raziskovalna dejavnost 195 The reliability of shortened testing protocol using custom-made Y-balance test device Abstract The aim of the study was to access intra- and inter-visit reliability of the custom-made Y-balance test device parameters. It was devel- oped to standardise the modified »Star Excursion Balance Test«, improve its practicality, and make it commercially available. An indi- vidual’s reaching distance in a given direction was found to be correlated with his or her reaching distance in the other 7 directions. This has led to the recommendation that only 3 reach directions (anterior, posteromedial, and posterolateral) should be performed. In comparison to other studies, shorter, though timesaving testing protocol was developed. Reliability was checked using intraclass cor- relation coefficient, standard error of measurement and smallest real difference parameters. 30 PE students volunteered to participate in the study. The study was designed in a test-retest manner. On every visit, participants executed 2 measuring sets. Paired samples t-test showed some significant differences among inter- and intra-visit results, that is in one third and one half of all parameters analysed, respectively. ICC showed fair to excellent reliability (ICC 0,524-1,000), excluding results in posteromedial direction (ICC < 0,5). Standard error of measurement values ranged 0,014-5,808 cm and values of smallest real difference ranged 0,5-16 %. We noticed no differences between using the maximal distance achieved or average value of two consecutive measures parameters. We found our testing protocol and parameters useful in sports performance, specifically in dynamic balance and contralateral lower limb differences testing. Due to a higher standard error of measurement and a relatively high smallest real difference in posteromedial distance results, we agree that clinical practice usefulness should be questioned. Consistency of the testing protocol and reliability parameters should be considered when testing and, later, interpreting testing results. Key words: Y-test, balance, reliability, repeatibility, testing. Izvleček Namen predstavljene študije je bil preveriti znotrajobiskovno in medobiskovno zanesljivost merskih parametrov na izdelani napravi, ki smo jo poimenovali Y-test. Testni protokol Y-testa izhaja iz, v praksi pogosteje uporabljenega, »Star Excursion« testa, ki pa je za merilca težje izvedljiv in časovno potratnejši. Iz korelacij med rezultati dosegov v osmih različnih smereh je bilo namreč ugotovljeno, da z mini- malno izgubo veljavnosti meritev, sposobnosti preiskovanca lahko izmerimo samo v treh dosežnih smereh, tj. anteriorni, posteromedi- alni in posterolateralni. V primerjavi z ostalimi študijami na tem področju smo ustvarili krajši meritveni protokol in z izbranimi koeficienti preverili njegovo zanesljivost. V študiji je sodelovalo 30 študentov Fakultete za šport. Preiskovanci so opravili prve (test) in druge (retest) meritve v razmiku treh tednov, znotraj katerih so bile izvedene 3 ponovitve testa. T-test za odvisne vzorce je pokazal značilno različne rezultate v tretjini analiziranih parametrov znotraj obiska in polovici analiziranih parametrov med obiskoma. Koeficienti medobiskovne zanesljivosti so pokazali srednje veliko do odlično zanesljivost parametrov (ICC 0,524–1,000) z izjemo rezultatov v posteromedialni smeri (največja in povprečna vrednost pri levi nogi; ICC < 0,5). Standardna napaka meritve se je med obiskoma gibala od 0,014 do 5,808 cm, najmanjša zaznana sprememba pa 0,5-16 %. Med izbranimi največjimi vrednostmi in povprečju vrednosti meritev nismo opazili razlik v vrednostih izračunanih parametrov. Prednost testa in ustvarjenega protokola meritev se je pokazala v njegovi enostavni in hitri izvedbi. Testna izvedba in izbrani parametri so uporabni v športno-diagnostične namene kot hiter način merjenja dinamičnega ravnotežja in kontralateralnih razlik v spodnjih okončinah ter nekoliko manj za klinične namene zaradi ugotovljene večje standardne napake meritev in posledično večje najmanjše zaznane spremembe. Merilec mora med izvedbo testiranj poskrbeti za doslednost pri izvedbi protokola in rezultate meritev interpretirati z ozirom na predstavljene zanesljivostne parametre. Ključne besede: Y-test, ravnotežje, zanesljivost, ponovljivost, protokol. Darjan Spudić, Darjan Smajla, Matic Sašek Merske značilnosti skrajšanega protokola meritev dinamičnega ravnotežja z napravo Y-test 196 „ Uvod Y-test dinamičnega ravnotežja je test, ki se uporablja za oceno nevromišične kon- trole, mobilnosti, moči in stabilnosti spo- dnjih okončin (Fratti Neves, 2017). Gre za enostavnejšo različico Star Excursion testa (SET), ki se je pokazal kot zanesljiva meto- da za merjenje dinamičnega ravnotežja (Gray, 1995). SET se najpogosteje izvaja s pomočjo navadnih merilnih metrov, ki so prilepljeni na podlago v 8 različnih smereh glede na položaj stojne noge. Preiskovanec mora iz stoje na eni nogi s prosto nogo seči čim dlje v anteriorni, posteriorni, medialni, lateralni, anteromedialni, anterolateralni, posteromedialni in posterolateralni smeri (Coughlan, Fullam, Delahunt, Gissane in Caulfield, 2012). Protokoli, ki se uporablja- jo pri izvedbi testa niso poenoteni (Plisky idr., 2009), najpogosteje pa med izvedbo testa roke ostajajo v bokih, z