Stev. 222
TR6T, petek 12. avgusta I9IO.
Tečaj XXXV
IZHAJA VSAK DAN
tudi ob nedeljah I« praznikih oh 5., ah ponedeljkih oh 9. zjatraj.
PoismlČDc StcT. se prodajajo po 3 nvč. (6 stot.) v mnogih tobakarnah v Trstu in okolici, Gorici, Kranju, Št. Petro, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, AjdoT-6 ;ini, Dornbergu itd. Zastarele Ster. po 5 nvč. (10 stot.). OSLA8I 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE v Sirokosti 1 k;.Ione. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 st. mm, osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po 20 st. vini. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka n»<?aljna vrata K 2. Mali oglasi po * stot. beseda, najmanj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave .Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". - ■ --Plačljivo In utoŠljivo v Trstu. =====
SPINOST
Glasilo političnega društva „Edinost4' za Primorsko.
V edinosti je w»oi I
NAROČNINA ZNAŠA
za celo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece <S K; na na-ročbe brez doposlane naročnine, se nprava ne ozira.
na n*4«lJako lsftanj* „ZDIVOSTZ" "tane: sa . ' ««lo Uto Kron 5-20, za pel lata Kron a-OO.
Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko-
▼ana pisma ae ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: ulica Glorglo Galattl 18 (Narodni dom)
Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna „Edinost" vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica ===== Giorgio Galatti štev. 18.	..
PoStno-hranllnRnl račun 5t 841 652. TELEFON $t. 11-57.
DRZOdfiUNE UE5TI.
družbi Weser v Bremenu so nocoj odpustili
Ban Tomašić v Budimpešti.	Budimpešta 11. Ministerski predsed"
BUDIMPESTA 11. Ban dr. Tomašić je	^""Hedervary se p° 18" avgUStU
sinoči v spremstvu sekcijskega načelnika Poaa v s^mie.
dr. Amruša dospel semkaj in je imel danes, Mako 11. (Ogr. biro). Vsled napac-z ministerskim predsednikom grofom Khuen- nega postavljenja izogibov je danes nek iz Hedervary-iem konferenco.	i Segedina prisedši vlak trčil skupaj z vlakom
« t- došlim iz Arada. Pri tem se je razbila ena Veliki vezir Hakki bej v Romunski. lokomotiva in je bilo lahko ranjenih 12 BUKAREŠT 10. Veliki vezir Hakki bej j 0seb. je dospel semkaj. Potem ko si je ogledal Budimpešta 11. Med grofom Julijem vse znamenitosti mesta, se je pedal v; Csekonicsem in huzarskim poročnikom Ste-Sinajo, kjer ga jutn kralj vsprejme v av-, fanom Aeze, se je danes radi spora v ne.
,, „ ....	,. - . , kem zabavišču vršil dvoboj na pištole, na
blNAJA 11 veliki vezir, ki je dospel i katerem
ni bil nihče ranjen. ^S^S t t ^ je sledil dvoboj, na sabija na veliki vezir povabljen na obed.	katerem ,e bil grof Csekonics težko ran en
BUKAREŠT 11. Veliki vezir je danes na P[slh' Poročnik Aezel pa lahko ranjen
opoludne v spremstvu turškega odposlanca na g,avi-_ obiskal ministra za unanje stvari in se žl Cari njim dlje časa razgovarjal.	; lela ena oseba na kugi.
Španska in Vatikan.	Berolin 11. Državni tajnik v unanjem
MADRID 11. Usti poročajo, da je apo-	Kiderlen-Wachter je danes vsprejei
proti najnoveji krivici, storjeni nam od c. kr. vlade."
Torej v Puli ne smemo vlade niti več omenjati! Ona si menda domišlja, da je nedotakljiva. Ali mi si ne puščamo stavljati nagobčnika na usta.
*
Z zabrano izleta, ki so jo Italijani preko vojaških oblasti izfieračili in — izde-nuncirali, so škodili največ sebi! Tako je imel n. pr. v nedeljo dne 14. t. m. priti v Pulo izlet z Reke. Ali danes se je na glavarstvu predstavila deputacija N. R. O., ki je odločno izjavila, da bi smatrala kakor provokacijo od strani oblasti, ko bi te dovolile {pa bilo tudi le kak zabaven izlet) potem, ko so zabranile izlet N. D. O., ki ni imel nikake ni politične, ne demonstrativne svrhe. Kar se zabranjuje nam, to tudi drugim ne sme biti dovoljeno !! Voditelj c. kr. okrajnega glavarstva,
j 11 \7x • - n«cnri ! nam. tajnik Pazze, je izjavil, da je že Carigrad n. vcera, je v sasson ] prepovedal izlet z Reke za 14. t. m. in
stolski nuncij Vico včeraj odpotoval v Zarano pri San Sebastianu.
MADRID 11. Ministerski predsednik je imel sinoči s španskim poslanikom pri Vatikanu Ojedo razgovor. Po razgovoru je: ministerski predsednik izjavil, de ne veruje, da bi se Ojeda vrnil v Rim.
Atentat na železnico.
turškega finančnega ministra Dševid pašo.
Po prepovedi izleta N, D. 0. v Pulo.
Pula 9. VIII.
Prepoved izleta N. D. O. od sirani SOFIJA 11. V minoli noči so neznani j oblasti je izzvala v narodnem delavstvu storilci odvili železr.e tračnice na mostu pri silno ogorčenje. 17	^ \*
prepovedal neki drugi izlet za 20. t. m. — ter je pri-dodal, da od ponedeljka dalje ne bo več nikakega izleta v Pulo! 11
Kak« so kaj zadovoljni naši Italijani ? !
Protestni shod
„Narodne radničke organizacije" v Puli.
FULA 11. (izv. tel. por.) Nocoj se je . na vrtu tukajšnjega „Narodnega doma" vršil
postaji Ljubimec. Le slučajno se je preprečilo, da ni skočil s tira crijentni ekspresni vlak, namenjen v Carigrad. — Uvedena je preiskava.
Turčija
CARIGRAD 11. Minister za bogočastje se brani vsprejeti včera;šnjo noto grŠfcega	.
patrijarha, vsled česar se je poostri! spor | pretep. Vse vesti v italijanskih novmah so
V soboto zvečer se je zbralo nekaj stotin delavcev v N. R. O., da čujejo zadnje vesti in doznajo, da-li je izlet res zabranjen ?! Čim jim je bilo to potrjeno, je zavladal med njimi pravi vihar ogorčenja. Odšli so v sprevodu po mestu, pevaje rodoljubne pesmi in vsklikajoč. Na | obali so se spopali z Italijani in navstal je
protestni shod, ki ga je sklicala „Narodna radnička organizacija". Shodu je predsedoval uradnik tukajšnje posojilnice, g. Sladonja. Predsednik je v svojem nagovoru navedel vzrok, zakaj da se tega shoda ne more udeležiti predsednik tržaške N. D. O., g. dr. Josip Mandic. Nato je podelil besedo g. Brankoviču, ki je v svojem govoru ojstro napadal vlado, ki je prepovedala izlet tržaških slovenskih delavcev v Pulo in se vdala pritisku Italijanov. Pozival
prepove istotako izlet vsakega drugega društva v Pulo, dokler ne bo dovoljen izlet N. D. O., drugačno postopanje smatrajo kakor izzivanje same oblasti;
poživljajo vse hrvatske in slovenske poslance, da energično nastopijo proti taki razžalitvi in da taki vladi, ki povsod zapostavlja Slovane, ne glasujejo nikakih zahtev ;
izjavljajo, da bodo kolegijalno podpirali sklep N. R. O., ki priredi dne 4. septembra t. 1. izlet v Trst".
Shod se je vršil povsem mirno, le med govorom socija'nega demokrata Haramine je bilo prigovorov. Po shodu so se zboro-valci mirno razšli. Policija je ukrenila obširne odredbe, ki pa niso bile potrebne.
#
Dr. Mandic, ki je bil povabljen na omenjeni shod, se ni mogel istega udeležiti, ker je službeno zadržan. Pozdravil je pa protestirajoče s sledečo brzojavko:
„Zapriečen proti najboljoj volji zbog zvaničnih posala hrliti u Vašu sriedu, da podignem i svoj glas proti odurnoj koaliciji onih, koji nam u znaku lažikulture i državnih obzira kidaju naše kulturne stečevine, kličem Vam, vrli branjevci hrvatske Pule:
Na noge ! Osveta je naša !" Dr. M a n d i ć.
*
* *
Vodstvo N. D. O. je odposlalo sledeči brzojavni pozdrav:
„Vaš protest je naš protest! Ustrajno do pobjede! Do vidova 4. septembra u Trstu!"
* * *
Končno so delavci, Jki so se sinoči nahajali v čitalnici N. D. O., odposlali iz lastnega nagiba sledečo brzojavko:
„Trdni smo kakor skala, z Vami stojimo in z Vami padamo !"
porte s patrijarhatom.	J— kak°r smo vas; ze vcaraj obvestili —narod - bo"pripravljen za vsak slučaj
CARIGRAD 11. — „ Tanin" dementuje povsem laznjive. Italijani so dobili — da-si jn naj yedno zahteVa spoštovanje svojih poročilo, da je Turčija kupila še dvii na- so bili oboroneni — debelih batni! Na lica • . c pozvaj ;e tudi navzoče delavstvo, naj se
mesta so ostavili klobuke m palice. Trojica g 4. septembra pridruži izletu N R. O
daljni nemški vojni ladiji.	lmmm	.
