Poštnina plačana v gotovini. ŠTEV. 250.
V LJUBLJANI petek, dne 27. novembra 1925.
Posamezna številka Diu 1.—.
LETO II.
Ishaja .vsak dan opoldne, izvzemši nedelj in praznikov. Mesečna naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20-—, inozemstvo Din 30-—.
Neodvisen političen list
UREDNIŠTVO IN UPRAVNIŠTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 13. TELEFON ŠTEV. 552.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu.
Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka
za odgovor.
Račun pri poštnem ček. uradu štev. 13.633.
Vse zaman!
Naj bo katerakoli vlada še tako trdna in še tako močna, vendar so vedno izpcre-membe mogoče. Tako je vsaj teoretično tudi sedaj mogoče, da pride do kake nove kombinacije. Toda naj pride kakršnakoli kombinacija, eno je že sedaj gotovo, da je pri vsaki kombinaciji SDS izključena.
To vedo gospodje pri SDS najbolje in alasti dobro vedo to voditelji slovenske SDS, ki skušajo zato na vse načine, da bi se rešili iz osovražene SDS in vstopili v kako drugo politično stranko. Zato so najprej poskušali vstopiti v radikalno stranko in sicer kot posebna slovenska skupina. Ker to ni šlo, so odnehali in se ponujali ceneje. In da bi bil njihov sprejem lažji, so ponudili tudi del svojega tiska. Toda zaman, njih ponudba je bila odbita.
Poskušali so nato, da se vrnejo nazaj v Davidovičovo demokratsko stranko in ni slučaj, da še vedno objavljajo svoje strankarske vesti pod poglavjem »Iz demokratske stranke«. Toda tudi vse te njihove ponudbe so bile zaman in odklanja se sploh vsaka debata o sprejemu izgubljenih sinov.
Po vseh teh neuspehih ni čudno, če so se v zadnjem času začeli laskati radičev-cem. »Slovenski Nared« je objavil blagohotno poročilo o Radjčevem shodu, de-*1 OHfrtracoje «o bile javno in oficielno obsojene in poskušalo se je tudi z osebnimi stiki. Toda vse zaman, tudi vrata v Radičevo stranko so zaprta.
SDS je in ostane izven vsake kombinacije in slovenski samostojni demokrati se ne morejo rešiti s potapljajoče se ladje.
Gospodje so poskusili nato še ua drug način. Rešil naj bi jih napredni blok. Dobili so posameznike, ki so za denar postali njih pomagači. Dasi so se ti pomagači zelo trudili in se še trudijo, vendar tudi tu ni bilo uspeha.
In ni ga bilo kljub na daleč razpletenim intrigam. Ker se bodo te intrige sigurno še ponovile, je dobro, da jih javnost spozna.
Tako so prišli k narodnim socialistom in jim dejali, da so se že dogovorili s kmeti jci in radikali za skupen nastop proti klerikalcem. Vest je bila seveda izmišljena in imela samo ta namen, da preplaši narodne socialiste, da ne ostanejo osamljeni. Radikalom in kmetijcem so zopet govorili, da so na skupen nastop s SDS narodni socialisti že pristali. Vest jo bila seveda ravno tako izmišljena ko prva in imela samo ta namen, vzbuditi med strankami niezaupanje.
Kako daleč so šle te intrige, dokazuje včerajšnji »Slovenec«, ki poroča o sestanku dr. Ravniharja in dr. Žerjava v Celju in ve povedati celo o vsebini teh razgovorov, dasi se ta sestanek nikdar vršil ni in dasi o takem sestanku ne mo-r® biti niti govora.
Pa tudi z drugačnimi intrigami so skušali gospodje pripomoči k ustvaritvi naprednega bloka in zlasti bližajoče se ljubljanske občinske volitve naj bi podlagale le ustvaritvi naprednega bloka.
Ni treba posebej povdarjati, da so bile vse te intrige spregledane in da so tudi vse padle v vodo, ker so tudi drugače v v®do pasti morale. Tudi slovenska SDS j® izključena iz vsake kombinacije in •»ora biti izključena.
In to predvsem iz ozirov na javno mo-Dokler SDS ne da zadoščenja za vse težke stvari, ki jih je prizadela slovenskemu narodu, ne more in ne sme bi-govora o njeni rehabilitaciji.
Dokler ni dano zadoščenje za potep-no častno besedo, dokler ni podano
Prvo znižanje davkov.
NA PREDLOG POSL. PUCLJA SE ZNIŽA NAJEMNINSKI DAVEK V LJUBLJANI OD 20 NA 12 ODSTOTKOV. — DAVEK NA PREMOG OSTANE. — UPOKOJENCEM OSTANEJO DOKLADE.
Beograd, 27. nov. Izredne važnosti je bila včerajšnja seja finančnega odbora. Na seji se je sklepalo o dvanajstinah in vsled odločnega nastopa nekaterih vladnih poslancev, zlasti posl. Puclja, so bile dosežene prve davčne olajšave za Slovenijo. Opozicija je seveda hotela nadlici-tirati vlado in tako je zlasti Jugoslovanski klub stavil predloge, za katero je moral biti prepričan, da so v celoti nesprejemljivi. Tudi dr. Žerjav je predlagal znižanje davkov. Opravičeno je k njegovim predlogom pripomnila opozicija, zakaj jih ni stavil tedaj, ko je bil v vladi in ko je imel mnogo več upanja, da bo njegov predlog sprejet (Z ozirom na današnje poročilo »Jutra« in »Slovenca« treba pripomniti, da oba lista čisto po krivici pripisujeta zasluge svojim poslancem, ker znižanje davkov je sprejela in omogočila vladna večina, ne pa opozieija. Op. ur.)
Beograd, 27. nov. Plenum finančnega odbora je nadaljeval načelno debato o budžetnih dvanajstinah. Govoril je dr. Žanie, hrvatski federalist, ki je zahteval, naj se zniža zemljiški davek.
Nato je zemljoradnik Vujič zagovarjal potrebe Vojvodine, ki da ne more plačati največ davkov, Po Vujičevem govoru so prešli k načelnemu glasovanju o budžet-nih dvanajstinah, ki so bile sprejete z 19 proti 12 glasovi.
V spečijalni debati je govoril dr. Žerjav o razmerah v Sloveniji in predlagal znižanje najmarine za Ljubljano. Obenem je predlagal, da se osebna dohodnina računa samo po dinarski lestvici. Utemeljeno je zavrnil dr. Žerjava posl. Bedjanič, ki je dejal: »Sedaj zahtevate spremembe. Pet lot ste bili v vladi, pa niste nič napravili. Pustite sedaj, da mi, prava opozicija, zahtevamo spremembe.« •
Za Bedjaničem je govoril demokrat dr. Šečerov, ki je predlagal redukcijo ministrstev. Nato sta govorila Mate Jagatič, hrv. federalist in dr. Grgin, radikal. Slednji je priporočal sprejem dvanajstin, ker to zahteva državni interes in ker so dvanajstine dobre. Poudarjal je, da so to zaduje dvanajstine in da bomo meseca aprila imeli že reden budžet za celo leto.
Nato je dr. Bazala govoril o redukciji uradnikov in zahteval, naj se ta redukcija revidira. Apeliral je na vlado, da izplača zaostatko uradništvu.
Po govoru dr. Bazale je govoril Stjc-pan Radič. Rekel je, da izhajajo vse ne-prilike iz tega, ker šolstvo ni v rokah občin. Ko se bo to zgodilo, tedaj bodo 'udi vse neprilike zginile same od sebe. Ni za napredek šolstva važen samo denar, temveč predvsem duh. Pravega duha je treba in to je glavno. Mi smo že vsi siti teh rangov in kategorij. Niti plače, niti rangi, ampak žulji in slovanski duh bosta uredila to stvar. Sedaj je Beograd dobil za prosvetne potrebe 6 milijonov dinarjev, zagrebška šumarska akademija pa je dobila zgradbo gospodar-
skega društva, kar je tudi najmanj toliko vredno. Zagrebška imiverza ni zahtevala posebnih kreditov za dvanajstine in radi tega so tudi dodatki za zagrebško univerzo izostali. Ko sem prišel v vlado, sem videl, da so davki zelo visoki. V visokem šolstvu ni bilo sistema, v prosvetnem ministrstvu pa je vladal nered in desorganizacija. Za vojsko je vsekakor treba denarja, ker moramo biti vedno pripravljeni. Toda ta vojska mora biti miroljubna. Dalje je St. Radič izjavil, da mora veljati enaka pravica za Ase in da naj vsi profesorji služijo ali 30 let (kakor v Srbiji) ali pa vsi-35 let (kakor v pre-čanskih krajih). Ko je govoril še o pen-zijah in ko je bilo sklenjeno, da se dobi pravico.do penzije šele po 15 letni službi, je St. Radič rekel, da bi bilo pravzaprav treba to dobo še zvišati, da ne bi uraTiniki že takoj ob vstopu v službo špekulirali na penzijo.
Za njim so govorili še Baljič, Pušenjak in finančni minister, nato pa so prešli na glasovanje. Sprejeli so prvi del dvanajstin.
Poslanec Pucelj je nato predlagal, da se zniža davek im najemnino v Ljubljani od 20 na 12 odstotkov, tako da bo najemninski davek v Ljubljani isti kot v ostali Sloveniji.
Finančni minister je ta predlog usvojil in je bil potem predlog tudi izglasovan.
Vsled poznega časa so se govorniki omejili le na kratke pripombe. Daljša debata se je razvila pri predlogu radičev-ca Preke, da se sadilcem tobaka dovoli 20 kg tobaka za lastno uporabo. Finančni minister se je izjavil proti predlogu, pač pa je bil zato, da se črta sadilcem dolg za koruzo.
Ob pol dveh ponoči se je prešlo na glasovanje in so bile dvanajstine sprejete s 17 proti 8 glasovi.
Danes se prične debata o dvanajstinah v skupščini.
SPORAZUM MED RADIKALI IN BUNJEVCI.
Beograd, 27. nov. Dogovori med bu-njevačko organizacijo v Somboru in radikali glede pristopa bunjevačke organizacije k radikalom so ugodno zaključeni in nastopita pri prihodnjih občinskih volitvah obe organizaciji s skupno listo. Največja težkoča za popoten sporazum je v vprašanju bunjevačkega samostana v Somboru, katerega zahtevajo Bunjevci nazaj. V tem samostanu je sedaj nameščena učiteljska šola.
seja posl. kluba hss.