najbolj distal- nim delom proste noge pa preiskovanec z lahkim dotikom nakaže svoj maksimalen doseg giba v posamezni smeri, brez da bi pri tem izgubil ravnotežje. Število dosežnih smeri, nepoenoteni protokoli poteka meri- tev in način odčitavanja največje dosežene razdalje predstavlja največjo omejitev tega testa. Zaradi tega med različnimi merilci lahko prihaja do razlik v sami izvedbi in in- terpretaciji testnega protokola. Z redudantno analizo je bilo ugotovljeno (Robinson in Gribble, 2008), da so za sta- bilne rezultate pri izvedbi SET potrebne 4 poskusne in 3 meritvene ponovitve v vsaki izmed 8 smereh (skupaj 112 dosegov) (ICC 0,84–0,92) (Munro in Herrington, 2010). To- vrstna izvedba testa je časovno potratna in s tem slabše uporabna v praksi. Dodatno se je izkazalo, da obstaja velika korelacija med rezultati SET testa v določenih sme- reh (Hertel, Braham, Hale in Olmsted, 2004). Faktorska analiza je kasneje pokazala tudi, da je rezultat v posteromedialni smeri odli- čen reprezentativni pokazatelj vseh 8 smeri pri izvedbi SET (Hertel idr., 2004). Avtorji so ugotovili tudi, da značilne razlike med okončinama najboljše pokažejo anterome- dialna, medialna in posteromedialna smer (Chomjinda idr., 2017; Hertel idr., 2004). Na podlagi ugotovitev se je za klinične name- ne kasneje začel uporabljati Y-test. Medtem ko s SET ocenimo sposobnost di- namičnega ravnotežja v 8 različnih smereh, se Y- test izvaja samo v 3 smereh, kar je z vi- dika praktičnosti meritev veliko enostavnej- še. S pomočjo Y-testa izmerimo posame- znikov maksimalen doseg proste okončine v anteriorni, posteromedialni in posterola- teralni smeri. Obe posteriorni smeri sta od anteriorne odmaknjeni za 135 stopinj (Slika 1). Kasnejše analize so pokazale, da se re- zultati Y-testa doseženi v posterolateralni smeri in posteromedialni smeri skladajo z rezultati SET (Coughlan idr., 2012). Ekonomičen in po omejenem številu razi- skav (Shaffer idr., 2013) sodeč dobro zane- sljiv Y-test se je tako v zadnjih letih uveljavil kot metoda za ugotavljanje dinamičnega ravnotežja pri mlajših, odraslih (Linek, Si- kora, Wolny in Saulicz, 2017)research con- cerning the protocol and reliability of the SEBT and Y-BT has been conducted only for adults. Objectives The aim of the study was to assess the protocol (the necessary number of trials to stabilize the results in starejših posameznikih (Sipe, Ramey, Plisky in Taylor, 2019), za ugotavljanje dejavnikov tveganja za nastanek poškodb zaradi neso- razmerij med nogama, za spremljanje na- predka posameznikov pri vadbi ali rehabi- litaciji in kot merilo za povratek v šport po poškodbah (Fratti Neves, 2017). Za zaneslji- ve meritve avtorji priporočajo 9 ponovitev testa v vsaki smeri z vsako nogo (6 uvodnih in 3 meritvene). Kot najbolj zanesljiv rezul- tat pa navajajo povprečje treh meritvenih ponovitev (Linek idr., 2017)research con- cerning the protocol and reliability of the SEBT and Y-BT has been conducted only for adults. Objectives The aim of the study was to assess the protocol (the necessary number of trials to stabilize the results. Parametra, ki se najpogosteje uporabljata pri merjenju, sta absolutna dosežena raz- dalja v določeni smeri in relativna dosežena razdalja, ki jo izrazimo kot odstotek dolžine spodnje okončine. Normalizirano vrednost izračunamo tako, da doseženo razdaljo de- limo z razdalja med medialnim maleolom in sprednjo zgornjo črevnično grčo (ASIS) ter pomnožimo s 100 (Shaffer idr., 2013). Iz relativnih vrednosti nato izračunamo asi- metrijo med dominantno in nedominan- tno nogo. Rezultat za posamezno nogo lahko izrazimo tudi kot relativno povprečje dosežnih razdalj v vseh treh smereh za po- samezno nogo (Fratti Neves, 2017). Asimetrija med okončinama, ki je večja od 4 cm v anteriorni smeri oziroma skupni re- lativni rezultat, ki je manjši od 94 % dolžine spodnje okončine, je povezana z nevro- -mišičnimi pomanjkljivostmi in večjo mo- žnostjo za nastanek nekontaktnih poškodb spodnjih ekstremitet (Fratti Neves, 2017; raziskovalna dejavnost 197 Plisky idr., 2009). Nižje vrednosti pri testu se najpogosteje pojavijo pri kronični nestabil- nosti gležnja zaradi zmanjšanega obsega giba v smeri dorzalne fleksije (anteriorni premik), zmanjšane nevromišične kontrole invertorjev gležnja (posterolateralni pre- mik) in evertorjev gležnja (posteromedialni premik) (Fratti Neves, 2017). Izvedba testa je odvisna od mišične moči, kokontrakcije, gibljivosti (mobilnosti) in stabilnosti gle- žnja, kolena, kolka in ledveno-križničnega predela hrbta (Fratti Neves, 2017). Ante- riorni doseg je v največji meri povezan z močjo upogibalk in iztegovalk kolka ter gibljivostjo gležnja, medtem ko sta poste- rolateralni in posteromedialni doseg v naj- večji povezana z močjo iztegovalk oziroma odmikalk kolka (Ambegaonkar, Mettinger, Caswell, Burtt in Cortes, 2014; Hubbard, Kramer, Denegar in Hertel, 2007). Predstavljene prednosti testa smo želeli preveriti z lastno raziskavo. Namen je bil preveriti praktično uporabnost merjenja na lastni skonstruirani in izdelani napravi za izvedbo Y-testa. Namen raziskave je bil tudi preveriti zanesljivost rezultatov meritev z različnimi uporabljenimi parametri in v raz- ličnih smereh gibanja ter ustvariti standar- diziran meritveni protokol, ki bi v prihodnje v praksi omogočal hitro in zanesljivo mer- jenje