CARIGRAD 11. -Včeraj je odšel zopet; njih so bili vrženi v morje ; rešili so jih €
en batalijon od tukaj v Hauran.
CARIGRAD 11. — Doslej so v škader-skem sandžaku odvzeli prebivalstvu 17.000 pušek.
Romunska ?roti kolen.
parnikov. Več njih je odšlo krvavimi glavami. Na naši strani so bili trije ranjeni.
Ali Italijani so se hoteli maščevati radi tega svojega nevspeha in so začeli loviti posamične naše, ko so minole sobote in
BUKAREŠT 11. Oficijozna „L Indipe- nedelje šli comov, ah na izprehod. Od ao-dence Roumaine" meni, da se bodo kra- bote sem vlada v mestu veliko razburjenje lievske vojaške vaje vsled v Besarabrji razša- ravno vsled razbojniškega postopanja itali-iajoče kolere zamogle vršiti ob Donavi. 740 janskih — zelencev V soboto in nede jo je vojakov, razdeljenih na 300 mestih, straži■ bilo aretiranih 46 Italijanov. Dva Italijana rusko mejo. Na Prutu straži mejo .2900 vo- ; ležita v bolnišnici, drugi pa so se potajih iaknv	; iz bojazni, da bi jih < utegnili pozvati na
policijo.
jakov,
LTmor v Krakovem.
KRAKOV 11. Danes opoludne je bfi tukaj aretirar risar Wojtaskieuicz iz Varšave, ker je na suma, da je sokr v umora na Stanislaju Rybaku. Wojtaskiewicz je biva! že dlje časa v Krakovem. Ob 5. uri
Ona dva dneva sc italijanski potemci „avrte colture" napadali vsakogar, ako je bil — sam, ako so vedeli, da je Hrvat, ali, ako je hrvatski govoril. Tako so napali na razbojniški način tudi dva jugoslovanska
i • - *	^	socHalna demokrata, od katerih jednega so
popsl. se je iz mrtvašnice na pokopališč*,^. ^,, Jq raz5oji:ištvo ]e £zval(? tudi
vrši! pogreb Rybaka.
Odpuščeni delavci.
med socij. - demokrati ogorčenje, da je prišlo včeraj do medsebojnih prask ; na večer pa so
STETIN 11. Iz treh ladijedefnic je biSG . socijalni demokratje priredili skupščino, na odpuščenih 3765 delavcev.	j kateri so sklenili, da namlatijo vsakogar, ki
BREMEN 11. Iz bremenske ladijede!«' bi napadal mirne delavce. Po shodu »o šli niče Vulkan v Vegesacku je bilo danes1 mirco v sprevodu. Italijani so se junaški — opoludne odpuščenih iz dela 200 delavcev, potejili, ker sami so izgubljeni Tin ne mo-
v severonemški tovarni za stroje in armature v Bremenu kakih 700, iz Teklenborgove ladijedelnice v Geestemiinde okolu 400 delavcev, iz :Leebeckove ladijedelnice v Bre-menhavenu okolu 400 delavcev. Pri akcijski
rejo nič.
V četrtek bo imela N. R. O. protesten shod proti zabrani izleta. Plakat, ki je vabil na ta shod, je bil včeraj popoludne zaplenjen radi izraza, „da protestiramo
PODLISTEK.
Žensko srce.
Spisal Paul Bourget
— Prcvel V. B.
Naučila sem se polagoma vse stvari bolje razsojati, in spoznaia sem marsikako skrivnoet mnogih oseb, ki sem jih deloma uganila sama, ali pa so se mi dotične osebe zaupale hote, ali nehote. Kolikokrat se je zgodilo, da sem v teku enega večera v očeh ali v smehljaju te ali one gospe moje starosti opazila ene, meni tako poznane sledi nedovoljene creče.
„Videla je nocoj onega, ki ge ljubi !M sem si mislila. Aii pa sem v kaki motni žalosti gotovih pogledov, v kakem bledem obrazu zasledila ia uganila kako onih intimnih katastrof, ki se jih mora zamolčati, in vsled katerih zamira marsikako bitje — surovo odplačilo za Jcrivdo omamljenosti! I
Z nepremagljivo salo je protestovalo nekaj v meni proti grdi hlimbi teh žensk — in nerazumljivo mi je bilo, da ni krvavelo njih srce, akc so videle, kako jim ljubimec sedi poleg njihovega moža; in nerazumljivo mi je bilo tudi, kako so mogle prenašati, da jih je njihov mož n£govarjal z javnim „ti", medtem ko jih je oni, kateremu so spadale na tihem — same v svoji vesti, na-zival z „vi". In vendar kolikokrat sem jih zavidala (vkljub temu, da sem obsojala njihovo sramoto.) na tem, da so živele, da so razdeljevale bogastvo svojih src, da, celo na tem, da so bile nesrečne — med tem, ko sem v mislih primerjala sama sebe s smrtjo, oblečeno v moderno obleko...
Neka negotova, neozdravljiva otožnost se me je iotevala po teh krizah. Ta družba, ki me je obdajala, se mi je zdela kakor organizirana nemorala. Ali ni velevala vsakemu bitju — najsrbo v kakoršnikoli formi — ono mučeništvo, katerega žrtev sem bila jaz? Govorila jim je^
„Laži, slepari, goljufaj, če hočeš biti srečen! Ali pa se odpovej vsakemu upanju !u
V tem Jrenotku, ko Vam to pišem,
v Trst, ker niso tržaški slovenski delavci smeli v Pulo.
Zatem je dobil* besedo socijalni demokrat g. Hara mina, ki se je pridružil protestu proti vladi, ali pričel je agitirati za socijalno-demokratično stranko, kar je izzvalo nevoljo zborovalcev, ki so govornika večkrat prekinili.
Haraminini je odgovoril g. D o r č i č, ki je {jovdarjal pogubnost socijalnih demokratov, ki so dosedaj hodili skupaj z našimi nasprotniki. Govornik je naglašal, da zamore delavec doseči svoje pravice le na narodni podlagi, boreč se za svoje stanovske koristi.
Shod je nato vsprejei sledečo
RESOLUCIJO : „Puljski Hrvati, zbrani na protestnem shodu na" vrtu „Narodnega doma" v četrtek, dne 11. avgusta 1910,
najodločneje obsojajo postopanje politične oblasti, ki je v zadnjem hipu prepovedala že dovoljeni izlet N. D. O. iz Trsta v Pulo ter tako preprečila, da niso mogli tržaški slovenski delavci pozdraviti svojih hrvatskih tovarišev v Puli;
protestirajo proti popuščanju vlade, ki je radi žuganja Italijanov in ume-šavanja njihovih voditeljev storila krivico primorskim Slovanom;
zahtevajo od apolitične oblasti, da ker je prepovedala izlet N. D. O. iz Trsta,
vstajajo pred menoj oni pariški pozni jesenski popoludnevi, ko sem ostajala sama v svoji sobi, napolležeča v kakem šeslonu... Konture predmetov so se polagoma raz-gubljale v mraku... To je bila za-me vedno grenka ura !... Zalotila sem se večkrat, da prelivam tihe solze sama nad seboj, ka-koršne je prelivala moja mati v svojih smrtnih mukah...
Drugič je bilo zopet ob morski obali j lepega julijskega jutra... Morje je bilo plavo... jadra bela... praznik življenja je bil : razlit po vodi in po nebu...
Iz oken moje vile v Trouville-u (izgov.: Truvilju) sem zrla na horizont — in bolj nego udova sem bila osamljena!
Ali pričenjate slutiti, prijatelj moj, do ! kakih nenavadnih odločitev bi utegnilo priti v tej obenem priprosti in romantični duši, (katere bistvo sem Vam skušala predočiti
i ravnokar ?
Tako mi je bilo v duši takrat, ko sem spoznala Gerharda.--
Moj plemeniti Ervin — oprostite mi to bridkost, ki Vam jo zadam sedaj! Dotakniti se hočem one rane ljubosumnosti na minolost in čutim, kako krvari ▼ Vašem
Resolucije
predložene XXII. glavni skupščini Zaveze. I.
Z ozirom na razsodbo državnega sodišča na Dunaju, ki je pripoznalo utrakvi-stične šole kakor protiustavne,
a)	naproša naučno ministrstvo, naj deluje na to, da se povsod, kjer se nahajajo slovenske večine, odpravijo take šole, da se ne dela še nadalje krivica slovenskemu šolstvu;
b)	poživlja vse prizadete občine, da tudi same poskrbe za reformo šolstva v tem smislu ;
č) se obrača do slovenskega učitelj-stva, da gre v tem oziru občinam na roko in da tudi samo širi smisel za tozadevno reorganizacijo.
Opiraje se na člen XIX. drž. osnovnega zakona, se obrača do šolskih oblastev v obmejnih deželah kakor do onih na Kranjskem:
a)	da prično nemudoma s slovenskim uradovanjem in da se v slovenskih okrajih uvede slovenski občevalni jezik za vse šolske zadeve ;
b)	poživlja vse slovensko učiteljstvo, da tudi samo dosledno rešuje vse uradne stvari v slovenskem jeziku, da tako samo prične praktično proizvajati narodno enakopravnost, ki nam je zajamčena po zakonu; isto velja tudi glede občevalnega jezika pri uradnih konferencah.
