NO. 175 ] Ameriška Domovina ssiszrsmw i welB —— AMemCAN IN SPIRIT SLOVENIAN 'iftlMIlin FOR€IGN IN LANGUAG€ ONLY MORNING N€WSPAP€R CLEVELAND 3. O.. THURSDAY MORNING, SEPTEMBER 3. 1953 LETO LIH — VOL. LHI AM€RICAN IN SPIRIT FOR€!GN IN LANGUAGG ONLY SLOVGNIAN MORNING N€WSPAP€R CLEVELAND 3, O., THURSDAY MORNING, SEPTEMBER 3, 1953 LETO Lm — VOL. Lm Vročina ne odneha; suša je že povzročila milijone škode V Clevelandu in Chicagu je bilo v torek 101 stopinjo vročine. — Pravijo, da bo v petek bolje. CLEVELAND. — V ponedeljek smo imeli tukaj 99 stopinj Vročine, toda kakor da bi je ne bilo dovolj, je v torek dosegla vro-ona 101 stopinjo. Podlegla sta ji dva moža, ki sta se mrtva zgrudila na cesti. To sta bila Leon Idilty, star 42 let in stanujoč na 1870 E. 75 St., in Thomas Jones, star 70 let in stanujoč na 1161 113 St. Zaenkrat ni še nobenih zna-J^onj, da bi ta vročina prene-hala pred petkom. Od vročine je počil eden od podzemeljskih kablov od leveland Electric Illuminating '°-) kar je povzračdo nadalj-j16 neprilike v okrajih, ki jih je a kabel oskrboval z električno Razsvetljavo. vsoj deželi je podleglo vro-Clni že nad 50 oseb. V mnogih Sev®rnozapadnih okrajih se je Pričelo javljati pomanjkanje vo-c e> toda položaj ni še kritičen. Pomanjkanje dežja in moče ^Ino skrbi farmarje. V West irginiji je to naj hujša suša v 2adnjih dvajsetih letih. Koru-2a je absolutno uničena, prav P^alo upanja pa je tudi za pšeni- hVI d^ ^ •*e^men Prihodnjo po- V Chicagu je bilo v torek tu-i 101 stopinjo vročine, v Milwaukee 97, v New Yorku pa 93 stopinj. Podobna poročila prihajajo °raj iz vseh mest in krajev druženih drža Slovenska pisarna 6116 Glass A ve., Cleveland, O. Telefon: EX 1*9717 VAJA za igro “Kaplan Kle men” (2. slika tretjega dejanja in četrto dejanje) jutri (petek) ob 7. zvečer v Slovenski pisarni. — Režiser. Svečana posvetitev pomož. škofa Krola v katedrali av. -o- $°vjetski ambasador v hanu hotel iivršiti samomor j, ^hliERAN, Iran. — Neki i-,a^ski vladni uradnik je izja-> ua se je sovjetski ambasador , tolij Lavrentijev nevarno s treli^ toda sovjetska amba-a lo odločno zanika, p ^Wiidi Nouri, pomožni iranski j^^ter, je dejal, da je Lavrenti-da'°- Stanie nevarno in da mu Jejo v sovjetski bolnišnici transfu2ije krvi. j.J^pisje poroča, da se je Lav-5rce^eV ustrelil ter se zadel pod ti j ^sta Poročila vedo poveda-dai a poklican v Moskvo odgovor» zakaj je dajal iramv i Vladi razumeti, da bo (Tuh 3 komunistična stranka kom tzšla zmagovita iz teh Ira a«j in da bo ustanovila v u komunistično republiko. Ja,,alizirana žena p0V|la trojčke P^UNG GREEN. — Mrs. let • ^c-^enzie, ki je stara 28 rodu36 V tukajšnji bolnišnici po-kliCia ^raieke, fantka in dve de-.i s° vsi zdravi. Mrs. Mc-2le je že 16 let paralizirana. Vremenski prerok pravi: Janes ip s"*ica ln ponoči jasno, vroče Sl Pr2“r me j rdbii 'a i i fc ^emssTm, 6117 St. Clalr Ave. UFnderson 1-0628 Cleveland 3, Ohio Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays General Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA Za Z^d. države $10.00 na leto; za pol leta $6.00; za četrt leta $4.00. Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $12.00 na leto. Za pol leta $7.00, za 3 mesece $4.00. SUBSCRIPTION RATES United States $10.00 per v ear; $6.00 for 6 months; $4.00 for 3 months. Canada and all other countries outside United States $12.00 per year; $7 for 6 months; $4 for 3 months. Entered as second class matter January 6th, 1908 at the Post Office Ht Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd, 1879. No. 175 Thurs-, Sept. 3, 1953 Na dim Vsi ameriški dnevni časopisi in magazini se te dni na dolgo in široko razpisujejo o najnovejši knjigi, ki jo je izdal vseučiliški profesor na Indiana univerzi Alfred C. Kinsey pod naslovom “Sexual Behavior in the Human Female — Spolno obnašanje ženske.” Isti profesor je izdal že pred pred leti podbno knjigo o spolnem obnašanju moških, ki je izšla v 250,000 izvodih. Poseben Kinseyev zavod na univerzi Indiana je po svojih članih zaslišal in izprašal 5,940 žensk o njih spolnem življenju, nato je njih izjave statistično obdelal in vse podal v tej knjigi. Največ izprašanih žensk, ki so seveda vse podale svoje izjave popolnoma prostovoljno', je bilo iz držav Illinois. Florida in Kalifornija, večinoma so bile to izobražen-ke, izmed njih jih je, 75 procentov obiskovalo univerzo ali kolegij, podatke so sprejemali le od belih žensk, nobene verne katoličanke ni bilo med izprašanami. Ker je zadeva splošno znana, bo morda prav, če podamo k temu predmetu nekaj načelnih misli. Prof. Kinsey preiskuje človeka kot nekako žival brez ozira na njegovo duhovno in moralno stran, kar je bistvena napaka te knjige in vsega preiskovanja. Moderni materializem, ki gleda v človeku le žival brez ozira na njegovo duhovno stran, je zastrupil mnogo univerz in znanstvenikov. Teoretični materializem, ki je kot svetovni nazor podlaga komunizmu in gleda v človeku le najvišje razvito žival, mnogi znanstveniki sicer odklanjajo, pri tem pa se udajajo praktičnemu materializmu, ki sicer ne taji Boga in neumrjoče človeške duše, dejansko pa dela tako, kot da bi vsega tega ne bilo. Znanstveniki, ki obravnavajo spolno življenje človeka brez ozira na Boga Stvarnika, na človeško dušo in na nravne zakone, vrše to iz stališča praktičnega materializma. Človek je v vsem svojem, življenju, delovanju in nehanju, podvržen nravnim zakonom, ki izvirajo od Boga in so zapisani v človeško naravo. Celo grobi materializem v komunizmu, mora priznati, da morajo človeka voditi v življenju moralna načela, dasi so seveda komunisti ta prikrojili po svojem svetovnem nazoru. Med vsemi človeškimi dejanji pa je ravno spolno življenje ona stran človeškega udejstvovanja. ki ga mora predvsem voditi nravnost. Žival se v tem oziru ravna po svojih naravnih nagonih, človeka pa mora voditi razum in morala. Nobeno človeško udejstvovanje ne nosi v sebi tako velike odgovornosti kot jo ravno spolno življenje. To ni dano človeku v ta namen, da bi le užival in se izživljal, marveč, kar kaže že zdrav razum, za to, da služi razmnožitvi človeškega rodu, očetovstvu in materinstvu, ki nalaga veliko odgovornost za telesno in duhovno življenje potomstva. Vsemu zdravemu človeštvu, tudi divjakom na najnižji stopinji kulture, je očetovstvo in materinstvo nekaj svetega. Zapoved; “Spoštuj očeta in mater,” ni znana le kristjanom, marveč vsemu človeštvu. Radi tega velja pri vseh moralno zdravih narodih v vsej človeški zgodovini spolno življenje kot nekaj intimnega, delikatnega, kar se ne meče na cesto. Vsi narodi z zdravo pametjo in moralo so se upravičeno zgražali nad nemškim nacizmom, ki je ustanavljal