Tolmeiaer Landeawehrmlnner fSr fbr brancl m »voj lom.
f Leto IX. — $tev.~32
TEDNIK ZA POLITIČNA IN KULTURNA VPRAŠANJA
Sobota, 12. avgusta <944
PBETS - GEIVA
L 1.50
ODGOVOR
Odkar komunističnim tolpam na na-4em ozemlju vedno bolj trda prede, od-kar jim gre vedno bolj za kolo, ko jih domobranci preganjajo na rsak korak ponoči in podnevi, njihove pomožne, zlasti agitacijske ustanove, napenjajo v«« sile, da bi tega neizprosnega sovražnika ohromile ter mu zavrle polet. Izgoni domobranskih družin, razlaičevanje, ropi, obsodbe pred »ljudskim sodiščem«, z vsem skušajo zadušiti neizprosno odločnost domobrancev ter si tako podaljšati Življenje.
Ker vedo, kako Je slovenski domobranec kot poštenjak, zvest svoji veri in svojim izročilom, vdan svoji družini in navezan nanjo, skušajo pritisniti nanj tudi s te strani. Začeli so na moč obdelovati žene, sestre in dekleta domobrancev, da bi one prisilile svoje bužnje, naj puste domobranstvo in se »vrnejo« domov, kjer se jim ne bo nič zgodilo in tako dalje.
Toda komunistični pritisk pri teh poskusih, vplivati na domobrance po ženah in njihovih dragih, ne vpošteva nečesa:
1.	Da naie slovenske žene za njihova govoričenja niso dostopnei
Z da je naš kmečki mol aH fant zagrabil za orožje v veliki meri tudi zaradi tega, ker je hotel rešiti pred pošastjo boljševizma svojo družino, svojo ženo, svoje drage, svoj dom v človeškem pomenu besede. Ce ga torej kateri pritisk Pusti malobrižnega in neomajnega, ga potemtakem ta.
Če ima kdo pravico govoriti slovenskim družinam, ima pravico domobranec, ki se bori za lepšo in srečnejšo bodočnost vseh naših družin, ne samo svoje. On ima pravico spraševati vest ženam komunistov ter njihovim družinam, zakaj ®a jim ima povedati marsikaj, preko česar ne more danes nihče, ki je še količ-kaj pošten in človeški.
Tehtne besede v tem smislu Je v eni Zadnjih številk napisal »Goriški list« Pod naslovom »D ružinam komunistov«. V njegovih izvajanjih stoji vse, kar ima pravi Slovenec danes povedati Ženi ali materi človeka, ki je v gozdu in se bori za uničenje vsega tistega, od česar so njegovi očetje stoletja živeli in se na svoji zemlji obdržali. Ta sestavek se nam zdi potrebno navesti ae zaradi tega, ker bi hoteli odgovarjati na letake raznih nšivskih agitacijskih ustanov, zakaj to bi kazalo, da se morda bojimo kakega njihovega učinka, marveč zato, da oni slišijo našo besedo.
Članek pravi;
Ni dolgo tega, ko Je takozvanl »Glavni odbor Slovenske protiiašistične ženske zveze« izdal letal z naslovom: Matere, žene in otroci domobrancev.
Peščica izprijenih in moralno propadlih žensk skuša iz svojih ušivih brlogov nčiti narodno zavest in ogromni večini slovenskih mater in žena, ki so ostale Zveste narodu in pri svoji ženski in deviški časti, očitati izdajstvo. Te gnile in “šive pojave po zelenih gozdovih in tem-°'h, ušivih brlogov smatrajo svoj poklic, ^a razveseljujejo tovariše po težkih bojih in bezanju, za tako vzvišen, da se hočejo Predstaviti kot vodilna plast slovenskega ženstva, — a so same že davno pozabile, da so Slovenke in kar je še hujše — po. zabile so, da so ženske.
Matere in žene, kaj pravite k temu, da so vaši sinovi in možje, zapeljani po brezbožnem komunizmu, sedaj v družbi teh Zloglasnih žensk, ki so svoje delovanje, ki Prinaša narodu toliko »dobrot«, prenesle ** beznic, barov in zakotnih ulic v naše lepe gozdove, ne morda zaradi tega, ker ie tam bolj romantično — ne, ampak, da tam »služijo narodu«. Da, vemo, da vam Pravijo, da služijo narodu. Prepričani *njo, da ve kot poštene slovenske matere in žene tem zapeljivkam ne verjamete, *mpak jih prezirate.
Matere, ki imate svoje sinove ali hčerke y gozdu, ali imate kdaj mirno uro? Vaš sin se potika ko žival po gozdu, nikoli ne spl v miru, nikdar se ne more odpočiti, preobleči, umiti. Slovenska ma-*>, ‘e bi sedaj v tem trenutku srečala svojega sina, ali bi ti ne bilo pri srcu hu-<}o ko nebeški materi, ko je srečala svojega sina, vsega razbičanega, opljuvanega po krivdi zapeljanih ljudi?
In tvoja hči, o matll Ali nisi v njej gledala samo sebe. Ali nisi želela, da bi bila tako dobra in poštena, ko tl? Ali nisi vedela, da je tvoja dolžnost, hčer vzgoji v dobro in pošteno mater, ne pa v sadistično naslado ušivih, garjevih In bolnih politkomisarjev in komandantov.
Vem, da bo katera od vaa rekla, da >• njena hčerka v gozdu dobro preskrbljena. Oh res je to, dokler je lepa in »uživanja vredna«, bo jedla Iz Iste mize ko ‘ovariš komandant. Ko bo pa tovariš komandant spoznal potrebo, da službeno prerešateri svoj harem, bo pa vaša hčerka šla »na dolžnost« v četo, kjer ni življenje niti za propalice.
Mati, ali te nič ne žgo te lepe oči jvojih otrok, ko so te hvaležno gledale, **dar si jih dojila?
»Slovenska žena na »osvobojenem« ®**olju, te ženske propalice so v dnižbl *vo|ega moža, ki si ga poročil* Iz ljubez-
•	katerim si se pred Bogom H vse
IZ VSEBIREe
Stran h Odseven
Nehajae ■ peDtHae tm naredn rttm-eepUHMatJe. (Ovtot predsednik« cmerala Ravnik* na zborovanju v D. M. v Pel J*).
Stran It
Gorenjaki leaekraaee »Oe...
Stran *t
»Smrtni ptea ee »riteaja...«
Stran *s
Zgodba deveflatrtdeeetfli tsmed trideset tu o* mn6eneev.
Stran ti
Utrinki ta BeesnUe.
    *********
Kulturne novice s Primorskega
Po naklonjeni uvidevnosti nemških oblasti je v Gorici dovoljena slovenska šola in se bo v jeseni aa^el redni slovenski pouk. Otroke bodo za to šolo
aravljali v posebnih tečajih, ki so > začeli te ani. Novica o tej šoli jo v go n škili in vseh primorskih krogih vzbudila veliko veselje.
V nedeljo, 6. avgusta, so v Gorici imeli lepo kulturno prireditev v obliki slovenske akademije. Prireditve se jo udeležilo ogromno število goriških Slovencev. ki so navdušeno sprejeli lepi in mojstrsko podani spored.
Prvi del akademije so obsegale deklamacije, dramtični prizori, samospe-
vi	in godbene točke, v drugem delu so uprizorili eno dejanje »Prodane neveste«, v tretjem delu pa sta pela moški in mešani zbor. Prireditev je pričel prof. dr. Kacin s primernim uvodnim nagovorom, v katerem je poudaril pomen tega dogodka. Razen njega je govoril še goriški rojak pesnik dr. Jože Lovrenčič, na koncu pa še poveljnik narodnih straž na Primorskem polkovnik g. Kokalj, ki je izrekel nemškim oblastem zahvalo, do so omogočile to lepo in pomembno prireditev.
Med izvajalci je treba omeniti g. Pfeiferja, ki je spored akademije pripravil ter izvajalce izuril, g. Gorenška, ti je vodil in delno izvajal pevske točke, gdč. Simčičevo, gdč. Brajnikov«, sestre Finkove, g. Komaca in Toroša ter prof. g, Kozmaro, ki je imel vrhovno glasbeno vodstvo.
Prireditev je počastila s svojim obiskom tudi skupina kulturnih delavcev iz Ljubljane, po večini pesnikov in pisateljev iiz kroga Doma in sveta z urecf-niikom dr. Debeljakom na čelu. Ti so
—	kakor vsi drugi obiskovalci — odnesli iz prireditve najlepše vtise in npe za bodoči razvoj kulturnega dela na Primorskem.
Usoda Ofarjev v Švici
V »Vfilkischer Beobachterju« i dne
7.	avgusta beremo:
Na protest švicarske socialno demokratske stranke zoper aretacije Titovih pristašev v Curihu, Lausanni in Ženevi, je list >Bund< odgovoril tole:
»Številni jugoslovanski interniranci, zelo nestrpna druščina, so razcepljeni na dve stranki, ki se med seboj koljeta do krvi Zaradi tega je bilo potrebno ločiti jih vsaksebi. Ljudje, ki so navezali stike s švicarskimi levičarji se niso znali obvladati ter so se z obsežno politično propagando pregrešili proti določilom, ki veljajo za begunce, uživajoče ugodnost pribežališča v Švici.«
Beseda o Izdajalcih
>Od nesrečne OF ima narod tudi ta dobiček, da se more ponašati z vsaj petdesetimi odstotki izdajalcev, ker je OF vse svoje nasprotnike označila kot take. Vsak, ki le malo pozna človeško dušo, tako uvidi, da morejo tako psovati svoj narod samo taki ljudje, ki so sami pripravljeni, ga vsak hip izdati.
Če v luči izkušenj zadnjih' treh let premislimo, kdo bi utegnil med nami resnično biti izdajalec, pridemo do sledečega zaključka:
1. Komunisti so po svoji naravi izdajalci vseh božjih in človeških vrednot Ker je OF komunistična, moramo iskati prave izdajalce le v njenih vrstah.
V OF pa niso samo komunisti, ampak med njimi je veliko zapeljancev m prisilno mobiliziranih mož in fantov, ki so le pomilovanja vredna žrtev izdajalcev. Za te ni drugega upnnja, kakor da se kakor koli rešijo svojih trinogov in se vrnejo med poštene Slovence.
2. Sredinci niso izdajalci, ali v nevarnosti so, da postanejo, ako bodo le naprej trepetali samo zase in iskali usmiljenja pri komunistih.
3. Domobranci so najzvestejši sinovi _ naroda in pri njih ne smemo iskati izdajalcev. Možno pa je, da se izdajalski komunisti vrinejo kot peto-kolonci v njih vrste in jim tako pripravijo sramoto in škodo, kar se je tu in tam tudi že zgodilo. Dolžnost vsakega domobranca in vsakega prijatelja slovenskega naroda je skrbeti, da se v te vrste najbolj zvestih njegovih sinov sodrga izdajalcev nikdar ne vrine.	(»Goriški	Ust«),
" « ;	.	'*"v	in	razredno	razcepljenostjo!
Nov kHe generala Rupnika k edinosti ob usodni url
Predsednik general Leon Rupnik je na velikem protikomunističnem zborovanju pri Devici Mariji v Polju imel v nedeljo 6. avgusta naslednji govor:
Slovenci in Slovenke!
Okrog leta 1600 je cesar Maksimilijan izpolnil našim slovenskim prednikom prošnjo, katero so sanj naslovili stanovi.
Naši predniki »o cesarja prosili, naj izžeme Žide iz naie lepe Ljubljane.
Cesar je tedaj Izdal uka* »za večno odpravo Židov«.
Naši predniki m ie morali prav natančno vedeti, zakaj so se ravno s to prošnjo obrnili na cesarja.
Od takrat Židov pri nas vej ni bilo. Ce se je kakšen Hebrejec hotel pri nas naseliti, je prišel spretno prikrit kot pripadnik enega izmed naših sosednih narodov — in največkrat ie katoliško krščen.
Ni še bilo sliSati, da bi se kdaj koH
kakšen Žid priznaval k Slovencem.
Pa tudi oni Židje, ki so se k nam prikradli kot pripadniki sosednih narodov, pri nas niso mogli vzdržati. Naš narod jih je kmalu izvohal in morali so odšvedrati.
Ti dve činjeniei pomenita, da Je naš narod navzlic svoji številčni neznatnostl v jedru vseskozi zdrav, stoodstotno evropski človeški rod.
Zato nas Židje niso mogli trpeti. — Sam sem ponovno bil neprostovoljna prit.i, kako so nas v Belgradu, Zagrebu in Osjqku Židje zmerjali, ker se pri. nas nikdar niso mogli nasesati kot pijavke in ker se jim pri nas ni posrečilo, da bi se skrivali kot »Slovenci«, kakor to na primer sedaj delajo kot »Angleži«, »Ame-rikanci« in »Rusi«.
Maščevali pa so se nam vendarle. In če bi le mogli, bi nas kot narod povsem uničili. Prav dobro namreč vedo, da smo veren, pobožen, marljiv in žilav narod, ki zvesto korenini v svoji lepi domovini in o židovskih internacionalizmih že po nagonu svoje krvi ne mara ničesar slišati.
Zato so se nam morali približati po ovinkih, da so lahko spustili na nas svoje sovraštvo. Z lažjo, prevaro in »latom so njeli del naših politikov in izobražencev. Vsakemu izmed teh naših topoglavih kalinov so na svoj način obljubljali bodoči raj na zemlji in jih pooblaščali, da so narod sapeljavali na stranska pota in v nered.
življenj« zvezala v veselja in trpljenju. Ljubila si ga in ga ie ljubiš — Bog ve, če je on v družbi teh uiivih in bolnih žonsk ohranil ono idealno ljubezen, ki vaju je vezala. In sedaj Je izginil v gozdovih. Mi vemo in tudi U veš, da se že kesa, saj ga je vzgojila dobra mati, slovenska mati; rad bi pobegnil a ne mo-more. Za njim hodi kot ca nezanesljivim stalno zasledovalec s revolverjem v rokah in brž ko bi tvoj mož stopil sa korak s poti, ga zadene krogla v tilnik. Glej žena, tvoj mož ni več človek, svoboden človek, ampak suženj, manj ko suženjl
Vam, slovenske žeae, U imate svoje m™ Prt domobrancih, da s pesmijo na ustih in a smehom v očeh branijo naio sveto zemljo pred komunističnimi krv-ta njihovimi bolnimi priležnicami, pi Milijo zdajstvo, očitajo vam, da ne ljubite prav svoje drage. Slovenske žene,
Tako Je fidora po ovinkih uspelo, da so naš mali narod razbili na deset političnih strank, in vsaki od teh strank
natvezli! patentno pravico do uresničevanja rajskih prilik. Tako so bili stanovi in družabni sloji nahujskani drug proti
drugemu. Kmet proti delavcu, delavec proti podjetniku, podjetnik proti delavcu, meščan proti uradniku, uradnik in meMan proti vojakom, industrijalee proti obrtniku, hišni lastnik proti najemniku in narobe, mladina proti starejšemu rodu in narobe, itd., itd. Pod zaščito tega političnega in družabnega nereda se vsi vprek lagali in ičuvali drug na drugega. Razpihovali so strasti tako, da se končno čisto pozabili, da smo narod, da smo predvsem Slovenci. Niso ne videli, ne slišali, Se manj pa slutili, kar se je dogajal« p« svetu okoli nas. Niso opazili, da se nam ■ velikanskimi koraki približuje konec, če bo šle tako naprej. Namesto, da bi storili vse, da bi s« v zadnjem trenutku rešili najhujšega, so nas naši politiki izigrali v vojno, naša inteligenca pa pahnila v pogubo, ker je bilo takrat, ko je usodna ura nastopila, vse — presenečeno in zbegano.
Med tem pa je Žid, kateri Je bil skrit v neredu, ki ga je sam spretno organiziral, zbral sebi poslušne pokveke v komunistični partiji Slovenije in prežal na trenutek, ko je lahko te zveri v človeški podobi »pustil iz njihovih skrivališč na slovenski narod.