HI.
Obžalovati mora, da se je izdal odlok, da bi se pri uradnih konferencah ne smelo razpravljati o stanovskih stvareh,
ubogem srcu. Toda, če se mi ne bi bilo treba opravičevati vsled tega, kar bi Vam utegnilo vzbujati ljubosumnost, ali bi potem pisala ta priznanja, to izpoved, v katero hočem vliti vse nežnosti, ki jih Vam ne smem puščati več uživati ?... Pustite, dovolite mi, da Vam povem, zakaj sem bila takrat slaba, šibka, kakor Vam povem, zakaj sem sedaj močna!
Gerhard me je ljubil in mi je to povedal po mesecih in mesecih onega brezmej*-nega spoštovanja, ki je za nas ženske najlepše in najkrepkejše potrdilo. Ali nam ne kaže, da bo ta, ki je tega spoštovanja zmožen, vedno skrbel, da ne bi izrabljal svoje moči nad nami, ako bi ga kedaj izvolile za gospodarja svoje usode ?
V stanju trajajočega, eksaltiranega zo-perstavljanja, v katerem sem se nahajala, sem bila tem dovzetneja za Gerhardove strasti, ker je bila glavna krepost njegovega značaja ravno tista, ki sem jo ljubila jaz skoro fanatično. Vi ga poznate, in kakor jaz, veste tudi Vi, da je pošten, tako pošten, da je videti to na najmanjših malenkostih vsakdanjega življenja.
(Pride še.)
Stran II
»EDINOST« št. 222.
a)	ker se s tem lahko v posamenih slučajih onemogoča temeljitost rešitve kakega pedagoškega vprašanja, ki je v tesnem stiku s stanovskimi razmerami;
b)	ker se s tem krivično omejujejo pota do izvedbe upravičenih zahtev učitelj-stva ;
c)	poživlja vse prizadeto učiteljstvo, da se v stanovskih organizacijah peča v prvi vrsti s stanovskimi stvarmi in zahtevami in da naj vsaj samo ne omalovažuje lastnih teženj, zahtev in stanovskih aktualnih vprašanj, ki potrebujejo rešitve, ampak se tembolj posveti temu delu v svojih krožkih in okrajnih učit. društvih.
IV.
Obžalovati mora nekonsekventno postopanje pri oddaji učiteljskih služb od strani nekaterih šolskih oblastev,
a)	ker je to na kvar šolstvu ;
b)	ker se na ta način dela očita krivica
Khuenovih in Tomašičevih mamelukov. Ta borba zahteva složne narodne sile. Važno vprašanje je torej: se-li Supilo in „Pokret" najdeta skupno v tej borbi?! Kakor pravi patrijotje naj si podajo roke in naj pustena strani polemike, da složno stopijo v borbo proti narodnim nasprotnikom !!
*
* *
„ Obzor" je doznal iz zanesljivega vira, da je že dospel v Zagreb kraljevi r e s-kript, s katerim se hrvatski sabor razpušča in odreja razpis novih volitev.
V reskriptu se naglaša, da je to kraljevo odloko izzvalo spoznanje, da se s saborom, kakor je sedaj sestavljen, ne more doseči mirno in sporazumno reševanje onih vprašanj, ki so označena v reskriptu, s katerim je bil sabor otvorjen.
Sabor bo sklican za dan 22. t. m. predpoludne ob 10. uri in bodo poslanci iz
mnogim učiteljem in se pospešuje demora-' oddaljenejih krajev brzojavno pozvani. Do-lizacija ;	| tični kraljevski reskript so „Narodne novine"
c) ker nam je ob nadaljnem takem že priobčile. ______
moTMi^osIb" ŠE VeČiegaP°manikania! Celjski sokolski zlet leta I9IO
V.	t Manifestirajmo dne 14. avgusta z ve-
Protestirati mora proti zlorabi discipli-i likansko udeležbo, da čutimo z dragimi niranj in premeščanj iz službenih ozirov, ker j nam brati na štajerskem, ki bijejo na eni se le izkazalo *	i
a) da so ta premeščanja inscenirana od I najvažnejših postojank - v Celju - naj-
raznih politiških faktorjev, torej nimajo ljutejši boj z janičarji lastne nam grude. —
Dostojna manifestacija slovenske in slovanske misli naj bo ta najpomembnejša slav-nost, kar jih je priredilo slovensko So-
stvarne podlage;
b)	da se pri tem nalašč napačno tolmači § 54. drž. šol. zak. in § 118. dokončnega šolskega in učnega reda ;	.
c)	da se ta premeščanja izvršujejo J šolstvo . v največih slučajih na kvar šolstvu proti želji ljudstva in proti načelom pedagogike.
VI.
Poživlja poklicane oblasti, da obratno, kar se zahteva od učiteljskega osobja v smislu § 54. drž. šol. zak., tudi korny, voditeljica bojkota v Kremsu, kjer so
Mesarji zoper podraženje mesa.
—C.— Ta pa je originalna. Neverjetna, ali resnična je. To so posledice štrajka konsumentov — bojkota mesa. Gospa Po-
one šitijo ugled učiteljskega stanu, in opozarja ;
a) na organizovano gonjo, ki se je započela zoper učiteljski stan in zoper šolstvo — torej proti uradnim osebam in proti naredbi, ki jo je ustanovil drž. šol. zakon ;
prvi začeli z bojkotom, si more le čestitati, kajti gotovo ni mislila, da nje delovanje zavzame tolike dimenzije.
Mi, smo te posledice predvidjali v članku : „Štrajk konsumentov". Mi možje pa moramo biti hvaležni ženam, da so indirektno pokazale vladi, kake posledice rodi
b) opozarja na posledice, ki jih tista politika, ki se ne ozira na konsu-
r. r« ♦ r- r\ • irnr i « Aifnlir* Iv« oiriM	«m	r»/vl nitrrv	j _ •	_ I _ _ I__A__• ff_____ _	^J ^	»
pri tem trpi ves učiteljski stan in šolstvo sploh;
c) opozarja, da uživa učiteljstvo v smislu § 118. dokončnega šolskega in učnega reda polno zakonito varstvo oblastev.
VII.
Poživlja vsa šolska oblastva, da zakonito ščitijo šolstvo in učiteljstvo. Obrača se obenem do slovenske javnosti, naj tudi ta brani te interese, ker niso samo naši interesi, ampak so tudi interesi ljudstva.
VIII.
Na podlagi vsega, kar se zadnji čas dogaja in se ne strinja z zakonitimi dolo-
menta in maloobrtnika. One so indirektno zaklicale vladi: vodite politiko konsumentov in maloobrtnikov, ker ti sestavljajo večino državljanov.
Ta štrajk je več koristil nego ne-številni govori proti vladni politiki, ki je protežirala agrarce - veleposestnike - kapitaliste.
Preidimo k stvari! Znani bojkot mesa na Nižem Avstrijskem, ki je bil naperjen zoper mesarje kakor dozdevne krivce na današnji draginji mesa, je vzbudil mesarje. Slo je za njihovo kožo, za njihovo ekzi-stenco.
Te dni se je podala deputacija zastop-
čili, se sestavi spomenica, ki se dopošlje nikov niže-avstrijskih mesarjev k vladi — naučnemu ministrstvu in šolskim oblastvom j Vsprejel jo je sekcijski svetnik Riedl. Za -ter se objavi javnosti.	jstopniki mesarjev so konstatirali, da dragi-
! nja mesa dnevno raste. V zadnjem času je Hrvatska kriza.	j poskočila cena mesa za 15 K pri kvintalu,
—C.— Naša trditev, da je bil banu j torej za 30—35 stotink pri kilogramu. Raz-Tomašiču na vsak način namen, da razbije j loživŠi to dejstvo so zaprosili mesarji, da hrvatsko-srbsko koalicijo, potrjuje tudi vče- vlada ukrene potrebno, da preneha to rajšnji »Pokret". Ta piše doslovno : Tomašić (neznosno stanje za mesarje in konsu-je dobil ordre od Khuena, da razbije mente
koalicijo za v s a k o c e n o. In to je Tomašiću — kakor smo že naglasili — vspelo popolnoma.
Khuen in Tomašić :.ta dva bivša „paci-fikatorja" Hrvatske!... Čim smo doznali, da
G. Riedl je odgovoril, da je vlada že ukrenila potrebno, in da prvi dovozi mesa v monarhijo pridejo iz Romunije dne 1. septembra, a iz Srbije 1. novembra. Mesarji so na to konstatirali, da je dovoljeni
eden njiju prevzame vlado na Ogrskem, a kontingent mesa premajhen, da bi mogel ■ "	"	~ ~ delovati na znižanje današnjih cen. Na to ni
mogel rečeni sekcijski svetnik dati nobenega odgovora.
