ki ga je imel spremiti v J«,ff;>. Po raznih popra-ševanjih je kajmakam (krajni sodnik) zagf.ru.el vanj a besedami: „Potepuh, ti si ga ubil!" „Ne v mestu", je zadeti odgovoril. (Lep izgovor!) Kajmakam v Gazi je bil med tem prestavljen v Jaffi; namesto njega boje pride kajmakam iz Jaffe v Gazo. Sicer pa je eden, kakor drugi. Turki so andan imeli veliki post „bajram", in obhajali so ga 5 dni zaporedoma.
Ker se je naš misijon v Gazi priíél, je to naklonilo greškega patrijarba, da je tudi oo poslal nekoga vikših v Gazo v (razkolniški) samoatan, kteri je bil že več lét prazen. Vendar se pa poslanemu tukaj prav nič ne priieže, ker ne more z nikomur govoriti; uméva namreč le saino greški jezik. *)
Razgled po svetil.
Sedanje stanje. Božični prazniki, veseli spomin človeškega odrešenja, dajejo tudi upanje za rešenje od po-litiške nadloge. Judovski in framasonski listi tožijo in tarnajo, da liberalizem v šibre gre. Na Nemškem, na Laškem in povsod se ljudem oči odpirajo ter spregledujejo, kam jih je privleklo lažnjivo prostomišljaštvo.
Na Francoskem in Španjskem v ministerstvu in v zbornicah kipi; hudobni principi se med seboj tepejo, kakor sploh hudobija sama v sebi razdjanje nosi. Na Francoskem so vsi ministri predsedniku Grevy-u poslali odpoved; že imajo nove ministre „gamhetovce". Vse gre z naglimi koraki na verhunec liberalizma v šakah Gambetto-vih in njegovih pajdašev. Kolikor hitreje kviško pleza, toliko prej ga bo konec. — Pri zadnji seji mladolaške zbornice v Rimu je neki poslanec kaj č ver sto zaznamnjal blagre lažnjivega liberalizma. Rekel je namreč: „Naše stanje je tako, da naj manjši nevarnost nam v trenutku nakoplje zgubo našega premoženja in našega poštenja." Kakor na Francoskem, tako se godi zda; v Belgiji;
*) Mladenči naši pošteni, ogibajte se malopridnosti in učite se jezikov, kar je dan danes posebna potreba vsakemu, če bi imel tudi le v domači deželi ostati. Gulec enega samega jezika je mutec, če le čez prag stopi.
strašno ae napenjajo msvtarji, da bi mladino čisto od Cerkve in Boga odveroili, ter apačili.
Rimsko. Kardinali in prelati so 24. grudna sv. Očetu vošili vesele praznike. Namestnik Kristusov je o tej priliki spregovoril o miru in o pogojih, s kterimi se d£ doseči. Neka družba, ki se opira na spačene nauke, podira mir v deržavnem redu, v družinah in v osebnostih. Cerkev je tolikrat čudežno svetu zopet povernila mir z močjo milosti in svojega visokega poslanja; upajmo, da se bo to tudi zdaj zgodilo. Toda pri vsem sedanjem nepokoji ima sicer sv. Stol in Cerkev nepretresljiv mir. Edinost vsega škofijstva z apostoljskim Stolom in duhovnih pastirjev z verniki je svitlo spričevanje za ta notranji mir sv. Cerkve. To je nepremagljiva moč. Sv. Oče radi ponudijo mir, toda stanovitni v svojih naukih in v brambi vsih svetnih in duhovnih pravic sv. Cerkve. Opominjajo pa k zaupanju, tudi takrat, ako bi se človeški pomočki in upi zdeli temu čisto nasprotni. Na podlagi poslednje enciklike (o naukih sv. Tomaža Akvin-skega) se bodo obnovili pravi nauki, ki se zlagajo z nepremenljivimi načeli keršanske resnice in pravice, s tem bodo duhovi razsvitljeni se na boljši pot obernili in tolikanj doželeni mir bode zopet zacvetel. S tem vo-šilom so dali apostol j ski blagoslov.