Beograd, 27. nov. Včeraj popoldne še je od 3. do 5. ure vršila seja hrvaškega seljačkega kluba pod predsedstvom St Radiča, ki je poročal o situaciji v zvezi z dvanajstinami.
jamstvo, da ne bo SDS nikdar več trpela v svoji sredi ljudi, ki so s parsakucijami hoteli dvigniti stranko, dokler ni dobila Ljubljana zadoščenja za poteptano avtonomijo, dokler niso popravljeni vsi drugi grehi, tako dolgo mora tudi ostati SDS izven vsake kombinacije — ali pa je javna morala zadeta v srce.
Tega zadoščenja SDS noče dati, temveč hoče, da bi drugi pozabili na njene grehe, dočim ona sama svojih metod noče pozabiti. Zato pa je tudi sporazum s SDS nemogoč.
Je čisto vseeno, če govori SDS, da je za politiko sporazuma, za pravo demokracijo ali ne. Ona mora z dejanji pod-preti, da je res obsodila politiko trde roke, ona mora svojo pripadnost k demokraciji dokazati i dejanji.
Dosedaj so njena dejanja pričala te o nasprotnem in zato so vsi poskusi SDS, da bi se rešila s potapljajoče se ladje, ostali brezuspešni in zaman. In pri tem bo ostalo!
Nemški parlament sprejel lokarnski sporazum.
Berliu, 27. nov. V parlamentu je včeraj prišlo do glasovanja o taca ruskem dogovoru. Prvi člen jo bil sprejet z 241 proti 159 glasovi. Proti so glasovali nemški nacionalci, komunisti, narodni socialisti in en del gospodarske zveze. Člen 2.,‘ki govori o vstopu Nemčije v Zvezo narodov je bil sprejet z veliko večino glasov. Parlament je bil nato odgo-den do petka in tedaj bo prečitan tudi 3. člen locarnskega dogovora.
DR. LONČAR IMENOVAN ZA ŠEFA PROSVETNE UPRAVE V SLOVENIJI.
Beograd, 27. nov. Včeraj popoldne ob pol šestih je bil sprejet v avdienco pri Nj. V. kralju prosvetni minister Stjepan Radič. Pri tej priliki je prinesel kralju v podpis več ukazov, ki so bili še sinoči podpisani. V ljubljanski oblasti je postavljen za šoLskega inšpektorja dr. Dragotin Lončar-, za učitelja na državnem vzgejevališču v Ljubljani pa g. Janko Golob. Na univerzo v Zagrebu so spet upor.ta vi j eni gg. F ran Barac, Miroslav Mikuletič, ki je bil že upokojen. Razen teh ukazov je St. Radič N j. Vel. referiral tudi o drugih aktualnih vprašanjih.
VPRAŠANJE SUŠAKA.
Beograd, 27. nov. Nedavno je bila po odredbi prometnega ministra zgrajena obala v Bakru. Stroški so znašali 6 milijonov dinarjev. Zidalo pa se je tako, da se je sedaj začela obala podirati in da obstoji nevarnost, da se čisto sesuje. Prometno ministrstvo je podvzelo vse mere, da se to prepreči, pa vse zaman. Treba bo investirati nove vsote, da se ta dela osigurajo. Prometni minister Radojevič je hotel izvesti v Bakru definitivne poprave in je določil komisijo, ki naj to stvar natančno prouči. Povodom tega se v poslednjem času vodi akcija s strani Sušaka, da se tudi njegova luka uredi in razširi. Zato je prometni minister naročil komisiji, naj tudi v Sušaku prouči razmere in mu o tem poroča. Gre namreč za povečanje luke. Obstoje različni načrti, kako bi se vzdržala konkurenca Reke, ki vedno napreduje in to v škodo Sušaka. Eden najboljših načrtov je, da se Sušak proglasi za svobodno luko.
CIČEBIN PRIŠEL V PARIZ.
Pariz, 27. nov. Včeraj je prišel v Pariz Čičerin in se je takoj popoldne sestal z Briandom. Razpravljal je z njim o vprašanju ruskega dolga in pripravil teren za početek francosko-ruskih trgovskih pogajanj. Za časa bivanja Cičeriiia v Parizu bo definitivno rešeno vprašanje Wranglovega brodovja.
HERRIOT VRNIL MANDAT.
Pariz, 27. nov. Herriot je vrnil mandat za sestavo nove vlade. Ker je videl, da ne najde pri strankah potrebne podpore, je sklical sejo radikalne socijalistične poslanske skupine in razložil potek dogovorov s strankami. Po njegovem poročilu je bil odobren njegov sklep, da vrne mandat za sestavo vlade.
SOCIALISTI ZAHTEVAJO SOCIALISTIČNO VLADO.
Pariz, 27. nov. Upravni odbor socijalistične stranke je s 13 proti 10 glasovi odobril resolucijo, s katero se pozivajo predstavniki socialistične stranke v parlamentu, da se strogo držijo določb, ki so bile sklenjene na kongresu stranke. Na tem kongresu je bilo sklenjeno, da socijalisti ne sodelujejo z nobeno vlado, ki je ne sestavijo socialisti.
Spectator:
Kriza demokracije.
N a l’ c d n i D n e v n i k« je pred par dnevi na uvodnem mestu opozoril na potrebo akcijo, edinega sredstva, ki nas more re-3iti neizbežne katastrofe, katero nam pripravljajo naše senilne, absolutno vase zaljubljene politične stranke. Istega mnenja je bil v Mostarju tudi g. Korošec, ki pravi, da stojimo pred eksperimentom: g. Pašič da koprni IX) volitvah, pravzaprav po 180 mandatih, ker pa razen taktičnih zmožnosti nima nikake sposobnosti za vladanje, bo vsled kronične lenobe dragocenega parlamenta ostala diktatura kot zadnji izhod. Obe mnenji ste karakteristični za presojo sedanjega položaja. Dotikate se problema, ki je centralnega enačaja, vprašanja, ki ga'moramo rešiti, če nočemo potom politike ptiča noja doživeti popolnega bankrota.
Naše politične stranke so produkt dveh komponent: nepismenosti na eni, megalomanije na dragi strani. Smo agrarna država, loda kulturna stopnja večine našega selja-štva je taka, da izključuje takozvano seljaško demokracijo, kakor si jo zamišljajo nekateri politiki. Dokler ni pobil analfabetizem — pomislite: samo Zagreb šteje 8000 nepismenih ljudi! — in dokler ne bo enakomerno razširjen duh odgovornosti, ne moremo govoriti o poli lični vzgoji. Le-ta pa je glavni steber demokratičnega režima. Režimi, vznikli iz špekulacije na nepismenost in nevednost, ne morejo izpolniti nalog, ki jih poslavlja vsakokratna zakonodajna perijoda. Njih edino stremljenje gre za tem, da se nepismenost (v političnem oziru) učvrsti, kajli to pomeni ličvrščenje njihovega sistema. In naše stranke so grešile, ko so vse do današnjega dne zažigale kadilo — politično nevzgojeni masi. Je proti principu čiste demokracije, če nekdo govori o »suverenosti« množice, a da istočasno vanjo ne veruje. To je špekulacija na instinkte. Laskanje masam nas je dovedlo tako daleč, da imamo za vsako resno delo nesposoben parlament, da sedimo na razvalinami našega parlamentarizma. Imamo pa legijo politikov po poklicu . počen?i od sentimentalnih rodoljubov pa vse do »borbenih«- kom-promislarjev. Demokracija ne prenaša ne enih ne dragih.Prvi so ji nevarni, ker se more njih rodoljubje spremeniti vsak trenutek v najhujše- reakcijonarstvo. O drugih pa vemo, da imajo zapisano svojo borbenost na reklamni deski strankarstva. Kompromis jim služi za dosego izključnih strankarskih ciljev: to je vaba, s katero lovijo kaline. Opozicijo nepismenosti pobijajo s sredstvi, kakršnih sta se lotila že Cankov in Mussolini: s fizično silo, z bajoneti in pušinimi kopiti. Toda vprašanje se glasi: Ali je to demokracija? Nemoralno je, govoriti, da imamo narodno ustavo, ko pa vemo, kako in v kakih okolščinah je bila sprejeta. Tisti, ki zagovarjajo pri današnjem stanju stvari čisti reprezentančni sistem, si niso na jasnem, da je to nemogoča zadeva. Tri četrtine naših parla-menitarcev se ne zavedajo, da je naša ^zakonodaja« hodila doslej samo po dveh poteh: po kratki, a opolzki poti ministrske demokracije in po neizmerno dolgi, vijugasti stezi jalovih kompromisov kvečjemu med dvema koalicijskima strankama. Organično sodelovanje med vladno skupino in opozicijo je pri nas neznana stvar. Opozicija daje od sebe kilometrska odvojena mišljenja za papirni koš .skupščinskega predsedstva. Vprašanje se vedno glasi: kdo je sprožil te in ono idejo? in ne : kakšna je misel irelevantnega predlagatelja? V takih razmerah mora opozicija, če hoče iznesli svoj program, stremeti za strmoglav-
ljenjem vladne večine. To ji je končno edini cilj. Zagrabiti eksekutivo in administrativni aparat zadostuje, če okupiraš tuje ozemlje. Ali to še ni sredstvo za organično gradbo ljudske države. Masarykova ,Demokracija je diskusija" ima trajno veljavo. Pri nas ni diskusije. Pri nas imamo le dva pojma, ki strašita dan in noč po fasciklih naših državnih upraviteljev: »naredjenje« in »nadležnost . Ukazovanje, brez intimnega kontakta z legislativnimi telesi, je vredno vsake azijatske satrapije, je pa nevredno demokratične države. /Nadležno.st pomeni z drugimi bsedanii prerivanje poslov v novo kompetenčno območje. To je početek in' konec vseh upravnih nezmis-lov. Tu se pričenja tisti nepopisna mizerija države, ki je Krleža ne more v prozi. Tin Ujevič pa ne v verzih verno pogoditi ...
Imamo, kar smo si tolikokrat želeli: par-lamentarno-večinsko vlado, kakršne nima zlepa kaka druga država v Evropi. Te skupščine ne more ovirati nobena stvar. Vsaj tako bi človek mislil. Po ustavi je skupščina suverena, toda njena suverenost leži v papirnem košu ministrskega predsednika. Vsaka najmanjša kretnja skupščine je mogoča le po predhodnem odobrenju vlade, »parlamentarne« vlade . • • Plenarne seje parlamenta ee iz-preniinjajo v javne skupne seje strankarskih klubov, to je politična borza, kjer se vrši velika dražba z rekviziti iz predmarčne ni pravkar pretekle dobe. Vsled »nepismenosti1* večine parlamentarcev je skoncentriran ves interes na oblast, na delitev oblasti. Partijel-na kriza, povzročena vsled demisije enega samoljubnega ministra, je »političnim krogom: bolj važna nego Ahilova peta carinske tarife, ena samcata sinekura dvigne več prahu kakor ekonomska katastrofa cele dežele. \ takem stanju govoriti o potrebi 'demokracije ", je smešno in absurdno obenem. Nobenega dvoma ne more bili, da nas vede ta .»demokracija- v sigurno propast. Parlament se je zožil: iz posvetovalnice je nastal tanki minaret, s katerega se oglašajo politični mue-zini, apelujoč na maso... na maso ...