Ta trenutek Je priSel. — Slovenski narod je bil po bliskovitem porazu Jugoslavije razčetverjen in obupan. Tedaj pa se pa je lotil židovstvu zapisani bolj-ševik tam, kjer je bil najbolj občutljiv. Hinavski komunist je izrabil njegovo domovinsko ljubezen in svobodoljubje. Prav U dv« kreposti, ki ju je pred pro-pastjo sistem&titno in zedo uspešno tlačil, je sedaj zločinski komunist narodu prikazoval kot vse odrešujoče sredstvo. S to satansko zamišljeno prevaro je pridobi) toliko dobrontislečih ljudi na svojo stran, da je lahko takoj presedlal na drugo prevaro, na organiziranje OP, ki jo danes težko preizkušeni slovenski narod s krvavo pravic« imenuje — organizirana farbarija.
Od takrat pa so se vrstile prevare za prevarami. Rop je sledil ropu, požig požigu, umor umoru. Kar so včeraj preklinjali, bo danes povzdigovali v nebo. Zdaj so bili četniki, pa zopet »partizani«. Zdaj 60 bili gošarji in zaščitniki naroda, jutri so ga — likvidirali. Kar koli pa so govorili in delali, znak njihovega »osvoba-
  ********************************
zavedajta m, da vas obrekovanj« teh
ušivih nestvorov ie bolj očiščuje, da blato, ki leti iz teh gnilih ust ne pade na vas, ampak nazaj na t« propale ženske, ki predstavljajo »protifašistično žensko zvezo.«
In otroci, katerih očetje m pri ko-munistihl Ti bodo v svoji nedolžnosti največ trpeli zaradi narodnega greha, ki so ga zakrivile te ženske, ki se bojijo biti matere. Otroci, ne veste im, kaj ste izgubili! V komunističnem raju otrok ne ve, kaj J« očetovska ljubezen, tam Je otrok nekak letni pridelek držav«, ki ko dorasa pradatavlja s tisoči ta milijoni drugih brezoblično maso.
Ko boste dorasli ta bo takrat naša dežela ž« davno očiičena teh komunističnih barab ta njihovih priležnic, boste c grozo spoznali, kaj vam Je hotel storiti ta »Odbor slovenske BcetiiašUtične
Janja« Je bil vselej rop, umor, požig, k! so jih proglasili za svoje bogove. To njihovo besnenje, ki mu je botrovalo židov-stvo, bi šlo malodane do popolnega uničenja našega narodnega bistva.
Tedaj pa se Je le pravočasno *#»dfl zdravi smisel našega naroda, ki so ga prej sistematično razkrajali. — NaS kmet, nai narodno zavedni delavec in z narodom povezani rojaki iz vseh stanov mesta, prav posebej pa pravilno čuteča mladina, so se uprli boljševiškemu razdejanju. Nastale bo vaške straže, ki jim je
v	najnevarnejšem trenutku, ko so so včerajšnji navidezni smrtni sovražniki badoglievci in komunisti zvezali tudi na zunaj proti slovenskemu narodu, prišel na pomoč nemški vojak. Tako smo lahko ustanovili naše dično Slovensko domobranstvo. In danes je večji del pokrajine varen pred roparskimi in morilskimi tolpami, ki se po svojem starem receptu danes zopet izdajajo za nekakšno »jugoslovansko vojsko« onega kralja Petra, ki so ga včeraj Imenovali smrkavca, petoko-lonca in tretjega okupatorja. Pred našim kmečkim narodom so se že zadosti osmešili in danes se z gnusom in grozo odvrača od njih in kliče domobrance. Iz najoddaljenejših krajev pa dan za dnem prihajajo skrivači, ki se vključujejo v vrste Slovenskega domobranstva, da bi se tako mogli čim prej zmagovito povrniti v varno domačo vas.
Lahko pa bi bilo pri nas le boljše kot je, če bi bili vsi tako enotni in če bi vsi _ držali ^ tako skupaj kot naši težko preizkušeni kmetje, ki jim je po teh pre-stanih grozotah zadosti vseh političnih razprtij in strank, ker so morali plačati zadosti visoko odmerjen krvni davek za poskuse in špekularije nekaterih političnih stremuhov in raznolike pobarvanih ilegalnih vojskovodjev.
Pomnimo! V tem največjem svetovnem viharju je naš mali narod podoben drobceni ladjici, ki pleše na viharnih valovih. Če ladja ni dovolj trdno sestavljena, se viharjem ne bo mogla upreti in se bo potopila.
Zavedajmo se že vendar tega! Skrajne potrebno je, da prenehamo * politično razcepljenostjo. Komur se je pretežko ločiti od strankarskih, klikarskih ali eelo osebnih fpefculaeij, naj se spomni našega trpečega kmeta in delavca, ki bosta neha? marsikoga klicala na odgovornost za vsa škodljiva podvzetja, pa bo videl obenem Judi nesmisel svojih osebnih, nekritičnih sumničenj, nevoščljivosti, zavisti in računov. Rajši se trudimo vsak po svojih močeh in zmožnostih, da bomo
končno premostili tudi vse prepade med posameznimi stanovi. V edino uspešni krepko skovani protikomunistični sloven-
ski skupnosti pripravljajmo i vsemi poštenimi silami prav posebno pogoje sa stalni mir med delodajalci in delojemalci !
Prav sedaj, ko eo iidje vpregli vse pomočniike narode boljševizma In Jih nagnali v poslednji naskok na staroslav-no Evropo, ki je zibelka, ustvariteljica in hraniteljica vse človeške kulture In civilizacije, ni le potrebno, da smo res samo krepko strnjeni Slovenci, ampak se moramo kot pravi Evropejci zbrati okoli svojega hrabrega domobranstva za glavnim branilcem Evrope, nemškim vojakom.
Ce bomo vzdržali v zvestobi in se izkazali v teh težkih dneh, bo zmaga Evrope tudi naša zmaga. Ta pa bo pomenila nastop srečnejše bodočnosti vsega slovenskega naroda v Evropi,
Mit Gewehr nnd Sense arbeltea dle
Helra. — S poSko la • koso delalo tolminski domo-
TEDEN V SVETU
Bojna črta na italijanskem bojišču se
je v poslednjih dneh ustalila. Dober teden so se bili srditi boji za posest Firence, južnem pobočju Apeninov. Trdoto bojev je občutilo tudi mesto samo, čeprav je nemško poveljstvo že poprej razglasilo kraj za odprto mesto. Vzlic temu je zadnja dva dni toča topovskih izstrelkov uničila veliko nenadomestljivih umetniških zakladov. Nemška vojska je slednjič prepustila mesto brez boja nasprotniku. Na drugih odsekih tega bojišča ni bilo več-iih sprememb. Omeniti bi bilo treba le dejstvo, da so na bojiišče prispele novo izurjene italijanske divizije pod poveljstvom maršala Grazianija iz Nemčije.
Na vzhodnem bojišču se je položaj pretekli teden ustalil, kakor je bilo pričakovati. Fronta poteka od pristanišča Narve na bivši estonsko-sovjetski meji čez Pejpuško jezero in bo leton-ski meji do Diinaburga, nato proti bivši litvanski prestolnici Kovnu. od-ondod na Bialistok, nato proti kolenu Visle in Varšavi ter mimo Lublina na Karpatsko predgorje. Na južnem delu pa itak že dolge mesece ni nobenih sprememb. Posebno hud poraz so Sovjeti pretrpeli ob severovzhodnem robu Karpatov, kjer so nemški oddelki obkolili in uničili 271. sovjetsko strelsko divizijo. Zelo hude izgube so Sovjeti imeli v tankih in orodju vseh vrst.
Otoka Korčule so se 2. avgusta lotile anglosaške skupine, ki so se pripeljale v izkrcevalnih čolnih pod varstvom nekaj rušilcev. Vojne ladje so začele zgodaj zjutraj z za-nornira ognjem, nakar so s oddelki pričeli izkrcevati. Vdorniki so hoteli prodirati proti mestu Korčuli, toda ogenj nemške posadke jih je prisilil, da so se umaknili proti obrežju. Ostalo jim ni nič drugega, kakor da so se umaknili.
V	petih urah je bilo »izkrcanja* konec.
Odstranjevanje vseh vidnejših ljudi,
ki so bili, ali pa naj bi bili pristaši fašizma, se v Rimu in ostali zasedeni Italiji nadaljuje. »Čiščenje« izvaja posebna komi6i.ja, katero so ustanovili Angleži in Amerikanci. Odstranjenih je bilo več tisoč uradnikov, zdaj so prišli na vrsto tudi vseučiliški profesorji. Med njimi je tudi Severi, ki je pri Badoglievi vladi prevzel mesto prosvetnega ministra.
Bivša italijanska kraljica Helena je
zaprosila švicarsko vlado, naj ji dovoli priti v Švico zaradi zdravljenja. Iz francoskih krogov se sliši glas, da bivši kraljici ne gre za zdravljenje, temveč ia beg, kajti zaradi nenadejanega razvoja dogodkov v Italiji je tudi atari kraljici ppštalo tam prevroče.
Veliko beguncev iz krajev, katere so v p<>slednjih tednih zasedli Sovjeti, se je zateklo na Slovaško in zaprosilo za dovoljenja za bivanje, dokler njihovi kraji ne bodo spet osvobojeni. Med begunci je posebno dosti pravoslavnih duhovnikov, ki so se umaknili iz Ukrajine in Galicije. Slovaška vlada je vsem beguncem dovolila bivanje v državi in se že bavi z načrti, kako bi jih vključila
v	svojo delovno službo. Med begunci je tudi nekaj pravoslavnih škofov.
črno borzo je v Parizn zafela korenito zatirati policija. Te vrste prepovedana trgovina se je zlasti razvila po barih, ki jih v Parizu mrgoli. Nenadna preiskava je ugotovila, da so imeli bari velike zaloge živil, za katera niso mogli povedati, kako so si jih nabavili. Zaradi tega so blago zaplenili, lastnikom pa vzeli obrtno dovoljenje. Vsega skupaj so zaprli nad dvajset barov, zaplenjeno blago pa ocenili na pol milijarde frankov.
Komunističnim časniknrjem, ki pišejo rdeče glasilo »Dailv Worker«, angleška vlada ne dovoljuje, da bi smeli kot vojni poročevalci na bojišče. Vojni minister Grigg jo dejal, da uredništvo imenovanega komunističnega lista nima takšnih ljudi, katerim bi vojno vodstvo smelo zaupati razne tajne podatke. Življenje stotisočev angleških vojakov, mornarjev in letalcev je predragoceno, da bi ga smeli tako iz-prestavljati nevarnosti.
V	vatikanskih vrtovih so nedavno odkrili peklenski stroj. Menih, ki je stroj opazil in ga skušal nared ti neškodljivega, je pri tem našel smrt. Prevladuje prepričanje, da je otentat delo brezbožnikov. katerih organizacijo so začeli pospeševati italijanski komunisti.
Ipanski zunanji minister grof Jordana je nenadoma umrl. General Franco je odredil pokop na državne stroške.
Finski državni predsednik Ryti je odstopil in svoje dejanje utemeljil * tem, da je nastopil čas, ko mora biti vrhovno državno in vojaško vodstvo združeno v eni roki. b inska zborni-nica je na predlog vlade sprejela zakon, po katerem je dovoli imenovanje novega državnega predsednika brez splošnih volitev. Novi državni predsednik je maršal Manner-heim.
Ko je sovjetska vojska stopila na poljska tla, je začela zatirati poljski živelj in poljske rodoljube z enakimi sredstvi, kakor jih poznamo že od Katyna. Ko so rdeči zavzeli Vilno, so se jim na ukaz svojega vodstva javili tudi poljski častniki, ki so bili člani »poljskega upornega gibanja«. Sovjeti so jiri-javljence takoj razorožili in z njimi ravnali kakor z največjimi sovražniki. Veliko večino so jih postavili pred zid in ustrelili,
Začetek novega obdobja
na invazijskem bojišču
i
Dogodki, ki so se začeli razvijati na vdornem področju zadnji teden, po dveh mesecih, šele pričenjajo dajati invaziji tisti razvoj, kakršen je sploh potreben, da vdor ne obtiči na začetnem osvojenem ozemlju in se s tem pretvori v pozicijsko bojevanje.
Boji pri Avranchesu, kamor se je zagnala vsa amerikanska oklepniška sila, so bili siloviti in so potekali vzporedno z napori Angležev, ki so vrgli v boj vsa velika sredstva, da bi južno od
znanja iz Eisenhowerjevega glavnega stana glede dosedanjih zavezniških izgub. »Associated Press« je med drugim povedala, da so ameriško invazijske izgube že dosegle in presegle celotne ameriške izgube v prejšnji svetovni vojni. 0 izgubah vojne mornarice, prevoznega bro-dovja in letal pa so bili doslej z zavezniške strani objavljeni le drobci. Velike izgube je imela zlasti zavezniška vojna mornarica, katero so Nemci začeli napadati s posebnimi novimi orožji.
včeraj severno od Vire ter tudi severovzhodno in vzhodno od Avranchcsa močne napade, ki so jih podpirali oklepniki, ki pa so bili odbiti po hudih bojih. Več sovražnikovih bojnih skupin, ki so bile obkoljene za našimi postojankami, je bilo uničenih.
6.	avgusta:
Južno od Caena je sovražnik večkrat, a zaman napadel. Tudi na področju severovzhodno in zahodno od Vira ter vzhodno od Avranchesa so imeli močni,
Btdtrna/
'HEMOm
r NirtOVt
BREST
tf) Ld*(f*r*t>au
at m**
"§u*4Vtf i
. J
LAmbBUo
E H AVB E
# Dihi
ivrgnchts " •
A
mim
Virt .
Cond*9
os\,eAf^flE
h
trdtr
• Dot d Sr
* * CombOurtlJ ,
'-7 S'j4mes
Lovna
hs/tut
* Olmrlfmi	v V-	7	o-jtt1«	-~
V•	.hu°£,%
S tu »m
tvrnano
nJZ*'!
»ttneon
jr** vTa.SSfV*.J
•Guertndi h
. • —1»Atoia Sivem/ * h
uu.LEMANS
Noitmguhtr ■
'ANTES
Charfrps
Caena predrli nemško bojno črto in izsilili proboj proti jugovzhodu. Tod imajo napadalci očitno cilj, da bi se pretolkli skozi obrambno črto in sunili proti Seini, lam pa se razlili proti Parizu. Vsi angleški napori so se doslej izjalovili in vsi napadi so obtičali ali se zrušili v ognju obrambe.
Vzlic temu Angleži niso odjenjali. Na omenjenem področju so doslej vprizorili najmanj pet velikih napadov, v torek pa so sprožili spet novega. Razumljivo je, da se je nemška obramba osredotočila na ta odsek, ki brani napadalcu pristop do Seine in ob njej dalje proti vzhodu. Sunek v evropsko celino bi bil uspešen šele tedaj, kadar bi se usmeril proti vzhodu, dočim je zahodno obrobno francosko ozemlje sicer važno za vdornika, ki si mora povečati ozemlje, na katerem bi lahko izkrcevali večje sile in večje količine blaga, vendar bi bilo neumestno misliti, da se bo uspeh ali neuspeh vdora odločeval tam.
Po prodoru pri Avranchesu se je ameriškim oklepniškim in motoriziranim silam posrečilo, da so boj zanesle v Bre-tagno. V obliki pahljače so ameriški oddelki udarili na zahod proti Dinanu in St. Malnju, na jug proti Rennesu in proti Loiri in na jugozahod proti Lavalu in Mayenneu. Nemška uradna poročila so potek teh predorov in bojev z nemškimi zaščitnimi enotami vsak dan navajala in so sproti podajala nazorno sliko.
Boj za posest Bretagna se bo, kakor se da sklepati is nemškega uradnega poročila 8. avgusta, osredotočila na ozemlju okrog pristaniških trdnjav St. Malo, Brest, SL Nazaire in Nantes, za katere se bo napadalec boril z vsemi silami, ker pomeni njih posest tudi prilično poroštvo za začetni uspeh vdora. Ce imamo pred očmi zgled Cherbourga, si je težko misliti, da bi v najboljšem primeru vdorniki dobili v roke drugo kakor razvaline navedenih mest, posebno pa docela uničene pristaniške in sploh vse vojaške naprave.
Cenenih napredkov napadalec doslej ni imel nikjer. To potrjujejo uradna prl-
Boji v Normandiji
Uradna poročila nemškega vrhovnega poveljstva so o teh bojih poročala:
2. avgusta:
Južno od Caena so se z izgubami zlomili sovražnikovi napadi, ki so jih podpirali oklepniki in močno topništvo. Tudi na obeh straneh Mojona in na področju Porc.v-Villedieu so bili razbiti vsi ameriški napadi po uničenju 30 oklepnikov.