S svoje strani bi mogli le dostaviti vprašanje- da-li niso bila ministru Aehren-thalu znana ta dejstva, ko se je s srbskim ministrom Milovanovićem pogajal radi trgovinske pogodbe s Srbijo ? ! Sicer pa : kako moremo pričakovati, da bi kak minister zunanjih stvari in znan „macher" avstrijske balkanske politike mogel misliti na potrebe navadnih konsumentov in maloobrtnikov ? ! Če bi bil Aehrenthal tedaj privolil v popoln uvoz mesa iz Srbije, bi bilo to vprašanje kolikor toliko rešeno na korist teh dveh interesentov. No, kaj hočemo: z ene strani agrarci, z druge pa — politika ka-pricev!
Vi, p. n. konsumenti in maloobrtniki, odpirajte le svoje žepe, plačujte direktne, indirektne davke in divite se avstrijskim diplomatom in vojnim ladijam! Ne, nam tržaškim Slovencem tudi to ni dovoljeno, saj ne smemo nitina izlet v Pulo! !
drugi na Hrvatskem, postali smo pesimistični. Pomirjalo nas je jedino dejstvo, da je hrvatsko-srbska koalicija dala Tomašiću neko vrst zaupanja. — To zaupanje se je zrcalilo v znanem paktu. Gojili smo zaupanje v patrijote v hrvatsko-srbski koaliciji.
To svoje zaupanje smo v neki meri prenesli na Tomašića, četudi smo marsikateri njegov korak motrili skeptičnim pogledom.
Iz „Pokreta" posnemljeno, da „nova stranka-, ki se osnuje na znani poziv stranke prava, nastopi proti dr. Tomašiću. No, v tem slučaju pa je gotovo, da bo za število slavonskih poslancev — oslabljena. To vam potrja glasilo slavonskih pravašev, „Narodna obrana" v Osieku, ki odločno zastopa nazore dr.a Tomašiča in piše njemu v prilog. — To nam potrjajo tudi besede enega voditeljev slavonskih poslancev, dr.a Neumana, ki je hrvatsko-srbsko koalicijo obsodil zato, ker ni hotela popolnoma zlesti v Tomašićev koš.
Potemtakem bi se nova stranka rešila Tomašičevih privržencev in stopi pred hrvatski narod, da jej ta nakloni isto zaupanje kakor jej je naklanjal njenim členom kakor členom bivše hrvatsko-srbske koalicije. — Osnutje take stranke, ki hoče odločno nastopiti — za pravice hrvatskega naroda, proti Pešti in Dunaju pozdravljamo odkritosrčno.
Vspričo vsega tega beležimo le z žalostjo nasprotstva in strastne polemike med „Pokretom" in posl. Supilom. O patrijo-tizmu enega in druzega smo trdno prepričani. Prišla so v navskrižje mnenja patrijo-tov z ene in druge strani. — Sedaj čaka hrvatski narod nova borba, ki sili na združenje in skupno akcijo vse neodvisne ele-
Dnevne novice.
Nemški furor. Kako daleč sega nemško sovraštvo proti vsemu, kar je slovansko, so dokazali Nemci zopet te dni. Čehi nameravajo namreč napraviti te dni korpo-rativen izlet na Dunaj, da bi si ogledali lovsko razstavo in druge znamenitosti Dunaja. Nemci pa so takoj vložili proti temu svoj veto, češ, da je to provokacija. Dpsegli so s tem, da je policija prepovedala Čehom nositi znake po mestu, ter jim svetovala, naj se izogibajo vsakega glasnega pozdrava, ki bi se ga zamoglo smatrati kot provokacijo.
Češki listi priporočajo izletnikom, naj se mente, ki * so sestavljali koalicijo, brez ponašajo kolikor mogoče mirno, da si pri-
dobe simpatije prebivalstva, ker bodo s tem najbolj pomogli bratom na Dunaju.
Prvi avstrijski general v aeroplanu. Minuli torek, se je v dunajskem Novem mestu dvignil s svojim aeroplanom v zrak inženir Adolf Warchalowski. Ž njim je sedel v gondoli zapovednik dunajske artilerijske brigade general Poppy. To je bilo prvikrat, da se je avstrijski general spustil v zrak.
Potovanje kneza Nikole. Iz Cetinja se poroča, da bo knez Nikola takoj po proglašenju kraljem pod vzel dalje potovanje v Evropo. Eden njegovih prvih obiskov da bo veljal beligrajskemu dvoru, o čemur je srbska vlada že obveščena. Ta sklep črnogorskega kneza je napravil največji utis v Belemgradu, kjer ga sprejmejo z vsemi kraljevskimi častmi. Glavni namen tega potovanja je, da se doseže sporazum glede vseh nesoglasij, ki so vladala dosedaj med tema jugoslovanskima državama.
Nesreče v angleških rudnikih. London 11: Glasom nekega poročila nadzornika rudnikov je leta 1909 izgubilo rudnikih v Velike Britanije 1443 oseb. To je največe število izza L 1873.
Kolera v Rusiji. Iz Petrograda: Poročila iz od kolere okuženih okrajev so vsak dan strašnejša. Glasom najnovejih poročil je doslej umrlo na koleri 63.500 oseb, samo meseca julija je umrlo 2900 oseb. — Radi te velike katastrofe so kurzi ruskih papirjev na borzah silno padli.
Turška deputacija v Črnigori. Posebna deputacija, ki ima nalog iti čestitat na Cetinje črnogorskemu knezu Nikoli k njegovemu jubileju, se je včeraj — kakor javljajo iz Carigrada — vkrcala na krov kri-žarke „Hamadi" in odplula v Bar.
Domače vesti.
Duhovnik o slovenski politiki. Neki duhovnik je priobčil v „Slov. Narodu" članek pod gornjim naslovom, iz katerega po-snemljemo nekoliko odstavkov, ki so v popolnem soglasju z našimi nazori o razmerju med vero ozir. duhovščino in politiko. Piše namreč:
„Dovolite mi, da spregovorim odkrito besedo tudi jaz, kakor morda največji ljubitelj svoje križane domovine. Ako rte v resnici narodni, ublažite svojo pisavo proti duhovnikom kakor takim glede njih zasebnega življenja. Z gonjo proli „farjem" se ljudstvu nič ne koristi, duhovnikom pa mnogo ne Škoduje, ker vsakdo ve in uva-žnje, da smo vsi iz mesa in krvi. Torej duhovniško zasebno življenje ignorirajte kolikor možno, klerikalno politično delovanje kritizirajte nad vse, vedno le na dostojen način, toda vedno tako, da vam ne bodo mogli očitati, da se borite proti veri.
Narod in vera sta dva pojma, še sedaj tako ozko spojena med sabo, da ju je vsaj sedaj še težko razločiti. To imejte vedno pred očmi! Ne ubijajte vere, ampak ubijajte vedno in povsod le klerikalno rimsko-jezuit-sko politično idejo.
Odpirajte ljudstvu oči, da klerikali-zem je eno, in resnična vera je drugo. Pišite vedno resnico !"
„Kdor količkaj trezno sodi, in naj bo le-ta svetskega ali duhovskega stanu, mora priznati, da je klerikalna politika narodu v pogubo, ker hodi roko v roki z vsenemško politiko.
„Slep mora biti ta, ki tega ne uvidi.
Nemci v Avstriji se boje za svojo nadvlado, za to se ravnajo po starem rimskem načelu: „divide et impera". Zanašajo, kamorkoli morejo, med Slovane razpor in netijo medsebojno mržnjo. Jezuitje so njihovi najboljši sotrudniki, a dobiti je pri raznih slovanskih narodih tudi drugih oseb, ki stoje vedoma v nemški službi. Pri nas o-pravljajo ta posel klerikalci. Vsi naši klerikalci se seveda ne zavedajo te sramotne službe, njihovi kolovodje pa prav gotovo natanjko vedo, da je njihova politika samo voda na mlin narodnim sovragom".
„Tako se ni čuditi, ako je stranka, krenila na pota, ki nimajo nič skupnega s slovensko narodno politiko. Ali bo ta politika žela strankarske vspehe? Morda, narodnih pa prav gotovo ne.
Sicer pa pozicije klerikalne stranke itak niso več tako trdne, kakor se domneva. Stranka, ki se mora v politični borbi, ako se hoče vzdrževati na površju, posluževati najpodlejših sredstev ovaduštva, je že zapisana smrti.
Sicer pa nikakor ne mislite, da se s strankarskim vodstvom in s „Slovenčevo" taktiko strinjajo vsi pristaši! So ljudje v klerikalni stranki in med njimi tudi mnogo nas duhovnihov, ki se nam v dno duše gnjusi vse, kar v zadnjem času počenjajo naši kolovodje. Samo videti bi nam bilo treba tiste duhovnike, ki v gnjevu stiskajo pesti, ko so čitali »Slovenčev" članek: „Beseda brez ovinkov", da bi se prepričali, da so tudi med duhovščino pošteni rodoljubi, ki se jim gabi brezdomovinska politika klerikalne stranke".
Otvoritev brzojavne postaje s tele-foničnim obratom v Bazovici. — Dne 1. septembra se izroči javnemu prometu brzojavna postaja s telefoničnim obratom v Bazovici.
Ta postaja, ki bo držala omejeno dnevno službo, bo odpravljala brzojavke telefoničnim potom: strankam nasproti, bo
. ta postaja uradova'.a v vseh odnošajih slično navadnim brzojavnim postajam z brzojavnimi aparati in veljajo torej glede sprejemanja in dostavljanja brzojavk, kakor tudi glede vseh ostalih na promet s strankami nanašajočih se opravil, tudi za to postajo s telefoničnim obratom predpisi, y splošnem obstoječi za brzojavne postaje.