Kaj sem hotel naglasiti? Da je reprezentančni sistem po zapadnem vzorcu prikladen edinole zs narode z izklesano kulturo življenja. zgodovinsko nepretrgano črto, in še tu je, kakor nam dokazuje slučaj Mussolinije, postavljeno veliko vprašanje.
Drago komponento našega strankarstva tvori megalomanija. O radikalni stranki — označba je bila nekoč pravilna in je tudi lepo zveneča — vemo, da je danes vse drugo, le ne radikalna. Kaj naj rečemo o naših demokratih, ki stiskajo v Bernu in Washingtonu »bratskim-- delegatom iz dragih držav (her Dr. Budisavljevič, dort Erkelenz ...) svoje desnice... Eni in drugi laskajo soeijalno nezadovoljnim »masam« z nacljcnalnimi himni n;< »veličino*: »naroda in države«.'
Medtem pa hodijo invalidi gladni, državni nastavljenci se jedva preživljajo, industrija in c-brt propadata, inozemski in tuji čifulsid kapital osvaja v svojo korist liajdpminantnej-še ekonomske pozicije, vse to pa imenujemo: vladavina. Razmere kričijo po akciji. Toda kje je inicijator? Ali seje tedaj čuditi, da govori že mali človek, češ, pod diktaturo bi nam gotovo ne šlo slabše kot danes? Nesposobnost našega parlamentarizma, senilnost in reakcionarnost največjih strank, vse to leži kakor težka mora na prsih našega naroda. Ta demokracija je kompromitirana do tal. Njena kriza je prispela do vrhunca.
Reforma socialne zakonodaje.
Priključitev okoliških občin.
Maribor, 23. novembra.
Sobotno >Jutro se je dotaknilo vprašanja cest v naših mariborskih predmestjih. Te ceste se nahajajo resnično v škandalozno slabem stanju in potrebujejo najnujnejšega popravila, ker ne trpi radi njih le okolica, ampak predvsem mesto samo. Mariborske okoliške občine so tako tesno spojene z; mestom, da celo domačini ne razločujejo vedno mej, ki jih delijo od Maribora, tujci pa absolutno ne morejo spoznati, kje končuje mesto in kje začenja okolica.
Razvoj Maribora in predvsem ureditev sedanje okolice zahteva brezpogojno, da se končno enkrat že vzame \ resen pretres vprašanje inkorporacije okolice k mestu. Današnje'Stanje je iz raznih vzrokov nevzdtzno. Kot najnujnejši vzroki, ki govore za to, so ureditev in vzdrževanje cest, ureditev šol-urcditve in vzdrževanja cest, ureditev šolstva, zdravstva in policijske službe. Sedanja nenaravna razdvojenost povzroča tezkoče mestu in prizadetim občinam.
Občine, oziroma kraji, ki prihajajo pri združitvi v poštev so Studenci Pobire^e, Tezno, Lajteršberk in Krčevina. Vsi ti kraji so tesno združeni z mestom, nekateri celo tako, da se ena in ista ulica nahaja deloma mestu, deloma v okolici ali celo tako, < spadajo hiše na eni strani ulice k Mariooi , na drugi strani pa k občini okolice. Kako se te ulice kanalizirajo, razsvetlijo itd. iNa-vavnost komični prizori pa nastanejo 'snko pri vršenju policijske službe. Če n. pr. zlikovec napravi nekaj na mestni strani ulice, pa ubeži policaju na okoliško stran, ga ta pravzaprav nima pravice loviti na oni strani, ampak mora storiti to orožnik. V praksi se ta teorija seveda krši, toda tudi ne vedno.
1 osebno korist bi imelo mesto od združit-V<e »» rB'^ narasta števila prebivalstva. Mesto Maribor šteje danes okrog 80.600 prebivalcev, okoliške občine, navedene zgoraj, štejejo pa tudi nad 10.000. Po združitvi bi štel razširjeni Maribor nad 40.000 prebivalcev in bi bil torej po številu prebivalstva sedmo mesto v naši državi.
S tem bi se moč mesta v vsakem oziru znatno povečala in občina bi bila mnogo bolj sposobna vršiti svojo veliko nalogo, kakor pa je danes. Razen tega bi se mesto s 40.000 pre-
Dne 19. t. ni. smo citali v dnevnem časopisju: Reforma socialne zakonodaje v dvanajstinah deloma ukinja davek na premog iz .Slovenije, vendar pa ne v korist induslrijal-cev, temveč v korist državne blagajne in v breme starih reatnikov in delavcev, ki so prej plačevali donose v bratovske skladnice in druge fonde v zlatih kronah, sedaj pa dobivajo pokojnine, od katerih ne morejo ne živeti ne umreti.
Z ozirom na to vest je sklenil upravni odbor Delavske zbornice ki Slovenijo na svoji seji z dne 20. nov. t. L, da pošlje na vse državnozborske klube in na centralno iaj-ništvo Delavskih zbornic brzojavko sledeče vsebine:
V načrtu zakona o budžetnin dvanajstinah je predlog, naj se oprostijo državne železnice doklad, ki jih plačuje,jo v podporni sklad za ponesrečene in invalidne rudarje v Sloveniji. Ti so imeli pravico do rent v iznosu mesečnih 20—40 zlatih kron. Te rente so \sled devalvacije denarja izgubili.
Iz zgornjega sklada dobiva 2600 najbed-nejših invalidov po 150 do 200 Din mesečne podpore. Sedaj izgube še večji del te podpore.
‘Protestiramo proti temu nesocialnemu činu in prosimo podpore vse socialno čuteče javnosti.
Delavska zbornica, Ljubljana.
Te brzojavke so- bile takoj odposlane.
Pozivno na te brzojavke si usoja pojasniti Delavska zbornica za Slovenijo obširnejše pravno in socialno stran te reforme naše socialne zakonodaje.
Zakon z dne 19. febiuarja 1922, razglašen v Službenih Novinah št. 142 izdanih 30. junija 1922, določa v § 1., da se izplačujejo upokojencem, vdovam in sirotam bratovskih skladnic v Sloveniji, dalje vsem v Sloveniji bivajočim rentnikom nezgodnega in železničarskega zavarovanja, katerih pokojnina je padla vsled devalvacije denarja na mesečni znesek od 83 par do 8 dinarjev, draginjska doklada.
Maksimalni zneski te draginjske doklade »o:
Za invalida mesečno Din 150.—, za vdovo po invalidu mesečnih Din 112.50, za nepreskrbljenega otroka 42 Din, za dvojne sirote 112.50 Din.
Doklade se izplačujejo le rentnikom, pri katerih vsota vseh njihovih mesečnih dohodkov, povišanih z doklado, ne presega zneska 400 Din. Slednje mora biti pred podelitvijo podpore uradno ugotovljeno.
V pokritje teh stroškov se pobira pokojninska doklada v znesku 50 par od vakega meterskega stota, .ki je namenjen konsumu.
Glasom besedila zakona in glasom razsodišča je dolžan plačevati to doklado odjemalec premoga.
Ker oddajajo rudniki v Sloveniji 60% svoje produkcije železnicam in drugim državnim obratom, pomenja zgornja reforma socialne zakonodaje, da se bodo morale zgoraj navedene draginjske doklade ali pa število podpiranih rentnikov znižati.
Dosedaj se podpira iz tega sklada -20C0 rudarskih in 1400 drugimi invalidov.
*
K tem dejstvom bi skoro ne bilo treba dodajati komentarja. Vendar bi Delavska zbornica svojih nalog ne razumela pravilno, če bi ne poskusila raztolmačiti javnosti in vsem merodajnim faktorjem čustev, ki se po-laščajo delavstva brez razlike politične pripadnosti ob takih in podobnih socialnih reformah.
Mi imamo zakon o zaščiti držav«.
Podjetniki so postali absolutni gospodarji v delavnicah, tovarnah in rudnikih — v politiki in javnem življenju se čuje samo njih glas.
Obupni kriki po socialni pravičnosti se skrivajo v globine duš, nadevajo si često lažne firme, v kolikor pa segajo v javnost in na merodajna mesta, gre javnost in tudi oblast preko njih, računajoč s tem, da za njimi ni moči, pozabljajoč, da postaja vsaka globoko zasidrana duševnost-ob svojem času velesila.
Ko so prišli v javnost naši protestni glasovi proti tej krivici, je dal predsednik naše največje socialne institucije, to je Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v brezmejnem cinizmu izraza mnenju, da bi bilo treba doklade na premog sploh popolnoma odpraviti — brez ozira na to, ali dobe zalo rent-niki kako odškodnino. Res, on je zastopnik podjetnikov — tudi rudarskih podjetnikov. On dela to, kar slednji zahtevajo.
Kljub temu pa na3 ne morejo zadržati nobeni' obziri, da ne bi povedali tistim, o katerih sumimo, da so ta socialni atentat ne samo odobravali, ampak tudi pripravljali: sunt cerii denique fines!	.
Naši upokojenci ne prosijo miloščine. Oni zahtevajo pravice, en del tistega, kar so jim kbnfiscirali podjetniki in država.
Ta pravica ni postala ničeva zato, če merodajni krogi niso poskrbeli, da se prizna ista pravica tudi rentnikom po drugih pokrajinah.
Oni vedo, da se je dobro poskrbelo, da rent i rji vsled vojne niso ničesar izgubili, tudi če so lujci, da se pa ni z mezincem ganilo, da bi se rešilo najpotrebnejše za rent-nike. tudi če so kri od naše krvi.
Samo brezumriik, ki ga vsa zgodovina ni ničesar naučila, more upali, da se dela tako za rod in mir v državi.
Ta komentar dostavljam k poročilu o stvari sami,- po izrecnem nalogu našega odbora.
Filip Uratnik.
bivalci moralo drugače upoštevati, nego se upošteva danes s 30.000. Povečala bi se finančna moč občine, ki bi potem zadostovala za izvedbo modernizacijskih del, ki so dan za dnem nujnejša.