parametrov dinamičnega ravnotežja ter s tem vrednotenje trenutnih gibalnih sposobnosti preiskovanca, spremljanje učinka vadbenega procesa ali spremljanje napredka v rehabilitacijskem procesu. „ Metode Preiskovanci V študiji je prostovoljno sodelovalo 30 štu- dentov Fakultete za šport, od tega 18 mo- ških (višina 180,6 ± 4,8 cm; teža 77,5 ± 4,7 kg; starost 22,7 ± 3,8 let in razdalja od spre- dnjega zgornjega črevničnega grebena do tal, izmerjena v pokončni stoji (ASIS-male- ol) 97,9 ± 6,2 cm) in 12 žensk (višina 166,6 ± 4,4 cm; teža 60,8 ± 6,6 kg; starost 22,2 ± 2,1 let; ASIS-maleol 92,4 ± 4,7 cm). Vse vre- dnosti so izražene kot aritmetična sredina ± standardni odklon. Vsi so bili zdravi in v zadnjih treh mesecih niso utrpeli poškodb ali bolezni, ki bi lahko na kakršen koli način vplivale na rezultate testa. Celoten ekspe- riment je bil izveden v skladu s Helsinško deklaracijo (WHO, 2013). Postopek meritev in pripomočki Izvedena je bila zanesljivostna test-retest študija z vmesnim 3-tedenskim premorom. Meritve so bile izvedene v Kineziološkem laboratoriju Fakultete za šport. Pred izved- bo testiranj so preiskovanci izvedli standar- dizirano 3-minutno ogrevanje, ki je vsebo- valo stopanje na 25 cm skrinjo v tempu 120 udarcev na minuto. Po minutnem premoru je bil izveden spoznavni protokol na napra- vi za izvedbo Y-testa, ki je vseboval izved- bo ponovitev v anteriorni, posterolateralni in posteromedialni smeri z levo in desno nogo. Izvedba testa z desno nogo pomeni, da preiskovanec stoji na desni nogi z ro- kami v bokih (»akimbo«) in potiska merilni kvader v izbrani smeri. Po izvedenem spoznavnem protokolu je bila izmerjena dolžina stopala (pravokotno od skrajne posteriorne do skrajne anterior- ne točke stopala v sagitalni ravnini) in raz- dalja od sprednjega zgornjega črevničnega grebena do najbolj distalnega dela medial- nega maleola v stoji (ASIS-maleol), s čimer smo določili dolžino spodnje ekstremitete za vsakega posameznika. Za vsakega preiskovanca je bila na stojni podlagi naprave za izvedbo Y-testa določe- na postavitev stopala, tako da je bila projek- cija težišča stopala postavljena na sredino plošče, ki je bila označena z markerjem. V anteriorno-posteriorni smeri je sredino po- stavitve na stojni podlagi določala sredina dolžine stopala, v lateralni smeri pa je sredi- no stopala določala sredina petnice. Iz stoje na eni nogi so nato preiskovanci z drugo nogo s počasnim tekočim gibom potisnili merilno kocko v anteriorni, posterolateralni in posteromedialni smeri. Ponovitev je bila vrednotena kot napačna, če se je posame- znik med izvedbo uprl na merilno kocko, če roke med izvedbo niso bile v začetnem položaju, če je prišlo do dviga pete od pod- lage in če se posameznik po doseženi naj- večji razdalji ni varno vrnil v začetni položaj, tj. pokončno stojo na 1 nogi in nadaljeval z izvedbo testa v naslednji smeri. Izmenično sta bili izvedeni 2 ponovitvi testa z vsako nogo. Preiskovanci so imeli za izvedbo te- sta v posamezni smeri neomejeno časa, med ponovitvami pa so imeli preiskovanci 1 minuto odmora. Rezultat testa je bil iz- merjen na 0,5 cm natančno, pri čemer je bila dosežena vrednost zaokrožena nav- zdol. Teste sta izvajala dva merilca (M. S. in D. S.), kar nam je omogočala ugotovljena odlična zanesljivost oziroma absolutno ujemanje v rezultatih testa, ki ga izvaja več merilcev (ICC 0,97–1,00) (Plisky idr., 2009). Merilna naprava Y-test Za izvedbo testiranj je bila uporabljena samostojno skonstruirana in izdelana na- prava, ki smo jo poimenovali Y-test (Slika 1). Naprava je bila izdelana z namenom izboljšanja zanesljivosti rezultatov dose- danjih testiranj. Pri izvedbi testiranj dina- mičnega ravnotežja, kot so »Star excursion test« in »Y-test«, se najpogosteje uporablja odčitavanje vrednosti iz linearnega merila, ki je narisano ali nalepljeno na tla. Pri ta- Slika 1. Prikaz naprave Y-test in izvedbe giba v anteriorni, posteromedialni in posterolateralni smeri (z leve proti desni). 198 kšni izvedbi testiranj se v praksi soočamo z velikimi odstopanji rezultatov meritev pri istih posameznikih znotraj in med obi- ski, zato rezultate testiranj težje pripišemo pravim razlikam, ki bi bile lahko posledice vadbenega, rehabilitacijskega ali drugega procesa. Prav tako v literaturi primanjkuje standardiziranih protokolov za izvedbo testiranj, ki bi zajemali postavitev stopala in rok ter zaporedje smeri potiskov. Stojna podlaga na izdelani napravi nam omo- goča standardizirano postavitev stopala, medtem ko nam merilni kvader omogoča natančno določanje najdaljše razdalje pri potisku. S pomočjo upogljivih vodil in line- arno merilno podlago, na katero so name- ščeni kvadri, smo lahko imeli večji nadzor nad morebitnim prenosom teže na potisno nogo. Metode obdelave podatkov V statistično analizo smo vključili rezultate prvih meritev (test) in drugih meritev (re- test). Pri prvih in drugih meritvah smo upo- rabili prvo in drugo testno meritev (pon 1 in pon 2), rezultati spoznavnega protokola niso bili vključeni v obdelavo. Za analizo znotrajobiskovne zanesljivosti (pon 1 in pon 2) smo uporabili surove vrednosti po- novitev, za analizo medobiskovne zaneslji- vosti (test-retest) pa smo uporabili največjo vrednost izmed dveh izvedenih ponovitev na prvih in drugih meritvah (Max) in pov- prečno vrednost dveh izvedenih pono- vitev na