Ugotovitve in stališča
—  Še nikoli v planske aktivnosti ni bilo vključenih toliko  subjektov  kot  v  priprave   družbenega  plana občine za obdobje 1981—1985,
—  predlog družbenega plana je v osnovnih para-metrih stabilizacijsko naravnan,
—  med osnutkom in predlogom družbenega plana je  določena kvalitetna  razlika,  vendar  ne  upošteva vseh razprav in predlogov, danih pa ni bilo ustrez-nih obrazložitev glede črtanja posameznih zadev.
Ko govorimo o preštrukturiranju gospodarstva v občini, ugotavljamo, da prepočasi odgovarjamo na vprašanje, kaj prestrukturirati in kam. Odgovora na to vprašanje ni moč iskati le v okviru občine, ampak v širšem ljubljanskem, regijskem in republiškem prostoru. Nujno pa je treba ob tem vedeti, kam naj se gospodarstvo razvija, za kar je potrebna konkret-na preusmeritev.
Predlog družbenega plana kaže dopolniti z ustavno preobrazbo občine in vprašanji komunalnega sistema sploh, saj se mora občina v nadaljnjem razvoju po-
trjevati kot temeljna družbenopolitična skupnost, v kateri bodo delovni ljudje in občani prek delegatske-ga sistema uresničevali z odločanjem v temeljnih sa-moupravnih organizacijah in skupnostih in se z me-todami samoupravnega sporazumevanja in dogovar-janja v delegatskih skupščinah občin in mesta opre-deljevali in odločali o vseh tistih vprašanjih, ki jih skupaj urejajo na ravni občine ali mesta. Razvoj so-cialističnih samoupravnih odnosov in delegatskega sistema je treba opredeliti kot podlago za uresniče-vanje plana.
Ljudska obramba in družbena samozaščita je sicer opi-edeljena, vendar komite za SLO in DS ni le ko-ordinator, kot je opredeljen v planu, pač pa je v več-ji meri usmerjevalec aktivnosti. Prav tako NZ nima le funkcije zavarovanja družbenega premoženja, bolj celovito pa bi moral predlog družbenega plana opre-deliti tudi področje družbene samozaščite.
Tudi aktivnosti za zmanjševanje družbene režije oziroma administracije bi moral plan nameniti večjo pozornost predvsem zato, ker gre za dolgoročno na-logo in povečanje učinkovitosti (črtati točko 5 v po-glavju VII — Upravni organi).
Nesprejemljiva je orientacija, da bomo v petih le-tih v občini povečali število učencev v COŠ za 0,5 %. V planu je v večji meri treba opredeliti naloge ob-stoječih osnovnih šol, da razvijajo v tekočem delo-vanju čimveč elementov COŠ in se tako širše odpi-pirajo v prostor (KS, OZD).
Tudi aktivnosti na področju usmerjenega izobraže-vanja so preozko in premalo opredeljene in površno formulirane — Železniški šolski center, šolski center RSNZ.
V družbenem planu prihaja do neskladij med po-sameznimi podatki (uvoz — izvoz — različne števil-ke), prav tako pa so prisotne (pre/optimistične na-povedi za premike v kvalifikacijski strukturi. Pre-ozko je opredeljena tudi usmeritev malega gospodar-stva, kjer je treba enkrat preseči tezo o »samostoj-nem zasebnem delu«, kot da ga v družbenem sektorju nimamo.
Povezovanje oziroma združevanje sredstev za manj razvita področja je potrebno konkretneje opredeliti, tako kakor je to v samoupravnih sporazumih o te-meljih plana nekaterih delovnih organizacij.
Prav tako je treba dopolniti del teksta, ki govori o delovanju družbenopolitičnih organizacij in bolj adekvatno opredeliti njihovo funkcijo.
Tekst o informiranju ne odraža stališč, ki jih za-vzemamo za boljše informiranje oziroma nudenju informacij, ki so osnova za odločanje.
Prometna dejavnost v občini je (ne)sramežljivo opredeljena, predvsem glede na to, da se formira v okviru SOZD SAP-VIATOR delovna organizacija Ljubljanski promet, ki bo imela sedež v občini.
Družbeni plan je potrebno redakcijsko in lektorsko urediti!