nekake plemenske hiše, kjer so bile plemensko čiste Germanke na razpolago rasno čistim nacistom, da so tam plodili rasno čiste Germane, da njih otroci niti niso vedeli, kdo je njihov oče. To je bila največja zabloda in 'degeneracija, kar jo je kdaj doživel v svoji zgodovini človeški,rod. Podobno delajo v praksi vsi tisti, ki govore in pišejo o človeškem spolnem življenju le z biološkega stališča, brez ozira na človeško odgovornost in moralo. Splošno je znano dejstvo, da se v Združenih državah razporoči 31 procentov vseh zakonov, torej skoro vsak tretji zakon, kar dokazuje, da se bližamo dnu nravnosti. Kinsey-eva knjiga statistično prikazuje, da je bilo med izprašanimi ženami 26 procentov takih zakonskih žena, ki so kdaj prelomile zakonsko zvestobo, med možmi pa je bila celo polovica zakonolomcev. Kdo se bo potem čudil, če se tu razbije toliko zakonov? Kdo potem nosi strahotne posledice? Otroci za svoje starše. Te dni se je razburjal ves Cleveland, Da se zakoni tako rušijo, je krivo tudi pogosto spolno izživljanje pred poroko. Kinsey podaja statistiko, da sta izmed petih izprašanih žena dve pred poroko izgubili svojo nedolžnost, med temi se je izjavilo tri četrtine, da tega prav nič ne obžalujejo, 12 do 13 procentov pa je izjavilo, da so imele manjše očitke vesti. Med moškimi pa je bilo takih, ki so se pred poroko spolno izživljali 83 procentov. Kinsey pravilno ugotavlja, da na moške splošno silno kvarno vpliva ženska nagota, pomanjkljiva ženska obleka in nemoralne slike, in to vse hujše kot na ženske. Če sedaj hodite po naših ulicah, vidite vse polno napol oblečenih de,-klic in žena, to je vse le spolno draženje in pa dokaz, kako nizko je padla ženska morala, sramežljivost in čut za žensko dostojanstvo. M. NOVINE CLEVELAND Gostuvunje. Septembra 12 se poroči naš rojak Jožef Hari. Ob devetoj vuri popela pred oltar v cerkvi sv. Frančiška na 7119 Superior Ave. svojo nevesto Charlotte Schauer. Oba novoporočen-ca sta novonaseljenca. Gostuva-nje de na večer dneva poroke v Colonial Gardens na 1960 E. 79. že v naprej želemo vse dobro i lepo čestitamo. Odpotovala sta nazaj v Cali-fornijo Mr. i Mrs. Bortscheller. Mrs. Bortscheller je1 Lebarova Kristina z Dolnje Bistrice. Pred nekaj meseci sta prišla iz Cali-fomije v Cleveland ar sta si želela družbo domačij ljudi. Imela sta težavo s stanovanjem i sta ,se odločila, ka ideta nazaj. Vzrok za odhod je tudi to, ka je tam bole zdravo i falejše življenje. CHICAGO Operacijo so srečno prestali Mrs. Andrew Glavach Sr. Nahajajo se v spitali sv. Ane. Betežen je na srci i se nahaja v spitali sv. Ane Števan Kelenc. Betežna je i se na domi vrači Mrs. Roza Balažič. — Vsem be-težnikom želemo ljubo zdravje. Antonija Denša. Prekmurski Slovenci na Kitajskem Naša dopisnica Mrs. Antonija Denša nas spitavlje, če bi se po Knjižni dar Mohorjeve za leto 1954 Dcšlo nam je sporočilo, kakšne knjige dobijo Mohorjani za leto 1954. Obenem dostavlja poročilo. iz Celovca, da bodo začeli knjige razpošiljati zgodaj v novembru! Knjige bodo zopet ŠTIRI, ki vse skupaj krije članarina v znesku $2. Knjige bodo naslednje: 1. KOLEDAR za leto 1954. Spet bo lep po opremi in vsebini, tako nas zagotovljajo. 2. VEČERNICE, ki bodo prinesle zelo napeto povest: Sveti molk. 3. Rafko Vodeb: Junakinja apostolata. Poročilo pravi: Ta knjiga je nekaj posebnega. Opisuje življenje in delovanje moderne junakinje, odposlanke Marijine legije v Afriki. Zelo privlačno branje! 4. “Vsem, ki so trpeli,’ je naslov četrti knjigi. Veliko slik bo v njej. Vsebuje težak del in križevo pot koroške zgodovine. Spisali so jo Korošci sami in jo posebej posvetili ameriškim rojakom. Tak bo torej letos knjižni dar Mohorjeve družbe. Priznati treba, da se je Mohorjeva tudi letios zelo potrudila za svoje člane. Za novom begunskem zakoni moglo | jako majhen denar jim bo pokaj napraviti za naše prekmur- skrbela veliko zanimivega bra- ske sestre, štere so bile na Kitajskem i so delovale v špitali, zdaj so pa pregnane tamodnet. Prednica tej sester je bila Konstantina Sar j as. Med njimi je tudi nečakinja našega znameni-toga prekmurskega misijonar a nja. Pred meseci smo se pohvalili, da je bilo takrat že plačanih tisoč članarin. Malo pozneje smo povedali, da je naše upanje v drugi tisočak kaj kmalu splahnelo. Vseeno smio' naročili, naj tis- na Kitajskom Mnsgra J. Kereca kajo za Ameriko in Kanado 1,-(i tudi Mnsgr. Kerec sam). j800 knjig; prav za prav štirikrat Na to damo odgovor v tej na- ^ toliko, ker vsak član dobi po šti-šij Novinaj, ka znabiti ima ešče ri knjige. Zdaj objavljamo, kak-što druge svoje takse ljudi tam. jšne knjige bodo za letos, pa se Po novom begunskem zakoni' zanesemo, da bo še več sto takih (See. 4, a 11) lehko dajo ameri-' članov, ki so pozabili plačati ški konzuli na Daljnom vzhodi vnaprej za letoi 1954, ZDAJ po-dve jezeri beguncom, šteri ne so slalo svojo članarino. Lepo pro-tam domačini, vizio za USA. Tam 'simo in naročamo! se je trbej na konzulati javiti i! V kratkem bomo objavili tudi vsakši begunec more dobiti spon- imena mohorskih POVERJENI-zora tu v USA. Opozarjamo pa, KOV v Ameriki in Kanadi. Naj ka morajo imeti duhovniki, re- se pa nihče ne zanese na to, da dovniki i redovnice tudi od sVo- bo knjige lahko kupil in plačal čuje, da Slovenci v Ameriki gojimo veliko ljubezen do slovenske tiskane besede. Vsak letnik te letne knjige vsebuje obilo poučnih obvestil in podatkov. Dolgo vrsto zabavnih črtic in' povesti iz življenja slovenskih ljudi v Ameriki in domovini. “Baragova Pratika” je s temi trinajstimi letniki dokazala, da je vredna priznanja od ljubiteljev in prijateljev slovenske knjige in tiskane slovenske besede. Prav to ji daje tisto upravičenost, ki je pri takem delu in trudu upravičena, da “Baragova Pratika” Človek hitrejši od zvoka Ob nevihti vidimo najprej blisk, šele nekaj sekund kasneje pa zaslišimo grom. Iz časovne razlike med bliskom in sledečim gromom lahko zračunamo oddaljenost oblaka, v katerega je “treščilo.” • Kako to? Svetloba je skoraj tisočkrat hitrejša od zvoka. Če je med bliskom in gromom preteklo 5 sekund, nam je treba 330 — toliko metrov približno naredi zvok v eni sekundi — pomno- gleda s trdnim zaupanjem v svo- žiti s pet pa imamo oddaljenost jo bodočnost in da dokler bo človeško mogoče med nami Slovenci v Ameriki bo tudi izhajala, noseč na svoji naslovni glavi častitljivo ime našega velikega slovenskega sina misijonarja Friderika Barage. Našim pijonirjem in vsem Slovencem do najnovejših naših izseljencev pa bo sku- oblaka v metrih (1,650 m ali okrog eno miljo). Ko slišimo vršanje in pokanje v zraku, iščemo letalo, ki daje te glasove od sebe. Pri tem se nam lahko