prvih in drugih meritvah (Ave). Parametra sta bila izbrana z namenom ugotoviti morebitne razlike v zanesljivosti rezultatov testa, ki jih lahko dobimo s pov- prečjem večjega števila ponovitev testa v določeni smeri. Za vse spremenljivke je bila najprej izraču- nana opisna statistika. Vse vrednosti so izra- žene kot aritmetična sredina ± standardni odklon. Vse spremenljivke, pred in po, so bile normalno porazdeljene (Shapiro-Wilk; p > 0,05). Za izračun statistično značilnih razlik med prvo in drugo ponovitvijo izved- be testa (znotrajobiskovna zanesljivost) in razlik med rezultati testa med prvim in dru- gim obiskom (medobiskovna zanesljivost) je bil uporabljen t-test za odvisne vzorce. Vse razlike so bile izračunane kot razlika med drugimi in prvimi meritvami (retest- -test) oziroma razlika rezultata med drugo in prvo ponovitvijo (znotraj obiska). Homo- skedastičnost razlik meritev je bila grafično preverjena z Blant-Altmanovimi grafi (Sliki 2 in 3). Na grafikonih je na ordinatni osi pri- kazana razlika med meritvama (test-retest), medtem ko je na abcisni osi prikazano povprečje obeh meritev ((test1+test2)/2). Na grafu polna horizontalna črta prikazu- je povprečje razlik med meritvama, dve črtkani horizontalni črti pa predstavljata 95 % interval zaupanja za povprečje razlik obeh meritev (Hadžić, Uršej, Kalc in Der- višević, 2012). Za ugotavljanje zanesljivosti ponovitev smo uporabili intraklasni korela- cijski koeficient tipa 3.1 (ICC 3.1 ) na podlagi 95 % intervala zaupanja za ICC. Vrednosti, manjše od 0,5, pomenijo slabo zanesljivost, vrednosti 0,5–0,75 srednje veliko zaneslji- vost, 0,75–0,9 dobro zanesljivost in večje od 0,9 odlično zanesljivost meritev (Koo in Li, 2016). S koeficientom variance (CV = SEM/M obeh meritev ) smo relativno izrazili stan- dardno napako meritve (SEM = SD razlik *√(1- ICC)), ki predstavlja enega izmed kazalnikov absolutne ponovljivosti, kar pomeni, da se dobra zanesljivost meritve kaže z majhno standardno napako meritve. Sprejemljive vrednosti zanesljivostnih koeficientov se med različnimi testi razlikujejo. Za uporabo testa v športno-diagnostičnih postopkih pa načeloma zadostujejo vrednosti ICC > 0.70 in CV < 15 % (Haff, Ruben, Lider, Twine in Cormie, 2015). Dodatno smo izračunali tudi najmanjšo relativno zaznano spre- membo (SRD), ki jo lahko interpretiramo kot stopnjo spremembe, znotraj katere je več kot 95 odstotkov možnosti, da se niso pojavile nobene prave razlike, ki bi bile lahko posledica vadbe (Lexell, 2005). Razli- ka med obema meritvama torej mora biti velika najmanj za vrednost najmanjše za- znane spremembe, da lahko s 95-odstotno zanesljivostjo trdimo, da so rezultati testa posledica pravih razlik, tj. razlik, ki so nasta- le zaradi vadbe ali druge intervencije (Dvir, 2015). Podatki so bili obdelani s program- sko opremo IBM SPSS Statistics 25 (IBM Corporation, New York, ZDA) in Microsoft Office Excel 2013 (Microsoft, Washington, ZDA). Statistična značilnost je bila sprejeta z dvostransko 5 % napako alfa. „ Rezultati V Tabeli 1 so prikazani rezultati testiranj, ki so jih opravili preiskovanci pri prvem obi- sku (test). Rezultati t-testa kažejo na stati- stično značilne razlike v doseženi razdalji z levo nogo v anteriorni (1,1 cm ali 1,4 %) in posteromedialni smeri (2,4 cm ali 2,5 %) med prvo in drugo ponovitvijo testa. ICC parameter kaže na najslabšo znotrajobi- skovno zanesljivost testa v anteriorni smeri (0,432 za desno in 0,528 za levo nogo). Za- nesljivost testa v posteromedialni smeri je srednje velika (desna noga) in odlična (leva noga); zanesljivost v posterolateralni sme- ri pa se izkaže za odlično (desna noga) in dobro (leva noga). Vrednosti koeficienta variance znašajo od 2,06 do 4,1 1. Najmanjša zaznana sprememba pa sorazmerno sledi zanesljivosti rezultatov testa v določenih smereh, torej je najvišja pri anteriorni smeri (15 % leva noga in 13 % desna noga). V Tabeli 2 so prikazani rezultati testiranj, ki so jih opravili preiskovanci pri drugem obi- sku (retest). Rezultati t-testa so zelo podob- ni rezultatom s prvega obiska (Tabela 1) in kažejo na statistično značilne razlike v do- Tabela 1 Znotrajobiskovna zanesljivost rezultatov testiranj Y-testa za prve meritve (test) n parameter pon 1 pon 2 p SEM CV ICC (95 % CI) SRD (95 % CI) SRD % D Ant 80,7±5,9 81,7±6,2 0,186 4,290 4,11 0,432 (-53,364, 0,892) 11,89 (-10,92, 12,86) 15 Post_med 10 0,9 ±7,5 102, 8±7, 6 0,099 4,188 3,27 0,638 (-50,584, 0,931) 11,61 (-9,82, 13,40) 11 Post_lat 96,5±10,3 99,1±8,5 0,064 0,860 2,89 0,990 (-7,644, 0,998) 2,38 (0,28, 5,04) 2 L Ant 79,8±5,6 80,9±6,0 0,030* 3,672 2,59 0,528 (-52,339, 0,910) 10,18 (-8,30, 12,05) 13 Post_med 98,5±9,0 100,9±8,0 0, 011* 1,920 2,06 0,945 (-27,855, 0,990) 5,32 (-2,89, 7,75) 5 Post_lat 97,4±8,5 97,6±8,1 0,864 2,437 2,45 0,811 (-44,671, 0,964) 6,76 (-5,64, 7,87) 8 Legenda. N – noga; D – desna, L – leva, Ant – rezultat v anteriorni smeri; Post_med - rezultat v posteromedialni smeri; Post_lat – rezultat v posterolateralni smeri; pon – ponovitev, p – testna statistika t-testa za odvisne vzorce; SEM – standardna napaka meritve; CV – koeficient variance; ICC – intraklasni kore- lacijski koeficient tipa 3.1; CI – interval zaupanja; SRD – najmanjša zaznana sprememba. raziskovalna dejavnost 199 seženi razdalji z levo nogo v anteriorni (1,7 cm ali 2,1 %) in posteromedialni smeri (1,6 cm ali 1,7 %) med prvo in drugo ponovitvi- jo testa. Rezultati testa so pri obeh nogah boljši, ko so preiskovanci test izvedli dru- gič z izjemo posterolateralne smeri pri levi nogi. V tem primeru je bil test pri drugi po- novitvi vaje izveden slabše. ICC parameter kaže na najslabšo znotrajobiskovno zane- sljivost testa v posterolateralni smeri (0,470 za desno in 0,783 za levo nogo) in anteri- orni smeri pri levi nogi (0,683). Zanesljivost testa v posteromedialni smeri je odlična (desna noga) in dobra (leva noga); zane- sljivost v posterolateralni smeri se izkaže za slabo (desna noga) in dobro (leva noga); v anteriorni smeri se izkaže za odlično (desna noga) in dobro (leva noga). Vrednosti koe- ficienta variance znašajo od -9,89 do 9,20. Najmanjša zaznana razlika sorazmerno sle- di zanesljivosti rezultatov testa v določenih smereh, torej je najvišja pri posterolateralni smeri (14 % leva noga in 14 % desna noga) ter najmanjša pri posteromedialni smeri (1 % za desno nogo). V Tabeli 3 so prikazani rezultati prvih in dru- gih testiranj (test-retest) ter zanesljivostni koeficienti za izbran parameter najboljše ponovitve znotraj obiska (max) in povpreč- ne vrednosti znotraj obiska (ave). Rezultati t-testa pri analiziranih najboljših vrednostih kažejo na statistično značilno boljšo izvedbo pri drugem obisku v poste- romedialni in posterolateralni smeri pri levi nogi (2,6 % oziroma 2,4 %). Rezultati t-testa pri analiziranih povprečnih vrednostih pa poleg posteromedialne in posterolateral- ne smeri pri levi nogi (2,1 % oziroma 2,6 %) kažejo na sistematično boljšo izvedbo pri drugem obisku v posteromedialni in posterolateralni smeri v primeru izvedbe testa z desno nogo (3,5 % oziroma 2,8 %). Standardna napaka meritve (SEM) se gi- blje od 0,014 cm (posterolateralno desna noga) do 5,808 cm (posteromedialno leva noga). Koeficient variance se nahaja zno- traj priporočenih vrednosti (15 %) (Haff idr., 2015). Standardni odklon napak meritev je za od 1,4 (posteromedialno desna noga) do 6,34-kratnik (anteriorno desna noga) večji od povprečja razlik med obiskoma (test-retest). ICC parameter kaže na odlično medobiskovno zanesljivost testa v poste- rolateralni smeri (najboljša vrednost 1,000 in povprečna vrednost 0,999 za desno nogo) in povprečna vrednost za levo nogo (0,901). Razultati kažejo na dobro zaneslji- vost pri povprečnem rezultatu v anteriorni smeri pri desni nogi (0,866). Pri najboljšem rezultatu se je dobra zanesljivost izkazala v posteromedialni smeri za desno nogo (0,828) in posterolateralni smeri za levo Tabela 2 Znotrajobiskovna zanesljivost rezultatov testiranj Y-testa za druge meritve (retest) n parameter pon 1 pon 2 p SEM CV ICC (95 % CI) SRD (95 % CI) SRD % D Ant 81,5±5,6 82,0±5,4 0,293 1,440 5,20 0,926 (-32,295, 0,986) 3,99 (-3,44, 4,54) 5 Post_med 103,3±8,4 10 4,5±7,4 0,074 0,478 3,01 0,996 (-2,655, 0,999) 1,33 (-0,14, 2,51) 1 Post_lat 10 0, 2±7,5 10 0, 2±7, 8 0,977 5,220 9,20 0,470 (-53,003, 0,899) 14,47 (-14,44, 14,50) 14 L Ant 80,7±6,0 82,4±6,6 0,032* 3,334 2,48 0,683 (-49,579, 0,940) 9,24 (-7,58, 10,90) 11 Post_med 102, 3±7,9 103,9 ±7, 2 0,015* 2,938 2,15 0,842 (-42,669, 0,970) 8,14 (-6,57, 9,72) 8 Post_lat 100,4±8,3 99,9±9,0 0,578 3,875 -9,89 0,783 (-46,150, 0,959) 10,74 (-11,24, 10,24) 11 Legenda. N – noga; D – desna, L – leva, Ant – rezultat v anteriorni smeri; Post_med - rezultat v posteromedialni smeri; Post_lat – rezultat v posterolateralni smeri; pon – ponovitev, p – testna statistika t-testa za odvisne vzorce; SEM – standardna napaka meritve; CV – koeficient variance; ICC – intraklasni kore- lacijski koeficient tipa 3.1; CI – interval zaupanja; SRD – najmanjša zaznana sprememba. Tabela 3 Medobiskovna zanesljivost rezultatov testiranj Y-testa (test-retest) n parameter vrsta test retest p SEM CV ICC (95 % CI) SRD (95 % CI) SRD % D Ant Max 82,7±6,2 82,8±5,4 0,887 2,845 3,80 0,727 (-48,305; 0,948) 7, 89 (-7,78; 7,9 9) 10 Post_med Max 103,9 ±7, 0 105,1±7, 6 0,176 2,850 4,02 0,828 (-43,602; 0,967) 7,90 (-6,70; 9,10) 8 Post_lat Max 100,5±8,2 102,1±7, 3 0,098 0,014 3,26 1,000 (0,996; 1,000) 0,04 (1,58; 1,66) 0,5 L Ant Max 81,6±5,6 83,0±6,3 0,061 4,377 1,92 0,669 (-49,902; 0,937) 12,13 (-9,76; 14,50) 12 Post_med Max 101,9 ±7,7 104,5±6,9 0,003* 5,801 1,76 0,301 (-54,346; 0,867) 16,08 (-13,50; 18,66) 16 Post_lat Max 99,8±8,0 102, 2±7, 8 0,007* 1,898 2,86 0,887 (-38,396; 0,979) 5,26 (-3,85; 6,67) 6 D Ant Ave 81,5±5,6 82,0±5,2 0,387 1,908 6,34 0,866 (-40,620; 0,975) 5,29 (-4,73; 5,85) 6 Post_med Ave 101, 8±7,1 103,9 ±7, 8 0,028* 4,789 2,42 0,524 (-52,383; 0,910) 13,27 (-11,30; 15,25) 13 Post_lat Ave 97 ,8±8,8 100,3±7 ,3 0,034* 0,232 2,51 0,999 (0,005; 1,000) 0,64 (1,71; 3,00) 1 L Ant Ave 80,7±5,4 81,9±5,7 0,071 2,889 2,98 0,724 (-48,418; 0,948) 8,01 (-6,84; 9,18) 10 Post_med Ave 99,8±8,3 103, 3±7,4 0,000* 5,808 1,40 0,389 (-53,729; 0,884) 16,10 (-12,75; 19,45) 16 Post_lat Ave 97,5±7,9 100,3±8,4 0,005* 2,414 1,83 0,901 (-36,582; 0,981) 6,69 (-3,98; 9,40) 7 Legenda. N – noga; D – desna, L – leva, Ant – rezultat v anteriorni smeri; Post_med - rezultat v posteromedialni smeri; Post_lat – rezultat v posterolateralni smeri; Max – višja vrednost izmed dveh ponovitev; Ave – povprečna vrednost dveh ponovitev; test – prve meritve, retest – druge meritve; p – testna statistika t-testa za odvisne vzorce; SEM – standardna napaka meritve; CV – koeficient variance; ICC – intraklasni korelacijski koeficient tipa 3.1; CI – interval zaupanja; SRD – najmanjša zaznana sprememba. 