Italia benedetta ! Na otoku Sardiniji je dan na dan veči groza. Prefekta v Cagliari in Sassari zahtevata nagle pomoči zoper strašno lakoto z denarom, za očitno varnost pa z žandarji, ker številne hudodelske druhali ee dervijo po otoku in globijo kar cele teržiče. — A bove majore. — Znamenita je bila poslednja seja laškega parlamenta pred Božičem, 21. grudna. Poslanec Savini je namreč pohvalil prerojeno Italijo, v kteri se umira na lakoto in mrasom; „Unitk" pristavlja: „za semenom komunizma, ki se je trosilo med ljudstvo/'
■raz, lakota, bolezni, milosercnost in brezserčnost
V Parizu. Toliko snega )e padlo letos v Parizu, da ga ie nad 50 lčt ne pomnijo toliko, in mraz ys do verhunca povzdignil revšino pri neštevilnem prebivalstvu. Vsled tega se pa miloserčno^t dobrih ljudi do čuda razodeva. Nabirato se po časnikih milodari, ki znašajo že nad 600.000 lir; nastale so društva, ki ekerbijo za reveže; tako n. pr. so postavili dve veliki očitni dvorani, kteri ee kurite in siromaki se hodijo po dnevi in po noči gret. Droge društva skerbijo sa živež revežem, ker vstanovili so ljudske kuhinje, v kterih siromakom brezplačno delijo živež.
G. Saint Genest, vodja teh društev, ki nabira denar in osebn« obiskuje stanovanja revežev, zagotavlja, da ne nsore popisati siromaštva, kakorino je vidil. „Nesrečni od mrasa in lakcte komaj po koncu stojč ter se vojskujejo s smert jo. Vidil sem ubogo staro ženo, ki je bila pokurila vse stare skrinje, ktere so bile njeno edino posestvo, da bi ogrela oterpnjene nožice svoje majhne vnukinje, kar se ji pa ni posrečilo, ker je sama imela vse naersojene roke; tedaj je gledala proti vratam priča-kovaje kakega neznanega dobrotnika, da bi ji bil (>o-noč prinesel v njeni grosoviti sili." — „Vidil sem", nadaljuje g. Saint-Genest, „šest majhnih otročičev, kterih naj stareji je imel komsj 9 lčt, enega poleg drusega v postelji, ktera je bila pa podobna bolj pasjemu kot človeškemu ležišu; stareji so ležali nepremakljivi, ter razodevali tako vdanost v svoj žalostni stan, ki se mora občudovati nad majhnimi otroci; drugi mlajši so trepetali kakor lačni vrabci; nobeden pa se od mraza ni prederzaii iz postelje stopiti. Med tem je njih mati vsa obupana hodila po sobi." — Vidil je po drusih hišah sobe, v kterih ni bilo ne mize, ne stolov, ne druzega pohištva, v kakem kotu so ležali prebivalci z majhnimi otročiči vred.
Vse bolnišnice v Parizu so prenapolnjene; v nobeni sobi ni več prostora le sa enega samega bolnika. Vsak dan prosi nad 100 bolnikov za sprejetje v bolnišnico, in se vsim odreče; potem gredo prosit v drugo bolnišnico, kjer so s enakim odgovorom odpravljeni; in tako pripeljejo tiste, ki ne umerjejo po poti, umirajoče v njih stanovanje. Zdravniki, ki obiskujejo reveže po njih hišah, pripovedujejo grosovite reči. V neki hiši so našli pri merzlem ognjišu starega moža in njegovo ženo; mož je bil umeri po noči, žena je pa mraza in lakote umirala; v hiši ni bilo ne drobtinice kruha in ne druzega živeža: nekoliko slabih cunj je bilo njih edino posestvo.
Take revšine, pravi omenjeni vodja, ni bilo s« nikoli v Parizu, kakor zdaj, ko se je ondi vterdila republika.