Vprašanje priključitve okolice k mestu se doslej še ni vzelo odločilno v pretres, zato tudi ne vemo, kakšnega mnenja bi bile za ta slučaj okoliške občine. Nekaj, mnenj smo sicer že slišali, bila so pa le privatnega značaja, čeprav dajo slutiti, da bi se te občine, v kolikor bi se, protivile priključitvi zgolj iz političnih, oziroma strankarskih vzrokov. Večina naših okoliških občin se nahaja namreč v rekah intemaeijonalnih giocijalistov, ki se boje, da bi v mestu ne prišli do tolikega izraza kot v svojih okoliških separejih. Če je to mnenje pravilno ali ni, je vsekakor odprto vprašanje, še bolj odprto danes, ko se soci-jalistične pozicije tudi v naši okolici že nevarno me jejo in raste pod njimi moč novega nacijonalnega slovenskega duha. Morda bi jim združitev z mestom celo koristila.
Res pa je na drugi strani tudi, da je danes v okolici nemškutarija močnejša kakor v samem mestu in bi jo priključitev k mestu in s tem k mestni le še povečalo. Mislimo pa kljub temu, da bi to ne pomenilo za slovenski značaj mesta nikake resne opasnosti, pač pa bi nasprotno bilo v nisstu probujanje sedanje okolice mnogo lažje, kakor je to danes. Zato s tega stališča ni nikakih pomislekov in zato zahtevamo tudi vsled tega, da se vzame takoj in resno v pretres vprašanje priključitve mariborske okolice k mestu.
Mnenja sem, da je mestna občina dolžna prevzeti inicijativo v tem vprašanju, zato bi bilo želeti, da bi se vsaj med občinskimi svetovalci - katere smo s takim navdušenjem volili vsi, kar nas je bilo združenih za listo Narodnega bloka — našel kdo, lu bi v občinski dvorani sprožil to tako dvignil na dnevni red skore bodočnosti.
-b.-
Širite „Nar. Dnevnik4*.
Politične vesti.
— Brez patriotizma. Ker se delajo fašisti vsled Radičevega govora razžaljene, pišejo nekateri samostojno demokratski lisii, da bi moral St. Radič odstopiti. Ta bi bila v resnici dobra, da bi Italijani določevali, kdo sme biti naš minister in kdo ne. Stiepan Radič je dal s svojim prvini demanti že.popolno zadoščenje g. Mussoliniju, drugi demanti je bil po našem mnenju že nepotreben, da bi pa Italijani še večje zadoščenje dobili zato, ker je Radič povedal resnico, pa absolutno ne gre. Sramota za samostojne demokrate, da niti v dogodkih, ki se tičejo naših odnošajev do Italije, ne pozabijo na svoje strankarske špekulacije.
= Davidovič o stališču demokratske stranke v Juliii Srbiji. V torek se. je vrnil Ljuba Davidovič z agitacijskega potov;«n>- <>• ..n Srbiji. Kljub dežju ga je pričakovalo n--, kolodvoru v Beogradu precejšnje število njegovih pristašev. Ljuba Davidovič je dal URO.) novinarjem kratek inlervievv o uspeu * jega potovanja. Dejal je, da ru prnej. *	-
do v, temveč samo sestanke, ki pa so izustilo uspeli. Zlasti v Prilepu in	kjer	je
bilo 800 udeležencev. Na sestankih jo poročal Davidovič o političnem, položaju. Njegova poročila so bila dobro sprejeta zlasti omladina je bila navdušena. Ljuba Davidovič je dalje izjavil, da se preganjanja demokratskih županov še vedno niso nehala. Večina demokratskih županov je bila prisiljena k odstopu. Bivši disidenti se vračajo v stranko in Davidovič je mnenja, da se je pozicija njegove stranke v Južni Srbiji okrepila.
= Dr. Korošec za Vatikan. V političnih krogih se silno komentira govor, ki ga je imel dr. Korošec v selu Preka pri Zadru. V tem govoru je dr. Korošec izjavil, tla je Vatikan ne samo lastnik zavoda sv. Hieronima, temveč da ima tudi vso pravico na upravo. Mnogo bolje da bi bilo, če ne bi imelo nase poslanstvo v zavodu svoje prostore. (I at' pa za drag denar drugje. Op. ur.) ,\ato je dr. Korošec vehementno napadel vlado, da ni nalašč izpopolnila vakantne škofije, da je bilo zaplenjeno cerkveno premoženje v Vojvodini in slično. Dr. Korošec je tudi dejal, da ljubi sedanji papež (ki je znan iialijanski nacionalist,' op. ur.) ravno tako Slovence, kakor jih je ljubil papež Leon XIII. Končno je bila poslana s shoda nadškofu v Zagrebu brzojavka, v kateri se poudarja, tla je lirvai-sko ljudstvo popolnoma uda »o Vatikanu in jugoslovenskemu episkopatu. — Koliko je resnice na ljubezni sedanjega papeža in Leona XIII. do Slovanov, o tem ne bomo debatirali. Želeli bi samo, da bi imel g. Korošec prav. Pač pa smatramo za potrebno, da poudarimo sledeče: Naša država je v sporu z Vatikanom zaradi nacionalne in prav nobene verske stvari. Naši ljudje so s svojim denarjem ustanovili zavod sv. Hieronima in zato ima tudi naša država vsaj te pravice do zavoda kakor jih je izvajala Avstrija. Da se v tem sporu postavi dr. Korošec čisto na stran Vatikana in proti našim državnim interesom, to jo dokaz, da jo ime slovenske ljudske stranke netočno, temveč da je mnogo
pravilnejši naslov:	slovenska	klerikalna
stranka!
— Avstrijski monarhisti.- V karakterizacijo te najbolj bedaste stranke samo kratek odlomek iz govora voditelja avstrijskih monarhistov polkovnika Wolffa ob priliki, zadnje cesarske slave na Dunaju. Med drugim je dejal dični polkovnik Wolff: •• Cesarske slavnosti so pri kraju. V Budapešti so priredili velik banket. Ker pa tni nimamo nobenega denarja (gospodje so torej suhi v glavi in v žepu; op. ur.), smo priredili samo zajutrek. Kar pa moram najodločnejše obsodili. jo to. da so v Budapešti zopet pričeli protiakVijo v korist, kralja Bele V.. (Pfnj klici!) Želodec ;,e mora človeku obrniti, če človek vitli, da ni niti v tesarski liiši reda i« discipline. Cesarica Žita naj bi si vendar dala poklicati, k sebi v Lequeito tega Albrehta, slekla mu hlače in mu jih nažgala petindvajset po zadnjici. (Odobravanje.) Vseh .teh intrig je kriva dvorna kamarila, ki bi jo bilo treba vendar enkrat -o kol prinesti:. Nasprotno je plemenski hujskač (iombos pravi lažipoštenjak. Bil je poročen s hčerko dunajskega optika Reicherla. ki pa se je ločita od njega, ker se je vlačil v Budapešti z babami. (Ogorčenje.) Ta ,-vinjar je bil tudi tisti, ki )• •'.kazni streljati proti vojski Karla. (Nirašč .oče ogorčenje.) Svinjski^ ■ ■ • ■; naj g]ed;i. d;i izgine, mi monarhisti nočemo imeti •/.■njim nobenega posla. Smo v začetku osme-o-a leta republike. To leto se konca republikanska glorija in tesarska rodbina pride tf pel \ A vstrijo, (Viharni živijo klici Žiti in Otonu.)* i'0 končani okrepčitvi je bila slavnost zaključena. - Da se kultura ravno ne bo veselila povratka gospodov monarhiMov, je polkovnik Wolff sijajno dokazal. Sicer pa naj bodo njegove surove fantazije samo zabeležene, ker odgovora niso vredne.
■—tih - iiifTirnr rmnnyw r-■■?*-
Prosveta.
Preroijera Foersterjev« opere »fcva« *
petek, dne 27.. t. m.. ob*pol osmi	i. ’
na kar občinstvo vnovič opozarjamo- •	• ‘
telj Foerster spada med najodlicmv •	•
operno komponiste sedanjega rasa. | ‘ ligira in režira kapolui’: ?' ' Bala tka. Sodelujejo: ga. Thierrv-Kavč ik(,v S * Hopaso-va, ga. Ribičeva, g. Hi v.vtv, C. P- .	'>v m
g. Perko.	.	.
Prihodnja dijaška	o'	' m
skem gledališču v :m.	<	u4,pea:\”a
treh popoldne. Vprizori se	V,	ki jo
Zimska pravljica v najbolj	'	J
more danes nuditi	del«.	v.-Hkegn
zabavno m n ‘vSP mlede in stare, naj j«. <la je timska prav-uim’ ^ušla mnogo premalo odziva med ljub-1 -inskim občinstvom. Zalo na delo posebno opozarjamo, ker pričakujemo, da zadovolji vsakogar, kdor si ga ogleda. Pri soboini predstavi so cene znižane. Vstop je dovoljen tako dijakom in drugi mladini kakor tudi odraslim.	-
*Klub Mladih i/. Ljubljane« priredi dne 29. novembra v. Galičevem salonu v Spili umetniško razstavo.
Dnevne vesti.
KATOLIŠKI LISTI.
» ... posebno prevažiia politična lista »Slovenec« in »Domoljub : Vam priporočam. Ne pozabile jih naročiti za novo lelo..
(Iz pastirskega pisma .ljubljanskega škofa vernikom z dne 19. nov. 1925.)
Nikakor ne odrekamo škofu pravice, da priporoča svojim vernikom, katere liste naj Utajo. Mislimo pa, da je v lem slučaju škof, če že misli, da njegovo dostojanstvo od takega priporočila ne trpi, dolžan, da tudi poskrbi, da bodo od njega priporočeni listi v resnici pisali katoliško. V tein oziru pa sledeče konstatacije samo iz najnovejše dobe.
1. »Mali list« je pisal v času največje gonje fašistov proti framasonom, da so to voditelji 'tržaških Slovencev framasonov. Ta kleveta je bila perfidna izmišljotina in podla denun-sijacija. Vsak pošten list bi moral nastopiti proti njej. »Slovenec« pa je »Mali list« zagovarjal. Temu svojemu zagovoru je dodal Še neresnico, da so bili tržaški Slovenci proti ustanovitvi Narodnega sveta za Primorje.
„ Vprašamo, ali sme katoliški xlist pisati *ako?
2. »Slovenec« je na podlagi očividne tiskovne napake in kljub jasnemu poročilu .Politike«, ki jo je citiral, pisal, da je dejal St. Radič, da je vera privatna stvar, kakor žepni robec.
Dokazali smo, da St. Radič lega ni govoril. 'Slovenec vseeno svoje neresnice ni popra-
Vprašamo, ali sme tako delati katoliški list?
Vprašamo, ali sme delali tako katoliški list?
N\ ta vprašanja naj odgovore katoliki, ko nodo decembra meseca obnavljali naročnino aa liste!