zgodi, da gledamo v napačno smer. Mi gledamo tja, odkoder slišimo prihajati zvok, letalo pa je v času, ki ga je pora- šala še naprej prinašati vse, kar Jul zvok do našega ušesa, napra-slovenski ljudje od takih publi-jVilo že morda celo miljo poti, kacij pričakujejo in seveda, kar zato ga zastonj iščemo, je mogoče v danih razmerah. Moderna jet-letala niso dose-Slovenski ljudje vsako leto gla samo iste brzine, s katero se jij naprejpostavljenj dozvolo naročilo za preselitev. Oltarno društvo pri Mariji Vnebovzeti v Članice Oltarnega društva imajo prihodnjo nedeljo skupno sv. obhajilo med osmo sv. mašo, popoldne ob dveh pa uro molitve in nato sejo. Na seji se bomo pomenile zaradi sprejema novih članic prvo ko je umrla mlada deklica vsled pretepanja, s katerim sta dva nedeljo v oktobru. Kot je bilo varuha mučila nesrečnega otroka. Mož in žena sta se ločila, mati je pustila otroke, mož je pri vojakih, otroci pa so bili predani v varstvo tujim ljudem. Kje so krivci temuP Obsojeni bodo oni, ki so mučili nedolžnega otroka, onih pa, ki so zakrivili toliko nemoralnosti v zakonskem, življenju, ne bo nihče sodil in ne obsodil. Kaka je zakonska morala v mnogih ameriških krogih, značilno osvetljuje ugotovitev v prej omenjeni knjigi, kjer prof. Kinsey trdi, da “imajo mnogi znanstveniki nekako dvojno stališče glede zakonske zvestobe. Le malo je takih, ki slabo sodijo o ženski, ki postane nezvesta svojemu možu, popolnoma pa spregledajo to, če ona to dela skrivaj in se njen mož radi tega ne razburja preveč.” Kinsey trdi, da se ameriško mišljenje splošno nagiblje k temu nazoru. . . Če je to res, potem smo na dnu. . . že sporočeno bomo imele 18. okt. družabni večer. Vse članice prosim, da pomagajo po svoji moči, da bi prireditev res vesela in uspela. Ene vezejo, druge šivajo ali prodajajo vstopnice. Vsaka naj stori, kar more. takrat, ko jih bodio> poverjeniki imeli na rokah! Smo namreč trdno prepričani, da bodo knjige šle kot gre — lemontski med! Ko ljudje knjige vidijo, jih hoče vsak imeti, čeprav je poprej odlašal in odlašal s plačilom. Zato nujno svetujemo vsem, ki še niste plačali, da zdaj nemu-dioma pošljete svoja dva dolarja ($2.00) na naslov: Mohorjeva Družba (Liga) 238 E. 19th Street, New York 3. N. Y. P. Bernard Ambrožič. pridno segajo po “Baragovi Pratiki.” Letošnja je po svoji vsebini še posebno zanimiva. Med drugim prinaša: Opis lata z navedba cerkvenih in narodnih praznikov, lunine spremembe mrki sonca in lune. Sledijo meseci, nedeljski evangeliji. Zelo zanimivi in poučni so “Zgodovinskil dnevi” na straneh vsakega meseca, itd. Opis cerkvene vlade, seznam slovenskih in slovensko mešanih župnij v Ameriki. Sledi opis vlade Združenih držav, seznam imen vsega vladnega kabineta in koliko predsednik in vsak tajnik (minister) prejema letne plače v svoji službi. Naveden je seznam števila kongresnikov in senatorjev poštne informacije, itd., kar vse je našim ljudem v informacijo in pouk, kadar potrebujejo o teh zadevah kakih podatkov. Letošnja “BARAGOVA PRATIKA’ ima letos posebni oddelek pod naslovom: “IZ ŽIVLJENJA NAŠIH LJUDI.” Tu je kratka informativna kronika naših zaslužnih in podjetnih slovenskih osebnosti, katere je treba ohraniti spominu zgodovine slovenskih izseljencev. Pratiko krasijo tudi številne slike naših pijonirjev in zaslužnih ljudi iz raznih naselbin. Pod zglavjem “VSAKEGA MALO” prinaša Pratika vsako leto lepo zbirko raznoterega pogubnega berila, kakoršnega se ne najde povsod. Potem sledi več leposlovnih in zabavnih črtic in povesti. V letošnji Pratiki je zastopan točas-no; najdelavnejši slovenski pisatelj g. KAREL MAUSER ki je napisal za Pratiko zanimivo povest “NOVA POMLAD.” — Ze-lo! zanimiva je povest o “VOHUNSKI CENTRALI” — potem črtica “MARTIN MEH” in Re-gerčan pa priobčuje v letošnji!kom Baragove Pratike iskren slo- širi glas, ampak so jo celo presegla. Pri tem so, kot pravijo strokovnjaki, prebila “zračni zid.” Angleški pilot Neville Duke je po vojni ostal pri letalstvu. Izbral si je nevarni poklic preizkusnega pilota nadzvočnih letalskih prototipov. Postal je človek, ki mu je prodor zračnega zidu vsakdanja reč. Zdaj je glavni preizkusni pilot Hawker Aircraft Limited. Angleška javnost se zelo zanima za svojega junaka. Zgodovina probojev zvočnega zidu sega le do leta 1947 nazaj, ko se je to prvič posrečilo ameriškemu letalcu Charlesu Yeager ju. že nekaj let pa Duke prireja take polete nad raznimi kraji Anglije. Gledalci lahka slišijo za proboj zvočnega zidu tako značilne, detonacije. Na lanski letalski razstavi je Dukovemu prijatelju pri proboju zračnega zidu eksplodiralo letalo, ki se je zrušilo in pokopalo pod seboj 29 gledalcev. To je bila ena naj večjih nesreč v zgodovini reaktivnega letalstva. Nekaj trenutkov po; nesreči je startal Duke z letalom “Hunter” in v strmoglavem letu prebil zračni zid. Angleški listi pogosto pišejo o neki posebnosti pri poletih te vrste; kadar namreč letalo prebije zvočni zid, se sliši posebno močan pok, ki nepripravljenega človeka precej prestraši. Ta pok lahko primerjamo s potresom, z eksplozijo, s treskom strele ali celo s hrupom, ki ga povzroči letalo, če se razleti v polnem letu. Kadar Duke nenapovedan nad kakim mestom prebije .zvočni zid, vprašujejo ljudje od vsepovsod, od kod ta nenavadni pok. Ta pok je ena izmed skrivnosti, ki se plete okrog nadzvočnega poleta. Doslej ga ni še nihče “Baragova pratika” za leto 1954 V nekaij RAGOVA dnevih bo izšla “BA-PRATIKA” za leto je trinajsti letnik te Vas, dragi farani, pa vabim, da 11954. To napolnite novo šolsko dvorano. | knjige. Trinajst let številično ni Vstopnice dobite pri odboru in! mnogo. Toda za slovenske izse-pri članicah v predprodaji, najljence, ki si sami z velikimi žr-razpolago bodo pa tudi pri vho- tvami vzdržujejo1 take publika- du v dvorano. Pozdrav vsem članicam! Mrs. L. Izanec. cije v tujem svetu, je pa nekaj posebnega. Trinajst letnikov “BARAGOVE PRATIKE” spri- Pratiki zanimivo humoristično' črtico “OBERLINŽENIR — ENO POPOLDNE,” ki pripoveduje, kako je krojaški pomočnik iz Dolenjske v okolici Maribora železnico meril. Zelo zanimiv je tudi letošnji POGLED NA SVET.” Kratko, letošnje “BARAGOVE PRATIKE” bo vsak vesel ker v njej bo dobil lepo zbirko koristnih obvestil in pouk o marsičem. Obenem pa bo prinesla čitatelju tudi košček zabave, ki jo je vsak v današnjih časih potreben, da pčsije nanj tu in tam tudi sončni žarek veselja. Ker smo jo radi visoke draginje tiska izdali le omejeno število, priporočamo vsem, da se z naročili za Baragovo Pratiko” požurijo da ne bodo pozneje, ostali brez nje. Cena je ista, kakor lani $1.25 s ptštnino kar je poslati v odru, čeku ali pa gotovini slov: BARAGOVA PRATIKA, 6519 W. 34th Street, Berwyn, Illinois. P. S.: Poštnih znamk prosimo, ni treba pošiljati. Vsem prijateljem in naročni- Viemski pozdrav in Bog živi! John Jerich. Na TV lahko nastopimo Cleveland, O. — Televizijska postaja WXEL je povabila zastopnike Kulturnih vrtov in jim sporočila, da jim da z veseljem na razpolago svoje študijske prostore in čas na svojem sporedu, če bi želeli nastopiti. Skupine bi lahko nastopile zvečer med 6. in 7. uro po 10. /oktobru. V poštev bi prišli zlasti narodni plesi, petje in razni prizori iz narodnih običajev posameznih skupin. Vsaka skupi-|na si lahko sestavi svoj lasten program, kot se ji zdi najprimernejše. V sobotih popoldne imajo sku-j i pine lahko vaje, zvečer pa na-Monev st0P90- Zveza kulturnih vrtov 'je povabilošprejela. Prva bo na*), stopila italijanska skupina v soboto 10. oktobra zvečer. O slovenskem nastopu in sporedu borno še poročali. Za Jugoslov. kulturni vrt Anton Grdina St. točno pojasnil. Po eni izmed teorij je ta pok le zvočni učinek, ki ga predstavlja akumulacija hrupa letala v zraku, druga ga pripisuje udarnim valovom, ki nastajajo med nadzvočnim poletom. Tretja išče vzroka v aerodinamičnih motnjah, ki jih povzroča letalo v zraku. Te motnje naj bi nadzvočna hitrost še okrepila, spremenile pa naj bi se v zvočne valove, ko se letalo bliža gledalcem, čeprav je ta pok res dokaj nenavaden, pa Angleže vendarle zabava, če so o njem poprej obveščeni. Brž ko zvedo, da bodo kje v bližini leatlske vaje, naprosijo Duka, naj jim “posreduje kako lepo detonacijo.” In pok je očitno le eden izmed dokazov za nadzvočno hitrost. Zanimivo — Duke pa ga ni še nikoli slišal, zato ne, ker ga prehiti in ker je preveč zaposlen. Med poletom mora poročati, kaj se dogaja z letalom in z njim samim. Duke je star trideset let. Med vojno je bil pilot lovec na “Spitfiru.” Do leta 1948 je bil preizkusni pilot v RAF. Leta 1951 je postal vodja preizkusnih pilotov v tovarni Hawker. Zdaj že leto dni preizkuša letalo Hunter z ulomlj enimi krili. Vprašanje “zakaj?” je najvažnejše pri prebijanju zračneg3 zidu. Kje je praktična vrednost? Ali za bodoče zračne bitke? Mar zato, da bo človek bodočnosti lahko zajtrkoval v Parizu, kosil v New Yorku in večerjal v Londonu? Duke pa pravi: “Važno je, da smo na oni strani zračnega zidu . . . Negotovost današnjih dni je treba spremeniti v resnična dejanja, ustvariti resnico za jutrišnji dan ...” Ameriški preskusni pilot Falk pravi, da bodo v petdesetih le' tih zgradili za promet med Londonom in New Yorkom zračno ladjo, ki bo lahko prevažala 1,000 potnikov s hitrostjo 2,000 milj na uro v višini 10-15 milj. Stoletnica smrti Fr. Ozanama Letos praznujejo francoski ka' toličani stoletnico smrti znanega karitativnega delavca Friderik3 Ozanama. Sv. oče je imenovri za to priliko kot svojega posebnega zastopnika pariškega nad' škofa kardinala Feltina. Ozanan3 je bil ustanovitelj, organizatoi' in propagator V i n. c e n cijevih konferenc za oskrbovanje revežev. Proslava stoletnice njegove smrti je toliko bolj pomembna* ker je Ozanam na poti k oltarju; saj je služabnik božji, pa tud zato, ker je za mnoge danes se vedno nerazumljiva usmeritev socialne delavnosti v duhu Pr^ vičnosti in ljubezni, ki jih uC Cerkev. O njem je često govori Pij XII. in ga prikazal kot veh kega apostola 19. stoletja, čig3^ apostolat po njegovih ustanov'3 še vedno traja. Bil je pisate J> govornik, profesor, politik, a vs3 to skozi 40 let in vedno v sluz 1 bližnjemu in Bogu. -----o----- NAUČNI FILM na na- V kratkem bodo predvajali Rimu 50 krajših poučnih filTJ0.^ ki bodo ponazarjali deset b°Zj^ zapovedi, zakramente, vero zakramentale. Ti filmi bodo 5 1 žili kot pripomoček k ustni |lagi katekizma. Izdajatelj . filmov je rabil dve leti za. pripravo in eno leto za njm ^ izvedbo. Pri izvedbi filmov sodelovali priznani strokov11 ki v krščanskem nauku. FilT1 ^ posneti v najrazličnejših ila^^0-skih krajih, v svetiščih in 113 ^ marskih potih. Vodstvo ^ jibe je poveirjenlo znanemu 1 ^ janskemu izdelovalcu doku131 tarnih filmov Virginij u Sabe Radoveden otrok v” “Očka, kaj je podmornic9' J “To je ladja, ki plava morsko površino.” “Zato, da je ne vidijo?” Issued Every Thursday for the Jugoslavs in Wisconsin • Tedenska priloga za Slovence v Wisconsinu THE WISCONSIN YUGOSLAV OBSERVER — AFFILIATED WITH THE “AMERICAN HOME” DAILY Address All Commanications to OBZOR PUBLISHING COMPANY Frank R. Staut, Publisher 830 So. 5th St. Milwaukee 4, Wis. TeL Mitchell 5-437S LOKALNE VESTI Pomembna ohlelniia Milvoški Slovenci so praznovali 15-letnico svoje radijske ure. Pokojni Rado Staut jo je začel, po njegovi smrti je omagala. ^nogo obletnic so že prazno-Vali Slovenci v Ameriki. Bile so llekak pogled nazaj na opravlje-delo. Lahko so ponosni na Vse muke in težave, ki s|o bile 2družene z njihovim delom. Sa-^°vb ki jih danes mladina uži-in včasih tako samo po sebi Umevno, so njihova pridobitev. Obletnice pa naj se že imenuje-1° zlate ali srebrne ali kake dru-§ačne pa so vedno vzpodbuda k Novemu delu. Ko se oziramo na te obletnice Verskega, kulturnega in narod-5le§a značaja, ne smemiO' prezre-u Pomembne obletnice, ki jo le-^°s praznuje Milwaukee. 16. av-SUsta je preteklo 15 let, odkar •K mladi in navdušeni Slovenec ado Staut začel slovensko ra-uro. Kot čebelica se je tru-u, da bi raztresenim Slovencem Prinesel preko radijskih valov ■^ovensko pesem in besedo, že- lel Jo, da bi slovenska srca iosta- zvesta izročilom od doma in a jim Amerika poleg telesnih ftmči ne unj^j |-ucjj duha. Kolikim je radijska ura zbu-, ua lepe spomine na mlada leta 'k na ko var j a ravnatelja Slovenske radijske ure v Chicagu. Po uvodnih besedah Mrs. Marice Staut, je dr. Leskovar imel naslednji govor: Leskovarjev govor “Hvala Mrs. Staut. Z veseljem sem se odzval prijaznemu povabilu Marice Stautove, da ob priliki 15 obletnice Slovenske radijske ure v Milwaukee ter 25 letnice časopisa Obzor-a kratko spregovorim v spomin tistega moža, ki nas je prehitro zapustil ob slovenskih melodijah. Da, v naših narodnih pesmih otožnost in veselje, odmeva Slovenija v veličini svojih naravnih krasot, a tudi v trpljenju, pomanjkanju in zapostavljanju, ki se vleče iz roda v rod vse do današnjih dni. Pokojni Rado je ves gorel v nice spomnil s sledečim govorom: 15 years ago — almost to the day, the late Frank R. Staut, a comparatively young man those days decided to be in broadcasting — a radio program for his people — bringing them their beautiful melodies through the vnemi za svoje radijske icddaje. medium iof radio — and speaking Ta čudovita ameriška dežela svo- to them in their native tongue, bode mu je nudila vso možnost Having worked