3. avgusta: .
V Normandiji je nadaljeval sovražnik, ki ga je podpiral močan topniški ogenj in številni lovski bombniki, ves dan s svojimi močnimi napadi v sredini in v zahodnem delu predmostja. Na večini mest je bil odbit v zelo hudih bojih z izgubami in na le malo mestih je dosegel uspehe. Tam so nastopile naše čete s protinapadom.
Jugovzhodno od Villedieuja so lastni oklepniški oddelki v napredujočem protinapadu proti zahodu.
4. avgusta:
V Normandiji so se izjalovili krajevni sovražni sunki jugozahodno od Caena. Na področju pri Coulvainu je prišlo do ogorčenih bojev, ki pa niso dovedli do bistvene spremembe položaja. Jugozahodno od tod in pri Viri je uspelo vreči vdrlega sovražnika s protinapadom lastnih oklepniških oddelkov in zopet vzpostaviti zvezo z bojiščem. Uničenih je bilo 50 sovražnikovih oklepnikov. Neka močnejša sovražnikova skupina je obkoljena; napadajo jo z osredotočenimi silami. Severovzhodno in vzhodno od Avranchesa so se z izgubami zlomili številni nasprotni napadi, ki so jih podpirali oklepniki-
Bojna sredstva vojne mornarice in podmornice so potopile na morskem področju pred invazijskim bojiščem eno križarko, 3 rušilce, 2 korveti ter 5 prevoznih ladij in neko posebno ladjo s skupno 36.000 tonami. Nadalje so torpedirala številne ladje z več kakor 56.000 tonami. S potopitvijo večjega dela teh ladij lahko računamo. Hitri bojni čolni so potopili v noči na 3. avgust v vzhodnem delu zaliva Seino en britanski topniški hitri bojni čoln.
5. avgusta:
V Normandiji je izvedel sovražnik
Propadli so vsi poskusi Angležev, da
bi iz izpuščenih italijanskih ujetnikov pod vodstvom maršala Mcs-seja sestavili vojsko, ki hi se borila pod savojsko zastavo. Prav tako je s)>odletola mobilizacija mlajših letnikov v Italiji. Doslej se je Angležem posrečilo, da so spraviti na bojišče dva bataljona Italijanov, vendar so jim za komando morali dati poljske častnike in podčastnike. Da bi utrdil evoj majajoči se ugled, je italijanski prestolonaslednik TJmherto predlagal Angležem, da bi izpustili italijanske ujetnike v Indiji, in iz njih sestavil vojsko, ki bi se pod njegovim poveljstvom borila proti Japoncem.
Izredno hude so izgube Angležev !n Amerikancev na vdornem bojišču v Franciji. General Ei«enhower je glede ameriških izgub priznal, da so že tolikšne, kolikor so znašale celotne ameriške izgube v prejšnji svetovni vojni. Londonski radio pa je pred kratkim priznal, da »o imeli zavezniki do 30. julija tele: Britanci 39.594 mož, Amerikanci 70.863, Kanadčani pa 6543 mož, vsega torej 117.000 mož.
Predsednik poljske vlade Miko!ajczyk, ki se že dober teden mudi v Moskvi, mora sprejemati brez ugovora številna ponižanja, ki jih je zanj pripravil Stalin. Ko je prispel v Moskvo, ga ni od sovjetske strani nihče sprejel, pač pa so Sovjeti priredili bučen sprejem članom »sovjetskega poljskega osvobodilnega odbora«. Vse sovjetsko časopisje molči
o	Mikolajczykovem obisku in stalit utrjuje, da stoji poljski narod
An,
strnjeno za svojim »osvobodilnim odborom«, ne pa za vlado. Sovjetski tisk daje s svojim pisanjem čutiti, da je Stalin uporabil vsa sredstva, da bi spravil poljsko begunsko vlado na kolena in uveljavil svoje zahteve ki se dajo povzeti v en stavek: boljševizacija poljskega ozemlja.
gleški kralj Jurij VT. se je mudil krajši čas v Italiji in si je ogledal bojišče in zaledje. Na več krajih je doživel, da ga je italijansko prebivalstvo izžvižgalo. Angleška policija je žvižgače prijela in jim »dala pra-
vi	nauk o politiki in vedenju«, kakor je dejal eden kraljevega spremstva. Zanimivo pa je tudi, da je kralj odklonil povabilo Viktorja Emanuela za sestanek in prošnjo Bonomijeve vlade, da bi sprejel nekaj njenih članov.
Vsaka pretveza |e dobra za boljševlke,
da v vsako postojanko zapeljejo svojega trojanskega konja. V Južni Italiji so ustanovili poaebno rdečo vojako in njen obstanek utemeljili rekoč, da ima edino nalogo nastopiti proti cesarski vojski, ako bi jo Viktor Emanuel poskušal izrabiti za nasilno prigrabitev oblaati. Bonomijeva vlada ni dorastla zmedam in kočljivim razmeram v svoji deželi, pač pa te bavi z drugimi zanjo važnimi rečmi Sklenila je vzeti Ba-dogliju milijonsko pokojnino, ki jo j«
Erejemal kot nekdanji abesinski pod-ralj. Po drugi strani je novi pravosodni minister napovedal, da bo del postaviti pred eodišče nekdanje odgovorno vodilne ljudi, ki nosijo krivdo za pustolovščine Italijg
z oklepnik! podprti sovražnikovi napadi ves dan le malo uspeha. Ponekod so še v teku protinapadi proti vdrlim sovraž-pikovim silam.
7. avgusta:
Vzhodno od Orne je izvedel sovražnik, da bi ugotovil naše sile, na široki bojni črti številne krajevne napade, ki so bili po trdih bojih odbiti. Na področju zahodno in jugozahodno od Vire ter vzhodno od Avranchesa je pričel nato nasprotnik z vsega 9 divizijami ob močni podpori letalstva s hudimi napadi, ki so se čez dan vedno bolj stopnjevali po silovitosti. Šele po večurnih bojih se je posrečilo nasprotniku z visokimi izgubami vdreti v naše postojanke. Vdorno mesto je bilo zajezeno. Takoj pričeti protinapadi dobro napredujejo.
Torpedni letalci so potopili v Seinskem zalivu 3 sovražnikove rušilce. Težko st« bili poškodovani 2 lahki križarki, 1 rušilec ter 1 prevozna ladja za čete s 4000 tonami.
8. avgusta:
Po večurnem bobnečem ognju je pričel sovražnik v današnjih jutranjih urah znova z napadom južno in jugovzhodno od Caena. Razvili so se siloviti boji.
Zahodno od Orne je izvršil nasprotnik močne posamezne napade, ki smo jih razbili.
Jugozahodno od Vire in vzhodno od Avranchesa so nadaljevali Amerikanci na široki črti ter z največjo uporabo materiala in letalstva svoje prebijalne napade. V hudih bojih, ki so trajali do večernih ur, so bili z izgubami zavrnjeni pred drugo črto naših postojank.
Dalje proti jugu so vrgle oklepniške divizije vojske in vojaške SS ob obeh straneh Mortaina kljub ogorčeni obrambi sovražnika nazaj proti zahodu. Sovražnikovi protinapadi so se izjalovili.
Na področju vzhodno od Lavala je nasprotnik ojačil svoj pritisk.
Boj za Bretagno
2. avgusta:
Južno in vzhodno od Avranehesa potekajo ogorčeni boji z napredujočimi sovražnikovimi oklepniškimi oddelki. Tamkaj je bilo uničenih 34 oklepnikov.
3. avgusta:
Sovražnikove sile, ki so prodrle preko Avranchesa proti jugu in zahodu, so sunile s svojimi oklepniškimi ostmi proti Rennesu in Dinanu, kjer pa so bile odbite.
Borbena letala eo razbila sovražnikove kolone južno od Avranchesa ter uničila večje število oklepnikov, topov in vozil.
4. avgusta:
V vzhodnem delu Bretagne prodirajo sovražnikove motorizirane sile, ki so prodrle proti jugu preko Avranchesa, proti jugu in zahodu ter se bore na več mestih s posadkami nemških oporišč na tem področju. V obeh zadnjih dneh je izgubil sovražnik 216 oklepnikov.
K. avgusta:
V Bretagni so nudile tudi včeraj posadke naših oporišč močan odpor sovražnim motoriziranim silam, ki eo prodirale proti zahodu in jugozahodu.
Bojni letalci so z dobrim uspehom posegli v boje na zemlji ter razbili sovražnikove kolone. V noči so bili kraji, ki jih je zasedel sovražnik, in protiletalske baterije napadalni cilj naših bojnih in nočnih letalcev.
6. avgusta:
Z vdornega področja južno od Avranehesa so prodrle motorizirane sovražnikove sile dalje proti jugovzhodu. Siloviti boji z našimi posadkami so se razvili pri Mayennu in Lavniu. Tudi v Bre. tagni so za nekatera naša oporišča oeor-čeni boji.
7. avgusta:
Pri Mayennu in Lavalu so naše posadke v boju s sovražnikovimi motoriziranimi silami. Tudi jugozahodno od St. Malo-ja ter na območju trdnjave samo so se razplamteli silni boji. Tu so bili razbiti vsi sovražni napadi. Naša oporišča v Bretagni so nudila nasprotniku nadalje odločen odpor.
8.	avgusta?
V Bretagni so naše zaščitoice razbile sovražne napadalne kline ter so se nato na povelje odmaknile na odseka Brest in Lorieut. Za St. Malo divjajo ogorčeni boji.
Nova orožja v boju proti vtiornikom
V »Deutsche Adria - Zeitung« smo brali sledeče:
V prvih jutranjih urah v četrtek,
3.	avgusta, je med zavezniškim brodov-jem, razvrščenim v vzhodnem delu Sein-skega zaliva, prišlo do cele vrste eksplozij, katerih žrtve so bile križarke, rušilci, stražne ladje, prevozne ladje m druga vozila, ki so se razletela med silnimi detonacijami v nekaj kratkih presledkih. Kakor se je izvedelo, so bile te potopitve povzročene z novimi bojnimi 6redstvi nemške vojne mornarice, o katerih se je v zadnjem času veliko govorilo.
Po prvih delnih poročilih je ugotovljeno, da jo bila med potopljenimi ladjami križarka razreda Fidži z 8000 tonami, rušilec vrste Ashanti s 1870 tonami in najmanj 7000 tonska prevozna ladja. Ob torpediranju kiižarke je bilo mogoče iz neposredne bližine dognati značilne oblike ladje navedene vrste. Opazovalci so bili tako blizu, da se gleda oblike in tipa ladje sploh niso mogli zmotiti.
Križarka, ki je bila torpedirana ob 3.42 zjutraj, se je pretrgala na dvoje^ in jo je posadka zapustila v potapljajočem se stanju. Usodni udarec je rušilec dobil ob 5.15. Potopil se je med težkimi detonacijami. Rušilce te vrste so dogradili šele 1. 1939. So eno leto starejši kakor križarke vrste Fidži. Pri velikem prevoznem parniku, ki je bil zadet ob 4.45, gre za parnik vrste Liberty, ki je bil zadet v sredino in se je med silnimi plameni razletel ter se naglo potopil.
Razen teh ladij, ki so bile zagotovo potopljene, so poznejša poročila povedala, da je bil potopljen še en rušilec, dve stražni ladji in 3000 tonski tovorni parnik. Toda s tem še niso zabeležene vse potopitve.
Napad je bil osredotočen in množičen in je potreboval okrog pol ure časa. Okrog 2 ponoči so bilo velike detonacije, katerim so v času med 5. in 6. uro zjutraj sledile še nove. Večinoma so si sledile v presledkih po 1 minuto.
Kmalu nato sta prispeli še dve poročili, da so okrog 2.30 ponoči v severozahodni smeri opazili sikajoč plamen, kateremu je sledila močna detonacija. Videli so tudi goreče ostanke ladje. Ob 2.50 so bili opazovalci priče dveh silnih detonacij na neki veliki ladji, ki je po razkaditvi dima ni bilo nikjer več na površini. Eden izmed povratnikov je i* oddaljenosti 700 metrov ob 3.39 s svojim tovarišem opazil uspeh svojega torpednega zadetka na velikem rušilcu. Opazoval je tudi njegovo potapljanje.
Na podlagi teh poročil se sklepa, da so vdorniki v noči na 8. avgust doživeli' doslej največjo katastrofo svojega vdor-niškega brodovja.
Omejitev porabe električnega toka
Sef pokrajinske uprave je ■ odredbe
VIII,	št. 4549/4-1944, predpisal zaradi nadaljnjih potrebnih omejitev v potrošnji električnega toka sledeče ukrepe:
1. Električni motorji v industrijskih in obrtnih podjetjih se morajo za izvest-ni čas dnevno izklopiti. Komisija, sestav-jena iz zastopnikov Pokrajinske uprave oddelek VIII., inšpekcije dela in Mestne elektrarno, bo določila čas, v katerem bodo smela podjetja trošiti električni tok. Ta komisija bo začela takoj poslovati.
2. Razen v nebotičniku, v bolnicah in v zavarovalnici »Slavija« se ukinja uporaba vseh dvigal.
Ta odredba se nanaša tudi na tovorna dvigala.	1
3. Ukinja se tramvajski promet dnevno v času od 8—12, vendar samo ob duevih, ko bo mestna elektrarna smatrala to za potrebno.
O	omejitvi porabe električnega toka v mostni vodarni se bo isdala posebna odredba.
Prednje določbe stopijo v veljavo a dnem priobčitve naslovnim uradom in ustanovam.
Izvedbo teh določb nadzira mestna olektrarna po svojih organih.
Mestna elektrarna je pooblaščena, da sme koristniku, ki bi kršil prednje odredbe, odključiti električni tok za čas, ki ga ravnateljstvo elektrarne samo določi.
Prezident div. general Rupnik e. J
Telefonski imenik za Ljubljano
Poštna direkcija objavlja, da pripravlja izdajo (elef. imenika za mesto Ljubljana za lelo 1914 in da je zato treba vsaj do 15. avgusta t. 1. pismeno prijaviti vse spremembe, ki se nanašajo na besedilo in ki eo nastale po zadnji izdaji telefonskega imenika.
Naročniki, pri katerih je bilo besedilo v prejšnjem imeniku za leto 1942 (italijansko - slovenska izdaja) napačno natisnjeno, ali pri katerih 60 bile ulice medtem preimenovane, naj izvolijo to pismeno sporočiti.
Ker bo novi telefonski imenik dvojezičen (nemško - slovenski), morajo vsi tisti naročniki (uradi, ustanove, tvrdko in dr.), ki imajo svoj nuziv dvojezičen (nemško-slovenski), predložiti točno besedilo v nemščini in slovenščini. Tudi ostale telef. naročnike prosimo, da nam pošljejo nemški prevod besedila, ki ga imajo poleg svojega imena; v nasprotnem primeru bo prevod oskrbela direkcija sama.
Da ne bi bili v imeniku objavljeni tudi umrli naročniki, naj javijo svojci tudi eventuelne take spremembe.
Vse te vloge lahko oddajo naročniki na glavni pošti ali pri poštni direkciji.
Teh vlog ni treba kolkovati.
Telefonična pojasnila daje telefonska štev. 36-50. Direkcija pošte v Ljubljani«
Kužnikovemu Milanu v spomin
Žalostno je odjeknila vest po Kočevju, “a si nas zapustil tako nenadoma, zapustil v cvetu mladosti, v starosti 18 let 'n odšel tja, kjer ni bojev in trpljenja. Sel si po plačilo k Vsemogočnemu,
Pred štirimi leti sem te spoznal, ko si pridno zahajal v vrste mladcev k Fantovskemu odseku v Kočevju. Bil si poln življenja in nasmejan, da si s svojim nastopom vsakega razveselil. Kljub temu, da si bil tako mlad, si napravil več kakor marsikateri zrel mož. Ni je bilo naloge, ki je ne bi z veseljem sprejel pa tudi vestno izpolnil, če je bila še tako težka. Rastel si v osrčju komunizma na Rudniku v Kočevju, a kljub temu si ostal zvest cerkvi in narodu. Postal si neizprosen borec proti komunizmu. Gotovo so veliko pripomogli k tvojemu prepričanju dobri tovariši, sestre in brata, pa tudi sam si moral storiti veliko, da si postal m ostal tak, da si za vzgled nam vsem. Posebno si se odlikoval, ko se je v Kočevju ustanovila Vaška straža. Prvi si bil zraven — najbolj navdušen si bil in velika zahvala gre tebi, da je tudi uspevala. Moralno si jih ti držal, vse si ti zabaval. Vse to si storil z veseljem, kajti tvoj cilj je bil jasen: tudi mi v Kočevju moramo doprinesti žrtve za uničenje po-gubonosnega komunizma, če hočemo ohraniti vero in narod.