NAVODILA ZA UDELEŽENCE SVEČANOSTI NARODNE ODBRANE.
Ker se je prijavilo veliko število delegatov in udeležencev iz Hrvatske in Slavonije :?r .le aranžiran poseben vlak, ki še odpe-;ie iz Zagreba v nedeljo 29. t. m., Se objavlja :ia mnogobrojna vprašanja interesentom sledeče :
Vl'!k ima značaj ubrzanega vla-' ier se odpelje dne 29. t. m. ob 11.50 z zagrebškega glavnega kolodvora. Imel bo vozoie L, 11. m III. razreda ter spalni voz z 18 prostori.
2. Za vožnjo je plačati na podlagi odloka prometnega ministra št. 30.527 z dne 15. okt. t. 1. polovično tarifo za osebne vlake.
3. Vsak potnik si mora preskrbeti za znižano vožnjo najpreje pri podpisanem poverjeništvu legitimacijo, na podlagi katere ku-. pi pri družbi > Pulili k . Zagreb, Jelačičev trg t), vozni listek, ki velja za posebni vlak.
4. Glede prostorov v spalnem vozu ge je "obrniti isiotako na »Putuika:.
o. Vozni listki, kupljeni za posebni ne-ideliski-vlak veljajo za brezplačen povratek
oechnlh vlakih. Kdor se bo hotel peljati nazaj v brzovlaku, bo moral plačati na povratni postaji — ali pa v vlaku — polovico diference med osebnim in dotičnim vlakom.
fi. Povratek iz Beograda ne bo skupen. Udeleženci se lahko vrnejo na podlagi legitimacije podpisanega poverjeništva, vidirane od Krajevnega odbora Narodne Odbrane v Beogradu, s katerimkoli vlakom do Vštevši . 5. decembra t. 1., s potekom katerega dne poteče veljavnost udobnosti 50 odstotnega znižanja vožnje.
7.	Oni potniki, ki si kupijo vozni listek od postaje, kjer vstopijo, direktno do Beograda, lahko nadaljujejo vožnjo od Zagreba dalje pravi uk o v posebnem vlaku, če se predhodno prijavijo pri podpisanem poverjeništvu.
K Udeleženci, ki pridejo iz hrvatskih in 'lovenskih krajev v Zagreb v svrho skupnega odpotovanja z omenjenim posebnim vlakom, naj se informirajo ob prihodu v Zagreb na postaji (glavnega, oziroma kol-o-• dvora Sava) pri postajnih polic, stražnikih.
9- Pisarna poverjeništva Narodne Odbrane bo uradovala počenši od 20. t. m. do vštetega dneva odhoda vlaka vsak dan od 8. do 20. ure nepretrgoma, društvo »Putnik pa vsak
■ dan od 8. do 12. in od 15. do 18. ure. v ne-’ deljo pa od 9. do 11. ure dopoldne.
Pisarna poverjeništva Narodne Odbrane v Zagrelm.
— Slovenski in hrvatski govorniki na proslavah Narodne Odbrane. Po končanem bla-Soslovljeuja zastave na Terazijah 'govore in polože prisego v imenu Slovencev dr. Gustav
Gregorin, v imenu Hrvatov, pa dr. Josip Turje iz Zagreba. Na Avali počaste spomin Neznanega junaka in za osvobojenje in ujedi-njenje padlih v imenu Slovencev dr. Karol Triller, v imenu Hrvatov pa dr. Marko" Ko-" sireneie iz Zagreba.
— Novinarski koncert bo združen z ani-
družabnim večerom, pri katerem ■*-od elujejo iz prijaznosti naše priljubljene gledališke igralke. Njihovo sodelovanje je najboljše jamstvo, da bo večer v družabnem oziru za Ljubljano res nekaj izrednega.
— \ stopnice za novinarski koncert, ki bo, kakor vse kaže, največja in najodličnejša prireditev letošnje sezone v Ljubljani, se že Prodajajo v Matični knjigarni na Kongresnem trgu. Opozarjamo občinstvo, da si jih pravočasno preskrbi, ker bo zadnji dan pri večerni blagajni v »Unionu« kakor vsako
■ teto' gotovo tudi letos velik naval:
-- Delegati društev na proslavah Narodne Mb ran o. Opozarjajo se vsa humana, kultur-viteška in nacionalistična društva, da Pošljejo na proslave svoje delegate ter jih prijavijo pri poverjeništvu najdalje do 29. *- m., do odhoda posebnega vlaka iz Zagreba.
• oseben poziv se ne pošlje nikomur. — Po-ver.teu;štvo.
(sprememba ur" 'ke o univerzah. Pod-Ls;'n je ukaz, s katerim se izpreminja prvi ^stavek čl. 69. fološne uredbe o univerzah.
<va formulacija se glasi:	»Univerzitetni
'M lahko predloga oziroma pristane na za-
htevo prosvetnega ministra, da se univerzitetni profesor odpusti ali upokoji: 1. Ako je postal s svojim nemoralnim in nedostojnim vedenjem nemogoč za vršenje dolžnosti učne osebe in vzgojitelja univerzitetne mladine; 2. če je pokazal s svojim postopanjem, ki more škoditi ugledu in interesom univerze, da ni vreden član nastavniškega kolegija«
— .število letoviščarjev v Primorju tekom letošnje sezone. Glasom statističnih podatkov je bilo letos v kopališčih hrvatskega Primorja 20.225 domačin in tujih letoviščarjev (proti 18.000 v lanski sezoni). Največ jih je bilo v Crikvenici, in sicer 0486 (proti 5872 v lanski sezoni). Na Sušaku jih je bilo 4910, v Baški 1896, na Rabu 1447, v Novem 119.0, v Bakru 50, v Jablancu 64, v Karlobagu 8. Od teh je bilo Jugoslovenov 14.379, tujcev pa 5846.
— 15.000 krojaških mojstrov na Dunaju brez dela. Te dni je imela dunajska strokovna organizacija krojaških mojstrov množe-stveno zborovanje, na katerem je očrtal načelnik organizacije in tajnik trgovske zbornice Steinschau obupno situacijo dunajske krojaške obrti. 15.000 mojstrov je momentano brez dela ter strada s svojimi rodbinskimi člani vred, ki jih je nad 40.000. Zaprtje uvoza sosednjih držav je zadalo dunajski krojaški obrti takorekoč zadnji udarec. Domače prebivalstvo itak že dolgo časa ni prišlo kot naročnik v poštev. Zato so se zatekli mojstri h konfekciji.. Od 7000 je narastlo število mojstrov, ki so izdelovali konfekcijo, na 15.000. Tedaj pa sd zaprle svoje meje Madžarska, Poljska in deloma Jugoslavija. Nemčija je uvoz avstrijske konfekcije obremenila s carino. In tako je prišlo, da ima danes komaj 3000 dunajskih krojačev delo. Na shodu je bila sklenjena resolucija, s katero se poživlja država in mestna občina, da odda dunajskim mojstrom čimpreje čim več zasilnega dela.
— Izpromcmbe v sodni službi. Imenovani so: Deželnošodni svetnik pri okrožnem sodišču v Celju dr. Andrej Novak za deželno-sodnega svetnika in predstojnika okrajnega sodišča v Gornjem gradu; okrajni sodnik v Dolnji Lendavi dr. Rihard Tomšič za okr. sodnika in predstojnika okr. sodišča v Dolnji Lendavi; sodnik v Šmarju dr. Slavko Šii-menjak za okr. sodnika in predstojnika okr. sodišča Ljutomeru; okr. sodnik za področje \iš. dež. sodišča ljubljanskega Ivan Brelih za okr. sodnika pri okrož. sodišču v Celju, sodnik v . Ptuju Srečko Verbič za okr. sodnika pri dež. sodišču v Ljubljani; sodnik v Ptuju dr. Josip Dolničar za okr. sodnika pri okrož. sodišču v Celju ter sodniki za področje viš. dež. sodišča ljubljanskega: dr. Josip Sfiligoj in Alfonz Cepuder za sodnika v Dolnji Lendavi, dr. Vladimir Muha za sodnika v F kiju in Fran Gorenc za sodnika v Ljutomeru. Premešča se po službeni potrebi sodnik dr. Fran Muhic od okr. sodišča v Ormožu k okr. sodišču v Ptuj. Sodnik za okrožje viš. dež., sodišča ljubljanskega dr. Andrej Dolinar je dodeljen okr. sodišču v Murski Soboti, dr. Lovro Lipič pa okr. sodišču v Ormož.
—- Iz državne službe. Dr. Anton Mrak, viš. komisar v oddelku za socialno politiko v Ljubljani, je uvrščen v 5. skupino l. kat. —
— Iz prosvetne službe. Upokojena sla: Kustos narodnega muzeja v Ljubljani dr. Iv. Žibert in upravnik licejske knjižnice v Ljubljani di'. Avgust Žigon.
— Iz poštne službe. Upokojeni so: Tajnik pri poštni direkciji v Ljubljani Rado Jeglič ter poštni uradniki Makso Velepič v Ljubljani, Josip Hrastnik v Mariboru in Matej Štiglic v Celju.
— Trgovsko in obrtno šolstvo se podredi na podlagi zadevne odločbe novega zakona o dvanajstinah trgovskemu ministrstvu. V kratkem se to šolstvo temeljito reformira.
— Pašičcva 80 letnica. Dne 19. decembra letos ali pa prihodnje leto bo praznoval min. predsednik Pašic svojo 80 letnico. Za proslavo se je konstituiral odbor, ki mu načel ju je Ljuba Jovanovič. Odbor bo nabiral po vsej državi prispevke, da se postavi Bašiču spo-menik. Izdala se bo tudi brošura o državnikovem življenju in političnem delovanju. 80-letnica se bo proslavila v vsej državi, kdaj, še ni določeno. O tem bo odločil odbor v sporazumu z jubilarjem.	.	.	.
— Zima, sneg, poplave. V Hercegovini je zavladala zima. V Uackem in v drugih planinskih krajih je zamete! sneg pot ter ustavil promet. V južni Hercegovini so silni nalivi. Neretva in njeni pritoki so silno narasli. Mostarsko Rlaio je poplavilo okolico Se bolj, kot je bila poplavljeno doslej. V Popovem Polju je porušila voda več nasipov.' Ljudstvo beži v gore, da reši življenje in živino. Pri Stari Gradiški je poplavlja Sava ogromne komplekse, tudi Stara Gradiška sama je vsa pod vodo. — Pri Slavonskem Brodu je narasla Sava na 8.45 m nad normalo. Porušila je nasip. 60 hiš je pod vodo, 80 rodbin brez slrehe.