with him for al-razvoja njegovih sposobnosti kot most all of these 15 years, I know časnikarja in radijskega ravna- how happy he was of the oppor-telja. Pri svojem delu se je dr- tunity. Being then a publisher žal načela pokojnega predsedni-the Yugoslovenski Obzor, his ka Franklina Roosevelta, da sa- > desire was to augment the writ-mo dober in zaveden pripadnik ten word with the spoken — to svojega naroda, more biti naj- better unite his people. To teach boljši in najbolj lojalen Ameri- them in the many ways they kanec. Razumljivo, saj je ljube-'could show their appreciation to zen do lastnega naroda tako na- this wonderful land of freedom, ravna, kakor je ljubezen do last-1 above which flies the star span-ne matere. Kdor zaničuje svojo'gied banner — and yet to che-mater je ničvreden človek; ena-!rish and love the traditions, the ko je tisti, ki zataji svoj lasten'customs and the culture of their pokojni Rado homeland across the sea. That — pokojnega Radiota Stauta. Prijatelji, verjemite mi, moji|nar°d- V tern je občutki so veseli in lotožni. Vesel > videl in spoznal svoje poslan-[was his aim, his dream, his on-sem, da govorim Vam, Slovenci stvo, da pctmaga pri vzgoji ame- ly goal, for materially the con- riške slovenske mladine da vzgo-1 ducting and broadcasting of fo-ji v nji zanimanje za slovensko'reign language programs — is Milwaukee-ja in okolice, med katerimi sem preživel mnogo veselih ur v pravi slovenski gostoljubnosti in med katerimi sem našel mnogo prijateljev — nekateri sD tudi doma iz zelene Štajerske, da omenim samo dobrega prijatelja Johna Arniča in njegovo družino. Toda žalosten sem, ker na današnji, proslavi 15-letnice slovenske radijske ure najbolj pogrešamo tistega, ki je pričel s temi oddajami v Ameri- kulturo in da s tem vzdržuje duhovno dediščino naših narodnih pionirjev v Ameriki iz generacije v generacijo. Narod, ki ne ceni svojih narodnih delavcev — jih ni vreden, zato sem prepričan, četudi bi Radotovo delo prenehalo', toda pozabljeno ne bo nikoli, kaj- not too lucrative, a project. Today — as we celebrate the 15th anniversary of the American Slovenian Radio Hour of Milwaukee — its founder is not with us — for he passed away on June 1st of this year — just a short time before this anniversary for which he planed so , - vsa dobra dela, ki so jih ki, tistega, ki je najlepša leta svo- aili vajeni, a so tu nekako poza- ieŠa življenja posvetil delu za blli nanje. Mnogim je dala no- ameriško Slovenijo. Gga poguma, a nemalemu šte- kU- posebnem bolnikom je bi- ,a to edina tolažba. Možu, ki se je kljub ogromnim težavam žr- .v°Val v tak lep namen vsa čast f! zahvala. Ne bi bilo prav, da 1 Preko tako pomembnega dela v3 siovensko skupnost šli mol- • Delo, ob katerem se je izčr- al in omahnil kot velikan, pove dov ’• bilo. .Volj jasno, kolikega pomena je roslava se je vršila s poseb-0 radijsko oddajo. Za to prili-0 so povabili dr. Ludvika Les- Danes pred 15 leti se je po zaslugi pokojnega Radeta Stauta prvič oglasila v vašem prijaznem mestu — preko radijskih valov slovenska beseda in pesem in od takrat je Vaše domove redno vsa- ti zgodovina ameriške Slovenije earnestly. It’s not the happy oc-bo pisala o njem kot o velikem [ Casion which he visualized — slovenskem pionirju v naši svobodni Ameriki. Ob tej 15-letnici prve slovenske radijske ure v Milwaukee ter 25-letnici časopisa Obzor — naj naš duh ponema na skromno svežo gomilo, pod katero počiva njegovo telo. Ne moremo stori-j but it is a fitting memorial to him, and a tribute for his many years of tedious toil and perseverance. Born in Yugoslavia, he came to this country as a young man — settling first in Cleveland, O., then coming to Milwaukee — ti mnogo, toda kar moremo, tojwbere in 1928 with help of his nedeljo napolnjevala sloven-,tudi moramot. Spomnimo se ga v faithful wife, he began to pub- ska domačnost ter vam prinašala spomin na staro domovino. tihi uri, morda v molitvi ter ohranimo Radotu Stautu, zaved- Prijatelji, ali ste kedaj pomi- nemu Slovencu in dobremu Ame- IMENIK slili — sedemsto — eno in osemdesetkrat sta vas Rado in njegova zvesta sodelavka Marica razveselila v težki žalostni uri. Se-demsto-eno-in-osemdesetkrat sta budila v Vaših dušah tisto, kar je najlepše in naj dražje v človeškem srcu — materina beseda in IN SLOVENCEM: sklonjenih trgovskih PODJETIJ in obrtnikov v MILWAUKEE 'spomin na prelepa leta mladosti rikancu trajno hvaležen in lep spomin. V človeškem življenju je vse minljivo, tclda prava ljubezen in resnično prijateljstvo sta večni — segata tudi preko groba . . .” Govor ravnatelja postaje lish the Jugoslovenski Obzor. The life story of the late Frank R. Staut reads like the life story of the average American — with this difference. That having come here from Europe, he was able to appreciate much more than some of us, the wonderful opportunities in this great nation — and above all the liberty the AMERICAN SLOVENIAN RADIO HOUR — we also conclude it today — until such a time when it will be possible to resume it. Speaking for this station from which the program was broadcast for most of its 15 years — may I wish you God speed Mrs. Staut — and hope that you will stojnikov je dobil dovoljenje, da kazal med 90 in 95 stopinjami. Noči so se nekoliko shladile, vendar ne dovolj, da bi nudile prijetno spanje. Zjutraj smo vstajali zbiti in zaspani, še govoriti se nam ni ljubilo. * & * Pred kratkim se je mudil pri nas Fr. Anton Koren, bratranec Fr. Louis Korena iz Sheboygana. Fr. Anton Koren je duhovnik jezuitskega reda, pri službi božji se poslužuje vzhodnega obreda, ki ga imenujemo bizantinskega. Rojen je bil v Jugoslaviji: Šoštanj, Slovenija. Daši prvotno duhovnik rimskega obreda je vedno želel, da bi se posvetil delu za zbližanje obeh cerkva: Vzhodne in zapadne. Od pred- find time in the future to again be with us to carry on this fine work originated by your late and beloved husband, Frank R. Staut. Velesejem in druge novice ’^LE’8 FAMILY SHOE STORE, 629 '-LLy^ational Ave.—Tel.: EV 3-5490. ^ FRANTZ E. C., Dentist, 526 W. >-Ly°nal Ave.—Tel. OR 2-1370. ——--------------------------- 5th e UG CO., Pharmacy, 738 So. tel.; OR 2-2156. GlfPJEK F A ^ional Ave Attorney, 6120 West K Ave>j te^ sPring 4-3414; 5-17285400 W’ Hayes Ave’’ tel" MI' SANit So-ARY SODA WATER CO. 1430 tel.: GReenfield 6-3620. (SZT" DRY BOTTLING CO., Inc., Br?, and Spring Water), 232 W. tel. MA 8-1152, RUDOLPH R„ Jeweler, 1116 •"-U^tional Ave., tel.: MI 5-6653. --------------------------- she dIQUOR DISTR., (Frank Ko-Mr A!'0p'A 1235 So. 41st St.