Bil si v Vaški straži najboljši in nisi se ustrašil težav, zaprek, nevarnosti, s smehom na ustih si šel preko vsega.
In ko je nastopil 8. september, si bil Zopet prvi ti, Milan. Vabil in klical si Prostovoljce pod orožje, da se bore za vzvišene cilje. Nadvse vesel si bil, ko si videl med prostovoljci tudi svoja dva brata. Ko smo se umikali iz Kočevja — si v Dolenji vasi z zaničevanjem gledal sramotno pogajanje med Savojci in tolovaji. 2e si nastavil strojnico in hotel vse podreti, tako ti je bilo tedaj pri srcu. Bil si najboljši borec vse skozi do Ljubljane kljub temu, da je bilo ogromno napora. Saj si obšel tudi Turjak—Zamostec —Zelimlje itd. in ko si prišel v Ljubljano, je bila prva tvoja pot k domobrancem. Spoznali so te kot zelo zmožnega, zato si bil dodeljen prvemu udarnemu bataljonu. Predpostavljeni in tvoji tovariši so te vzljubili. V neštetih naskokih si uspeval, vedno z nasmehom na ustih in s pogumom v srcu. Najbolj si se pa nasmejal, ko si videl tolovaje bežati, ko «o samo slišali povelje: »Fantje, juriši« S kakšnimi užitki si to pripovedoval. — Vedno s hotel biti v borbah in na pohodih prvi. Iz tvojih ust ni bilo slišati pritožb, zato so te vsi radi imel, vsak te je hotel meti — vsem si bil brat...
Milan! Zelo težko te bomo pogrešali, posebno na 'pohodih. Pogrešali te bomo nji, tvoji prijataelji. Zelo težak udarec je doletel tvojo mater, očeta, sestro, brate. Tvoja žrtev za pošteno stvar nam je porok, da bomo zmagali. Vsi bomo Šli po tvoji poti in držali se bomo tvojih besedi: »Ne bomo odložili orožja, dokler ne bo naša domovina očiščena komunizma.« Milan, Bog naj ti bo dober plačnik in izprosi pri njem še večje vztrajnosti, trdnosti in poguma.
Dragi Milan — z Bogom in na svidenje! Sorodnikom pa naše iskreno sožalje!
Dopolnil
»Bela krajina, velika mučilnica in morišče«
Glede na članek v predzadnji Številki »Slovenskega doma« smo dobili sledeče pojasnilo:
V	članek o mojih' doživetjih med tolovaji pod naslovom vBela krajina, velika mučilnica in morišče«, ki je izšel 29. julija v Vašem listu, se je vrinilo nekaj napak. Te napake niso bistvene, vendar je ena taka, da jo je treba popraviti. Vi skoraj v vsakem stolpcu poudarjate, da sem doma iz Vivodine. Toda jaz nisem iz Vivodine. Sem Srb Uskok iz Zumberka in sicer iz vasi Brošljevice, ter me ljudstvo tako pozna in želim, da bi me kot takega poznalo. Prosim Vas, da to napako popravite, da ne bi komunisti zaradi te napake raztrobili, da je ves Članek izmišljen.
Sprejmite pozdrave od Brzoviča.
Št. Jernej, 2. avgusta 1944.
Zatemnitev je od 6. avgusta od 21.30 do 5 Obvestilo
Obnovitev propustnic za zaporni pas Ljubljana
Prošnje za obnovitev propustnic L za Večkratno potovanje so morajo vložiti najkasneje 1 mesec pred potekom veljavnosti prejšnjih dovoljenj in sicer:
a) prosilci, ki stanujejo v Ljubljani: pri pristojni policijski 6tražnici;
b) prosilci, ki stanujejo izven Ljubljane: pri županstvu njihovega bivališča.
Prošnje je treba obširno, po možnosti v nemščini, obrazložiti ^ ter priložiti potrebna dokazila, potrdila uradnih hiest itd. Navedba številke in veljavnosti dosedanje propustni c,e
Stranke se pri Prtifstelle IX des OKH fce snreiemajo.
vodja urada: gez. Wiilky, stotnik.
Gorenjski domobranec piše...
Tako mi je pri srcu, ko s puško v roki stražim svoj dom, da na tihem pojem in prepojem vse pesmi, ki sem jih pel še fant. Pa se zgodi, da ta pesem tudi na glas zaori iz naših src, takole ob večernih urah, ko se zberemo brambovci — ni nas malo — in jo urežemo 6koz vas, da se vse zgane in prisluhne našemu strumnemu koraku in naši ubrani pesmi, ki seže v 6rce in dušo še tako grčavega gorenjskega očanca. Vse se ti dozdeva nekam novo, ko 6topaš med hišami in srečuješ ljudi. In vendar srečuješ iste ljudi, kot si jih srečaval pred leti, saj so še isti »Strici«, »Ovčarji Markoti«, tudi »Divji lovec« je kateri med njimi, ista govorica povsod tja do kraljestva Zlatoroga.
Da, nič se ni prav za prav spremenilo, samo 6taro je utihnilo. In prav naša pesem je tista, ki vse to obuja v novo življenje, pa naij6i je ta pesem nova domobranska ali katera pristnih narodnih, ali pa zaljubljena, ki jo je naivni ljudski pesnik samo za evoje čustvo prikrojil, a ti prav tako zgane zadnje dekliško srčece. Gorenjski rod čuti, da mu je prav domobranstvo prineslo nekaj bistveno novega v deželo.
Te dni imam precej prilike, da potujem iz kraja v kraj. Sem kakor Pregljevi študentje. Venomer me miče lepota te zemlje, vasi in ljudi, ki bivajo in pojejo im krvavijo tod. In jaz te dni obiskujem fante soborce, ki stoje na braniku domovine in podnožja Šmarne .gore pa vse gori ob Savi pod Kamniškimi planinami, Karavankami im v Poljanski dolini pod ošabnim Blegošem tja do zasajenega žirovskega kota.
Kaj vse človek doživi na teh potovanj ih 1 Sicer ne bi rad tožil nad nepopisnimi grozodejstvi rdečih gozdovnikov, ki jim tod praviijo *gošarjU in kii jim nekateri naduteži in zapeljanci še verjamejo, da jim bodo prinesli »svobodo in pravični red«, a število takih in podobnih vernikov se hvala Bogu iz dneva v dan krči. Ljudstvo se prebuja’ in spoznava svoje zablode, oziroma nesrečo, ki ga vanjo tira rdeče gošarslvo. Gesla, ki jih meče med gorenjski živelj komunistično tolovajstvo, ne vlečejo več, vse je zastarelo. Ljudstvo že dokaj trezno sodi, kje je laž in kje je resnica.
Seveda so nekaj uspehov komunistični zlobneži le želi; tako je na primer njihovo tolikrat razkričano načelo, da žrtve morajo biti, tu in tam žal res obveljalo: šele žrtve so mnogim odprle oči, da zdaj sprevidijo, kaj je gorenjska OF. In danes tudi po Gorenjskem že vrabci čivkajo, da 60 gorenjski komunisti iz istega kadra ko dolenjski ali notranjski Dakijevi krvniki ali primorski Vilfanovi »protifašistični« pionirji, ti pa taki kot oni iz »matjuške Rusije«•. In tudi tole je živa resnica: komunizem je zmeraj isti, samo način, torej
fmmm
taktiko, kako priti do svojega oilja, menja, če treba v eni sapi desetkrat. Tega prepričanja mi ne bo živa duša izbila iz glave, da veste!
In še to pribi jetrn: dokler ne bo vse naše ljudstvo, pa naj že biva na katerem koli predelu, prišlo do tega spoznanja, toliko časa še ne moremo govoriti, da je vse z nami. Prepričan pa sem v dno duše, da bo do tega kmalu prišlo. Bujen razvoj domobranske misli v besedi in dejanju nam je poroštvo za vse to.
Cuj, kaj mi toži domobranec, narednik po stopnji, družinski oče, ki je moral pustiti vse in bežati tam doli iz Semiča v Beli Krajini. Pravi: Toliko sveta sem že obredel, bil sem v Franciji, Ameriki, občeval z ljudmi sam ne vem kolikih narodnosti, posebno Fince poznam, pa se ti lahko pridušim (čeprav se ne bom), da takih barabinov, kot jih je skotila ta prekleta OF med Slovenci, ki smo veljali v svetu vendar za dobre in poštene, ne najdeš pod milim nebom nikoder. Ko sem živel med Finci, da samo te omenim, je tudi tu pa tam prišlo do kakšne rabuke med sosedi. Ali če sta se dva udarila, sta prišla druga dva mirit in zdrahe je bilo brž konec. Pri nas ti pa rečem, da se ne znajdem v tej kolobociji, tako ti je vse zmeštrano: dere se ti o »rešitvi naroda«, »smrt okupatorju«, pa istočasno vihti meč nad glavo lastnega brata.
Na beli cesti, ki se vije od Medvod proti Škofji Loki, se ustavljam in se oziram okrog. Vsepovsod sledovi komunističnega »raja«: razdejane domačije, požgane bajte, hiše, gospodarska poslopja, šole, župnišča. Pred kratkim so požgali v Rele-(ah župnišče, šolo in Prosvetni dom. Pošteni ljudje se javno zgražajo nad brezvestnimi požigalci.
In kaj jim je btla v napotje Sola v Zabntci, da so jo z mino razrušili, in znani.
pred nedavnim zidani staroloiki Prosvetni dom! Pripovedujejo, da so se 6 podobnim junaštvom hoteli izkazati ti »pobor-niki proisvete in kulture« tudi v Predosljah pri Kranju, a tamošnji Prosvetni dom ni hotel goreti, čeprav 60 se požigalci za živa zaklinjali, da morajo kot »narodno čuteči« ljudje uničiti vse sledove »farske« politike. Zdaj je v Predosljah varnostna straža. Pa komunistov ni še nič blizu, da bi poskušali zatreti »faTŠko politiko«. Je bojda tudi ne bodo, ker so morali ravno zadnje Čase doživljati namesto toliiko opevanih zmag poraz za porazom.
Taiko upamo, da se ne bo več široko-ustil terenski odbor tod okrog, zlasti še
p****««* x .
1 ^ I S *
Dva gorenjska rdeča rablja: »Muki« (Sovavnifarjev Adolf) iz Žabje vasi ter »Vili (Kavčič Viljem) iz Žirov.
po Kokrici, Naklem, Šenčurju ne! Kajpak zločince, ki si žele zmeraj novih »junaških« podvigov, ker sicer jim žilica ne dd in ne dS miru, to dejstvo sila boli in jeza, da so besni ko gadje. Ker drugače ne morejo brzdati svojih podlih nagonov, se znašajo nad nedolžnim prebivalstvom, ki se jih ne more ubraniti z nobenim
Eden Izmed mnogih
Eden li »slame NOV in POJ kralja Petra pod vodstvom maršala Tita«, ki se je v začetku Julija ob uspešnih akcijah podal oblastem v Tolmina. Doma je ii neke vasi s Sorškega polja na Gorenjskem. Tolovaji so ga odpeljali od doma sredi aprila. Takrat jo bil oblečen, kakor so pač oblečeni kmečki fantje v delavnik. Tudi dobre čevlje je še imel na nogah. Čevlje je moral takoj dati rdečemu komandantu, obleka je pa prenašala življenje po grmovju, dokler je pač mogla. 8 tolovaji je moral bos voziti samotežni voziček kot »komoro«. Preromal je hribe nad Poljansko dolino in tako prišel v bližino Tolmina, kjer je ob »hajki« izkoristil priliko in ušel nazaj k ljudem. Šel je tudi po Tolminu, kjer je vsakemu, ki je še kaj zaljubljen v >N0V in POJ«, rad pripovedoval, da take hlače mečejo tolovajem Angleži, o svojih čevljih je pa dejal, da eo — amerikanski,
Odporom. Tako padajo žrtve; nešteto jih Zakaj toliko črnih rut, zakaj toliko solza je že dala Gorenjska. Narod piše sodbo nad zloSinsk iurti krvniki in sodbo tudi že izvršuje, kakor pričajo o tem mnogi domobranski pohodi v območje partizanskih »republik«, kjer nestrašeni fantje razbijajo še gorka gnezda rdečih vojščakov in zaplenjajo obilo papirja in blaga.
Prav na tej poti se srečam s postairno ženico v črni ruti. »Kako kaj, mamica?«
»Oh, al’ je žaltava za nas druge, same vdove smo...« In utrne se ji solza po ožganem in razrvanem licu.
»Kako, sin vam je padel?«
»Ja, eden zavolj’ te partizančnost’, ko ni hotel z njimi potegniti, jaz sem ga za sveto žugala pa tudi užugala, za drugega še ne vem, odpeljali so mi ga...«
Ženico težko tolažim, tolažba ob izgubi sinov je najtežja, se mi zdi. In koliko jih je, ki na podoben način objokujejo usodo svojih dragih in nepozabnih. Zakaj vse to, se z razboljenim srcem vprašujem, in krvi? Zemlja gorenjska, zakaj vse to, povej!...
Ko zavijem dalje po poti, vijoči se od Sore pod Osojnikom, srečam spet drugo ženko, ki prebira neke liste. Pa ne razume vsega, ko jo pobaram, naj mi pove, kaj papirji pišejo. Sam pregledam šop letakov, ki so jih ponoči raztrosili »narodni osvobodilc.i«. V enem letaku kliče neko »Narodno vječe« na borbo in razglaša splošno mobilizacijo vseh sposobnih ali nesposobnih sil, vse v »partizane«, kar more nositi puško, itd. In nadalje »beseda materam, ženam in otrokom domobrancev«, ki jo naslavlja »Glavni odbor Slo-vensike Protifašistične ženske zveze.« Sami pozivi in obupni klici: zapustiti vrste domobranske sile in pridružiti se požigalcem, roparjem, ubijalcem. Saj prav po-
vedo, da bije v naših srcih pošteno srce. zalo nas ne morejo pridobiti! In nas še ne bodo zlepa, to jim povemo v brk.
In nadalje spet sama obrabljena gesla: Živel Stalin, Zavezniška invazija, naj živi tov. Stane, naš general... Saj sam ne veš, kaj bi prebiral, toliko je te šare. Kasneje bi še kaj dobil, pa...
Posmeje se žcnica na vse te »farba-rije«, kot jih ona imenuje, in jaz z njo. Njenega sina ne bodo dobili v roke, ker je v vrstah vrlih domobrancev, ne, pa čeprav bije že stokrat »dvanajsta« ura! Da so vse matere take, kdaj bi že ne bilo več zaslepljenih »revežev« med »narodnimi« borci gorenjske OF!
Pridružim se koloni, ki odpelje iz Loke po tihi Poljanski dolini ob prijazni vodi Sori, kjer se kopljejo redki kopalci. Zdrvimo med zelenimi hribi in šele v prijazni Gorenji vasi se ustavimo.
Brž porabim priliko, da obiščem posadko, ki ji dajejo pečat čudovitega junaštva zlasti hrabri žirovski borci. Marsikaj poizvem pri njih.
Dne 15. junija t. 1. 60 ustanovili še postojanko na Hotavljah, ljubki vasici pri Gorenji vasi. S tem so presekali tolovajem važno križišče, da se niso mogli več tako svobodno gibati, zlasti njihovi kurirji so bili močno prizadeti. Zalo je bila odslej ta postojanka tolpam trn v peti. Na vsak način jo je torej treba »likvidirati«.
A domobranci so se jim v obraz smejali, češ kar naj pridejo, jih ne bo treba iti okrog lovit. Pa je res prišla noč med 18. in 19. julijem, ko jim ni dala žilica, da bi še dalje čakali in mirno gledali postojanko. Zvečer so fantje zvedeli, da se zbirajo tolpe v bližini za napad. Pričakovali so jih, a si res niso mislili, da se bo te svojati toliko nateplo od vseh vetrov. Z napadom so pričeli sila preračunano, a pozneje so sami priznali, da še premalo pripravljeni, kajti ti »beli pes-jani« so res od hudiča 1 Ljudem so že prejšnji dan pravili, da jutri zvečer ne bo stail na Hotavljah kamen na kamnu in da ne bo ušel niti eden »švabobranec«.