— Orkan v Krkouoših. Kakor poročajo iz Vratislave. je besnel te dni v Krkonoših silen orkan, ki je povzročil mnogo škode. Izruvanih oziroma polomljenih je bilo na tisoče dreves, posebno na češkoslovaški strani Krkonoš.
—• Požar vslcd strele. Predvčerajšnjim je bilo v Splitu silno neurje. Lilo je-kot iz škafa ter silno grmelo in treskalo celo noč.
Okrog 4. zjutraj je udarila strela v strelovod na zvoniku cerkve sv. Petra. Ko je priletela strela po strelovodu do zemlje je odskočila na bližnjo hišo ter povzročila v pisarni in trgovini trgovca Ivaramana požar. Preiskava je dognala, da je odskočila strela od strelovoda, ker je bil na dotičnem mestu pokvarjen.
— Zločini 15-letucga sadista. 15 letni krojaški vajenec Walter O., je vzbujal pred 3 leti na Dunaju pozornost, takrat 12 letni dečko jc napadel brez vsakega povoda dve ženski od zadaj ter jima zasadil nož v hrbet. Ko so ga eruirali ter izprašali po motivih, je trdovratno molčal. Iz izpovedb enega od njegovih sošolcev pa se je ugotovilo, da je izvršil fant zločine iz sadističnih nagibov. Na izprehodu je dejal namreč svojemu prijatelju: »Sedaj bom pričel delati šale: Suval bom ženske z nožem.« Prijatelj ga je svaril, loda fant se ni dal pregovoriti ter je izvršil kmalu nato dva napada. V njegovem stanovanju niso našli nič manj kot 173 zvezkov šundromanov, ki so bili njegovo izključno čtivo. Povedal je, da mu je dajala krušna mati vedno dovolj denarja za popoldanski prigrizek, da pa je kupil mesto tega »Schauer-romane-. Te dni je izvršil poizkus samomora ter se precej nevarno obstrelil. Walter O. je nezakonski sin. Njegova mati je bila kontoristka, njegov oče pa tovarnar.
— Proces Lederer pred prizivnim sodiščem. Iz Budimpešte poročajo: Pri vzklicni obravnava začela, je dal predsednik del ob-jice Lederer dne 24. t. m. je prišlo do škandaloznih prizorov. Prišlo je toliko radovednežev, ki so pričakovali senzacij, da so se jeli med seboj pretepati za prostore. Več žensk ie- bilo pohojenih, mnogim je bila v gnječi strgana s telesa obleka. Predno se je obravnav^ začela, je dal iiredsednik del občinstva odstraniti ter vrata zapreti. Od zagovornikovih izvajanj bodi omenjeno, da je skušal dokazati, da je bil Koudelka umorjen od neznanih oficirjev. Med njegovim govorom je nastal zopet tumult. Prednje vrste poslušalcev so bile potisnjene pred tribuno sodnikov, tako, da je moral sodnik obravnavo preložiti. Drugi dan se je obravnava nadaljevala in končala. Vzklicno sodišče je izpremenilo od prvoinstančnega izrečeno smrtno kazen v dosmrtno ječo.
— Najnovejša senzacija v aferi Mikolji. Milijonski goljuf Mikolji si je dal, kakor znano, dopisovati v Hamburg od svoje zagrebške prijateljice na fingirani naslov S. Blumenthal. Ime se je zdelo policiji sumljivo. Domnevala je, da pozna Mikolji kako osebo, ki se. tako piše. Ni se motila: Te dni je prispela iz Berlina v Hamburg elegantna in lepa gospodična Blumenthal, glede katere se je ugotovilo, da je bila Mikoljijeva berlinska ljubica. Pri njej so našli vrednostnih papirjev za 480.000 Din, ki izvirajo iz Mikoljijevih goljufij. Gospodično Blumenthal so zaprli.
— »Jutrov urednik« na »informacijskem« potovanju. Že opetovano predkaznovani cerkveni lat, 24 letni Lovro Krmelj, se je pojavil te dni v Ambrožičevi gostilni v Ljubnem ha Gorenjskem, kjer se je predstavil za »Jutrovega urednika na informacijskem potovanju -. Ker pa je nastopal tako potratno kot sJutrcvk uredniki ne morejo, so postali nanj pozorni orožniki in gostilničar, ki so se informirali v Ljubljani ter izvedeli, da imajo opraviti z nevarnim cerkvenim tatom, ki je odsedel pred par tedni večmesečno ječo. Orožniki ' so Krmelja nato aretirali. Ko so preiskali njegov kovčeg, so kar ostrmeli. Kovčeg je bil namreč natrpano poln raznih dragocenih cerkvenih predmetov. Pa tudi v Krmeljevih žepih je bilo še vedno veliko denarja, dasi je imel cerkveni tat na svoji ekskurziji velike izdatke, ker je denar naravnost razsipaval's tem, da je plačeval ljudem za pijačo, da je kar od mize teklo ter jim prirejal pojedine. Fant je zavžival na svojem izletu tudi kokain ter ga priporočal tudi drugim ljudem. Sedaj sedi za zamreženimi okni v jusiični palači v Ljubljani. Sodišče namreč preiskuje, če je izvršil zopet kako novo tatvino ali pa je imel reči spravljene še od popreje.
— Brutalen človek. Štefan Plašt v Brestju (zagrebška okolic;!) ie živel v konkubinatu s Katico Gorub. Te dni je rodila Katica dvojčke. Pri porodu ji je pomagala neka soseda. Ko je bila Katica še vsa onemogla od bolečin, je udrl Štefan v sobo, jel kričati, da on ni oče, potegnil Katico za noge s postelje ter Jel hoditi po njej. Soseda je prestrašena zbežala ter priklicala ljudi na pomoč. Štefan je bil aretiran. Ko se je njegova jeza polegla, se je jel svoje surovosti kesati in odredil je vse potrebno, da nezakonska mati ne bo trpela pomanjkanja, med tem, ko bo on v zaporu. Katica je ležala več ur nezavestna. Državno pravdništvo je dvignilo proti Plašiu obtožbo.
— Raztresen blagajnik. Usodepolna zmota se je pripetila te dni blagajniku neke dunajske banke. Starejši mož je hotel kupiti 9.-,C0 šilingov. Blagajnik se je zmotil ter mu izplačal 90.500 šilingov, tako da je dobil mož 81.000 šilingov preveč, nakar je izginil brez sledu. Raztreseni blagajnik ima torej vrniti, v našem denarju računano, približno 810.000 dinarjev.
,— Deklica, ki se je smejala pri odprtem grobu svoje matere. Te dni se je pripetil na zagrebškem Mirogoju redek slučaj. Neka 17-lelna deklica se je smejala ob krsti svoje matere, smejala se je med tem, ko je opravljal duhovnik nad mrtvo molitve in smejala se
Hitite, da ne zamudite, ker se predvaja II. del na j večjega in najlepšega filma
samo še danes!
22
NIBELUNGI0
(Kriemttildllna osveta)
Predstave: ob 3., 5., 7. in 9. — Rezervirajte si pravočasno vstopnice!
Kolosaln,a regija drugega dela prekaša celo prekrasni prvi del.
Elitni KINO MATICA, vodilni kino v ljubljen! (Tel. 124).
1
I
O KAKOVOSTI
KOLINSKE CIKORIJE
IN BOSTE SIGURNO ZADOVOLJNI*
je. ko so spustili krsto v grob ter jeli metati zemljo nanjo. Ljudstvo, ki patologične histerične reakcije, posledice prevelikih duševnih muk, ni razumelo, se je škandalizi-
r-alo.
— Dvorni svetnik prosil za mesto hotelskega portirja. Velik hotel v nekem zdravilišču blizu Dunaja je iskal te dni v časopisih hotelskega portirja. V dveh dneh ni prispelo nič manj kot 347 ponudb. Šest sed-mink prosilcev pripada takozvanemu inteligentnemu srednjemu stanu. Eden od prosilcev je reduciran dvomi svetnik. Ta konkurent piše, da sicer ne trpi ravno direktnega pomanjkanja, da pa ima dva otroka v šolah. Ker spričo svojih 47 let še nikakor ni potreben počitka, bi rad delal. Rajši pa, kot da bi garal v kaki pisarni za 1 in pol milijona kron (približno 1500 Din) mesečno, bi postal hotelski portir. Razven tega dvornega svetnika se je ponudil za mesto portirja še drug akademieno naobražen človek, neki ab-solviran filozof, ki poudarja, da obvlada 4 svetovne jezike. Veliko število petentov se rekrutira iz reduciranih bančnih uradnikov. Eden od njih je bil 7 let samostojen vodja neke bančne filijalke. Dasi je beda med brezposelnimi inteligenti v Avstriji, tako kakor pri nas, velika, stimulira prosilce prav posebno drug moment: Davkarija ceni zaslužek portirja pri onem hotelu na mesečnih 7 milijonov avstr. kron. Z ozirom na to pa, da je bil prejšnji portir sigurno tako zvit, da je prikril oblasti najmanj polovico svojih dohodkov, se računa da zasluži tak gospod do 14 milijonov avstr, kron (14.000 Din) mesečno. Zalibog mesta ni dobil noben inteli-gent, temveč mlad fant od stroke, ki je bil se pred par leti v drugem hotelu sluga ter je tudi kot tak mnogo več zaslužil kot kaka pisarniška moč.
— Št. Vid - Grobelno. V nedeljo, dne 29. novembra se uprizori na šolskem odru kmečka žaloigra »Užitkarji«. Igrajo fantje in dekleta ter se nam obeta prav prijeten popoldan. Začetek po Grobelnskem vlaku. Cene zmerne. Čisti dobiček se daruje revni šolski deci za nakup knjig. Na svidenje! Š. U.
— O dolžnosti žene napram ženi prinaša
8.	številka »Zenskega lista : zelo zanimiv članek, ki bo vzbudil veliko pozornost med našimi ženami vseh slojev; dalje prinaša ta številka razven obširnega in bogato ilustriranega modnega dela navodila za ohranitev ženske mladosti in lepote, dve noveli itd. Ilustracije so izdelane od priznanih umetnikov. Naročnina znaša četrtletno samo 40 Din. Uprava in uredništvo se nahaja v Zagrebu, Samostanska ulica 2, I. kat.
Ljubljana.
1 — Trafikantom! V petek, dne 27. novembra 1925 ob pol deveti uri zvečer je pri »Mraku« na Rimski cesti važen sestanek trafikantov. Pridite točno vsi iz Ljubljane in okolice.
1 — Orkestralno društvo Glasbene Matice
razglaša, da -se vrši za koncert novinarjev skupna vaja z zborom, pod vodstvom dirigenta ŠkoTjanea v petek, dne 27. t. in. v veliki dvorani Glasbene Matice ob 8. zvečer.. Prosimo vsi in točno, — Odbor Orkestralnega društva Glasbene Matice.