—Tel.: 3-2660. (Fine Villa Wines.) the new TELEPHONE DIRECTORY Met (t finett SOON Ravnatelj postaje Anthony an(j free(j(om which he cherished Szymzak se j.e pomembne oblet-jand preached, both thru his newspaper and his radio program these many years. Modest and retinring was his nature — quiet and friendly, with a warm smile and handclasp for everyone - I GOOD HOPE CEMETERY ’ "Dm and W. Cold Spring Rd. Milwaukee, Wis. Za Cef® grobiščem in vse druge mtormacije pokličite: Mitchell 5-8478 *n Postrežba vsako sredo ho popoldne od Pilgrims Rest pokopališča Now is the time to tell us if you need additional listings or if changes are called for in your present listing in the new telephone directory. Please call the Business Office, Exchange 3-9300, and your requirements will be handled promptly. WISCONSIN TELEPHONE COMPANY Working alwayt to servo Wisconsin hotter Milwaukee postaja želo po-mmebno mesto. Na vseh mogočih področjih kaže veliko aktivnost. Najprej so razburili javnost naši priljubljeni igralci Braves in še danes igrajo pomembno ulogo. Tako navdušenih ljudi za baseballsko igro kakor so naši Milvočani je malo. Vedna slišimo pritožbe drugih igralskih odsekov, da so ljudje preveč pristranski in ne dovolj disciplinirani. Nq. moremo pomagati. Vsak je sam sebi naj-bližje. Staro pravilo je: spoštuj se sam in še drugi te bodo spoštovali. * * * Pred kratkim smo tu imeli ve- terane iz vse Amerike. Obiskovalci od druged so bili nad vse navdušeni nad lepoto mesta. Mesto pa ni znano^amo po svoji lepoti ampak tudi po; svoji gostoljubnosti. In to je, kar obiskovalce od druged privlači. * * * Velik dogodek za Milwaukee je bil State fair (sejm), še nobeno leto ni bil tako obiskan kakor letos, že sredi tedna je, število obiskovalcev znašalo čez pol milijona. Koliko je bilo vseh obiskovalcev še ne vemo vsaj ne ob času, ko to pišemo. Manager W. M. Masterson, je dejal “To je nekaj izrednega.” Priprave za sejem so bile zelo velike in seveda izdatki tudi. Vse priprave za sejem slo stale $550,000. Računajo, da bodo: imeli okoli $100,000 dobička. K uspehu je veliko pomagalo lepo v r e m e. Posebno otrok je veliko. Sedaj so še na •počitnicah in jim je to dobrodlO" šla prilika nekaj videti in se udeležiti vseh mogočih zabav. Posebna delegacija mestnega predstavništva je bila tam nav-firm zoča, kar je, bilo vsem priredite-- he rijem v veliko počast. Mr. Mas- leader in the Slovenian |terson je ob tej priliki rekel: Mi was a community in Milwaukee and vicinity. He was also a teacher of the wonderful ideals that make ours a nation that symbolizes man’s highest and most noble aspirations. Men like Frank Staut — though they pass into the great beyond — are with us always, through their work, through their achievements. Though his voice is stilled forever, the memory of it, and the many pleasant moments he gave to all of us through his weekly broadcasts — will remain with us as an inspiration, to show others the . way to being better citizens of this great country, while cherishing the traditions of their mother land. Tie Mrs. Marica Staut — his faithful companion and helpmate — we extend our heartfelt congratulations on this anniversary — I know she is proud of the accomplishments of her beloved husband — and will carry on his work as long as she is able to do so. But it’s mot an easy task — and her many other duties — it’s almost too much to expect her to carry on the radio program. Therefore, as we, celebrate the 15th anniversary of zares cenimo sodelovanje in pomoč, ki nam jo daje mestno predstavništvo' in pa prebivalci mesta. Njihova pomoč nam veliko pomaga, da je sejm uspel. Sodelovanje javnosti in privatnih oseb vodi do uspeha, župan mesta je rekel: Sejm nam pokaže velik uspeh in napredek države Wisconsin. Obenem pa pokaže da mesto in dežela zavisita drug od drugega. * * * Že nekaj dni nas mori precejšnja vročina. Skoraj nekaj nenavadnega za ta čas. Leta 1930 zadnjikrat pomnijo', da je bila vročina podobna sedanji. Dobro je to, da ni prevelika soparice. Drugače ne bi bilo: za živeti. Vsak opravi le to, kar mora. Drugo pa čaka, da se vreme spreobrne. Ljudje v tej vročini porabijo strašno veliko vode. Tako da go' se oddaljena predmestja pritoževala, da nimajo dovolj vode. V nekaterih predelih že prva nadstropja niso, dobila niti kapi vode. župan mesta je bil prisiljen, da je omejil škropljenje vrtov. Do nadaljne-ga se sme rabiti vodo le od sedmih zvečer do sedmih zjutraj. Nekaj dni je termometer stalno se lahko temu delu posveti in se (obenem priuči vzhodnega obreda, ki je močno podoben pravo'-slavnemu. Svoje študije je končal v ruskem semenišču v Rimu. Prosil je predstojnike, da bi smel iti v dežele za železno zaveso. Dovoljenje je dobil, ali se mu dosedaj še ni posrečilo prekoračiti meje, četudi je to poskušal. Mislil je, da bi morda uspel kot kaplan v kaki armadi, pa tudi to ni imeliO' praktičnega izhoda. Kakor pravi Fr. Anton Koren sedaj obstaja mala grupa duhovnikov, ki se je posvetila delu med vzhodnimi narodi, ičakajb samo na možnost, da se meje odpro. Imajo velike načrte in hočejo pritegniti k temu delu tudi Ruse same, ki so pod kakršnimi koli pogoji zapustili Rusijo. Nočejo, da bi jih bližnja bodočnost našla nepripravljene. Fr. Anton Koren je sedaj prvikrat v Ameriki. Prišel je na povabilo svojega bratranca Fr. Louisa Korena. Imeli ga bomo še priliko srečati. * * * V župniji sv. Janeza polepša-vajo cerkev. Ta mala cerkvica izgleda, kot bi se pomladila. Ne samo domačini, ampak tudi drugi, so vsi navdušeni nad tem, kako je cerkvica postala prijazna. Ljudje pravijo, da se počutijo kakor doma. Cerkev je dobila ndvo večno luč. Dosedaj je večna luč zakrivala glavni oltar in pa kip Srca Jezusovega, sedaj pa, ko so jo premaknili na stranski zid, je pogledal na oltar nemoten. Zelo poživijo vso sliko oltarja novi svečniki za blagoslov. Svečniki so delani iz neke posebne kovine, ki ne zarjavi in (od-daleč izgledajo kot pozlačeni. Spovednica je dobila nove zavese v vijolični barvi, da nas že sam pogled nanje spominja na pokoro. Smo kar ponosni, da pri sv. Janezu nismo kar tako. MALI OGLASI Kraška kamnoseška obrt 15425 Waterloo Rd. IVanhoe 1-2237 EDINA SLOVENSKA IZDELOVAL NICA NAGROBNIH SPOMENIKOV MAX’S AUTO BODY SHOP MAX ŽELODEC, lastnik 1109 E. 61 St Tel.: UTah 1-3040 Se priporoča za popravila in barvanje vašega avtomobila. Delo točno in dobro. VAS MUCI REVMATIZEM? Mi imamo nekaj posebnega proti revmatizmu. Vprašajte nas. MANDEL DRUG SLOVENSKA LEKARNA 15702 Waterloo Rd. KE 1-0034 Naročila sprejemamo in izvršujemo po pošti tudi za Cleveland. Molki dobijo delo TAPC0 zdaj izbira izkušene moške Z A TOOLMAKERS Experimental Work Building Jigs and Fixtures SELECT TOOLROOM OPENINGS ARC and HELIARC