Grozovitosti mraza in lakote ne presega nobena druga stvar, kakor neusmiljenost prostomišljicev v srenj-skem odboru, kteri je bil 8. t. m. sklenil, da se mora odreči in ustaviti vradna podpora, ktera se je dosibmai delila zavetju neozdravljivih otrčk, pod vodstvom usmiljenih bratov sv. Janeza od Boga; ondi so slepi, mutasti, pokvarjeni in sploh betežni otroci; dozdaj so vse vlade spoštovale in n<<dpirale tisto zavetje. Gambetta in več'na njegovih brezverskih, brezvestn h in brezčutnih pajdašev pa le to misli, Kako bi katoliško vero in katoliške škof« in duhovstvo terli. Ni čudo da nad mesto s tako brezbožno gosposko tolike nadloge prihajajo.
Cvet in $tad zre ste mvtitrr.
Pros n j e.
Nevarno bolna prosi bratovskih prešenj za zdravje, če je Božja volja. — Brat svojo sestro ponižno priporoča v bratovsko molitev N. lj. G. pre<v. Serca, da bi, od merzlice zeló terpinčena, na mogočno priprošnjo kmalo ozdravela. Zahvala se bo očitno oznanila. — Na nogi bolna prosi bratovske molitve.
Bratovske zadeve.
Nameni in priporoíevanja pri sv. maši in sploh v molitvi za mesec prosinec 1880.
I.	Glavni namen: Razsvitijenje postavodajalcev in svetovalcev.
II.	Posebni nameni:
7.	prosinca. Sv. Valentin. Priporoč.: Bolniki in hirajoči. Terdovratni in ponoČevalci sa spreobernjenje. Cerkev na Ogerakem.
8.	Sv. Severin. Priporoč.: Cerkev na severu. Zatrenje treh naj hujših pregréh v deželi. Živa vera v družinah.
9.	Sv. Maroelin. Priporoč.: Kteri so v naj veči nevarnosti pogubljenja. Opušenje opravljanja, obrekovanja in laži. Volitev stand.
10.	Sv. Pavel puš. Priporoč.: Samski. Spreobernjenje mlačnih. Obvarovanje sv. čistosti.
11.	Nedelja 1. po sv. 3 Kr. Evang.: 121etni Jesus v tempeljnu (Luk. 11). Sv. Teodosij. Pripor.: Nektere pritožne sadeve. Mladenči. Cerkev v Palestini.
Male duhovne vaje.
Da novo leto dobro začneš, ne pozabi dnevnih molitev vsak dan zvesto opraviti. Ali moliš klečč vsako jutro? Ali se odkriješ opoldan in zveččr, kadar „Ave-Marija'* zvoni? Ne mara sedaš k jedi in od jedi vstajaš brez molitve? Sram te bodi pred vsimi stvarmi»
«ko se predersneš tako nehvaležen biti Stvarciku sa njegove darove!
Jutranja moiitev mora obsegati sa hvalo k sv. Trojici, da si bil čez noč nesreče, nagle smerti obvarovan ; sklep čez dan greha se varovati; priporočenje v Marij no pomoč, v brambo angela varha in v priprošnjo svojega patrona ali patrooe. Sv. Frančišk Salesij pravi, da molitev našega duha pred obličje božje luči povzdigne, našo voljo pa žerjavici nebeške ijubezni približa.
Zraven molitve je silno koristno tudi premišljevanje. Kdor vsak dan pol ure ali saj četert ure premišljuje, zamore vsak mesec enkrat pod navadnimi po gojami popolnoma odpustek zadobiti. — Ako kdo očitno ali osebno (posamezno) uči, kako naj se premišljuje, zadobe učeči in podučevani vsaki pot sedem Ičt in sedemkrat 40 dni odpustka in vsak mesec popolni odpustek pod navadnimi pogoji.
V nekterih bukvah se nahajajo dvanajstere skrivnosti Jezusovega Detinstva ali njegove mladosti z molitvicami, ki se lahko opravljajo o božičnem ali tudi drugem času, in so z duhovnimi dobrotami obdarovane.
Jezus, moj Bog, čez vse ljubim Te. (Vsaki pot, ko se pobožno izreče, 50 dni odpustkov.)
Listek za raznoterosti.
It Ljubljane. Občni zbor duhovskega podpornega društva ljubljanske škofije bode v sredo ob 10 dopoldne 28. prosinca in sicer v vel. semenišu — po dovoljenji škofovem. — Dnevni red: 1. Pozdrav gosp. predsednika; 2. poročilo tajnikovo in blagajnikovo; 3. posamezni nasveti; 4. volitev novega odbora.