200 nogo (0,887). Srednjo veliko zanesljivost smo ugotovili pri povprečnem rezultatu v anteriorni smeri pri levi nogi (0,724) in po- steromedialni smeri pri desni nogi (0,525). Pri najboljšem rezultatu pa smo ugotovili srednje veliko zanesljivost v anteriorni sme- ri (0,727 za desno nogo in 0,660 za levo nogo). Slaba zanesljivost je bila ugotovljena za povprečno in najboljšo vrednost pri levi nogi v posteromedialni smeri (0,389 oziro- ma 0,301). Najmanjša zaznana sprememba sorazmerno sledi zanesljivosti rezultatov testa v določenih smereh. Pri največjih vrednostih (8 % desna noga, 16 % desna noga) in pri povprečnih vrednostih (13 % desna noga, 16 % leva noga) je največja v posteromedialni smeri ter najmanjša v po- sterolateralni smeri (največje vrednosti: 0,5 % desna noga, 6 % leva noga; povprečne vrednosti: 1 % desna noga, 7 % leva noga). Blant-Altmanovi grafi (Sliki 2 in 3) prika- zujejo absolutne razlike med meritvama (test-retest; ordinatna os) pri povprečni vrednosti rezultatov dveh meritev (test-re- test; abcisna os). V primeru, da povprečje meritev (polna horizontalna črta) odstopa od vrednosti 0, to prikazuje sistematično razliko v rezultatih prvega in drugega testa. Obe črtkani črti nam prikazujeta spodnjo in zgornjo mejo 95 % intervala zaupanja za razliko med meritvama. Širši kot je interval zaupanja, večja je razlika v rezultatih testa med meritvama za posameznega merjen- ca. Na podlagi analize grafov opazimo, da so bile izmerjene vrednosti rezultatov te- stov večje pri drugih meritvah, kar pomeni, da so preiskovanci ob drugem obisku do- segali višje vrednosti. 95 % interval zaupa- nja za razlike je najožji v primeru meritev v anteriorni smeri (leva in desna noga), rezul- tati se le v manjši meri razlikujejo med naj- večjo vrednostjo in povprečno vrednostjo dveh meritev testa. „ Razprava Namen raziskave je bil preveriti praktično uporabnost merjenja na lastni skonstrui- rani in izdelani napravi za izvedbo Y-testa ter preveriti zanesljivost rezultatov meri- tev z različnimi uporabljenimi parametri v različnih smereh gibanja. Na ta način smo poskušali ustvariti standardiziran meritveni protokol, ki bi v prihodnje v praksi omogo- čal hitro in zanesljivo merjenje parametrov dinamičnega ravnotežja ter s tem vredno- tenje trenutnih gibalnih sposobnosti prei- skovanca, spremljanje učinka vadbenega procesa ali spremljanje napredka v rehabi- litacijskem procesu. Desna noga (največja vrednost) Leva noga (največja vrednost) Slika 2. Blant-Altmanovi grafi razlik med meritvama (test-retest) za največjo vrednost rezultatov testa. Desna noga (povprečje) Leva noga (povprečje) Slika 3. Blant-Altmanovi grafi razlik med meritvama (test-retest) za povprečno vrednost rezultatov testa. raziskovalna dejavnost 201 Lastna skonstruirana naprava in ustvarjen protokol meritve sta se izkazala kot upo- rabna in časovno učinkovita. Glavne ugo- tovitve študije so, da so preiskovanci ob drugi ponovitvi izvedbe testa ob prvem in drugem obisku dosegli boljše rezulta- te, le-te so dosegli statistično značilnost v tretjini analiziranih parametrov. Koeficienti znotrajobiskovne zanesljivosti so poka- zali srednje veliko do odlično zanesljivost parametrov (ICC 0,528–1,000) z izjemo rezultatov v anteriorni smeri (prvi obisk) in posterolateralni smeri (drugi obisk) pri desni nogi (ICC < 0,5). Preiskovanci so teste boljše izvedli ob drugem obisku. V primeru medobiskovne zanesljivosti je polovica iz- branih parametrov dosegla statistično zna- čilnost. Koeficienti medobiskovne zaneslji- vosti so pokazali srednje veliko do odlično zanesljivost parametrov (ICC 0,524–1,000) z izjemo rezultatov v posteromedialni sme- ri (največja in povprečna vrednost pri levi nogi; ICC < 0,5). Koeficient variance se na- haja znotraj priporočenih vrednosti (15 %) (Haff idr., 2015). Standardna napaka meritve se med obiskoma giba od 0,014 do 5,808 cm, čemur sledi tudi najmanjša zaznana sprememba (0,5–16 %). Med ponovljivostnimi koeficienti povpreč- nih vrednosti dveh ponovitev in najboljših ponovitev ne opazimo trenda, ki bi naka- zoval na dominantnost ene izmed obeh metod. Vsi parametri (CV, ICC, SRD) so na- ključno in nepojasnjeno boljši/slabši glede izbrano smer giba in glede na izvedbeno nogo. Izkaže se, da so meritve najbolj za- nesljive v posterolateralni smeri tako pri levi kot pri desni nogi. Če za meritve upo- rabimo največjo vrednost, je povprečna napaka meritve, ki jo moramo upoštevati pri interpretaciji rezultatov z desno nogo 0,014 cm in z levo nogo 1,9 cm (Tabela 3, vrstica 4 in 7). Za vrednotenje in spremljanje učinka vad- benega procesa ali spremljanje napredka v rehabilitacijskem procesu je pomembno, da izveden test nudi zanesljive rezultate, kar med drugim pomeni, da ugotovljeno razliko med meritvama lahko pripišemo dejanskim spremembam, ki so nastale za- radi sprememb v živčno-mišičnem sistemu kot prilagoditev na vadbo ali na rehabilita- cijski proces. Ker je v literaturi anteriorni do- seg v največji meri povezan z zmanjšanim obsegom giba v smeri dorzalne fleksije in nanj v manjši meri vplivajo ostale gibalne sposobnosti (Fratti Neves, 2017), smo priča- kovali največjo zanesljivost rezultatov me- ritev. Nasprotno se je za