DOPIS.
Laško. Ko so danes v sredo popol 'an na hiši dr. Kolška v trgu vsled kratkega stika popravljali električen tok Falske elektrarne, je 29 let stari Hinko Bahun, elektromonter z Jesenic, urejeval žice. Pri tem ga je pa tok, ki ima 220 voltov napetosti, tako stresel, da je padel z lestve in si zlomil hrbtenico. Bil. je pri priči mrtev. Bahun je bil zelo družaben in uljuden, ter je vsled tega užival med našim prebivalstvom tople simpatije. To je bila prva žrtev po šestih dneh, od kar imamo pri nas novi tok.
Gospodarstvo.
LJUBLJANSKA BORZA.
dne 26. novembra 1925.
Vrednote: Invest. pos. iz 1. 1921 den. 74, bi. 76; 'loter. drž. renta za vojno škodo den. 295, bi. 310; zast. listi Kranj. dež. banke den. 20, bi. 22; kom. zadolžnice Kranj. dež. banke den. 20, bi. 22; Celjska pos. den. 201, bi. 202; Ljublj. kred. banka den. 210; Mer-kantilna banka den. 100, bi. 1(©; Slaven-ska banka den. 49; Kreditni zavod den. 175, bi. 185; Strojne tovarne den. 123; Združene papirnice Vevče den. 120, bi. 125; Nihag den. 34; Stavbna družba den. 100, bi. 110; šešir den. 146, bi. 153.
Blago: Bukovi plohi, ostrorobi, s prerezanim srcem, 120, 140. 160 mm, od 2—2.30, 3—3.50, 4—4.50 m, fco vag. Postojna tranz. den. 700; hrastovi hlodi od 30 cm napr., I.,
II., fco nakl. postaja bi. 450; bukovi hlodi la, od 2.30—4.60 m, od 30 cm napr., fco vag. nakl. post. Dolenjsko bi. 250; pšenica 76 kg, fco vag. nakl. post. bi. 265; pšenica 76-77, fco vag. gor. kol. Ljubljana bi. 305; koruza stara, fco vag. par. Novi Sad bi. 160; koruza umetno suš., fco vag. par. Novi Sad bi. 155; koruza umetno sušena, fco vag. Postojna bi. 208; koruza nova, času primerno suha, fco vag. nakl. post. bi. 117.50; koruza nova, času primemo suha, za januar, februar, fco vag. nakl. post. bi. 130; koruza nova, času prim. suha, za marec, april, fco vag. nakl. postaja bi. 140; koruza nova, fco vag. Postojna bi. 170; oves rešetani, fco vag. nakl. post. bi. 175; ajda domača, par. Ljubljana bi. 265; proso domače, fco vag. nakl. post. p-
b/n bi. 215; proso domače, fco vag. Postojna b/n bi. 230; otrobi pšenični, drobni, fco vag. Ljubljana	bi.	140;	otrobi drobni,	fco	vag.
Banjaluka	bi.	115;	otrobi debeli,	fco	vag.
Banjaluka	bi.	155;	krompir beli,	fco	vag.
štaj. post.	bi. 65; krompir beli, fco vag.	meja
bi. 85; fižol prepeličar, v vrečah, b;n, fco nakl. post., 1 vag., den. 330, bi. 330. zak. 330; suhe slive v zab. 80/85, fco. vag. nakl. post., pol vag.. den. 715, bi. 715, zaklj. 715; seno sladko, fco Staj. nakl. post. bi. 72.50.
Borze.
Zagreb, dne 26. nov. Devize; N«wyork ček 56.1—56.7, London 272.96-274.96, Pariz 213 —217, Curih 1085.4—1093.4. Praga 166.49-168.99, Amsterdam 2262—2282, Dunaj 791— 801, Bend in 1339.75-1349.75, Milan 227.26-229.66, Budimpešta 0.0789—0.0799.
Curih, 26. nov. Beograd 9.175, Ne\vyovk 519. London 25.15, Pariz 19.50, Praga 15.375, Milan 20.97, Berlin 123.50, Varšava 74.50, Bukarešta 2.375, Dunaj 73.125, Sofija 3.775, Budimpešta 0.007270.
X Prodaja stare vojaške opreme. Dne 15. decembra t. 1. se vrši pri Upravi oddelka 2. Zavoda za Izradu Vojne Odeče v Slavonskem Brodu licitacija glede prodaje stare vojaške opreme. Predmetni oglas je z natančnejšimi podatki v pisarni zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled.
Učiteliskj vestnik.
0 gospodarskih zmotah in resnieah.
(Odg. »Učit. tov.« od 12. nov. t. 1.).
Sedaj imamo sicer res zastopana oba nazora (socializacija Učit. konviktal), ali to stanje je le prehodno. Eden bo prodrl na vsej črti in bo drugega požrl, ker je to edino ; pravo in dragače ne more biti. Zameriti j pa Vam je, g. Dimnik, kot uredniku glasila j 4000 organizirancev, da se ne postavite od- j ločno na eno stran in sicer na ono, ki je i že dvignila prapor bodočnosti. Saj je Vaša ! naloga in dolžnost, da kot duševna sila or- j gani za ci je članstvo vzgajate v pravem, da mu j kažete bodočnost in da ga ne begate s tem. I
kar je že preteklost. Ni res prijetno popravljati starih grehov, posebno še, a ko so ti grehi ljubi, toda dolžnost je prvo.
Vsa razmotrivanja in vsi nauki, ki jih črpa g. branitelj iz obstoječih gospodarskih ustanov, so brez pomena, ker so že — anahronistični. Ako je podlaga kriva, tedaj je krivo tudi vse ono, kar na tej krivi podlagi stoji; edino pravo razmotrivanje in edino pravi nauki so tu le tisti, ki stremijo za odpravo te krive podlage. To pa gotovo ve tudi g. Dimnik, zato so njegovi argumenti le pretveza, za katero skriva pravo bistvo, in pesek v oči, da se neljubo spregledanje čimbolj odloži. Na pravi, trdni bazi so tudi nemogoča problematična vprašanja, ki so le posledica nezdrave baze. Zato nikakih sklepov na podlagi zgrešenih premis, ampak le odstranitev teh premis! To je edino delo, ki Vam preostaja!
Malolaskavi poklon, ki ga je napravil g. Dimnik v svojih razmotrivanjih »masi«, pa pada nazaj nanj kot člana vodstva, čigar krivda je, ako je ta »masa res tako malo dovzetna za gospodarsko vprašanje, kakor bi jo hotel predočiti g. Dimnik. — Vse to pa je končno le forma in ne bistvo, kakor je n. pr. le formalen argument, »da po obstoječih zakonitih predpisih ne morejo biti gosp. ustanove direktna last organizacije in morajo imeti vsaka svoj upravni odbor.; Učiteljski konvikt — docet!
Vse rekriminacije o razvoju teh ustanov, pa naj si bodo še tako utemeljene, ne morejo popraviti dejstva, dri niso bite ustvarjene na organizačni jx>dlagi, da niso bile crganizačne v svojem življenju in da niso to tudi sedaj. Zvračanje krivde raditega na razne okolnosti jih tudi ne reši usode, ki jim je zapisana. Bili so pač zgrešeni porodi, živeli so zase, oziroma so životarili ob organizaciji, kakor je ta životarila ob njih. Sedaj, ko je začela organizacija res živeti, obstoja le še vprašanje, koliko ji je v korist, da prevzame ie ne-bogljence v svojo last in jih dvigne k tistemu življenju, ki ga bo živela ona. Ko ima organizacija svojo lastno gospodarsko podlago (Učit. konvikt!), se mora desinteresirati na usodi onih ustanov, ki ostanejo izven nje. Ne more dopuščati, da bi ji bili zajedavci na lastnem telesu.
Tista suha kost — glede naslova namreč,
ki sem ga mimogrede dal tem ustanovam — j na kateri gloje g. Dimnik k takim dopada-j njem, je pa zopet le nestvarno pikolovstvo,
I ki hoče ponovno zakriti bistvo. Ne gre zato, j ali so te ustanove d. d. ali zadruge, ampak ! le suito, ali so organizačne ali niso. In kakšna ! škoda da izhaja iz tega za organizacijo, da j so drago in ne prvo. Ta škoda pa je očividna 1 in jo vsi tozadevni nasprotni argumenti le še bolj osvetljujejo, kakor n. pr. povdarki, koliko in koliko je organizacija prejela iz teh ustanov. To je bila le nekaka čudne vrste miloščina, ki smo si jo potom drugih dajali nam samim. Saj so vendar te ustanove živele od nas vseh, od vse organizacije; zato nam niso one same ničesar dale. Mi smo dajali njim, one so nam vračale; samo tega ne vemo. ali so nam res toliko vračale, kolikor smo jim mi dajali. In v tem absurdnem razmerju je ravno obstojala in še obstoja vsa monslraoz-nost našega gospodarskega problema, ki se da nazorno ilustrirati z abstraktnim primerom: posojilnica in hranilnica, ki pa je vsaka /Zase, pod ločenim vodstvom, a vendar mi vezana druga na drugo. Nonsens, ki je mogoč le v primeru!
Glede kvarnega namena, ki mi ga hoče g. Dimnik podtakniti v zadevi osamosvojitve :>U. K.«, pa ne rečem drugega kot to, da naj g. Dimnik stvari, na katerih nimajo ne on in ne tisti, ki jih zastopa, nobene zasluge, še nadalje pusti na miru, bodisi z dajanjem dobrih naukov, bodisi z maločastnim potvarjanjem citatov; vsaj slednjega ne bi bil od njega kot urednika pričakoval. Da je bila osamosvojitev ;>U. K.« g. Dimniku in drugim neprijetna, je bilo jasno razvidno na ustanovnem občnom zbora iz raznih incidentov. Pokazale so to tudi njegove grenke besede: .^Seveda ste zmagali, ampak s kakšno agitacijo! Mi nismo nič agitirali...« Njegovo prepričanje pa, da bo odbor gradil na vseh »naših ; ustanovah, je pa zgrešeno, ker odbor pozna le eno našo gospodarsko ustanovo, katero bo gradil ne glede na to, ali se pri tem rušijo ostale ustanove. Služil bo le Bogu in ne tudi hudiču, ker tako dvojno služenje, bi bilo le nadaljevanje starega gospodarstva in ne bi bilo zanj prav nič treba novega kon-vikta. Glede mojega nasledništva v nadzornem odboru, ki je g. D. Loko pri srcu (seve-
da, pohujšanje je veliko!), pa moram izjaviti, da ni še 'ravno aktuelno. Če bi pa bilo. tedaj bi bilo gotovo tako preskrbljeno, da bi prišel, na moje mesto ravnotako čist konvik-tar kakor sem jaz. Namreč glede nazorov. Ako pa aspirira g. D. na to mesto, mu bodi povedano, da je on nemogoč zanje, če ne radi drugih zadržkov, že iz naslednjih dveh razlogov-; ker je itak s svojim delom tako absorbiran, da večkrat pozabi dati v list tako važne stvari, kakor so poročila o zborovanjih učiteljskih društev, oziroma je tak polovičar. da misli, da je že zadostil svoji uredniški dolžnosti, ako jemlje le citate iz takih neobjavljenih poročil kot dobrodošle argumente za pobijanje nasprotnih nazorov.