Re6 60se divjaki zagnali od vseh strani na Hotavlje, da vasico in posadko popolnoma uničijo. Napadalo je najmanj 800 banditov 80 mož močno posadko domobrancev. Po izpovedi prič so se udeležile tega napada »Vojkova«, »Prešernova« in »Gradnikova brigada*, oziroma celoten
IX.	»korpusr, ker so namreč istočasno napadali Gorenjo vas z vseh strani, da bi napadenim ne mogla priti na pomoč ne nemška vojska, ne domobranci iz Gorenje vasi, oziroma Lučen in Škofje Loke.
Pa domobranci na Hotavljah so napar daloe veselo čakali. S pesmijo in harmonika To je krvnike jezilo, da so kleli, kar ee je dalo! Zagnala so ee najpoprej
na bunker, kjer jih je motila harmonika, pa fantje so jih odbili in trdno držali položaje.
Ko so komunisti sprevideli, da ne bo šlo tako vse na brž in gladko, so se vrgli na hiše od zadnje strani. V obeh hišah je bilo samo 12 junaških fantov, ki so se držali od devetih zvečer pa do dveh po polnoči in se borili do poslednjega patrona. Šele ko so se zločinci usidrali s svojim težkim orožjem okrog in okrog hiš, so se fantje umaknili. Pri tem je tolovajem sicer uspelo, da so osem naših dobili v roke, a ne za dolgo časa, pet jih je kmalu ušlo gotovi smrti.
Tolovaji so tudi proti bunkerju juri-šali in klicali na vdajo, pa hrabrim borcem kaj takega niti na misel ni hodilo, saj so vedeli, kaj jih v tem primeru čaka. In tako jim res ni uspelo priti do bunkerja in ostalih položajev, zato so v jezi biše požgali. Pač »junašlvot in s tem edini uspeh v tej »nepopisni borbi«.
Šele v jutranjih urah so popustili in 6e umaknili, ker so pač uvideli, da postojanke ni moči kar tako meni tebi nič »likvidirali«. S 6eboj so odpeljali seveda mrtve in ranjene, razen 2, ki sta obležala preblizu domobranskega ognja. Mrtvih so imeli najmanj 40, ranjenih pa gotovo več, kakor pripovedujejo ljudje, ki so bili priča žalostnim procesijam, ki so se tega jutra pomikale nazaj v gozdove.
Napadalo je torej preko tisoč banditov, ki so se na to noč pripravljali že teden dni. Imeli so precej streliva in govorili: »Do polnoči moraimo Hotavlje, po polnoči pa Gorenjo vas, potlej prodiramo pa naprej proti Loki in Lučnam!« Pa so 6e preklemansko uračunali, že ob hotaveljskih junakih 60 si polomili zobe.
Ko so se rdeči umikali od Hotavelj, so jih ljudje spraševali, kako je kaj bilo
ponoči, pa eo dejrirt: »Nič posebnega, 60
belih je mrtvih, ostalo je zajeto.« Drugi so rekli: »17 smo jih pobili, okrog 100 je ujetih.«
»Kaiko so se pa kaj zadržali domobranci?« so ljudje tudi vprašali. »So pa s hudičem,« je odvrnil nekdo, »harmoniko so ti igrali, peli in nas klicali na ,auf‘...<
Pri napadu sta bila dva naša mrtva,
4	ranjeni, eden teh je kasneje podlegel v ljubljanski bolnišnici poškodbam, ostali se bodo kmalu vrnili na svojo postojanko. Tako so ti vrli gorenjski domobranci ob tej priliki odločno pokazali, da po svojem duhu in sposobnostih daleč nadkriljujejo komunistične banditske tolpe in nam s tem dajejo poroštvo, da bo tolovajstvo tudT na Gorenjskem kmalu popolnoma iztrebljeno.
Napada so 6e udeležili kajpak v prvi vrsti domači komunisti, ki so si zaželeli maščevanja nad svojimi rojaki. Posebno 60 se odlikovale (v kričanju namreč!) ženske Zirovke, da omenjam samo znano Vero, bivšo natakarico pri Gostišu v 2i-reh. Ostali Zirovci so klicali svoje domače prijatelje kar po imenu k predaji, a ti so jim odgovarjali,, naj vendar pridejo tako blizu, da si bodo v roke segli. Čeprav so imeli banditi celo 1 protitankovski top s seboj, se niso upali blizu.
Zanimivo je pa tole: prve mine, ki sta jih poslala nad Gorenjo vas znana rdeča terorista Ingličev Jože in Pavle (Barbarčev, tolovajsko ime >Bar*), so padle na grob njune matere in tako poškodovale nagrobni kamen...
Ko so dejali tolovaji, da gredo v Idrijo po novo strelivo, da bodo napadli Gorenjo vas in jo na vsak način zrušili v prah, 60 jih pozdravili Nemoi iz Idrije in jih strahovito obsuli z ognjem pri Mrzlem vrhu, Kladju, Cerknem, Novakih in Škof ju. Tukaj je padlo 300—400 krvnikov, ujetih je bilo 250. Poleg tega je bilo zajetega seveda veliko vojnega blaga im živeža.
Pogreb padlih domobrancev Mlinarja Jožeta iz Žirov in Debeljaka Slavkota iz Podgore je bil ob veliki udeležbi vojaštva, domobrancev iz Škofje Loke, Lučen, Suhega dola, Št. Jošta in Rovt v petek, 21. julija, ob 9 dop. na pokopališču na Trati pri Gorenji vasi. Pokojnikoma so izkazali zadnjo čast tovariši z lepimi nagrobnimi govori, v katerih so poveličevali junaštvo padlih borcev in njuno veliko žrtev za blagor domovine, nazadnje so jima položili številno vence na sveži gomili. Preminuli domobranec Klemenčič France iz Srednjega brda, oče 6 otrok, pa je bil pokopan v nedeljo, dne 30. julija, ob 9 dop. Tega pogreba se je udeležila še številnejša množica domačega in okoliškega ljudstva poleg vojaštva, kar je zgovoren dokaz, da ljudstvo rdeče zločine obsoja; žrtve, kakor 60 bili Klemenčič in njegova soborca, pa časti in globoko ceni. Iz njih vstaja novo življenje za dni, ki so pred nami...
Glavne »zasluge« ea banditske podle nastope po Poljanski dolini in še dalje proti Žirem in Cerknem imajo poleg omenjenega Barbarča še zloglasni »MukU (Sovavničarjev Adolf iz Žabje vasi). Ta človek je že veliko sveta obhodil že poprej in se je marsičesa izučil. Kar se tiče dobrega, to se ga ni prijelo, samo slabih in najslabših lastnosti se je brž navzel. Znan je zlasti kot zasliševalec nedolžnih žrtev, ki so jih njegove tolpe vlačile po poljanskih goščah in obsojale na smrt. Nič boljša niso seveda njegovi tovariši, kakor n. pr. Spicarjev (Kavčič) Fili iz 2i-rov itd. Na vesti imajo umor po vsej poljanski dolini zmamega »Amerikanca< Andreja Kavčiča, Trata 18, »dobrotnika človeštva«, tako so mu rekli, saj tako socialno čutečega človeka nisi našel pod milim nebom, kakršen je bil ta. Svoje čase je bil tratarekemu duhovnemu gospodu desna roka, pa je moral zato pasti.
Najbrž tolovaje še zdaj boli poraz pri Hotavljah in Gor. vasi. Iz ogorčenja zdaj na debelo plenijo po nezavarovanih vaseh, mobilizirajo, tudi likvidirajo, če drugače ne gre.
Tako so minuli teden naredili pravi roparski pohod na Bukovi vrh nad Poljanami in izropali veliko kmetov, tudi takih, ki so bili do zdaj z njimi. Zlasti Hotavljam niso prizanesli.
Pa se niso dolgo veselili naropanega plena, ker so jih Nemci presenetili v Gaberški gori nad Poljanami. Med človeškimi žrtvami je 60 letna babica, ki so jo pobili na domu v Poljanah. Kradli so tudi po Krcmenku.
Ljudstvo vse zločine ogorčeno obsoja in kliče kazen nad brezvestnimi zločinci Kazen prihaja. Včasih morda prav tedaj, ko jo najmanj pričakujejo. In kazen bo še prišla za vse zločine, zakaj zdaj sodi narod. Kadar narod sodi, je kazen huda.
To naj si dohro zapomnijo vsi, ki z gozdnimi krvniki po Gorenjskem danes še simpatizirajo in s tem še vedno stoje v vrstah narodnih uničevalcev in izdajalcev. To velja vsem, ki imajo na vesti vzgojo mladine.
V	roke smo dobili precej letakov, ki jih je napisala in ročno natiskala ali narisala mladež, vse pisano za zmago »narodnih partizanskih borcev«. Tako se vzgajajo rdeči pionirčki pod spretnim vodstvom nadebudnih tovarišic — »idealnih prosvetnih graditeljic«. Ti letaki krase od tolovajev požgana poslopja: župnišča, Prosvetni dom, Sokolski dom, šolo itd. To je torej »državljanska« vzgoja naše mladine! Lepa mladina ee nam obeta iz teh zavodov! Prav zaradi tega si pošteno ljudstvo želi domobranskih borcev, ki bodo pregnali rdečo svojat tudi z gorenjske zemlje.
Quo vadiš
Roman v slikah I
Dobit« ga v uredništvu »Slovenskega doma«.
Pisma
nam in vam
Gospod urednik!
Tciko je sicer obujali spomine na dogodke, ki so se odigravali v taboriščih za internirance, vendar pa so stvari, ki jih je slovenskemu človeku vsekakor treba povedati. Rad bi vsaj v neka] besedah osvetlil, kako so zagrizeni vodilni komunisti tudi v taboriščih kazali svoje »lova-rištvot.
Določen sem bil, da kot interniranec delam v nekem večjem vrtnarskem podjetju zunaj taborišča. Ker imam ic od nekdaj veselje do vrtnarstva, sem upal, da bom pri lem delu v lepi naravi laie prenesel dobo internacije. Za delovodjo smo dobili nekega komunista, ki je bil te precej časa v taborišču. Ker sem bil iz-urejen v vrtnarskih delih, me je lastnik vrtnarije pred preddelavcem pohvalil. Določili so me za njegovega namestnika. Bil sem zadovoljen in lastnik vrtnarije tudi z menoj. Dal mi je večkrat kos kruha ati kaj drugega za pod zob.
A preddelavec komunist se je na mah spremenil. Ko je zvedel, da ne trobim v komunistični rog, me ni mogel vei iivega videti. Odrejal je za mene nojgrše in najtežje delo, ukazal je gospodarju, da mi ne sme dajati kruha in drugih priboljškov. Za vsako malenkost me je la divjak tepel, četudi je bil sam interniranec. Klofute, udarci z lopato, železnimi drogi so sledili dan za dnem. Skušal sem biti po-strežljiv, delal sem, kolikor sem mogel pridno, a nič ni izdalo. Nekega dne smo morali nositi težko železno ogrodju za novo vrtnarsko stavbo. Nek sotrpin je nespretno odvrgel železni tovor in kos železa je malo udaril preddelavca po nogi. Ni mu pa bilo piav nič hudega. »Capo« pa nad mene! Brcnil me je z okooano pelo tako močno, da sem omahnil in omedlel. Stražniku, ki je prihitel na kraj dogodka, pa me je ovadil, češ da sem jaz namenoma vrgel železo na njegovo nogo in da sem lenuh, delomrinež. Moji tovariši so pojasnili stražniku, ki je bil pravičen, in »capo* je dobil ukor. Jaz pa sent nosil rano, dobljeno od silovite brce, nad leto dni.
Oni komunistični preddelavec se"je o vsakem internirancu informiral, kakšnega svetovnega naziranja je. In vsi, ki nismo bili komunisti ali »partizani«, smo morali na razne načine čutiti njegov satanski sadizem in gnev. Pritrgoval nam je pri skromni hrani, zmerjal, kričal nad nami, skrajševal prosti čas, na vso moč priganjal k delu in delil udarce.
Nekega dne sem se opogumil in ga prijazno vprašal, zqkaj dela tako hude izjeme in čemu ravno nas, ki nismo in ne moremo biti komunisti, tako pritiska in preganja. Pa je zakričal: *Kdor ni komunist, naj skusi, naj poginel Kolegialnost potnam samo nasproti komunistom!* Zaradi rane,.ki mi jo je zadal divjaški komunist, sem prišel v bolnico, a posledice čutim še danes. Ko sem za silo ozdravel, se nisem vel priglasil za delo v tisti vrtnariji. Tudi drugi tovariši, ki to trpeli zaradi postopanja komunističnega preddelavca, so drug za drugim prosili za drugo delo.
Takšno je v dejanju »tovarištvo« komunistov, ki imajo kaj več besede.
Uredništvu >Slovenskega doma*.
Pred skoraj dvajsetimi leti se jc laso-pisje zgražalo nad strašno pokvarjenostjo uglednih zagrebških dam, ki so kar norele za zloglasnim zločincem, večkratnim morilcem in roparjem Carugo. V svoji vzhičenosti nad njegovim pravljično junaškim duhom, nad njegovimi roparskimi podvigi in sadistično okrutnostjo so mu pošiljale v zapor izbrano hrano, cvetje in celo nežna ljubavna pisma... Ko so ga obesili, so jokale na njegovem grobu in ga obsipavale s cvetjem Romale so na grob in se nanj spominjale ter se v duhu naslajale nad tem, kar je njih pravljični junak tolikokrat sam užival: prelivanje krvi, krik žrtev, sohe, strah prebivalcev... In ie sram jih ni bilo ničl
časopisje se je tolažilo, da »o to osamljeni pojavi histerije in perverznosti žensk, ki imajo vsega v preobilici, in da ne gre za znake splošne pokvarjenosti kol ob času amfiteatrov ali pletenja nogavic ob giljotini v času francoske revolucije.
po
Pribežnikl pripovedujejo, da to tudi gozdovih ženske, ki prekašajo v krutosti in surovosti vsakega moškega. — Okoli nas vidimo, koliko je nežnih bitij vseh starosti, ki malikujejo zločin in zločince! Strastne, zagrizene, zakrknjene! Ne gane jih Krimska jama, ne premakne niti bombardiranje Belgrada in srbskih mest... Ali so res tako zelo pokvarjene?
Zenska je ženska, čim manj ima pameti, tem bolj je zagrizena, tem bolj strastno sovraži, kadar začne sovražili. In njih sadizem .. Čudno bilje je ženska in jo sodijo kot manjvredno.
Našel se je zdaj moški, človek, nekdanji dramaturg in sedaj predsednik Izvršilnega odbora OF, pa zapoje bivšemu roparju in vlomilcu — sedaj največjemu morilcu na Balkanu — slavospev, ki »e ne razlikuje mnogo od ljubavnih pisem in srčnih izlivov Čaruginih častilk, onih propalie iz Zagreba.
Le kaj je moglo ganiti g. Vidmarja, da je postal tako sentimentalenP Ali ne tudi naslada nad toliko prelito krvjo, nad trpljenjem brezdomcev, veličastni pogled na požgane vasi, kjer sedaj lahko prepeva kot Nerof
Vse te užitke prave in resnične drame *i je mogel g. Vidmar privoščiti samo kot član one »čudežne organizacije*, ki jo je ustvaril »junaški* robijaš, ali kot pravi Dostojevski v »Besih* — pravica do brezčastnosti in pa prelita kri.
T.ahko poje sedaj slavo robijašu-ban-ditu! Naše ženstvo pa Vidmarju, ker je zasenčil njih pokvarjenost.
SmdnI pl^s se; pričenf a. .
»Osvobodilna fronta nima navade šariti z obljubami niti z napovedmi« sta napisala Josip Vidmar in Boris Kidrič v enem izmed najnovejših svojih »državnih« razglasov. Ne da bi navajali triletne uradne napovedi OF o bližnjem koncu vojne in o rdeči zmagi, moramo priznati, da ta trditev v nečem drži: da OF ne napoveduje svojih porazov, ki pa jo vseeno zadevajo vsak dan bolj neizprosno in trdo.