Za Stradajoče Istrijane se povsod kaže bratovsko sočutje in usmiljenje. Med drugim je odb^r 1. konference sv. Vinc. v ponedeljek svojo zbirko za ubožne — 14 gl. —, v torek pa odbor 2. konference enako zbirko — okoli 15 gl. — prepustil za isterske stradajoče.
U Za line, 22 grudna. (Poterdilo.) Hvaležno poter-jujem, da sem zopet prejel 21 gold. 34 kr., nabirk po „Zg. Danici" sa pogorelce na Blatu. Stoterna zahvala bodi vsim darovalcem, Vam pa za trnd!
Gr. Jakelj.
Vreme, 22 grudna. (Poterdilo.) S hvaležnim sercem poterdim, da sem od si. vredništva „Zg. Danice" nabranih 109 gld. 33 kr. prejel, ktere hočem precej med nboge pogorelce v gor. Vremah razdeliti. Ravno tako sem todi prejel od 6. g. Ant. Jugovica, župnika v Borovnici, 7 gold. — Bog poverni vsem dobrotnikom, ki so se namilili revnih, od mraaa derhtajočih pogorelcev. Hvaležnih sols v očeh revežev Bog gotovo oe bode po-aabill	Ant. Fetich-Frankheim,
žnpnik.
It Keegift, 29. grudna. (Poterdilo.) Lepa hvala, Bog plačaj tudi v tretjič poslane darove aa naie pogorele Tersinoe, to je: 15 gl. 20 kr.
Jan. Zore, župnik.
Z Terkaike, 21. grudna. (Poterdilo.) Po „Zgodnji Danici" nabrane in našim pogorelcem v tretjič poslane darove v soesku 8 gld. sem prejel in iarekam v imenu poškodovanih Vam in vsem dobrotnikom naj toplejšo aahvalo.	M. Šlibar, dekan.
Is Pasina, 29 grudna. Velečastiti gospod Jakob Dolenec, vikar stolne cerkve v Ljubljani, je poslal vele-častitemu gospodu o. Hugonu Novljan- u v Pasin aa stradajoče Istriance in uboge žolarčke enkrat 12 gl., potem aaporedoma 5 gl., 20 gl. in 15 gl. (skup 52 gl.), katere je imenovani gospod odboru aa stradajoče v Istri isročil.
Odbor isreka obema gospodoms in vsem darilcem aa imenovano lepo svoto naj toplejLc aahvalo. V imen« odbora za stradajoče v Istri.
J. Berbuč, c. kr. profesor, tajnik.
Opomba. V omenjenem znesku so tudi zbirko „Zgod. Danice".	Vr.
V	Gorici v metropolitanski cerkvi je bil od 14. grudna do Božiča ljudski misijon v laškem jesiku. Močno hvalijo, kako pridno se je narod vdeleževal in nadjajo se obilnega sadti.
V	Opačjem selu sta 14 grudna čč. 00. Dolijak in Tomasetič pričela ljudski misijon. — Ravno ta dva bo-deta sv. misijon imela tudi v Solkanu.
Is Verone nam piše afrikanski apostoljski vikar in škof Damel Komboni, da zarad mraza ne more v Ljubljano priti, kakor je bil namenjen. Pr<šel se je bil namreč v une kraje zdravit, kar amo že povedali. Druga novica je, da njegovi undan v dopisu iz Kaire omenjeni novi misijonarji so že prišli v Berber. Šsof pravi: „Hočemo srednje-afrikanskega satana ubiti in ondotne ljudstva h katoliški veri spreoberniti. Molite in pomagajte l"
Fr. Hladnikova modra previdnost. Ta veliki učenjak je poslednji čas vedno imel pred seboj na mizi sveto pismo in življenje svetnikov, iz kterih bukev si je dal brati vsak dan od mladenčev. (Bil je namreč na sadnje čisto slep.) Rekel je: „Storil stm za prihodnji rod, kar je bilo v mojih slabih moččh, moram pa tudi na večnost misliti, da ne bom nepripravljen, ko me Vsegamo-gočni pokliče".