najbolj zanesljiv parameter med obiskoma v naši raziskavi presenetljivo pokazal doseg v posterolate- ralni smeri, ki ga nekateri avtorji pripisujejo predvsem moči upogibalk, iztegovalk in primikalk kolka (Ambegaonkar idr., 2014) ter nevromišični kontroli invertorjev gležnja (Fratti Neves, 2017). Za najmanj zanesljiv parameter je se izkazal doseg v posterome- dialni smeri, ki se ga v literaturi povezuje z zmanjšano nevromišično kontrolo inver- torjev gležnja. Slabša zanesljivost testa v posteromedialni smeri je najverjetneje posledica učenja. Ugotovljeno je bilo, da je posteromedialna smer najbolj reprezenta- tiven pokazatelj vseh smeri, kar pomeni, da se izboljšanje preiskovančevih sposobnosti v največji meri pokaže v omenjeni smeri. Pomembno je, da merilec ob izvedbi testa upošteva standardiziran protokol meritev in s tem zmanjša možnost za slučajno na- pako meritve. Merilec tudi mora biti sezna- njen z zanesljivostjo določenih parametrov testa in pri interpretaciji meritev in poda- janju priporočil upoštevati standardne na- pake meritev in najmanjšo zaznano razliko. Merilcu je lahko ob upoštevanju opisanega protokola pri izvedbi Y-testa v pomoč Ta- bela 3. V primerjavi z ostalimi študijami je naša štu- dija zajemala skrajšan protokol meritev, saj je bil namen preveriti zanesljivost merjenih parametrov s še najmanjšim smiselnim in časovno sprejemljivim številom ponovitev testa (poskusna serija in 2 meritveni seriji). Izbran protokol meritev se kljub redukciji števila ponovitev po medobiskovni zane- sljivosti lahko primerja z rezultati študije Lineka in sodelavcev (2017)research con- cerning the protocol and reliability of the SEBT and Y-BT has been conducted only for adults. Objectives The aim of the study was to assess the protocol (the necessa- ry number of trials to stabilize the results, kjer so ugotovili ICC 0,57–0,82, SEM do 6 % in SRD 7,68–13,7 %, Smitha in sodelavcev (2018)and moderate reliability with 0.76 for posterolateral (PL, kjer so ugotovili ICC 0,63–0,89 in SRD 6–13 %, Pliskyja in sode- lavcev (2009), kjer so ugotovili ICC 0,85– 0,89 in SEM 2,01–5,84 cm, medtem ko so rezultati v študiji Greenberga in sodelavcev (2019)an immature neuromuscular system, and deficits in muscle strength and recru- itment patterns. Reliable tests of dynamic stability can help identify athletes with ba- lance deficits and assess changes in limb function after injury. Sophisticated mea- sures of dynamic postural control, such as stabilometry, are able to detect subtle de- ficits in young athletes, but are expensive and may not be readily available in a clini- cal setting. The Y Balance Test (YBT boljši, in sicer je bil ugotovljen ICC 0,681–0,911 in SRD 2,02–3,63 %. V študiji (Smith idr., 2018)and moderate re- liability with 0.76 for posterolateral (PL, ki je zajemala 51 moških in 59 ženskih študen- tov so ugotovili asimetrije v posteromedi- alni smeri (> 4 cm) pri 54,9 % moških in 50,8 % žensk. Zaradi večje standardne napake meritve (4,19 cm v posterolateralni in 4,17 v posteromedialni smeri) in SRD (13 % v obeh smereh) v teh smereh bi bilo smiselno asi- metrije med nogama potrebno v priho- dnje ponovno eksperimentalno določiti in rezultate testiranj interpretirati z ozirom na izračunane zanesljivostne parametre. Prednost izvedenega protokola meritev na poceni, prenosljivi in enostavno uporabni napravi za izvedbo Y-testa je kratek čas iz- vedbe. Za izvedbo je merilec potreboval okrog 5 minut na preiskovanca, medtem ko v nekaterih študijah poročajo o 20-minutni izvedbi testa (Plisky idr., 2009). Hitra izved- ba testiranja pa je lahko tudi ena izmed pomanjkljivosti študije, saj je odnos med hitrostjo izvedbe in natančnostjo meritev v praksi velikokrat premo sorazmeren, čemur tudi lahko pripišemo manjšo zanesljivost testa v posteromedialni smeri. Omejitveni dejavnik študije je lahko tudi daljši med obema obiskoma (3 tedne). V tem času tudi (test-retest) nismo imeli nadzora nad vad- benimi obremenitvami preiskovancev. Ker je bil vzorec izbran med študenti Fakultete za šport, lahko pričakujemo, da so bili le-te vključeni v razne trenažne procese, kar bi prav tako lahko vplivalo na izboljšanje re- zultata testov drugih meritev (Hale, Hertel in Olmsted-Kramer, 2007). „ Zaključek Zaključimo lahko, da se je izdelana napra- va za izvedbo Y-testa v praksi izkazala za praktično uporabno. Dodatno, izračunani zanesljivostni parametri kažejo na dobro do odlično znotrajobiskovno in medobi- skovno zanesljivost testa, z izjemo poste- romedialne smeri. Prednost našega testa in ustvarjenega kratkega protokola meritev se je pokazala v njegovi enostavni in hitri izvedbi. Testna izvedba in izbrani parame- tri so uporabni v športno-diagnostične namene kot hiter način merjenja dinamič- nega ravnotežja in kontralateralnih razlik v spodnjih okončinah in nekoliko manj za klinične namene zaradi ugotovljene večje standardne napake meritev in posledično 202 najmanjše zaznane spremembe. Za ne- posredno povratno informacijo preisko- vancu bi bilo v prihodnje smiselno s siste- matičnimi meritvami ustvariti referenčne vrednosti v anteriorni, posteromedialni in posterolateralni smeri. Merilec mora med izvedbo testiranj poskrbeti za doslednost pri izvedbi protokola in rezultate meritev interpretirati z ozirom na predstavljene za- nesljivostne parametre. „ Literatura 1. Ambegaonkar, J. P., Mettinger, L. M., Caswell, S. V, Burtt, A. in Cortes, N. (2014). Relationships between core endurance, hip strength, and balance in collegiate female athletes. Inter- national journal of sports physical therapy, 9(5), 604–616. Pridobljeno od http://www.ncbi. nlm.nih.gov/pubmed/25328823%0Ahttp:// www.pubmedcentral.nih.gov/articlerender. fcgi?artid=PMC4196325 2. Chomjinda, K., Udompanich, P., Nontawit, P., Motantasut, P., Mato, L. in Hunsawong, T. (2017). Correlations between reaching dis- tance among directions of the modified star excursion balance test in amateur athletes after lateral ankle sprain. JOURNAL OF ME- DICAL TECHNOLOGY AND PHYSICAL THERAPY, 29(2), 151–165. 