Vsem podružnicam in prijateljem „Družbe sv. Cir. in Met.
Tolstovrško slatino pri Guštajnu na Koroškem je kupil konzorcij koroških Slovencev in sklenil, dajati del dohodkov v slovenske narodne namene, in sicer na ta način, da bo vsaki pošiljatvi pridejan kupon, za katerega plača kakemu slovenskemu društvu gotov znesek.
Ker je „Družba sv. Cirila in Metoda" v Ljubljani pač najvažnejše vseslovensko obrambno društvo, prosimo gostilničarje in zasebnike, da dajejo kupone Tolstovrške slatine vodstvu „Družbe sv. Cirila in Metoda" v Ljubljani. Podružnice „Družbe sv. Cirila in Metoda", pa pozivamo, da pobirajo v svojem področju kupone in jih nam pošiljajo.
Tolstovrška slatina je po mnenju zdrav-nikov-strokovnjakov izborna zdravilna in namizna kisla voda, ki je med najboljšimi planinskimi kislimi vodami. Ker po kakovosti Tolstovrška slatina ne zaostaja za drugimi kislimi vodami, in ker gre del do-kodkov v slovenske narodne namene, je pač vsakega zavednega Slovenca narodna dolžnost, da zahteva vsepovsod le Tolstovrško slatino, kije edina slovenska kisla voda.
Za našo prepotrebno „Družbo sv. Cirila in Metoda" pa postane to podjetje lep vir rednih znatnih dohodkov. — „Svoji k svojim" v našo narodno obrambo !
Pevsko društvo „Zastava" v Lonjerju je razposlalo danes plakate za svojo prireditev v nedeljo. Radi razbremenjenja blagajne pri veselici, razposlalo se je posameznim društvom, ki so priglasila svojo soudeležbo vstopnice, ki si jih p. n. člani istih naj blagovolijo nabaviti.
Vspored obsega f ledeče točke: I. ob
II.	uri dop. predustanovni občni zbor Ciril-Metodove podružnice za Lonjer. II. Ob 4. uri pop. sprejem došlih društev in gostov.
III.	Razvitje zastave. IV. Veselica, kjer nastopajo posamezna priglašena društva, a k koncu pojejo vsa navzoča pevska društva naše „Jadransko morje" od Hajdriha. V. Prosta zabava in ples.
Veselica in razvitje zastave se vrši na obsežnem prenovljenem prostoru „Konsum-nega društva", v slučaju neugodnega vremena vršila bi se veselica drugi dan, v ponedeljek (praznik) dne 15. t. m.
Priglašenih je petnajst narodnih društev k soudeležbi. Bo to torej prava narodna slavnost.
Ob priliki obletnice razvitja društvene zastave priredi pevsko društvo „Velesila" v Skednju skupno s podružnico družbe sv. Cirila in Metoda v nedeljo dne 28. avgusta 1910 vrtno veselico, oziroma koncert na vrtu gostilne gospoda Ivana Sancin (Ko-talj).
Koncert se bo vršil s petjem, godbo, šaljivo pošto, in šaljivo tombolo.
Po koncertu se bo vršil ples na planem, ki bo trajal do tretje ure zjutraj.
Ker nima društvo nikakih dohodkov, ne z veselicami ne z drugimi predstavami, pričakuje, da se občinstvo mnogoštevilno udeleži te prireditve ter s tem pripomore „Velesili" in podružnicam do sredstev za nadaljno delovanje.
Bratska društva so pa naprošena da upoštevajo to našo prireditev.
Vspored se bo objavil o pravem času.
O priliki 20-letnice pevskega društva „Zvon" na Opčinah. Pevsko društvo so naše narodne trdnjave in zato jih ne smemo nikakor omalovaževati, ali celo prezirati. Pevska društva so ognjišča, kjer se neti narodno navdušenje in narodna zavest naše mladine.
Pogubilo bi se jih bilo že na tisoče v morju tujinstva, ako bi jim pevska društva, ne bila važna pristanišča, kjer se čutijo varne in srečne, ko buta okolo in okolo sovražni vihar. Ker pa naš narod še ni in še dolgo ne bo v varnem pristanišču, temveč se nahaja na jako razburkanem morju, zato moramo upoštevati vsako oporo in vsako varnostno napravo.
Ker so torej naša pevska društva take trdnjave in take varnostne naprave, naravno je, da jih moramo ceniti, upoštevati in podpirati po svojik močeh ! Če pa tako pevsko društvo praznuje celo svojo 20-letnico, kakor jo bo praznoval „Zvon" na Opčinah dne 21. t. m., tedaj je še posebno naša dolžnost, da se odzovemo njegovemu vabilu.
Ne bodimo tudi tako zbirčni s programom, češ: vedno to petje! Da vedno petje, a pevci so — drugi.^ Starejši odhajajo in nov zarod prihaja z mladimi, svežimi glasovi in dušo polno idealov. A ravno za take se morajo gojiti pevski zbori, kajti z lepo slovensko pesmijo se vzgaja in krepi narodno čustvo in narodno zavest naše mladine, na katero potem lahko zidamo!
Posebno moramo biti oprezni zdaj in trdno držati vsako organizacijo, ko nam ne
V Trstu, dne 12. avgusta 1910
> EDINOST c gt. 222.
Stran ITI.
preti le sovražnik od severa in juga, temveč se vzbuja silni zmaj tudi med nami, ki nam hoče porušiti, kar smo sezidali z veliko težavo ! —
V	še večjo obrambo pa stoji tu naš sivi „Sokol", ki je razprostrl svoje peroti po vsej okolici in našel posebno na Opčinah veliko četo, ki se zbira pod njegovim okriljem in ki bo dne 21. t. m. praznoval svojo prvo obletnico ! Na Opčine torej k tej veliki slavnosti !
Od sv. Jakoba nam pišejo: Pripravljalni odbor godbenega odseka N. D. O. se je v svoji prvi seji konstituiral tako-le: R. Pregarec, predsednik; Fr. Bonano tajnik ; Vlad Slavec, blagajnik.
Odborniki: M. Mihalič, M. Zidak in M. Švigelj. Pregledovalci računov: Ant. Babič in Vodopivec. Ta odbor se je posvetoval o nakupu potrebnih predmetov za godbo in je već istih tudi že naročil.
Termin za vpisovanja članov (godcev) je definitivno določen do 14. t. m. Vsi oni, ki se mislijo vpisati v društveno godbo, so naprošeni, da se prijavijo osebno ali pismeno v soboto od 5 in pol do 9 ure zvečer, ali v nedeljo od 10 dopoludne pri tajniku godbenega odseka v prostorih N. D. O. pri Sv. Jakobu (Campo S. Giacomo 5, I. nad. „Nar. gostilno"). Ob enem opozarja odbor vse one, ki so se vpisali, da se gotovo udeleže posvetovanja v soboto zvečer točno ob 8. uri v gori navedenih prostorih. Na to posvetovanje pride tudi določeni učitelj godbe. Zato vabi in prosi odbor, naj se tega posvetovanja vsi udeleže.
S teorijo pričnemo prihodnji teden.
Prispevki za učenje in izplačevanje instrumentov so tako majhni, da lahko vsakdo žrtvuje to svotico v svojo in N. D. O. korist. Ker nameravamo prirediti za prispevke, ozir. za darove posebne bloke, bodo seveda stroški toliko manjši.
Apeliramo tem potom na narodno zavedno delavstvo, da bi vsakdo ob danih priukah nabiral darove za toli potrebno prvo slovensko godbo !
Tržaška rnala kronska
Grško-nemška alijanca za goljufijo.
Zidar Kari Robert Pietz je dolgo časa iskal Jela izven Trsta in za to se je priporočal več osebam, naj mu je preskrbijo. Predvčerajšnjem sta prišla k njemu dva moža, izmed katerih je Pietz enega poznal. Drugi se je predstavil kakor tajnika nekega vi-demskega inženirja in rekel, da je prišel v Trst udinjat zidarje. Pietzu je tudi ponudil siužbo, celo stalno. Pietz je rade volje sprejel in dogovorila sta se glede pogojev. — Tedaj mu je „tajnik" rekel, da treba Pietzu poslati v Videm znesek 30 K za aro. Pietz je potegnil iz žepa 30 kron, a v trenotku, ko jih je izročal tajniku, mu je prišel sum, da bi vsa stvar utegnila biti goljufija. Vtaknil je denar zopet v žep in šel naznanit oba kompanjona. Ista sta bila aretirana in se imenujeta: Oskar Linde, star 18 let, iz Bregenca, mornariški kuharski pomočnik in Dames Stavropulos, star 34 let, nezaposlen strojnik, iz Kalamate. Linde se je opravičeval s tem, da Grka pozna šele par dni in da se je tudi njemu predstavil za „tajnika". Policija je pridržala oba v zaporu.
Pomorski in sanitetni kapitanat nas prosi, da objavimo, da vsi oni, ki želijo na svetilnik, se morajo podati na kapitanat in tam dobiti za to pismeno dovoljenje.