Eden najhujših takih porazov, ki je hkratu dokaz, kako »narodno osvobodilno« vojsko navzlic vsemu Vidmarjevemu in Kidričevemu trobentanju vrag jemlje, je bil pretekli teden pri Žužemberku.
Vojska razcapanih »osvoboditeljev«, ki so jo sestavljale VIII., !X., XII., XV. brigada itn VII. »korpus«, kar bi dalo, aku-pa sešteto XVIII. »udarno« »divizijo«, se je brezskrbno nastanila po kozolcih in skednjih žužemberžkega trga in okoliških vasi.
Ne bodi len, se je hotel novomeški udarni bataljon na lastne oči prepričati, kakšna' svoboda vlada v nanovo »osvobojenem« ozemlju. Domobranci so odšli ob štirih zjutraj proti Suhi Krajini. Prav po isti poti so jo mahnili, kakor zadnjič. Čudno, nikjer nikakega. Ne da bi padel strel, je napredoval bataljon skezi Sela— Šumberk in Reber proti Žužemberku.
Ko so proti opoldnevu v več kolonah prispeli nad metropolo suhokrajinske »republike«, se jim je nudil z vzpetin krasen ra/.gled na Žužemberk. Kakšno življenje! Po trgu se sprehajajo »tovariši« in »tovarišice«, tam jaha nekdo na konju. Najbrž kak »general«. Na travniku je videti signaliste in vežbajočo se druhal. A kdo bo gledal! Kar po njih!
Potem je zadrdralo. Ko da bi jih poparil s kropom so jo »tovariši« ucvrli v nepopisnem begu čez Krko. Na desnem bregu je vse gomazelo. A domobranske kroglo so neizprosne. Toča svinčenk se je vsipala na begajoče tolovaje, s hriba na Golem pa jih je obdelovalo domo-biansko težko orožje. Prvi in drugi vod sta napadala čez Krko in čete pobočnice so prešle takoj v bliskovit napad. Skupina tolovajev, ki bi jo po njihovem lahko imenovali »brigado«, se je po ovinkih znašla za našim hrbtom, da bi domobrance ovirala pri uspešnem boju. Hitro so pomedli s to brigado, ki se je morala z velikimi izgubami umakniti. Domobranci so še malo počistili, kolikor jo bilo pač treba in zmagoslavno prišli v Žužemberk.
Komunistov je ležalo po vrtovih, po cesti in sploh povsod kakor snopja na njivi. Pred »štabom« je padlo v roke domobranskim četam devet lepo osedlanih konj, ki so po vsem videzu slutili »štabnim« gospodom. V štabu pa so zaplenili celote« arhiv večih brigad, med katerimi je najti silno zanimive stvari. Najden je bil seznam vseh »ofi-
cirjev« v NOV, ki so napredovali v letošnji pomladi. Pet listov natiskanih imen, od »generalmajorja« Rozmana do zadnjega podporočnika, ki so se vsak po svoje »odlikovali« v »osvobojevanju« našega naroda. Dalje so našli »delovodnik« umorov in drugih kazni, ki jih je izreklo komunisiično sodišče nad zavednimi Slovenci. Tu so točno navedeni kraji, kjer so se odigravale množične likvidacije, načini mučenja in usmrtitev za vsako žrtev posebej.
Domobranci so v Žužemberku osvobodili iz rdečih zaporov tudi 18 žensk in moških, ki so jih komunisti označili kot sebi nevarne. Med njimi so bile tudi tri ranjene od komunističnih krogel.
Zvečer se je bataljon vrnil na svoje oporišče, ne da bi se gq upali komunisti le malo ovirati.
Ker pa komunisti tako neradi javljajo poročila o svojih izgubah, je naša dolžnost, da seznanimo javnost z natančnimi številkami z zadnjega pohoda. Zmaga domobrancev je tako, da bi ji sami komaj verjeli. Na mestu so našteli naši fantje 107 padlih, med njimi sest poročnikov, 3 politkomisarje in brigadne-ga komandanta. Enajst prisilnih mobilizirancev pa se je udalo. Koliko so svojih mrtvih odnesli, ni znano, a po pripovedovanju ljudi brez dvoma za nekaj velikih voz. Še večje je moralo biti število ranjencev. Mirne vesti lahko zapišemo, da so znašale žrtve XVIII. divizije 230 komunistov, kjer pa niso všteti lažji ranjenci. Padel je tudi sodnik.
In koliko je padlo domobrancev? Trije so bili laže ranjeni, pa ne bo dolgo, ko bodo spet jurišali na komuniste.
Domobranci so zaplenili »osvobodilni« vojski: 16 konj, od teh devet osedlanih, štiri osedlane mule, telefonsko centralo in manjši telefonski aparat, radio aparat, pisalne stroje, več koles, mnogo vreč moke in žita, čez sto kož, množico nahrbtnikov in pušk, sanitetnega materiala in kirurških potrebščin. Od orožja pa so zaplenili eno težko strojnico, štiri lahke in lahki minomet. Skratka, težko so vozili toliko robe domov.
Četudi Vidmar in Kidrič nočeta prerokovati, sta to pot nehote vnaprej povedala v omenjenem letaku resnico, ko sta zapisala: »Smrtni ples se začenja tudi za vse domače izdajalce... Kdor bo ... počenjal zločine na slovenskim narodom ali njegovimi posamezniki, bo neusmiljeno uničen.«
Da, smrtni ples se začenja za edine prave in resnične izdajalce slovenskega ljudstva, za komuniste in njihovo »osvobodilno« vojsko. In prav porazi, kakršne so rdeči tolovaji doživeli pri Žužemberku, so nam poroštvo, da se uresniči nad komunisti tudi drugi del Vidmarjeve prerokbe, namreč, da bo neusmiljeuo uničen vsakdo, kdor je ali kdor bo počenjal zločine nad našim narodom!
Cela brigada bežala pred - tremi domobranci
Da so komunistični tolovaji v bojih z domobranci »nenadkriljivi junaki«, o tem ste bili včasih morda na vso moč prepričani. Kar javno ste se sporekli, če je kdo trdil, da. to ni res in se z njim morda celo dejansko spoprijeli, menda zato, da bi dokazali, da niso »junaki« samo komunistični tolovaji na deželi, marveč tudi nekateri potuhnjenci, ki ste jih tako vneto z besedo in večkrat tudi z denarjem podpirali.
Pozneje so se čedalje bolj množila po našem časopisju poročila, iz katerih je moral vsak nepristranski človek spoznati, da komunistični tolovaji na deželi znajo tudi bežati. Tudi nad temi poročili ste se sprva morda hudo jezili, pozneje pa, ko jih je bilo le preveč, ste spoznali, da utegne biti le nekaj resnice na tem, kar poročajo o dogodkih na deželi naši časopisi in da le ni vse sama »gola propaganda«, kakor ste prej tako vneto zatrjevali in druge o tem prepričevali. Zazdelo se je marsikomu tudi, da bo v bodoče bolje, če o tem sploh ne govori, ker ga sicer utegne ie kaj neprijetnega doleteti.
Mnogo pa jih je, ki se niso spametovali samo v tem smislu, da so raje umaknili in čakali »razvoja dogodkov«, marveč so tudi začeli počasi le verjeti, da se vsa tolovajska »vojska« te davno ne more več meriti z domobranci, ne po številu, ne po vojaških sposobnostih, najmanj pa po bojnem duhu, ki je pri komunističnih potepuhih na deželi že davno splahnel. Zato tudi ni prav nič čudno, če se dogajajo primeri, kakor je na primer naslednji:
Bilo je v noči od 26. na 27. julija. Okoli ene je odšla patrola treh domobrancev proti vasi Gajiče, da pregleda, ali se tam okoli kje skrivajo tolovaji. Ko je prišla do vasi, je res naletela nanje. Domobranec, ki je vodil patrolo, je opazil, da se nekaj sumljivo premika. Na klic, kdo je, ni dobil odgovora, in tako je bila njegova domneva še bolj potrjena. Tolovaji so se naglo umaknili za hiše. da bi se tam branili.
Tedaj pa se je domobranec, ki je vodil patrolo, poslužil zvijače. Zaklical je: »Juriš, levo in desno krilo naprej, mitraljezci ogenj!«
Med tolovaji je v hipu nastala huda zmešnjava. Obrnili so se in začeli bežati, prav po geslu: »kdor prej, ta prej«. A zbežali niso samo navadni tolovajski prostaki, marveč jo je ubral čez drn in strn tudi »slavni podpolkovnik« Daki. Ko se je že precej upehal, je nazadnje le spoznal, da so njega in njegovo »brigado« domobranci ukanili. Začel je miriti svojo »vojsko« in kričal: »Počakajte! Kam pa vendar drvite, saj so samo štirje. Nazaj, pobijte jih!«
A ni se zmotil samo glede števila — domobranci so bili celo samo trije — marveč se je uštel tudi drugače. Ko je domobranska patrola videla, da je na tolovajski strani velika premoč, se je lepo v redu pomaknila nazaj na postojanko.
Daki je postal nestrpen, nemiren. Tolovajsko »vrhovno poveljstvo« mu je bilo namreč dalo važno nalogo: pognati v zrak železniški predor pri Šmarju, in s tem pokazati svetu, da so komunistični vojaški oddelki še močni In na drugi strani je šmarski predor za »okupatorje« res sila važen in pomemben ..
Za izvedbo te »velike« naloge je Daki pripeljal s seboj kar celo VIII. brigado, poleg tega pa še eno »inženirsko« in eno »tehnično« četo. Razstrelivo, s katerim so se namenili razdejati šmarski železniški predor, je prineslo tja kar štirideset mul. A minirati železniški predor ni majhna stvar. Treba se je ozirati na marsikaj, zlasti na to, da te kdo pri tem, za naš slovenski narod tako »zaslužnemu« poslu, ne preseneti in ti nakano prepreči.
Zato je Daki poslal del svoje »brigade« proti Šmarju, drugi del pa proti mali, a hrabri posadki na Malem vrhu. In vprav ta mala posadka je Dakijevim »oddelkom« pripravila vroč sprejem, sprejem, kakršnega tolovaji prav gotovo niso pričakovali. »Junaška« tolovajska »vojska* je za hip osupnila, potem pa jo je brž ucvrla nazaj. Moral je poseči vmes celo Daki sam. Kričal je na svoje borce, da je bil že ves hripav: »Naprej, svinje, kam se umikate. Vse vas bom postrelil!«
E, saj bi njegovi »tovariši« tudi res šli radi naprej, če ne bi bilo tam spredaj »teh prekletih belcev«, kakor je robantil Daki.
Ko je svojo »slavno brigada« le nekoliko pomiril, je odšel proti šmarskemu predoru, da bi pogledal, kako kaj miniranje napreduje. A tudi tam ni bil zadovoljen. Premalo je bilo časa, dela pa preveč, in niegovi »inženirji« so kar na kratko rešili svojo nalogo. Znesli so vse razstrelivo pred predor ter ga tam zažgali. In kakšen je bil učinek? Nekaj odbitih kamnov in precej »razbitih« tolovajev.
Potem se je vse spet zapodilo nazaj, ljolikor je duša in noga dala. Res se jim je moralo zelo muditi, saj je eden izmed njih pozabil na neki njivi celo ^ svoje možgane ... In za to »veliko« delcf se je mor a! žrtvovati tudi politkomisar »Inženirske čete«. Ranila ga je mina iz mino-metalca. »Tovariši« ga niso imeli časa odnesti s seboj. Je to Kragelj Viktor roj 1. X. 1926 v Brežini pri Brežicah. Nazadnje je bival ▼ Kočevju, odkoder je šel 7. VIII 1943 v hribe. Obiskoval je razne komunistične tečaje, nakar je bil sprejet v Partijo in je naposled postal politkomisar.
Vea ta tolovajski nastop, ki naj bi bil Dakiju prinesel novo »slavo«, je žalostno propadel. Čeprav so bili komuristi v veliki premoči — trije možje proti celi »brigadi« — vendar niso mogli ničesar opraviti. Pa ne le to, da niso nič opravili. Imeli so tudi precej občutne izgube. Nekaj tolovajev je padlo, precej pa je bilo ranjenih. Na več krajih so domobranci našli krvave sledi. Pa. tudi tamkajšnji domačini so povedali, da so morali nositi ranjence.
Domobranska patrola Je zjutraj našla nekaj tolovajskega streliva ter precej listin in propagandnega materiala. Verjetno je bil ranjen tudi brigadni obveščevalec, neki »Volf«.
Kakor je povedal ranjeni politkomisar, je bil Daki trdno prepričan v svoj uspeb.
Spoštovani gospod urednik!
Rad bi tudi jaz napisal nekaj besed, in sicer o vprašanju, ki se zdi skoraj povsem pozabljeno, saj že zlepa nisem slišal ali bral, da bi se kdo bavil z njim. Gre za vprašanje, kako se danes godi hišnikom, ki so zaposleni pri ljubljanskih hišnih lastnikih.
Številne večje hiše v Ljubljani imajo svoje hišnike, a malokdo ve, v kakšnih gmotnih razmerah danes hišniki žive. Povedati moram takoj, da so ti hišniki po večini veliki reveži. Ne samo, da morajo trdo delati ves dan, marveč so tudi odgovorni za ves red v hiši. Za vse to svoje naporno delo po navadi dobivajo le brezplačno stanovanej in ie to le v kakšnih podpritličnih ali vlažnih kletnih prostorih, kar je zlasti hudo v zimskem času. Kakšne posebne plače v največ primerih ne prejemajo. Razumljivo je, da gredo za hišnike predvsem revni ljudje, ki ne morejo stanovanja plačali.
Obračam se zato na vat, gotpod urednik, da objavite tole mojo prošnjo, ki je obenem tudi prošnja vseh revnih hišnikov, da bi se na ta način morda le našel kdo, ki bi se za la pozabljeni stan na pristojnih mestih zavzel.
Poznam nekaj poročenih hišnikov, ki so svoječasno morali z drugimi vred v
Vsaka lepa knjiga,
ki pride v vašo družinsko knjižnico, obogati vašo hišo. Če ste vseskozi naročnik »Slovenčeve knjižnice, se je vaša knjižnica pomnožila za sto knjig. Gotovo ne bi radi, da bi šle mimo vas knjige Četrtega letnika. Postanite naš naročnik in pomnožite svojo knjižnico z novimi deli svetovne književnosti!
internacijo, a se nekateri izmed njih še do danes niso vrnili. Naporno službo hišnikov morajo namesto njih doma opravljali njihove žene, če hočejo vsaj zastonj stanovati. Svojim družinam se nimajo bog ve koliko časa posvečati, saj morajo ves dan opravljati najraznovrstnejia dela: pometati in čistiti morajo hodnike, stopnišča, dvorišča, kuriti peči (navadne in centralne) vsaj pet do šest mesecev v letu ter opravljali še mnogo drugih skritih poslov, na katere drugi ljudje niti ne pomislijo. Nihče jih ne vpraša, ali zmoreš to ali ono delo, opravljeno mora biti. Nihče tudi ne vpraša, koliko obleke in čevljev pri tem svojem delu strgajo in kako si bodo nabavili nove.
Dejstvo je, da hišniki ne uživajo dosti zaščite ali pa prav nič. Glavna krivda je vsekakor na strani hišnega lastnika, če mora hišnik živeti v tako težavnih okoliščinah, oziroma v tako težkih gmotnih razmerah. Tudi tu je torej krivo pomanjkanje socialnega čuta pri tistih, ki žive v izobilju. Hišniki si dostikrat niti ne upajo zahtevali za svoje delo kakšne redne mesečne plače ali vsaj nagrade, ker vedo, da jih v tem primeru hišni lastnik utegne vreči na cesto in potem še stanovanja ne bi imeli.
če le kaj, bi bilo gotovo prav, da bi se kdo zavzel tudi za hišnike ter jim pripomogel vsaj do delno zaščite, če že ne smejo uživali takšne zaščite kakor drugi poklici. Nehalo naj bi te vsaj to, da bi hišni lastniki po mili volji izkoriščali njihovo stisko. Vsekakor pa bi bilo pošteno in pravično, da bi tudi hišniki prejemali redne mesečne plače, kakor jih dobivajo vsi drugi nameščenci. Mislim, da ne zahtevam preveč, če prosim le za listo, kar tudi brezpravnim hišnikom po vseh božjih in človeških postavah pripada. J. T,
Ali že Imate
Orne
mm
Dokument o najstrašnejšem razdobju slovenske zgodovine
o delu komnnistiine Osvobodilne fronte proti slovenskemu naroda?