Glede njegovega zavračanja moje kritike na ustanove, čijih član nisem, pa pobijam g. Dimnika z njegovo lastno logiko. Po njegovem so namreč vse učiteljske ustanove naše. ker so učiteljske. Pa dcbro, jaz sem tudi učitelj in kot tak zainteresiran na ustanovah z učit. imenom že radi tega, ker nosijo tudi moje ime, pa najsi že bom njihov član ali ne. Posebno še, ako sem prepričan, da nosijo to ime po nemarnem.
Kar se pa tiče bončno^njegove grožnje s sodnim postopanjem, nimam druzega reči, ko da je to njegova in njegovega kroga stvar. Jaz od svoje strani ne mislim na nobeno tožbe. — Kakor bi mi takšno zasukanje stvari osebno ne bilo ravno prijetno, bi vendar kot član organizacije ne imel prav Dič proti temu, ker vem, da bi bila tudi taka obravnava stvari organizaciji v sedanjem stanju le v korist. Kakor ji bo gotovo le v korist sodna obravnava, ki se že vrši v moralnem oziru. Imamo kazensko postopanje moralnega značaja, pa imejmo v božjem imenu še gospodarsko. Za zadnje ni nobeno zdravilo pregrenko! Toda vprašam g. Dimnika in ostale veljake, ki so nasprotnih nazorov in dejanj, ali se prav nič ne zavedajo napačne poti, na katero so privedli organizacijo in ali se tudi res ne bojijo nobenih posledic za organizacijo ob takih katastrofah, ki so na obzorju in s t katerimi se tako lahkomiselno igrajo. Formalnih sodnih obsodb se jim morda ni treba | bati, ali bati se jim je treba zgodovine, ki ne S gleda na formo, a je stvarno neizprosna sod-! niea.	Bogum.il Medvešček.
(143)
V oklopnjaku okoli sveto.
;	Spisal Robert Kraft.
Pred svetom je sedaj strašna požigalka, in če Bog noče, ona sama ne bo mogla dokazati svoje nedolžnosti nikdar!
41. Oddaja skrivnosti.
V že omenjeni La Magdaleni prebiva profesor Lorenzo Martini, znameniti kemik. Iznašel je, kako se na umeten način izdeluje organska maščoba; o tej iznajdbi govori ves svet, za človeštvo pomeni novo dobo.
Pisatelj te knjige govori večinoma nepovoljno, včasih celo zaničljivo o španskem elementih kakor povsod, so pa tudi tu izjeme. Pomislimo, da je bila nekoč edina Španija nosilec kulture in da so romali kot učenci v Salamanko in na druge španske univerz« že priznani evropski učenjaki, da si pridobe pravo posvetitev učenosti! Zlasti v kemiji in astronomiji so prednjačili Španci, in čudno bi bilo, če bi se ne bilo prav nič ohranilo.
Lorenzo Martini je bil kapaciteta kemije. Njegovo ime je neločljivo od argentinske republike. Kdo ve, kako se imenuje newyorški župan? Da pa stanuje v New-Yorku ali blizu v Orange Edison, to ve pač vsak. In pri Lorenzo Martiniju velja to za vso Argentinijo.
Morda so vedeli le trije odstotki vse Evrope, kako se imenuje argentinski predsednik, ostalih devetdeset-sedem odstotkov pa se je spominjalo, da so že videli fini, aristokratski obraz tega argentinskega učenjaka v kakem ilustrovanem časopisu, ali so čitali dogodbioe iz njegovega samotarskega življenja.
Torej v La Magdaleni ima svoje stanovanje ali pravzaprav svoj laboratorij. Postavni učenjak izgleda še precej mladostno, za ženitev sploh ni .imel časa, včasih ni slekel delovnega plašča več mesecev, in če je bilo v njegovi hiši še toliko delovnih moči, bili so vsi le pomočniki pri njegovem delu.
Še pred dvema letoma se je vozil vsak dan v glavno mesto in predaval na univerzi. Od tedaj pa- sploh ne pride več iz svoje hiše. Le včasih ga vidijo, ko se iz-prehaja na ravni strehi. In od včeraj bi tudi ne mogel več predavati, zakaj... Buenos Airesa, polmilijonskega mesta ni več! Zadnji ostanki morajo šele zgoreti, preden morejo mesto nanovo sezidati.
Dvajset štiri ure so minule, odkar je vrgla vražja ženska, ki je imela take peklenske iznajdbe, vžigalne granate v nesrečno mesto; zakaj mi govorimo tako, kakor je govoril ves svet.
Profesor je v enem izmed svojih laboratorijev, filtrira in opazuje segreto retorto. Kakor v njegovi hiši, vlada po vsem svetu nočna tišina. Včerajšnja noč in danes ves dan je bilo seveda vse drugače. Prihajali so pogorelci v velikih gručah; hiše so se kar tresle vsled stokov in kletev zoper ono vražjo žensko.
Isto se je vršilo tudi v drugih mestecih, ležečih krog Buenos Airesa, kakor v Zarate in Luxanu, tudi če niso bila vezana z železnico.
Toda tekom dneva se je vse to poleglo. Pod streho so spravili le takoimeuovane »boljše«, drugi so se vrnili kmalu kar sami na pogorišče. Pod kadečimi se razvalinami leži gotovo še marsikaj, in to je treba rešiti, kar je mogoče še rešiti — namreč pred plenilci. In če pride kdo prepozno, vzame kaj drugega ali pa stori to že kar takoj. Po mestu je splošna plenitev, in pri tem jih pride še več ob življenje kot pri požaru.
Potem tabore pod milini nebom; letni čas tega ne ovira; iu tako čakajo pomoči, ki dospe hitro iz drugih - mest, iz bolj oddaljenih luk pa so že odposlane ladje z živili. Ko se poleže prvi stok in jeza zoper požigalko, se pokaže kmalu lena brezbrižnost španskega prebivalstva. Saj nebo je še modro in solnce sije toplo in cbup onih, ki so res mnogo izgubili, ne zanima ljudske množice.
Tak je splošen položaj. V La Magdaleni je torej že zopet vse mimo.
Kar zazvoni hišni zvonec. Profesor tega niti ne sliši, ker je tako zatopljen v svoje delo, kar priteče eden izmed njegovih asistentov, ves zmeden.
»Gospod profesor, vražji avtomobil...!« izusti ves
zasopel.	.	.
Mirno premakne učenjak plinovi plamen pod stekleno retorto, da se mu enakomerno segreje.
(Dalje prih.)
Najboljši švicarski pletilni stroji na svetu znenike
DUBIED
za obrt in industrijo. — Edina tovarniška zaloga za Slovenijo
JOSIP PETELINC, LJUBLJANA
blizu Prešernovega spomenika.
MALI OGLASI
oglasom do *• bssed Din 5*-, vsak« nadaljna 50 par.
ZSSSSSGS&SOi
n
beseda I Wnia Kasali
Sin? trni?
le uri tvrdki
KOKS - • ČEBIN
VMfova ulica 1/U - Telefon 56.
Lep poslovni lokal
V pritličju, obstoječ le treh prostorov, ■ velikimi izložbami v Gledališko ulico, odda za nizko najemnino Pokojninski zavod v Ljubljani.
Mladenič
»Irav ln pošten, vajen kmetije, ti 'ine ter vseh ostalih poljskih del ste primemo trajno službo. — onudbe * navedbo plače je poslati ’» upravo lista pod: »Veste««.
Absolventinja
trgovske tele teli vstopiti kot prak-tlkantinja h kakemu večjemu ljubljanskemu podjetju. Ponudbe prosi aa upravo lista pod: »Marljiva«,
RADIO-aparate
in sestavne dele ima v zalogi,
FRANC BAR, Ljubljana
Cankarjevo nabrežje štev. 5.
Sorejemojo se
popravila porcelanastih pun&. Na tančneje se poizve: Glince, Tržaška
cesta 28.
Zdravo čebulo
razpoMlja od 100 kg naprej po 160 dinarjev, pri pol ali vzgonskem naročilu ceneje. JoBip Lah, Moškanjci.
Ljubljana
eUZU PREŠERNOVEGA SPOMENIKA OB VODI najboSJSi Jlvzlnl stroj z» rooblnsko »II obrtno rabo. svetovno znanih z"srJ'. „GRtn*ER" - „A0LER“ - »RHOT«
Isto tam posamezne tlele za strole In «o_esa, Igle, olje, lermena, pplBizjatHie. Pouk o me-nlu aa stroj brezplaJer.I Vetletne garancija I Na velllioI	N‘ p1*10’
irgovci! Obrtniki!
Pri tvrdki
10 Sl P PETELINC
LJUBLJANA
blizu rešemovege spomenika, ob mA
dobile ne potrebščine ib šivilje, kro|B^*» čevljarje In sedlarj« na veliko In malo ponojnlijl dnevni cen!.
je vendar najbolji!
tevlje na obroke
proti jamstvu dobite pri tvrdki M. Trebar, Ljubljana, Sv. Petra cesta #•
m\- {\ b.
Slav. občinstvu uljudno naznani«11', da bodem od poedeljka, dne 30. novembra dalje pekel kruh dvakrat dnevno, in sicer ob 11. uri dopoldne iu ob 15. uri popoldne. — be priporoča Anton Preskar, pekarna, Dunajska cesta 5.
■■■■ang
.VINOCET. j
tovarna vlnskesa kisa, d. z o. z., Ljubljana, nudi * naifineiši in najokusnejši namizni kis iz | vinskega kisa.	|
zahtevajte ponudbo I
Tehnično In higijenično nsimoderneje £ n urejena kisarna v Jugoslaviji. .
Pham: Ljubljana, BMi&fca cesta it«, ta, B. nadstropje. <*■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■ Vrtnarske zadeve
posreduje
Goikova ..Vrtnarska šola“ v Kranju.
Izdajatelj iu odgovorni urednik MtLKZNIKAR
ALEKSANDER. — Z« tiskarno »Merkur« v Ljubljani Andrej Sever.