WELDERS MAINTENANCE TINSMITH MACHINE REPAIRMEN Če ste sposobni vas izučimo na delu za PRODUCTION BENCH INSPECTION HAND TRUCKING MISCELLANEOUS MACHINING Employment urad odprt: V ponedeljek skozi petek 8 zj. do 4:30 pop. V soboto in nedeljo 8 zj. do 3:30 pop. Prosimo prinesite izkaz državljanstva. Morate biti pripravljeni delati KATERIKOLI šift. THOMPSON PRODUCTS, Inc. 23555 Euclid Ave. (C.T.S. Bus 28) (182) TOOL ROOM LATHE OPERATORS MACHINE REPAIRMEN TOOL ROOM HARDENER MACHINE REBUILDERS Visoka plača od ure z dodatki za življenske stroške in mnogo delovnin koristi. Ta dela so v naši E. 93 in Woodland tovarni in v naši E. 152 St. tovarni. Oglasite se v employment uradu na E. 152 St. MURRAY OHIO MFG. CO. 1115 E. 152 Street (176) Re-lSu Auto Body Co, Popravimo vaš avto in prebarvamo, da bo kot nov. Popravljamo body in fenderj*. Welding. JOHN J. POZNIK in SIN GLenville 1-3830 982 East 152nd Street CYXXXXXVT 7VXTXXITTXTTZXXXXI Trgovska prilika Posestvo z dohodki, opremljena stanovanja. Dohodki so S275; 3 sobe tudi za lastnika. Nov plinski furnez. Kličite RA 1-5330 — 1444 E. 93 St. — (176) FORD MOTOR COMPANY Clevelandska tovarna sprejema prošnje od Novih Amerikancev ki govore nekaj angleškega. Ta firma nudi visoke plače, dobre delovne pogoje in varnost za bodočnost. Zdaj preiskujemo sposobne može za vsa različna dela. Prosimo oglasite se v našem employment uradu osebno na Engle Rd., južno od Brookpark. Če živite izven mesta, pišite na FORD MOTOR 00. 17601 BROOKPARK RD. Cleveland, Ohio (179) Freight Handlers Nickel Plate Freight House sprejema moške v štarosti 18 do 50 let za nakladanje in razkladanje blaga. 5 dni v tednu. Nadurna plača po 8 urah in po 40 urah. Obrnite se na A. P. PHIPPS Nickel Plate Railroad Go. E. 9th in Broadway f ! n Družba sv. Družine (THE HOLY FAMHjY SOCIETY) C*Un*TUenft 29. novembra 1114. v Zedinjenih Driavnh |]| Ink*n». v drl. Ulin«K Severne AinerUte UCUCZ. JUllCL, lil. 14. kuiJs 1911 Nele geslo: "Vse sat vero, dom In narod; vsi u enega, eden ia vse.” GLAVNI ODBOR: Predsednik: FRANK TUSHEK, 716 Raub St, Joliet, Illinois 1. podpred.: STEVE J. KOSAR, 3502 No. Lombard St, Franklin Park, 111. 2. podpredsednik: ANN JERISHA, 658 No. Broadway St., Joliet, 111, Tajnik: FRANK J. WEDIC, 301 Ume St.. Joliet, 111. Zapisnikar: MATTHEW VRANESIC, 1259 Cora St., Joliet, Illinois Blagajnik: ANTON SMREKAR, Oak St., Rt. No. 1, Lockport, 111. Duh vodja: EJEV. GEORGE KUZMA, Wilton Center, Peotone, P. 0„ UL Vrh. zdravnik: JOSEPH A. ZALAR. 351 N. Chicago St.. Joliet. El. NADZORNI ODBOR: ANDREW GLAVACH, 2213 W. 21st PL, Chicago, Illinois ANNA FRANK, 2843 So. Pulaski Rd., Chicago 23, EL JOSEPH JERMAN, 30 W. Jackson St., Joliet, Illinois POROTNI ODBOR: JOSEPH PAVLAKOVICH, 39 Winchell St., Sharpsburg, Pa. JOHN NEMANICH, 650 W. Hickory St., Joliet, Illinois ANTONIJA DENSA, 2730 W. Arlington St.,-Chicago 12, 111. Predsednik Atletičnega odseka: JOSEPH L. DRAŠLER. No. Chicago, Illinois URADNO GLASILO: AMERIŠKA DOMOVINA. 6117 St. Clair Ave., Cleveland 3. Ohio Do 1 januarja 1953 je DSD izplačala svojim članom in članicam in njih dedičem raznih posmrtnin, poškodbin, bolniških podpor ter drugih izplač.l denarne vrednost do četrt milijona dolarjev. Društvo za DSD se lahko ustnovi v vsakem mestu Zdr. držav z ne manj kot 5 člani(cami) za odrasli oddelek. Sprejme se vsak katoličan moškega ali ženskega spola v starosti od 16 do 60 let. V mladinski oddelek pa od rojstva do 16. leta. Zavaruje se za $250.00, $500.00 ali $1,000.00. Izdajajo se različni certifikati, kakor: Whole Life. Twenty Payment Ufe in Twenty Year Endowment. Vsak certifikat nosi denarno vrednost, katera se vsako leto rt*a. . Poleg smrtnlne izplačuje DSD svojim članom(icam) tudi bolniško podporo iz svoje centralne blagajne, kakor tudi za razne operacije in poškodnine. Mesečna plačila (assessments) so urejena po American Experience tabeli. DSD je 120.92% solventna, kar potrjujejo izvedenci (actuaries). Uradni jezik je slovenski in angleški. Rojakom in rojakinjam se DSD priporoča, da pristopijo v njeno sredo! Za vsa morebitna pojasnila in navodila se obrnite pismeno ali ustmeno na gl. tajnika: FRANK J. WEDIC. $01 Lime St« Joliet, Dl. ^.....................................................^ JOHAN BOJER: IZSELJENCI ROMAN Kres na griču je ugasnil, mladi ljudje so se vrnili na svoje domove. Oblaki na vzhodu že žarijo od jutranje zarje. Morten se je počasi vračal. Kar se vrže v resje, in zastrmi v nebo. V Ameriko? Da bi zaslužil tam v enem tednu več, kakor tukaj vse življenje? Da bi zapustil mater in Kvidal? Sicer čez nekaj let bi se lahko spet vrnil. Kaj bo rekla Helena? Ali bo obljubila, da me počaka? Vse naše meso je sveže s farme PRODAJAMO GA PO NAJNIŽJE MOŽNIH CENAH DOMA PRIPRAVLJEN SPIGED HAM 1 funt 89c 100% ČISTO ZMLETO GOVEJE MESO 3 funti S9c Meso za JUHO in Meso za AJMOHT 1 funt I9c GOVEJA PEČENKA (pleče) IfunUlc LILLIAN'S SUPER MARKET 784 East 152 Sf. GL 1-2836 FREE DELIVERY Ali bo držala obljubo? Da bi odšel? Ne, ne in še enkrat ne! IV Ebbe se imenuje mož, ki hodi po hišah z dvema pričama in in rubi. Kmet je, doma iz gornje doline, pravi medved v svojem sivem grobem suknu. Ima velik zakrivljen nos in črne lase, široke in temne so obrvi in Moiki dobilo delo TAPCO Golt Road Works IMA DELO ZA MACHINE REPAIR MEN BESLY GRINDER MILLING MACHINE MEN GENERAL PLATERS ASSEMBLERS MISCELLANEOUS MACHINERY Morajo biti pripravljeni delati KATERIKOLI šift; dobri delovni pogoji; visoka plača od ure. Prosimo, prinesite izkaz državljanstva. Employment urad odprt od 8. zj. do 5. pop. dnevno THOMPSON PRODUCTS, Inc, 12818 COIT RD. (C.T.S. bus št. 36) venec las pod brado. Na njegovem obrazu je sama dostojanstvena resnoba. V torbi na hrbtu se zdi, da nosi samo resnobo. Sive hlače iz grobega su-kna si je zavihal iznad dobro namazanih vi šokih škornjev, ki so to pot sivi od prahu. Njegov rjavi plišati klobuk je širok kakor razpet dežnik. Moža, ki sta za priči imata tolikšno spoštovanje pred njim, da vso pot zaostajata za nekaj korakov in le redkokdaj spregovorita. Kadarkoli stopi v hišo, da izvrši svoj posel, se odkrije, se nasmehne, pri čemer se mu ena stran ustnic pobesi, in vošči dober dan. Da ljudem roko in se zahvali za zadnjikrat četudi še nikoli ni bil v hiši. Potem položi torbo na mizo, izvleče protokol in sede v kot. Na njegovem obrazu je sama resnoba. V protokolu je resnoba. Odpre ga in prične1 brati kakor da bi molil naprej pri domači molitvi. Dobro ve, da prinaša grozo v hišo, ampak zakon se mora izpolniti. Ve, da strašijo matere svoje otroke: “Bodi priden, če ne, bo prišel Ebbe pote. Ampak ob nedeljah sedi v cerkvi v sprednjih klopeh, kakor naj večja