3. Coughlan, G. F., Fullam, K., Delahunt, E., Gissa- ne, C. in Caulfield, B. M. (2012). A comparison between performance on selected directi- ons of the star excursion balance test and the Y balance test. Journal of Athletic Training, 47(4), 366–371. https://doi.org/10.4085/1062- 6050-47.4.03 4. Dvir, Z. (2015). Difference, significant diffe- rence and clinically meaningful difference: The meaning of change in rehabilitation. Journal of Exercise Rehabilitation, 1 1(2), 67–73. https://doi.org/10.12965/jer.150199 5. Fratti Neves, L. (2017). The Y Balance Test – How and Why to Do it? International Physical Medicine in Rehabilitation Journal, 2(4), 10–12. https://doi.org/10.15406/ipmrj.2017.02.00058 6. Gray, G. (1995). Lower Extremity Functional Profile. MI: Wynn Marketing, Inc. 7. Greenberg, E. T., Barle, M., Glassmann, E. in Jung, M.-K. (2019). Interrater and Test-Retest Reliability of the Y Balance Test in Healthy, Early Adolescent Female Athletes. Inter- national Journal of Sports Physical Therapy, 14(2), 204–213. https://doi.org/10.26603/ ijspt20190204 8. Hadžić, V., Uršej, E., Kalc, M. in Dervišević, E. (2012). Reproducibility of shoulder short range of motion isokinetic and isometric strength testing. Journal of Exercise Sci- ence and Fitness, 10(2), 83–89. https://doi. org/10.1016/j.jesf.2012.10.005 9. Haff, G., Ruben, P . R., Lider, J., Twine, C. in Cor- mie, P. (2015). A COMPARISON OF METHODS FOR DETERMINING THE RATE OF FORCE DE- VELOPMENT DURING ISOMETRIC MIDTHIGH CLEAN PULLS. Journal ofStrength and Conditi- oning Research, 29(2), 386–395. 10. Hale, S., Hertel, J. in Olmsted-Kramer, L. (2007). The Effect of a 4-Week Comprehen- sive Rehabilitation Program on Postural Control and Lower Extremity Function in Individuals With Chronic Ankle Instability. Journal of orthopaedic in sports physical the- rapy, 37(6), 303–311. https://doi.org/10.2519/ jospt.2007.2322 11. Hertel, J., Braham, R. A., Hale, S. A. in Olm- sted, L. C. (2004). Simplifying The Star Excur- sion Balance Test. Medicine in Science in Sports in Exercise, 36(3), 131–137. https://doi. org/10.1249/00005768-200405001-00897 12. Hubbard, T. J., Kramer, L. C., Denegar, C. R. in Hertel, J. (2007). Correlations Among Multi- ple Measures of Functional Ankle Instability. Journal of athletic training, 42(3), 361–366. 13. Koo, T. K. in Li, M. Y. (2016). A Guideline of Se- lecting and Reporting Intraclass Correlation Coefficients for Reliability Research. Jour- nal of Chiropractic Medicine, 15(2), 155–163. https://doi.org/10.1016/j.jcm.2016.02.012 14. Lexell, J. (2005). How to Assess the Reliability of Measurements in Rehabilitation. American Journal of Physical Medicine in Rehabilitation, 84(9), 719–723. https://doi.org/10.1097/01. phm.0000176452.17771.20 15. Linek, P., Sikora, D., Wolny, T. in Saulicz, E. (2017). Reliability and number of trials of Y Balance Test in adolescent athletes. Musculo- skeletal Science and Practice, 31, 72–75. ht tps:// doi.org/10.1016/j.msksp.2017.03.011 16. Munro, A. G. in Herrington, L. C. (2010). Be- tween-session reliability of the star excur- sion balance test. Physical Therapy in Sport, 11(4), 128–132. https://doi.org/10.1016/j. ptsp.2010.07.002 17. Plisky, P. J., Gorman, P. P., Butler, R. J., Kiesel, K. B., Underwood, F. B. in Elkins, B. (2009). The reliability of an instrumented device for measuring components of the Star Excursi- on Balance Test. North American Journal of Sports Physical Therapy, 4(2), 92–99. 18. Robinson, R. H. in Gribble, P. A. (2008). Su- pport for a Reduction in the Number of Trials Needed for the Star Excursion Balance Test. Archives of Physical Medicine and Rehabilitati- on, 89(2), 364–370. https://doi.org/10.1016/j. apmr. 20 07.08.139 19. Shaffer, S. W., Teyhen, D. S., Lorenson, C. L., Warren, R. L., Koreerat, C. M., Straseske, C. A. in Childs, J. D. (2013). Y-Balance Test: A Reli- ability Study Involving Multiple Raters. Mili- tary Medicine, 178(11), 1264–1270. https://doi. org/10.7205/milmed-d-13-00222 20. Sipe, C. L., Ramey, K. D., Plisky, P. P. in Taylor, J. D. (2019). Y-Balance Test: A Valid and Reli- able Assessment in Older Adults. Journal of Aging and Physical Activity, 21, 1–7 . https://doi. org/10.1123/japa.2018-0330 21. Smith, L. J., Creps, J. R., Bean, R., Rodda, B. in Alsalaheen, B. (2018). Performance and reliability of the Y-Balance Test TM in high school athletes. The Journal of Sports Medi- cine and Physical Fitness, 58(11). https://doi. org /10. 23736/s0 022- 4707.17.07218 - 8 Darjan Spudić, mag. kin. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport Gortanova 22, 1000 Ljubljana darjan.spudic@fsp.uni-lj.si