V	mestno bolnišnico so bili včeraj
vsprejeti:
Josip Pataj, star 68 let, kmet iz Bo-ljuna pri Pazinu, ker si je zlomil levo nogo, Humbert Zanier, star 5 let, stanujoč v ulici del Veltro št. 430, ker se je močno vrezal na dlani leve roke in Josip Cirk, kmet, star 46 let, iz Medane pri Krminu, ker se je hudo ranil na desnem očesu; ko se je namreč nahajal pri kovaču, mu je padel v oko košček železa.
Poneveril in se izročil policiji. Že oktobra l. 1909 je neki Ivan Hackel, star 35 let, iz Deutsch Landsberga (Štajersko), ki je bil vslužben kakor iztirjevalec pri urar-ju Vito de Gioia, izginil, potem ko si je pridržal razne male zneske, inkasirane na račun svojega gospodarja. Včeraj se je Hackel sam prijavil na policiji. Spravili so ga v ul. Tigor.
Izgnanec, ki popiva brez cvenka. Težak Josip Alberti, star 50 let iz Gročane v Istri stanujoč v Bazovici, je včeraj zjutraj v gostilni ul. Farneto št. 4 jedel in pil in se potem proglasil insolventnim.
Bil je aretiran. Alberti je izgnan iz Trsta.
Koledar in vreme. Danes: Klara, dev. — Jutri: Hipol. in Kas. muč.
Temperatura včeraj ob 2. uri popoludne -h 25 ° Cels. — Vreme včeraj zjutraj oblačno, pop. lepo.
Vremenska napoved za Primorsko: Oblačno s posamičnimi padavinami. — Hladni vetrovi. — Temperatura malo spremenjena. Počasno jasnenje.
Društvene vesti.
Telovadno društvo „Sokol" v Trstu.
Zlet v Pazin. Oni, ki so radi raznih okolščin zadržani udeležiti se izleta v Celje, so vabljeni, . da se udeleže zleta v Pazin. Priglase se naj do sobote zvečer pri vra-tarici v „Narodnem domu." Odhod iz Trsta v nedeljo zjutraj ob 8 48 uri.
Odbor.
Klub dram. diletantov na Prošeku sklicuje po § 11. društvenih pravil izreden občni zbor v nedeljo dne 14. t. m. ob 4. uri popoludne v društvenih prostorih na Prošeku.
Tržaška gledališča.
MINERVA. Danes častni in slovesni večer bas-buffa Trevisan s komično opero „Le educande di Sorrento". Vmes bo g. Trevisan z g.co AIbo pel duet iz komične opere „Crispino e la comare."
DARO VL
— Za barkovljansko podruž. CMD. so darovali sledeči gg :
Ščuka Anton trg. 5 K g.ca Marija Slemič 1 K, Mladoturške vlade konzul na letovišču v Barkovljah 2*14 K, g. Drago Martelanc 1 krono.
Skupaj kron 9.14, kateri denar se nahaja v barkovljanski hranilnici. Prosimo obilo posnemanja.
Vesti iz Goriške.
Kolesarsko društvo „Miren" v Mirnu naznanja izid dirke Gorica—Miren, ki je bila minolo nedeljo. Od dirke junijorjev je došel 1. Semolič iz Opatjegasela, ki je dirkal za društvo „Danica" in rabil 6 min. 2 sek., II. Paljavic iz Št. Florjana, ki je dirkal za „Danico" v času 6 min. 8 sek., III. Mozetič iz Solkana, za društvo „Solkan", ki je rabil 6 min. 14 sekund. V maksimalnem času so prišli: Žbogar od društva „Danica", SrebrniČ od društva „Solkan", Humar od društva „Vrtojba", Lavrenčič od društva „Danica", Faletič od društva „Danica", Pahor od društva „Miren", Mihelj od društva „Vrtojba". — Darilo, kije bilo samo eno za dirko hitrosti, je dobil Šinigoj, ki je dirkal za društvo „Gorica". Darila za polževo dirko so dobili sledeči: I. darilo Šinigoj, dirkal za društvo „Gorica", II. darilo Vidmar, dirkal za društvo „Danica", III. darilo Terpin, ki je dirkal za „Solkan".
Kolesarsko društvo „Solkan" v Solkanu je priredilo dne 17. m. m. I. cestno dirko iz Kanala v Solkan. Daljava 19 km. Maksimalen čas 45 min., s sledečim rezultatom : Prvi je dospel na cilj Anton Danev-čič, ki je rabil 31 min., 15*35". 2. Vekoslav [ Šinigoj, ki je rabil 31 min., 17'15". 3. Al. Bašin, ki je rabil 31 min., 20 sek. 4. Jakob Sulič, rabil 31 min., 25*25". 5. Henrik Perpin, ki je rabil 31 minut, 33 sekund; v
Predno nakupite pohištvo, blagovolite obiskati
zalogo pohištva fligelo Palma
TRST, ulica Giosue Carducci 20, kjer najdete solid. blago
MT po najnižjih cenah.
Pri nakupovanju Jedilnih, spalnih in nOVODOroČenr^m ■■■ prejemnih sob, posebne olajšave '^V^P^rocencem ■■■
20-000 sadnih in vinskih mlinov
velik st«7ilo hiduv. stiskalnic za obrt in gospodarstv je izišlo iz fartovih tovarn
Leta 1909 je bilo vsega izdelanih:
2500 stiskalnic in 1200 mlinov
Jasen dokaz za dobroto teli izdelkov. Obrnite se z zaupanjem
ph. JMayf arth«C*.
Tovarne poljedeJjokili strojev. livarne, fužine MAYFARTH & Co.
Dunaj II, Taborstrasse 71, Dunaj
--Išče se »nožnih zastopnikov.--
■■—B3—MBII	"
it
gsr* Zaloga obuvala
■■■■ in l&strn* deluluica hh
Ali se hočete po ceni obleči ?
Pojdite v dobroznano trgovino
ALLA CITTA' Dl TRIESTE | PAVEL VISI^TSNI
Trst, ulica Giosne Carflacci št. 40 (prej Tomnte)
Tam dobite
Moške obleke . . . od Kron 13 do 56 Obleke za dečke . od Kron 6 do 30 Otroške obleke . . od Kron 2 do 20
Velik izbor bl3ga iz inozemstva in iz dnmačih tovara. Velika zaloga srajc, hlač In dragih predmetov za delavoe.
Sprejemajo se naročbe po meri.
ALLA ClTTA' DI TRIESTE
Trst, ulica Giosne Cardncci štev. 40 (prej Torrentc)
M ul. Glosue Carducci 31. iti
Filljalka al. 8. Sebastlano 8.
Velika izbera moških in t enakih čevljev. - Poprave se izvršujejo točno in solidno
po zmernih cenah
RS uči trnnvpn veSC slovenskega in nem-DIVOI w l|UvCli Skega jezika v govoru in
pisavi, knjigovodstva in korespondence i S ć e takoj primerne službe v Trstu ali v večjem kraju na deželi. Dolgoletna spričevala. Blagohotne ponudbe pod „TRGOVEC • na Inaer. odd. Edinosti.	1263
O sadnih in vinskih stiskalnicah. —
Bliža se jesen in žnjo več ali manj bogata trgatev. Marsikoga skrbi, da si nabavi j dobrih stiskalnic za grozdje in sadje. — V t dobrih letih se nekoliko manj pazi na bogati pridelek in marsikdo stiska v stari,! nezadostni stiskalnici. To se še da oprostiti v takih letih. V resnici pa je to kmeto-valčeva zguba. Nepopolne stiskalnice stiskajo 19 do 20% manj soka nego pa stiskal- | nice izborne konštrukcije, in lahko se smatra teh 20 odstotkov mošta za čisti dobiček.
Toda dobro stiskanje daje še drugo prednost. Mošt, ki se najzadnji stisne, ima posebno mnogo sladkorja in drugih snovi v sebi, ki delajo dobroto in trpežnost sadnega vina. Tako dobimo iz popolnih stiskalnic torej vina z več alkoholom in radi tega boljša vina. Dokaz temu je, da je potrebno pri nepravilnem stiskanju dolivanje j vode. —
Pri nakupu stiskalnic se mora gledati na to, da so te v stanu čim največjo množino mošta iztisniti, da so iz dobrega materijala in da rabijo malo napora pri stiskanju. Take stiskalnice so vedno najceneje z ozirom na njih delo.
Stiskalnica tvrdke Fil. Mayfahrt in drug. Dunaj II., Taborstrasse 71, „Herkules", odgovarja popolnoma zahtevam popolne}
stiskalnice.
---
kinematograf „rfdria"
Elegantna dvorana, sestavljena po najmodernejših načrtih.
Vsaki torek, četrtek in soboto nov program.
VSTOPNINA: I. mesto 30 Tin., otroci in vojaki 20 Tin. II. mesto 20 Tin, otroci ia vojaki 10 v.
POHIŠTVO
SOLIDNO: in : ELEGANTNO
W PO ZMERNIH CENAH
RAFAELE ITALIA
TRST • VIA MALCANTON - TR8T

|U ^UUJIUUU U1U, ±f±Ji lUIllUlJk/UUl J*"1)
primarija bolnišnice usmiljenih bratov iz Kandije pri Rudolf o vem.
Potujete ? ? ?