gospoda v kraju. Dvakrat na leto hodi k obhajilu. In ka- dar jev mestu in je prisiljen povedati ime in poklic, se izdaja za lenmanovega namestnika. To pot spet prihaja, z zavihanimi hlačami, s palico v roki, s torbo in s pričama. Da, lensman se je pač vozil, a Ebbe ni imel te navade. Sicer je imel konje, vendar je najrajši hodil. Ni mu ga bilo para v hoji. Kar požiral je milje, čeprav se mu ni mudilo. Ko je prišel mimo Lindegaarda in se je izza gozda odprl pogled na barje in dolgo vrsto koč ob fjordu, se je zazdelo Ebbeju, da srka MALI OGLASI Odda se sobo Odda se opremljena soba mlademu dekletu. Si lahko tudi kuha. Na 1245 Norwood Rd. HE 1-2389. —(175) Naprodaj Hiša 8 sob za 1 družino na E. 84 St. in Superior Ave. Plinski furnez in preproge. $9500. Dajte ponudbo. , Kličite RA-1-3186. (177) nov zrak. Duh po morju, po dimu šote in po žgani kavi. “Hm, tile preveč zahajajo k trgovcu,” je pomislil. Na obeh straneh poti stojijo hiše, vse prepihane od zimskih viharjev, pa vendar z rožami na oknih in s koščkom vrta. “Ebbe je v va- Ženske dobijo delo DEKLETA in ŽENSKE 16 let ali več stare za zavijat, sortirat in različna dela Vzamemo začetnice Stalno delo MENK BROS. LAUNDRY 643 East 103rd St. (178) si!” Otroške noge bežijo od vrat do vrat. “Ebbe je v vasi!” Okna so hipoma polna obrazov. '“Bog pomagaj, pa vendar ne misli k nam!” Ali ko ni zavil k nikomur v dolini, vedo vsi, da je to pot namenjen gori v Skaret h Kalu. (Dalje prihodnjič.) Take so! “Nov nož mi daj, Anka. Ta ni čist.” “Ni čist. Nemogoče! Zadnje, kar sem z njim rezala je bilo milo.” POSEBNOSTI ZA TA TEDEN Sveže očiščene kokosi 4Qc funt, sveže vampe 18c funt, izvrstne domače suhe klobase, sveža jajca 50c doz. (od mladih kokoši), okusna jabolka 9c funt, lepa in velika zaloga doma soljenega in prekajenega mesa. Se uljudno priporoča OGRINCS MARKET 6414 St Clair Ave. Odda se soba Odda se soba snažna, opremljena, moškemu. Kdor išče sobo naj pokliče EN 1-2647 od 3. pop. do 7. zv. —(avg. 31, Sept. 3) 5158, 6411 St. Clair Ave. (176) Slovenka ali Hrvatica Išče se ženska, da bi skrbela za starejšo žensko. Lahko hišno dfelo. Plača, hrana in stanovanje. Kličite SU 1-7830. (178) Ženska dobi delo ženska, ki bi bila pripravljena delati v restavracijski kuhinji, dobi delo. Vprašati po 7. uri zvečer na 6737 St. Clair Ave. Tel. EN 1-9426. (176) Splošno pisarniško delo Za dekle, tipkanje potrebno, polna zaposlitev. Kličite računski in knjigovodski urad UT 1- OPOZORILO! BLED CO. iz Milwaukee-ja se je preselila v Cleveland. Pošilja hrano, denar ter vaše pakete. 100 Ibs. najboljše bele moke—$11.00 Vse pošiljke so polno zavarovane ter najboljše kakovosti. DENAR : Menjava po najvišjem tečaju. Predno pošljete denar v stari kraj, vprašajte nas za tečaj. Pakira vaše pakete, ki jih prinesete v pis'arno, na vašo željo pa jih pridemo iskat tudi na vaš dom. Telefonska naročila ... Novi ceniki čeke, denar ter Money Order, naslovite na BLED GO. Phone: EX 1-8787 Phone: EX 1-8787 6731 St. Clair Ave.f Cleveland 3, Ohio Uradne ure: 9-7 P.M.—petek in sobota 9-7:30 P.M. nedelja 10-12 opoldne THE MAY CO.’S BASEMENT MI DAJEMO IN ZAMENJAMO EAGLE ZNAMKE Ženska regularno 1.99 obrobljena SPODNJA KRILA Krasna rayon multi-crepe spodnja krila. Vsako je obrobljeno s prekrasnimi čipkastimi obrobki. Bane: ® Bela in roza Mere: • Majhne • Srednje 2 za $3 Velike The May Co.’s Basement Oddelek za perilo Široka SPODNJA KRILA Nekoliko nepravilne 1.99 vrednosti |.57 Iz finega kvalitetnega broadclotha, spodaj luknjičasto vezeninasti obrobki. V pasu elastika. 144 inč obsega. Mehek cotton, ki se pere snežnobelo. • Majhna • Srednja • Velika vfff? m ■ tmk' * u Dečji, otroški, ženski in dekliški ZNAKIH IZDELKOV-Za zopetno šolo 5.45 (i0 795 čevlji • Society Girl • Little American Otroški 8Vz do 12 Ženski 12% do 3 Dekliški 4 do 10 • Betsy Cross Mere: Dečji 5% do 8 Stili: • Oxford • Zavezani Barve: • Črni suede • Rjavi šuede • Modro usnje • Črno Patent us. • Modri suede • Rdeče usnje _____________• Rjavo usnje_______• Črno usnje_________ • 1 jermenček« ‘^X” jermen • Opanke • 2 jermenčka« Jerm. v glež.1« Crepe podpl. .33 HRUŠKE in ČEŠPLJE J Sveže zaklane i očiščene piščance — pisano blago od vreč, | ki se lahko uporabi za vsakdanje obleke, dobite pri ADOLPH J. SOMRACK MAPLE GROVE ROAD || (Med Route 91 in 174, blizu Route 84) « Tel.: Willoughby 2-1845 JllllllUnillllllllllHIIIIHIliililHIIIIIIIIIIHIIIIIUliilllillUlUlimilUHIIIDlilinillllllll’V ii If j ttm MB = s 1 1 -i . o. . . - tJ os. in1 Ninovi POGREBNI ZAVOD 6502 ST. CLAIR AVENUE Tel.: ENdicott 1-0583 COLLINWOODSKE URAD Tei.: IVanhoe 1-311* 452 E. 152nd STREET Avtomobili in bolniški voz redno in ob vsaki uri na razpolago. Mi smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo. S 1 3 I Naznanilo in Zahvala Žalostnega ter potrtega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je preminula ljubljena soproga in skrbna mati Angela Okički ki je previdena s svetimi zakramenti zaspala v Gospodu dne 18. avgusta 1953. Pokojna je bila rojena 14. maja 1912 v Clevelandu, Ohio. Pogreb se je vršil dne 21. avgusta iz pogrebnega zavoda Frank Zakrajšek in Sinovi v cerkev sv. Vida. Pogrebno sv. mašo zadušnico je daroval Rev. Victor N-Tomc. Po pogrebni sveti maši pa je bilo truplo prepeljano na pokopališče Kalvarija ter ondi položeno k zemeljskemu počitku. Na tem mestu se prav iskreno zahvalimo Rev. Victor N. Tomcu, ki je pokojno previdel s svetimi zakramenti, zanjo opravil pogrebno sv. mašo in druge pogrebne molitve. Za vse to naš iskreni Bog plačaj. Dalje se iskreno zahvalimo vsem, ki so poklonili toliko lepih vencev ob krsti pokojne ter ji tako izkazali zadnjo čast. Enako se zahvalimo vsem, ki so darovali za svete maše, ki se bodo opravile za mir in pokoj duše pokojne. Najlepša hvala vsem, ki so dali na dan pogreba svoje avtomobile ter mnogim omogočili, da so se mogli udeležiti pogreba. Hvala vsem, ki so prišli pokojno kropit, ko je P°' čivala na mrtvaškem odru, ter vsem onim, ki so se udeležili pogreba, zlasti pogrebne sv. maše, ter potem P°' kojno 'spremili na njeni zadnji poti. Naša zahvala pogrebnemu zavodu Frank Zakraj' šek in Sinovi za takd vzorno vodstvo pogreba in vso p°' slugo, ki so nam jo dali. Končno zahvala vsem, ki so nam kaj dobrega storili ob smrti naše drage soproge in matere. A Ti, ljubljena in nikdar pozabljena soproga, P°' čivaj v miru in lahka naj Ti bo gruda te Tvoje rojstu6 domovine; duši Tvoji blagi pa večni mir, ki Ti ga ^ vsega srca želimo. Bog Ti daj sveti raj, nam vsem Pa enkrat srečno in veselo snidenje onkraj groba. Tvoji žalujoči: FRANK OKIČKI, soprog DOREEN, hči FRANK in GREGOR, sinova Cleveland, Ohio, 3. septembra 1953.