Naj tukaj imenujemo cvetlice, ktere so po tem našem slavnem rojaku imenovane, namreč: Hladnika pastinafolia (Reiehenbach), Hladnikia golocensis (Koch), Gentiana Hladnika (Host), Scabinsa Hladnika (Host), St>lix Hladnika (Biatzovsky), Caropbjlum Hladnikum in Viola Hladnikia (Reichenbach).
Hladnik ie bil tudi pisatelj. Spisal je n. pr.: Zgodovino keršaostva, vesoljno zgodovino od stvarjenja sveta do 3. puniške vojske, obravoavo o ascetiki, selsko anatomijo, gerško mitologijo, katehetiko, naravoslovje vsih treb razdelkov, zgodovino botanike, razne apiae in duhovne govore. To pa v nemškem, latinakem, francoskem in tudi nekaj v „kranjskem" jesiku. Menda ljublj. licealna bukvama in muzej imata njegovo sapuščino.
Ena pijancem St leto! Švedski kralj Karol XII je v svoji mladosti strastno rad vino pil. Enekrati ae je bil celč opijanil. V takem atanu je enkrat hudo smčrjal in rasžaia s?ojo mater. Drogi dan ga je eden njegovih prijatlov opomnil, kako bridko in raaialjiveje mčglo biti njegovo včerainje obnašanje poštar ni aseteri. — Karol prijatla mirno posluša, resno ia v serce giajoo to reč premišljuje, poslednjič reče a živostjo: „Prinesite mi steklenico naj holjžege vina ia kosarec." — Zgodi se. Kralj vaame steklenico in kozarec v roko in gre h kraljčvi materi. „Madaase" (gospa moja mati), ji račo, „včeraj aem Vas rasftaiil io Vam krivico storil". Malo kosarec do verha natoči, ga v pričo sačudene matere do aadoje kaplje iapije, in reče: „To je kil aadoji ko-aarec vina, ki sem ga pil; adaj pa nič več ne, vso asojo žive dni". Io bil je — mož beseda.
Tepeskarici in otretja malopridnest
„Tepežkat ave prišle."
„Ali ate pa bile že pri av. maši?" (Bila je nedelja.)
Ena: „Jas sem bila že pri peterih" (?). Druga r „Jas pa še ne."
„Zakaj pa ne?"
„Bom ie lla (bilo je ie bliso enajste are), in pa čevljev nimam, — te-le so mi mati posodili."
„Tako! Za potikanje po hiiah so dobri materini čevlji, ali sa v cerkev pa ne? Ti porednost poredna! Le hitro v cerkev, da dobil ie sv. malo, če je ni mdaj, moral pa iti o V, 12, takrat ko je poslednja mala. Ali ne vel, da saj oo 7. leta naprej mora vsak kristjan hoditi k sv. mali ob nedeljah in praznikih? Po sv. masi pridi in dobiš kaj sa „rešenje"." (Pri tepežkanji otroci pravijo: „Rešite se, rešite se!")
T Terstu je bila v kapucinski cerkvi 14. grudna a veliko slovesnostjo blagoslovljena podoba bresmadež-nega Spočetja Marije Device za oltar v stranski kapeli. Podoba je nad 6 čevljev visoka, prav umetno delo nekega Napolitanca; cerkev je bila natlačena z verniki in ko se je odgeroilo ogrinjalo, ktero je pred blagoslovom podobo p< krivalo, je vse ljudstvo s spoštovanjem pokleknilo, počastilo nebeško Kraljico, solze ginjenosti m veselja so se lesketale v oččh pričujočih. Po blagoslovu je sledil prav ginljiv govor, potem pa procesija s podobo okoli cerkve med godbo in slovesnim petjem Marijnih pesem. Po procesiji so postavili podobo v oltar, pri kterem se je obhajala slovesna sv. maša.
Otoljeoa. Bil je svoje dni kmet, ki je šel k gospodu iupniku in prosil, „naj mi posodijo ava mernika iita". „Prav rad", je bil odgovor; „le pojdi v skedenj in si ga vsemi". Kmet gre, pa ne najde nič v skednju, in to povč gospodu iupniku. „A tak6", odverne župnik, „beržčas, da nisi še prinesel nazaj žita, ki sem ti ga lani bil posodil, sicer bi ga pač bil našel." Kmet se je sramoval svoje nebvaležnosti in o prihodnji žetvi je posojeno žito prinesel.