-J5CK Dovolite en nasvet: Poglejte si pred odhodom na novo dospelo
»izbiro ženskih torbic, novčark In _ vsak. kovčegov v domači trgovini
Ivana Rucker, ul. Nuova 29
"lil Za ženske ! Klobučnice! za moške
G. J. SERRA VALLO
Trst.
Rabil sem poslano ml SERRA VALLO V O KINA-VINO Z ŽE-LEZOM (Vino di China Ferruginoso Serravallo) v svoji družini z najboljšim vspehom. Nevrastenija in vsled nje nastala želodčna šibkost sta izginili v najkrajšem času. Tudi v privatni praksi pripisujem jako rad ta pripomoček in bolniki so mi hvaležni. Moram tedaj Vaše vino priporočati.
RUDOLFOVO, dne 10. oktobra 1905.
Dr. P. DEFRANCESCHI.
Priporočamo našim KOLENSKO CIKORIJO l
- - gospodinjam----iz EDINE Slovenske Tovarne v Liubliani. - -
8-ran IV.
»EDINOST« Št. 222.
V Trstu, dne 12. avgusta 1910
maksimalnem času je dospel Mozetič Ant., ki je rabil 31 min., 58 sekund. II. Polževa dirka : prvo darilo je dobil Vekoslav Šini-goj, 2. darilo Jakob Sulič in 3. darilo Julij Makuc. — III. Dirka na stojalo, 4 darila : 1. Ivan Doljak, napravil v 1 minuti 4 km 900 m, 2. Sinigoj Vekoslav napravil v 1 m 4 km 599 m, 3. Julij Makuc, napravil v 1 m 4 km 599 m (odločil žreb za V. Šinigoja 2 dar.) 4. Abramič Franc, napravil v 1 m 4 km 539 km. — Za prep'.ačila pri vstopnini izrekamo najsrčnejšo zahvalo vsem do-tičnikom ; ravno tako onim, ki so kakor-sibodi pripomogli, da se je veselica tako dobro obnesla.	Odbor.
Smrtna kosa. Umrl je v Gorici dobro znani trgovec g. Albin K r e z a n, v dobi 44 let. — Pokojnik je bil doma iz Ro-činja.
x Dražba premičnin. Dne 12. in 13.
avgusta se bo vršila v času od 9—12 predpol. in od 3—6 popol. dobrovoljna pohištva in drugih premičnim, ki so bile lasti pok. Marije plem. Berks ; in v sicer v pritličju hiše št. 14 v ul. Dante.
x Goriška plinarna opozarja lastnike hiš na razne olajšave, ki jih je uvedla in ki veljajo do konca t. 1.
Med drugimi je plinarna — posebno tam, kjer je več stanovalcev — pripravljena napeljati plin popolnoma brezplačno v stanovanju.
Odmevi z maškarade. Pred okrožno sodnijo v Gorici je stalo enajst junakov iz Tržiča, ki je v zadnjem času zaslovel kakor veliko iredentistično gnezdo.
Obtoženi so bili večinoma zasebni uradniki in trgovci.
Obtožnica pravi, da je ta družba zadnje dni pusta demonstrativno korakala po Tržiču v oblekah garibaldincev. — Eden izmed njih je bil načelnik ter je bil maskiran kakor Garibaldi. Pozvane priče so izpovedale deloma neugodno za obtožence, ki so hoteli dokazati, da je šlo le za šalo in da obhod ni imel ^ demonstrativnega namena. Sodnija pa je bila nasprotnega mnenja in jih je spoznala krivimi po § 305 k. z. — Oni, ki je špilal „Garibaldija", je dobil tri tedne, ostali pa vsaki po pet dni zapora.
Cigani. V okoliči vogerske občine so se te dni klatili cigani. Dva so zaprli radi tatvine.
Vesti iz Istre.
Superior vojne mornarice v Puli mons. Uredniček gre radi bolezni v pokoj.
„Piccolo" — denuncijant. Iz Kopra smo prejeli : „Piccolo della Sera" od dne 8. t. m. objavlja dopis iz Kopra, v katerem piše, da je učitelj v bližnjem Gažonu Rudež pravi narodni hujskač. Posebno o priliki običajne letošnje šagre da je imel g. Rudež v družbi nekaterih drugih učiteljev in občinskega tajnika v Marezigah v društveni gostilni v Gažonu hujskajoče narodne govo-rance, zbog katerih je prišlo do pretepa, ter bo imela še sodnija posla s tem. Med ljudstvom da vlada veliko razburjenje proti učitelju g. Rudežu. Seveda prihaja „Piccolo" do zaključka, da treba takega hujskača, kakor je učitelj g. Rudež, takoj premestiti iz Gažona, da ne bo več prihajalo do kaljenja narodnega miru.
Temu nasproti naj nam bo dovoljeno, da pojasnimo, koliko je resnice na teh „Piccoloviha „ravbargšihtah" :
Kakor vsako leto, tako se je vršil v vasi Gažon, občina Koper, tudi letos navadni semenj s plesom, ali takozvana „ša-gra". Ker je pa bila letos tam ustanovljena šola, je samo ob sebi umevno, da je tamošnji učitelj g. Herman Rudež povabil na sestanek nekatere svoje najbližje tovariše. Kakor je to povsod navada, je bilo izust-jenih tudi v Gažonu o tej priliki v ožjem krogu tovarišev in somišljenikov par go-voranc in napitnic. Govorilo se je slovensko, samo za Slovence v slovenski vasi. — Isti dan je bil v Gažonu tudi župan Barto-lič, ki je v resnici hujskal svojih par mandelj-cev, ki jih ima v Gažonu še na svoji strani. V vsej vasi ni niti enega Italijana, a kljubu temu govori „Piccolo" o razburjenju proti učitelju. Razburjen je pa v resnici le gosp. Bartolič, ker v Gažonu, izvzemši onih, ki so odvisni od občine, nima nikogar več na svoji strani. Ako je prišlo par dni po šagri
—	in ne naslednji dan, kakor trdi „Piccolo"
—	do pretepa, ali bolje do napada na društveno gostilno, ni težko uganiti, kdo je ta napad provzročil, to tembolj, ako povemo, da so občinski svetovalci, odborniki in čuvaji navalili s kamenji in revolverji na naše ljudi, ki so bili zbrani v gostilni. Zato se vrši res sodnijska preiskava, a to proti goriomenjenim pristašem župana Bartoliča Bartolič zgubljava list za listom, vas za vasjo in umevno je, da ga to jezi in peče. Ker se nad maso ne more znositi, bi se hotel maščevati nad onimi, ki poučujejo ljudstvo. Zato se je izrazil javno, da hoče na vsak način uničiti učitelja g. Rudeža. Zato sika svoj strup na vse strani in bi hotel s svojim, denuncijantstvom doseči svoj namen. — Šolska oblast naj se le prepriča, koliko je resnice na Bartoličevih denuncijacijah. — Vrlim Gažoncem pa, ki so odprli oči, ter se hočejo otresti komande odpadnika Bartoliča, kličemo: le tako naprej ! Ne odnehajte, dokler ne vničite zadnjo sled odpadništva ▼ svoji občini. Mi vam
bomo stali ob strani do konečne zmage. \ Živeli vrli Gažonci !
Druge slovenske de?ele
Okolu sveta se je napotil potopisec g. J. Lavtižar, župnik v Ratečah na Gorenjskem. Od doma se je napotil v London. Od tu jo krene v New-York in potem preko Severne Amerike v San Francisko, na Japonsko, v Hongkong, Singapore, Ko-lombo, Aden, Suec, Genovo in nazaj domov.
Potovanje bo trajalo kake tri dobre mesece.
Razne vesti.
Umor na cesti. Na Marijinem trgu v Krakovu se je zgodil v ponedeljek popo-ludne ob dveh pop. umor, ki je provzročil veliko senzacijo. Nek Stanislav Trubnovsky je stopil kar naenkrat pred uradnika poljskega ljudskega društva Stanislav Rybak-a in ga iz brovvnig pištole vstrelil v glavo z besedami: rSedaj te imam vendar enkrat, špijon!" Rybak se je zgrudil takoj mrtev na tla. Na na tleh ležečega je Trubnowsky ustrelil še parkrat in ga zadel. Na stotine broječa množica, ki je gledala krvavi prizor, se je vrgla na morilca, ki je hotel pobegniti.
Ljudje so udarjali na bežečega s palicami in dežniki ter ga zlostavljali s pestmi in brcami. Ko je Trubowsky konečno mogel priti do besede, je zaklical: „Nikar me ne pretepajte. Ubil sem špijona, ki je spravil mnogo nedolžnih ljudi v Sibirijo". Občinstvo je tedaj pustilo morilca in ga izročilo policiji. Na policijskem ravnateljstvu je Trubnowsky izjavil, da je Rybaka ustrelil po nalogu poljskega narodnega delavskega društva v Varšavi. Rybak je bil proslul agent-provokater. Prišel da je v službo Ochrane v Krakovo, da bi izdal neko rusko revolucijonarko na Rusijo. On da je spravil na stotine eksistenc Rusiji pod nož. Razburjenje radi tega slučaja je redko. Trubnow-sky je vsled zlostavijanj od strani množice dobil znatne rane.