Dobi se v vseh knjigarnah in ▼ uredniStvn »Slovenskega doma«.
250 strani velike oblike, 380 stik, dokazil in listin v fot. posnetkih-Cena 40 lir,
A kaj hočeš, če ni pa ni. Tudi on boi moral kaj kmalu spoznati — najbrž je pa že — da s takšno »vojsko«, kakršni on poveljuje, ne more »osvoboditi« naše slovenske dežele. Jeziti pa ga je moral hudo ta njegov neuspeh, zakaj drugače najbrž ne bi že čez dva dni znova poskusil svoje sreče. In srečo je imel vsaj v toliko, v kolikor je njegovo »vojsko« varovala gosta megla in so tolovaji lahko odnesli zdravo kožo.
Dakiju pa najbrž še zdaj ne gre v glavo, kako je vendar mogoče da je moral s celo brigado bežati pred — tremi domobranci. Če si bo še ka) dolgo belil glavo s tem, mu bodo to domobranci razložili, tako da bo vedel za vselej.
Spomin in opomin
26. septembra 1942 je »Slovenski dom« pisal o Krimski jami:
»Brezno je trideset metrov globoko. Čez tri in dvajset metrov ni mogoče. Sedem metrov na debelo je v njem trupel. Prostora tu je v širino blizu štiri metre, v dolžino kakih sodem. Koliko je trupel — naj računajo tisti, ki so govorili, da žrtve morajo biti in tisti, ki so Slovence osvobajali s tem, da so Slovence pobijali.
Vsa trupla so gola, samo v spodnji-obleki, ali še to ne. Luč zadene nekam v kot. Tam napol sloni, napol leži velikan, moški, kakor Peter Klepec. Obraz mu je spačen, da ga ni moči spoznati. Na nogah in rokah so napete izbokle mišice. Noge ima krčevito razklenjene ter s silo uprte predse, ko da se je še do zadnjega branil groze, ki je rinila vanj od vseh strani.
Kajti velikan je treščil na dno živi Mi mogoče, da bi bil padel tako, kakor zdaj sedi. Napol mrtev se je po padcu zavedel, tipal okoli sebe, začel blazneti, ko je krog in krog čutil sama trupla, kosti in smrt. Bog ve kako se je privlekel do 6tene, se s šklepetajočimi kostmi naslonil obnjo, se v sili svoje zdravja in v zavesti, da je nedolžen, boril s smrtjo cfan, dva, tri. Tulil je noč in dan v grozi, dokler ga ni zlomilo.
Pogled na tega mrliča je groznejši kakor pa na brezimno množico golih teles. Pred njega, pred njegov skrčeni obraz in pred njegove v grozi uga-sle oči bi postavil vse tiste, ki so te brezimne smrti krivi. Tiste, ki so z vzgojo, peresom, propagando, politiko, popuščanjem, s političnim ljubimkanjem in užaljeno zmešanostjo vzgojili iz slovenske mladine tolpo morilcev, ki ubija ne zaradi ideje, temveč na zapoved in brez premisleka; ki je plen vseh zločincev in vseh bedastih iluzij. Posadil bi predenj salonske leposlovce in ljubitelje »človeških pravic«, ki s« vprezali v akcije vse kulturne ustanove in politične veličine, če je šlo za rešitev komunista, ki so ga za mesec dni zaprli, ali ker je levičarski listič izgubil pred cenzuro. PosatTil, bi pre-denj očaka, ki je s stojo ostarelo sle* poto in ugledom spravljal mlade ljudi v te gozde in na to krvavo pot rekoč: »še ja<z bi šel, če bi bil deset let mlajši.« Naj mu da ta, v blaznosti poginuli neznanec odvezo, če mu jo noče!
Posadil bi jih in dejal: »Žrtve morajo biti!«
Tisti, ki ste krivi — hrestajoče kosti v Krimski jami vas obtožujejo!«
•
Ponatiskujemo to pošastno sliko * spomin in opomin tistim, ki zadnjei čase izkoriščajo razne umestne in neumestne prilike, da bi pred javnostjo oprali in postavili v stari, celo posvečeni sijaj ljudi, katerim slovensko ljudstvo najmanj lahko zameri to, da so ko grob molčali tedaj, ko so o trpljenju našega naroda kamni vpili. Molčali so, dasi so bili po svojem dvojnem poslanstvu dolžni govoriti; zlasti še, ker jih je naše ljudstvo za njihovo govorjenje in prerokovanje v mirnih časih, ko njihove modrosti ni dosti potrebovalo, obilno poplačalo s priznanjem, s svojimi žulji in s častmi, kakršnih morda ne tako ne tako niso zaslužili. In ko so bili — ni tega še tako dolgo — naprošeni, naj po dolgi vrsti znanih in neznanih tudi oni povedo svojo očaško, modro besedo o tem, kaj sodijo o rdeči revoluciji pri nas, in o 30.000 pobitih rojakih in bratih, so dejali, da je to politika, s katero se oni niso nikoli ubadali in zato ne morejo nič povedati. O komunizmu pa so rekli, da je »razvojna nujnost«, proti kateri se ne da nič storiti, temveč jo je treba pač prestati... Edina tolažilna beseda, ki smo jo po zaslugi njihovih prizedevnih prijateljev zvedeli te dni, je na moč čudni — in iz ust, ki naj bodo po zatrdilu istih pri* jate)jev vzgledno pastirska, še zlasti čudni izrek, da ie v življenju vse prav... Prav zaradi tega, ker so se na.si očaki in preroki ravnali po tem sebičnem in usodnem geslu, je naše ljudstvo prišlo na to svojo stružno Kalvarijo. In zdaj naj bi tiste, ki Š» danes razglašajo svoje prepričanje, da jo v našem krvavem življenju zadnjih let vse prav, še slavili! Plavili ter pobožno poslušali, kako trpečemu ljudstvu velikodušno mečejo v obraz svetopisemski izrek:	»Oče, odpusti...«
zato, ker se ie zapuščeno in pozabljeno ljudstvo drznilo biti nad slavljenimi preroki, ki so ga v najbridkejši uri zapustili, razočarano...
Napisali smo te pripombe, ker se zdi, da je pri nas dovolj, če si star, uradno slaven in zaslužen ter sediš V nekaj upravnih svetili, pa ti je vse odpuščeno in marsikaj nezasluženega celo navrženo.
In ker je pri nas v življenju vsd prav, bi utegnili prej ali slej praznovati morda še kak jubilej... Metoda Mikuža..,
HUGO WAST	Argentinski	roman
19
DOSBDANJA VSEBINA;
Sina, bil aboiieca krnela mflna 1» argentinske uorfke vaal
Doloresa, ,ie zaročena z bratrnn-mn Fabianom. Na tihem pa žo o«l otročkih lot ure/upoo Ulit)' Mipruela, edinca bogato meSfan-tike r-nibine, ki nodi v Dolore* na letovlšSe Mieuela nekaj let ni bilo. potem pride spet neko pi* letje. v Rini. ki 1e medtem »rasla v lepo dekle, se lluhezen o«lasi z novo iilo. Fabifin mora Iti ia dve loti k vojakom. MikukI, lahko tlv mestni razvajenec Izkoriftl njesovo odsotnost, se približa Hl-nl. ki le pred njim brez mofri Zeodi *e. kar se le moralo zeo-di ti... Mlituel dekle potem pustt. odide v mesto in se ne vrne vej Kine se v »amotl polaSfi« obup Lepeea dne zasuti. dB bo noatnla mati. Pobefrne od doma v Buenos Aires, kjer se preživlja e pranjem. Tam dobi otroka. Boriti se mora z uboStvom in z moSkimi, ki jo zaradi njene lepote znleju-jejo. Na lovu za kruhom zase in za otročička tor na bejru pred razuzdanci roma iz stanovanja v stanovanje. Vedno slabše se ji godi. Ko ji je najhuje, sreča na cesti Miguela in doživi od njega poslednje razočaranje, kn jo mr*, ša, če je otrok, ki ffa ima Bina, res ... njegov.
Dolgo časa je prebila sede na postelji, ilazadnje pa je trdo zaspala.
Prebudila jo je punčka, ki je jokala odsekano in šibko, kakor da ihti.
Naj je Rina spala, naj je delala, naj je hodila po cestah, zmeraj jo je preganjal otrokov jok, kakor da bi ta jok živel v njej, kakor glas svedra, ki ji nepretrgoma vrta po ušesih in po duši.
Rini, ki je noč zaradi tega joka pre-Čula, so možgane tisočkrat predrle besede done Francisce, ki ji je prejšnji dan rekla:
»Lastnega otroka ubijaš .z gladom!«
To je bilo res. Sla je k več zdravnikom, pa so vsi sodili tako.
Neskončna grenkoba jo je vso zajela, ko so ji prvič rekli, da njena punčka umira od lakote.
Ko je jutro, spomladansko jutro, razlilo svojo luč na mesto ter izmivalo z njega tegobe noči, je Rina planila s postelje, kjer je spala kar oblečena.
Pogledala je v sonce, ki je oblivalo zvonik, edino, kar je skozi svoje okence
Krka teče v krnicah počasi in leno
in nič ne poje. Tam je globoka-in potuhnjena, težka in modra. Cez elapove teče vsa razigrana in poje. Njena pesem je vedno enaka. Najmočnejša je pod večer in takrat prisluhnejo kmetje šumenju valov, gledajo zvezde in ugibljejo o vremenu. Včasih so fantje na mostu peli globoko v noč in njihova pesem je hitela z valovi vse dalje. .Zdaj ne pojo več in valovi so čudno otožni.
Ob Krki sta dva bregova. Včasih v strmino in tam so poveznjeno koče, tihe in s slamo krite, skoraj boječe; včasih z zelene in pisane trakove, ravne in rodovitne travnike, ki jih na pomlad in na jesen tako rada poplavi, da samo vrhovi črnih jelfi gledajo iz vode ob strugi. č'e pa poplavi v poletju, je kmetom hudo, da bi kleli. Uniči jim najboljšo košenino, kajti senožeti in starine rode tako slabo pašo. Ljudje ob Krki so dobri kakor pšeničen hleb, ki Jim ga zemlja tako malo rodi, da sanjajo o njem in gredo za njim daleč, daleč... Kdo bi jim zameril, zakaj v tistih nizkih hišicah zraste polno otrok, ki hočejo kruha in zemlja iz svojih poapnenih in okamone-lih prsi ne mara dojiti. In ko dorastejo, gredo; ustnice stisnejo, grenko jim je, a morajo iti.
Zdaj že dolgo niso šli, kajti ob Krki je polno grobov, velikih in majhnih; največji je tisti štiridesetih mučenikov v AJDOVCU. Tam počivajo fantje, ki so včasih prepevali na mostu, ki so prepevali dekletom pod okni, ki bi morali v evet, pa so padli za vero in dom. Se edinci eo med njimi. Kako hudo je materam! A niso prenehale upati. Rožen-kranci zvečer so še toplejši, s solzami spremljani, dobri Bogec v kotu še vedno yisi, gleda na vse in vidi vse; tudi on Je trpel. Ej, nekoč, bo ob Krki spot lepo, 'antje bodo spet peli na vasi in na mostu!
Da, zdaj tudi mostu ni več. Podrli so ga tolovaji. Matere so črno pod očmi, dekleta se nič več ne smehljajo po vasi, starci so zlezli v dve gubi in bi radi mnrli. Fantov ni in mož, otroci so lačni. Materam je hudo. ne morejo jiin dati kruha. Polja so pusta in mnogo je ne-Posejanih. Njive Koškega Miha so neobdelane, mrtve. Z Mihom so zamrle. Ljudem je tesno in še nikoli niso tako
srca molili. Kako čuden je ts svet in kaplja znoja za kapljo in solze zarežejo Bloboke sledi.
Ob zadnjem napadu na Žužemberk je Padel Miha. Bil je zadnji Koškega rodu. Edinec matere Marjete in očeta Janeza.
padel sam, še več jih je padlo, fantov J*Gsti in pesmi. Njegova mati je znorela 0(J žalosti, oče pa je umrl mesec dni za jVHm. Težko je bilo z njim ob dvojni **>lečini. Zaprl se je v zidanico in pil, P1*... Jesti ni mogel in ga je vrglo. J-sŽal je teden dni, potem je umrl. Še P^ed smrtjo je vedno ponavljal: »Miha, Miha, moj sin...< Jokati ga niso nikoli ?'i<ieli, sam s sehoj je hotel biti trd. Po-e«i je Marjeta hodila na njuna grobova, P°*ila jima je rož in sveč, včasih je sku-skledo žgancev in nesla na grob: J-*a ne bosta lačna«, je govorila. Ljudje J* Ji niso smejali, niso ji mogli pomn-*“«> čutili so z njo in smilila so jim je
dno duše. Ponoči se je večkrat zavila
videla, ter ga nekam veselo pozdravila.
Dosti je premišljala in sanjarila in zdaj je videla svojo pot.
Nič ne hasne, če s ponosom trmaste kmetice zavrača pomoč tistih, ki bi ji lahko pomagali. Če bi bila sama, bi živela, ali pa umrla sama. Ne more pa žrtvovati svojega nedolžnega otroka.
Šla bo k Miguelu na dom, poiskala njegovo mater ter ji pokazala vnučico.
Ali si jo bo gospa upala zavrniti, ko bo otrok stezal ročice proti njej, ko bo videla njegov upadli obrazek in njegove sinje oči, ki so povsem take kakor oči njenega malikovanega sina? AH bo pustila, da umre od gladu; ona, katere dobrosrčnost je ves svet hvlil, zakaj siromaki niso iz njene hiše odhajali nikdar, da jim ne bi olajfala stiske z miloščino ali na z dobrim svetom?
Rinino srce je bilo že naprej polno hvaležnosti za vse . ..
Zavila je otročička v borno, čisto oblekco, vse njegovo bogastvo, ter odšla zdoma.
Na hišnem pragu jo je ustavila hišnica.
»Gospa«, ji je trdo rekla pred gručo sosed, ki so klepetale v veži, »kdaj mi boste plačali? Ze dva meseca je, kar ste prišli sem, pa se še niste dali videli.«
Rina je ženske pogledala s preplašenimi očmi.
»Oh, ne mislite, da sem pozabila. Toda brez posla sem, saj vidite. Nič ne zaslužim. Prvi denar, ki ga bom zaslužila, bo za vas. Tu je moj ključ, pojdite v mojo sobo, pa mi zarubite vse, saj niraam nič, nič ... prisegam vam pri svojem otroku.«
To je povedala burno, zakaj na vseh obrazih je videla isti neusmiljeni nasmeh, s katerim jo je ves svet preganjal.
S čim si je ona, ki je bila z vsemi prijazna in krotka, zaslužila to krivično mržnio?
»Zmeraj je tako,« je odgovorila hišnica in se obrnila k drugim sosedam, ki so se režale. »Plačujejo ti z lepimi besedami.«
Vzela je ključ in pustila, da je Rina odšla.
Na cesti sta sveži zrak in svetloba z neba, ki ga je bil še davi umil rahel de-
z belo rjuho in strašila po vasi. Tulila je kakor razjarjen vol ali jokala na ves glas. Takrat so se otroci v nemi grozi stiskali k materam, strah jih je bilo. Se matere so se bale najstrašneje noči, kadar je nora Marjeta, mati Koškega Mihe, tulila na vasi...
Bog večni ve, zakaj je to prav, da kadar človek trpi, mora trpeti do konca, tako dolgo, da je napolnjena Čaša njegovega trpljenja. Že prej so ljudje trpeli, a so morali še več. Takrat po 8. septembru so fantje odšli. Morali so oditi, kajti rdeči so grozili od vseh strani. Ko je padel Turjak, so matere hodile oblečene v črno, razklanih duš in izkrvavelih src, in niso se znale utolažiti. Rdeči so jih zasmehovali in jim grozili. Tudi izropali so jih.
Nora Marjeta pa Je hodila med njimi, s pestmi jim grozila in jih zmerjala: »Kje imate mojega sina? Ste ga ubili? Hudiči! Satan vas bo trgal z razbeljenimi kleščami!«
Tako jim je govorila, vpila je, da se je slišalo po vsej vasi. Rdeči pa so jo zasmehovali in pretepali. A ni se dala ugnati.