Poslednje novice. Tudi v Serbiji gospoduje lakota. Skupiti na (derž. zbor) v Nišu je privolila pol milijona ali tudi cel milijon frankov na posodo vseti, da se po-
msga strsdajočim v jugozahodnem delu serbske semlje. — Praski kaltasminister Pattkamer gre dalje proti boljii poti, dovolil je sopet dobre katoltike iolske bukve (potreba tadi v Avstriji, r. pr. v pripravnicah), dopustil učiteljem učence k Božji službi voditi. Cesar je posebno zadovoljen s ministrovim djanjem. — Angležem na Af-ganskem se sopet bolje godi. General Roberts je Afgsne premagal in razpodil, veliko jih potolkel, obsedel glavno mesto Kabul.
Stutor&tni <S<trorL
Za stradajoče na Isterskem: C. g03p. Jan. K-.pus, župnik v Kropi, 18 gl. — M. J. 1 gl. — G. Lorenc G. 2 gld. — J. Jereb 1 gld. — J. Rihar 1 gl. — Liza N. 1 gld. — ^Deklica 1 gld. — Preč. g. sem. vodja in kan. dr. A. Cebasek 5 gl. — Andrej Klobučar 50 kr. — Polona 1 gl — N. N. 1 gl. — Marijana s tovarši-cami 4 gl. - C. g J. K., ž. n. D.. 2 gl. — Kan. preč. g. pl. Pavker 1 gl. — Č. g. župn. S. Robič 1 gl. — Č. g. kat. Ant. Keržič 1 gl. — N. N. 3 gl. — Mina Ko-govšek 45 kr.
Za sv. Očeta: N. N. 5 gl. - M. Kogovšek 1 gl.
Za afrikanski misijon: Neka družina 10 gold. — C. g. I. Šalehar 3 gl. ^
Za sv. Detinstvo: C. g. I. Salehar 1 gl. — Teres. Koprivec 24 kr. — Neka družina 10 gl. — Po č. P. J. Kosu 3 gl. — Neimen. po č. g. A. Žiogarji 50 kr.
JFogovori z gg• dopisovalci.
G. Ant. Pint. na Z. L.: Opravljeno. — M. Otoničar v Čem.: Sporočeno založništvu. — G. J. Kap. v Kr.: Naročnina opravljena. — G. M. D—č v Terstu: Poročili založništvu. — G. Iv. K—c v Gor.: Oddano založništvu.
Vabilo
k naročevanju na
„ZGODNJO DANICO"
za novo leto 1880.
Hvaljen bodi Jezus Kristus, Marija, Jožef!
„Danica" je začela svoj 33. tedaj in prijazno vabi vse spoštovane Slovence k obilnemu naročevanju. Zagotovila sta nam dva nova čversta gospoda svojo stalno pomoč, in zanašamo se na dosedanje verle pomočnike pri tem, da sami delamo neprenehoma leto in dan. Tako bode list svojo nalogo, ako Bog d d, k zadovoljnosti spolnoval. Bog, ua mogočno posredevanje Brezmadežne zavetnice tega lista obilno in preobilno plačuj vsem dosedanjim in novim podpornikom, Čitateljem in prijatlom njih dobroto in priljudnost! Zdaj pa Še vsim veselo novo leto.
„Zgodnja Danica44 stane:
za celo leto po pošti 4 gold. 60 kr., — v tiskarni prejemana 4 gold. „ pol „ „ „ 2 „ 40 „ — „ „	ti 2 „
„ Četert „ „ 1 » 30 „ — „ „	„ 1 „
Naročnina naj se po najcenejši poti poštnih nakaznic pošilja pod naslovom: Blaznikova tiskarna v Ljubljani.
Vredništvo in založništvo.
Odgovorni vrednik: Laki Jeraa. — Tiskarji in laloiniki: Jetef Blatnikov! nasledniki v Ljubljani.