Ciganski primas umorjen od svojega unuka. — Iz Velikega Varadina poročajo : V Pasalaku je bil 98-letni glasoviti ciganski primas Abris Berkes zaboden od svojega lastnega unuka. — Morilec je pobegnil.
Baronica Vaughan nekdanja soproga pokojnega belgijskega kralja Leopolda II. se namerava vnovič poročiti.
V Messini trpi prebivalstvo pod neznosno vročino. Iz podrtij, pod katerimi je še mnogo mrličev in iz kanalov se vzdiga silen smrad, tako da se je bati kake kužne bolezni. Cest ne morejo namakati, ker ni vode. Razun tega se pa še vedno ponavljajo potresni sunki.
■■■■■■	HALI 0GLA7I	' ■■■■■■
	MALI OGLASI se računajo po 4 stot. besedo. Mastno tiskane besede se računajo enkrat več. Najmanja pristojbina stane 40 sto-tlnk. Plača se takoj Ins. oddelku.	
18-letni mladenič
zmcžen nemškega, slovenskega in italijanskega. jezika, z dobri<ni spričevali, ki je nekoliko praktičen pisarniških Btvari, išče primerno a;užbo. Ponudbe pod „Kaligiaf- ns Ioseratni oidelek Edinosti.	I317
Pfnfls CD	^ novih, solidno izdelanih
I lUlIdL Sc sodov od 4.00 litrov, pripravnih za klet. Obroči iz cinka. Naslov pove Inseratni oddelek Edinosti	2000
7mihil co io iovBki Pes- p° tele8u k°8tf:
£.yuuil OC JO njeve barve. prsi in skoki sivi, rep kratek, z enim zobom zbrušenim. Prinesti ga je na štev. 20 k sv. Jakobu na hribu.	12S2
Najfinejši Portlandski cement
in hidravlično apno (Rcm&n) se vdobi pri Ma rinu LUXA na Prošeku.	_
1055
Tekočina „MORANA"
končevsnje stenic. Dobiva ae v glavnih mirodiln>cah. Zaloga v ulici Altieri Štev. 10, ^krinjar, Trst. (1229
oknama, vsa ulici
Barriera vecchia 13, IV. n. cd spredaj. Več se izve Btrriera 17, Pekarna._1311
V/felil/O Cftho prazna, z dvema oknam V 011 Ha OUUo prenovljena, se odda v
P**QUI sl°vecec Voznik, se priporoča vsem slo-ridll venskim družinam za prevažanje pohištva za 24. avgusta. Pisati je ali poizvedeti v tobatarni Piazza Goldoni štev. 3.	1310
Proda ali da se v najem
niško koncesijo. Hiša z zemljišči vred je cenjeno 22 000 kron. Proda se tudi p<-d to ceno in na obroke. Hi*a je nova in prostorna, primerna za vsako gostilno, z novimi kletmi, pripravnimi za zalogo vina, na zelo lepem kraju z lepim razgledom, ob cesti, oddal ena 4 minute od železniške postaje Kamnje vipavske železnice. Vode ne zmanjka nikdar, Pojasnila daje lastnik Josip Mihelj, Kosovlje, Ri-hemberk 5t. 156.	1293
Odda
Cn fcdtel .International" v Trilču
O® (Mocfalconej z dnem 26. oktnbra 1910 pod ugodnimi pogoji. Sprejemnik mora biti zmožen slovenščine, nemščine in italjanščine. Več se izve pri lastniku hotela ali pa pri Inser. oddelsu Edinosti.
Velika množina
rostim tekom in zavoro
že rabljenih dvokoles po ceni od K 30—70; od K 55—110; velika
Mihael Pernarčič 16, stavbeni in umetniški mizar, izvršuje vsakovrstne specijal tete za notranje in zunanje uredbe v stanovanjih, pisarnah itd. Cene zelo zmerne. Priporoča se vsem Slovanom. 755
Oglatt treba latlovijitJ na Inseratal fddtlek „Etfnaatl"
8 prostim leKom in zavoro oa jv oa—iiu; ven«.a zaloga novih dvokoles, gramofonov od K 15—1000; plošč od K 1—4; šivalnih strojev, najnovejših acetilen - svetilk za gostilničarje in društva od K 7—20. — Pri BATJEL-u, Gorica, Stolna ulica 3-4. Ceniki poštnine prosti. Prodaja tudi na obroke.
TRVDKA
Adolf: Kostoris
skladišče oblek za moške in dečke Trst, via S. Giovanni 16, I.
TELEFON štev. 16-83.
(zraven restavracije Cooperativa ex Hacber) pr < t j n me sečn li t i s V otrok oblek in površnike z moške, perilo itd.
Najdogovornejše cene.
POZOR! Skladišče ni v pritličju, ampak v prv m n dstropju
Norberto Nachtigal!
Trst, ulica Nuova 4!, Trst (Palača Salem) i« prevzel zastopništvo ve-
' LIKE ŠVICARSKE URARNE ter
zamore radi tega prodajati :: vsakovrstne ure	_
po tcocrnlš. cenah.
Potrebščine za urarje se predajo
_po najzmernsjših cenah.
SSS9E" adBBBHBBBBMMBHHMBHMftt
ADStiijaOslo probrotalo društvo na dionice : „DALMATIA" :
Velika zaloga koles
RUDOLF ROTL
>
TRST, ul. Acquedotto 21. Telefon 1238
Zaloga koles Peugeot, Waf-fenrad. Stan -dard cd 150 krcn naprej. Pnevmatiki m ] potrebščine.
Mehanična delavnica. Hitra postrežba. Cere zmerna
raznih vzorcev. - Popravki z največjo natanjčnostjo in jamstvom se izvršujejo v mehanični delavnici inštalacij kakor tudi vode in plina]
G. Meh & A. Boschin
Trst, Via Rossetti 5, Telefon 133, rim. IV.
VOZ 1$ 1 KED
veljaven od 16. julija 1910 do nove odredbe.
Proga TBST-METKOVIĆ A
Odhod iz Trsta v ponedeljek ob 5. uri popo- ; ludne Dohod v Tret v Boboto ob 6. uri zjutraj. Proga TRST-METKOVIĆ B Odhod iz Trata v četrtek ob 5. uri popoludne. Dohod v Trst v gredo ob 6. uri ziutrai.
Proga TRST-METKOVIĆ C Odhod iz I rata v soboto ob 5. uri popoludne-Dohod v Trst v četrtek ob 6. uri ziutraj.
Proga TRST-KOBCTTLA. Odhod iz Trsta v torek ob 5. uri popoludne. Dchod v Trst v ponedeljek ob 6. uri zjutraj.

Rogaška kisel. Jemplev
Radinski vrelec. Najboljši mineralni vodi.
— ZASTOPNIK —
Lacko K? i ž - Pula
W1ESENBEITER & Co., TRST via Gioachino Rossini 20.
Hočete se prepričat;?
obiščite velika skladišča
Marijend- Salarmi
Ponte delta Fabra 2 ! al. Foste fltocv« >
(vogal Torrente>	Alla citt& di L»cndr«
Bogomil Fino
: bivši urar v Sežani :
ima Bvojo novo
PRODAJALHICO : UR
- - v TRSTU - -ulica V. Belllnl 13
(nasproti cerkvi sv. Ant. nov )
UsaKourstne uerlžlce
PO TOVARNIŠKIH CENAH
velik izbor isgotovljenih obltfc za moSkp ir dečke s.081 umi za otroke. PovrSniki, c&očne jope, kakor tudi ti zaib paietosov. Obleke za dom ic delo. Delavske j 1 it. Tiroiaki jijrieu. Nep;enaočljlvi pl&Sfr '.pristni i.ki) Specijaliteta: bisgo tu- In inozemskih f( ^ovara Izcotov'.jajo se obleke po meri po najnovejSi i modi, točno, solidno m elegantno po nizkih cenah j
CANTI JUGOSLAVI Iv. Kušarja
se dobivajo v „Slovanski knjigarni in trgovini papirja* JOSIP GORENJEC, Trst, u'. Valdirivo 40. Knjiga stane broš. K 3 lično v platno vezana K 4
vv
Ivan Miheučić & Co.
_ MEHANIČNA DELALNICA	- '
Trst - Via Tiziano Vecelio ste- 4 - Trst
SPREJEMAJO SE V POPRAVO PARNI STROJI IN KOTLI, VSAKOVRSTNI MOTORJI NA GAS IN BENZIN. — VSAKOVRSTNA INDU. STR1JALNA DELA V KOVINAH IN K0LARSKA BAKRENA DELA
VSE NAROČBE SE IZVRŠIJO Z NAJVEČJO ______ SKRBNOSTJO IN NATANČNOSTJO.......
PRORAČUNI IN NACRTI. riri	TFLFF0N ŠTEV. 22-53-
ni	.rLhrLh.-,-.
fU
Panificio Triestino
« © 9 e
Otvoritev filijalke na Opčinah
ob sežanski cesti.
NOVO POGREBNO PODJETJEf^lT
z bogato oprejo za vsako-j vrstni pogreb.	io prodaj ai-
nico mrtvaških predmetov in vsakovrstnih vencev iz umetnih cvetlic perle, porcelana. — Velika zaloga
voščenih sveč
Prodaja na debelo In drobno;_
Corso 49 (Piazza Goldoni). Tel. 1405