Nekega dne, prej je bilo že dva dni deževje, so otroci na vasi strašno zavpili. Nora Marjeta je planila na enega izmed rdečih, mu s koščenimi prsti pulila lase in vpila: »Ti si ga, ti!< Potem so jo rdeči podrli na tla in ustrelili.
V ljudeh je vstala nova groza, starke eo se bale nove Sodome in Gomore. Govorili so si, da straši na vasi, že v mraku so se zaklepali v koče. Kadar je slap najmočneje šumel, se jim je zdelo, jla tuli Marjeta na koncu vasi. Kadar je bur-ja majala hraste v Prelesju in bukve v Hribu, da je šumelo kot v povodnji, so videli vstajati strahove. Spati niso mogli.
Krka teče počasi in leno v krnicah, čez slapove pa je vsa razigrana. Njena pesem je temna in težka, grozeča. Koliko starašnejša od tiste, ki so jo fantje peli na mostu: »O zdaj gremo...« Takrat je v materah ostalo vsaj malo upanja.
V bregu so koče, ponižne in tople. y njih ni več smeha in pesmi. Za kočami so njive, mnogo je neobdelanih. Cesta čez vas je ravna in pelje na vse strani. Tam, kjer stoji poštna hiša, se razcepi. In v ovinku je njiva. Koška je, Župnica so jo klicali. Tam je včasih rasla najboljša koruza, najboljši krompir. Naprej so stale njive, potem vinograd, nad njim še lepša senožet in gozd. Tudi to je
M. JAVORNIK
žek, potešila obup dekletu, ki mu je bi-
lo	pri srcu tako, da bi jokalo in umrlo, ter mu vrnila nekaj veselja.
V	perkalasti obleki in tenki domači halji je bilo videli vso njeno siroščino, videti pa je bilo tudi njeno pridno skrb za zunanjost, ki je bila v skladu z njenimi gibi in z njenim vedenjem.
Navzlic dolgemu času, ki ga je že prebila v mestu, ni niti ena podrobnost na njej bila zlagana Česala se je tako kakor doma v hribih, na gladko prečo, ki ji je delila lase v dve kiti, zviti na tilniku.
In takole tiha in skromna, četudi daleč od svoje običajne krasote, je vendar bila lepa, da bi se človek spuščal v sanje o njej.
Nova utvara ji je dajala lahak korak. Stiskala je punčko k prsim, kakor da bi jo bila morala izgubiti, pa je zdaj zvedela, kako io lahko ohrani.
Ko je prišla na cesto, kjer je stanoval Migucl, ji je začelo upanje kopneti, Mar ni neumno, kar misli storiti?
Brž je našla številko. Bila je velika hiša z enim samim nadstropjem in z marmornatimi balkoni.
»Tukaj živi,« si je rekla, ko je gledala sklenjene zastore. »Ne bom ga videla, pač pa bom videla njegovo mater.«
Stisnila je leseni ročaj pri zvoncu in srce ji je zalila silna bojazen. Mislila si je, da se s tem preprostim gibom za vaselej odloča usoda njenega življenja.
In če jo zavržejo? Oh, potem,..!
Prišla je mlada, domišljava hišna, podobna gospodični.
Rina je z drhtečim glasom vprašala po gospe.
»Ne vem, če je doma,« je odgovorilo dekle. »Kako se imenujete?«
Rina je trenutek omahovala. Ali naj pove ime ali ne?
»Recite ji, da je Rina,« je dejala po-tem. Ko je videla, da ona ne ve, kaj bi, ker se ji je to zdelo premalo jasno, je potiho dodala: »Rina, hči Germana Ca-stilla.«
»A tako!« je vzkliknila hiina in takoj razumela.
Bilo je še precej zgodaj, da bi človek dobil gospe iz visokega sveta že pokon-cu. Toda gospa Encarnacion ni bila zaspana in ko je sporočilo dobila, je bila že oblečena ter pripravljena, da pojde po nekih jutranjih opravilih,
Rina!... Ali bi jo sprejela?.,. Kaj neki bi rada? Ali ji ni dovolj, da fe izkoriščala sina in bi rada izkoriščala te mater?
»V naročju nos! otroka,« J« pripomnila hišna, ki ji je to gospejino oklevanje vzbujalo radovednost.
»No, potem ... potem me nll«
Dekle je odšlo s tem odgovorom !n bilo malo razočarano, zakaj radi bi bilo videlo, kako bo sprejeta tista, o kateri so po hiši polglasno toliko govorili. Ko je odhajalo, je znova zaslišalo gospejin glas:
»Počakaj malo!«
Gospo je prijela nora radovednost, da bi videla svojo vnučko. Iz salona bi jo
Koško. Kdo bo obrezal trte, kdo bo oral? Nihče ne sprašuje več tako. Prej je tara Miha prepeval med delom pesmi in zemlja je rodila. V procesijah je župnik dajal blagoslova na vse. Tudi za trto.
Zdaj župnik že dolgo ni maševal. Zbolel je in ne more vstati. Moli pa za vse, za vse. Za one, ki so umrli, čim dalje daljša vrsta jih je, kmalu iih več ne bo mogel prešteti. Za te, ki še živijo in so ko okostnjaki. Ve, da so njegovi ljudje dobri, zato mu je še težje in bi jim rad pomagal. Tako slab je, da ne more In prosi Boga, naj v odkupnino vzame njega. A Bog ve, da bo potem ljudem še mnogo težje.
Vse je tako težke, samo Krka je vedno enaka. Slapovi, krnica, jelše in vrbe, šumenje. Ko bo nov most in bodo fantje zapeli in bo šla pesem za valovi daleč naprej, bo v ljudeh dobro in luč. prižgana v njihovih zasanjanih očeh bo še lepše svetila.
S puško fn koso
Čeprav je OF tako zagrizeno rjula v slovenski svet svoje edino resnično geslo: »Naj hudič vzame vse skupaj!« in čeprav je ljudstvo strastno pozivala, da mora pustiti vse pametno in pošteno življenje in si vreči v razdirajoči hudournik komunistične revolucije — vse to se Tolmincev ni nič prijelo. Oni svojih tal ne izpuste iz rok, za nobeno ceno ne. Obdelujejo polja in strežejo živini in jim nič ni mar, če letaki iz grmovja tako vdanost zemlji in domu imenujejo »izdajstvo«. Toda polja okrog vasi in na ravnini se že da obdelovati, tu je varen otrok in poštama ženica, ker tu
lahko videla, ne da bi njo samo kdo opazil.
Stekla je, z drhtečo roko razgrnila zastor pri vratih in pogledala.
Preteklo je bilo že precej časa in Rinino upanje je začelo plahneli, namesto njega pa ji je v srce lezel hud nemir.
Gospa Encarnacion je opazovala ta zaskrbljeni obraz, pa se ji >ii zdela, da ta skrb mogla biti odkritosrčna.
»Moj Bog!« si je rekla. »Kakšni ljudje! Kako se ti prenarejajo! Živa duša bi ji ne prisodila, da je sposobna razbiti krožnik! In kdo ve, koga je že vse iz-mozgavala za mojim sinom.... Ne more ji manjkati varuhov, zakaj lepa pa je, lepa, kar je res, je res! In otrok? . .. Ali je moja vnučka, ali ni? Po starosti bi lahko bila, toda... Oh! Miguelove oči!« je vzkliknila v trenutku, ko je otročiček s svojimi velikimi,, presenečenimi in nedolžnimi očmi pogledal proti njej. i
Gospe Encarnacon so kot bi trenil švignili po glavi vsi razlogi, ki bi jo mogli prpraviti do tega, da bi bila Rini naklonjena; vsi listi, ki ji jih je navajal don Fiiemon, čigar resna postava jo je preganjala še v sanjah. Ilkratu pa se je domislila tudi vseh tistih reči iz svojega posvetnjaškega svetega pisma, polnega koristnih izrekov za vsako prilika, s katerimi bi te razloge lahko izpodbijala.
Nemoralno bi bilo, če bi zdaj pomagali tej nesrečnici! Kaj si bodo ljudje mislili o njenem sinu, če bi tako popravljal posledice svojih grehot! Kako nevarno bi bilo, da zamude edino priliko, ki bi ga lahko ozdravila, če bi njegova bogata nevesta zvedela, da to ljubimkanje ni bilo tako nedolžno. . I Joj, če bi Do-rita zvedela, da ima Miguel otroka!... Ni drugega, ko da ji reče, naj se pri priči pobere, tako kakor je prišla, ne da bi ji kaj dala, zakaj, če bi to pot kaj izmolzla, bo prišla spet in lepega dne bo tu, na njenem pragu, prišlo do komedije ,..
Pridušeno je poklicala deklo in ji še enkrat zabičila:
»Reci, da me ni doma!«
A da bi malce zadovoljila dobrosrčnost, zaradi katere je tako zaslovela, je potem velikodušno pristavila:
»Daj ji teh dvajset beličev!«
In spet je sedla v svoje opazovališče, ker jo je imelo, da bi videla, kakšen obraz bo naredila Rina.
Ko je ta videla, da prihaja hišna z odgovorom, ki bo pomeni! zanjo življenje ali smrt, je začutila, da se ji vrti v glavi. Noge so se ji zašibile in zaprla je oči...
Val kesanja je zajel srce gospe Encarnacion, ko je videla to neizmerno nebogljenost.
Kaj, če je storila neka} slabegal
Toda ni utegnila misliti na to, ne odločiti se za kaj drugega, zakaj Rina je razžaljena . zaradi miloščine, ki ji je razločno govorila, da je gospa doma, da pa je ne mara sprejeti, odšla, ne da bi bila stegnila roko za beliči.
Tolikšen ponos je gospo razdražil. Njena vest je bila mirna, pa je postila, da je dekle odšlo v svoji bedi, v svojem črnem obupu, i otročičkom na rokah in v usodni zamaknjenosti svojih osemnajsta let...
Bila je vsa zmešana kakor človek, ki so mu zadali smrtni sunek. Sla je dva koraka ali tri, pa se je ustvila na pločniku.
Hišna Jo Je s praga spremljala t očmi.
Poslednje upanje je vzbrstelo v neizčrpni globini upov, ki jih imajo nesrečniki. Rina je vedela, da jo Je dekle spoznalo, kdo je, zavrgla vse pomisleke in stopila k njemu.
patrulje nemške posadke v Tolminu m tudi domobrancev vedno čnjejo in oboroženemu boljševiku nobena steza na ravnem ni več varna. Težje pa je bilo s košnjo na samotnih senožetih in gorskih rutih, kjer posamezen kosec ne bi bil vnren pred potuhnjenim obiskom novodobnih rokovnjačev. Zato je tolminska varnostna straža opravila svojo letošnjo košnjo, kakor še nikoli, kakor Izraelci v času svoje stiske, ko so z eno roko zidali, z drugo pa se branili... Tako so tudi tolminski domobranci priskočili ljudstvu na pomoč in pokosili velike površine v varstvu svojega orožja. Fantje iz enega okoliša so se zbrali skupaj, vzeli s seboj kose in orožje in odšli v zgodnjih jutranjih urah na samotne senožeti in se lotili... Na primerne položaje so postavili mitraljeze in straže ob njih, kosci pa so znotraj tako zavarovanega pasu kosili (sekii, bi rekli Tolminci), dokler niso že ob visokem soncu prišle grabljice, da so razgreble in razmetale padle redi. Ko je bila tako sladka krma iz ene senožeti ob delu neoboroženega ljudstva in oboroženih _ strnžariev na varnem, so naslednji dan šli v drug breg — spet s kosami, puškami in mitraljezi. Zlasti med seboj so si fantje družno pomagali drug drugemu, da so bili njihovi travniki kljub temu pravočasno pokošeni in seno pod streho, čeprav so najboljši kosci pod orožjem. Tako organiziranih m z lastnim orožjem zavarovanih koscev pa nihče ni upal motiti. — Taka je bila košnja na Tolminskem v zgodovinskem letu 1944.
Živela »kraljeva vojska«!
Glasilo novomeških domobrancev prinaša pod gornjim naslovom naslednji odstavek:
»Večkrat smo v našem listu že poročali, da komunisti po potrebi na vsak korak menjavajo svojo taktiko. Ob vsakem takem primeru je navadno vzrok slab vojaški položaj, v katerem se nahajajo, ali pa dejstvo, da bo ljudje spoznali njihovo lažnivo lice in komunistične namene. Iz istih vzrokov so odložili peterokrake zvezde in se proglasili za »vojeko kralja Petra«, katerega so še pred nedavnim blatili in ga imenovali »izdajalca, kateremu ni več povratka v domovino«. (Iz komunističnega glasila »Nafta žena« za april.) O vzrokih te prelevitve je prineslo zanimivo razpravo glasilo postojns.1*« bojne skupine »Mi gremo naprej«:
»Pa on,« je rekla, »je on doma?«
»Kdo?«
»Gospod Miguel.«
»Gospod Miguel ne živi tukaj,« je odgovorila hišna in sc škodoželjno nasmehnila. Da bi pokazala, da tudi ona ve, koliko je fant vreden, je dostavila:
»Pa tudi če bi bil! To je človek, da je kaj, ta gospod Miguel!«
»Ne živi tukaj? je ponovila Rina, ne da bi bila razumela. »Res ne ...?«
»No, živi in ne živi, zakaj večino noči prebije zdoma, v hiši, ki jo je sezidal... Ali me razumete?... Z eno izmed tistih dam, ki se zvečer sprehajajo po glavni ulici v bleščečih avtomobilih, s psom... Toda, saj me ne razumete?«
Oh, pa še kako jo je razumela! Rini je v obraz udaril naval jeze. Človek, ki ne dela pod Bogom nič, prisega, kakor je prisegal njej v gorah, da bi šla z njim, da ne bo nikdar imel rad nobene druge; človek, zaradi katerega se je ona pogreznila v vso to bedo, živi nesramno življenje kakor vsi drugi... Oh, moški!
Pogledala je hišno in ko je videla, da je lepa, se ji je porodila ena izmed prvih zlih misli v njenem življenju:
»Tud ta pozna to zlo, a je imela več sreče ko jaz!«
Potem je v teku pobegnila, zakaj otročiček je začel jokati. Bila je ura, ko ji je po navadi dajala mleka.
Solze, ki ji jih jeza ni jenjala buditi, so se ji na mah posušile, ko je stopila v hišo, kjer je stanovala ter zagledala na dvorišču na kupu svojo mizo, likalnik in posteljico, v kateri je spala njena punčka. Na vratih svoje sobe je bil pripet listek: »Se odda.«
Začela je jokati.
Potemtakem zdaj nima več kje živeti? Njen otročiček bo nocoj spal pod milim nebom? Oh, saj ne bo dočakal jutrišnjega dne. Umrl ji bo na rokah in to bi navsezadnje bilo še najboljše. Ona bi se potem ubila, saj, naj ji Bog grehe odpusti, kaj naj počne na svetu, polnem zlobnih moških in izgubljenih žensk?
Otročiček je jokal kar naprej. Nekaj sosed je gledalo ta prizor. Ena izmed njih je stopila*bliže, pobožala otrska in vprašala:
»Zakaj pa punčka joka? Kaj je bolna? Za čim boleha?«
Rina je dvignila obličje, ki Je bilo v solzah še lepše ko sicer, ter odgovorila:
»Za lakoto!«
In začela se je zlobno smejati.
Soseda ji je prinesla skledico mleka.
Rina ga je dala otroku, ki jo zaspal.
»Oh, moje srčece, moje srčece!« je vzkliknila. »Jaz, tvoja mati, te ubijam!«
Spomnila se je besedi done Francisce: »Če bi hotela ...«
In kakor da bi ji te besede dale nove moči, je na glas poklicala hišnico.
Te ni bilo, zato je potem zaklicala so-sedam, s katerimi se je čutila enako:
»Povejte tej babnici, da jaz tega kupa revščine ne potrebujem ... Puščam ga nji.,, Tista dva meseca, ki sem Ji ju dolžna, bo dobila plačana jutri, ko se bom pripeljala v bleščeči kočiji... Oh, smejejo se! Bodo že videle!« .
Tudi sama se je začela krohotati In odšla iz hiše opotekaje »e kakor posekano drevo.
Za njo se je oglasilo razlaganje.
»Uboga ženska!« ao dejale nekatere.
»Zmešalo se ji jel« je pripomnila druga.
»Kaj hočete, dofia Cavetana,« je raz* lagala ženščina, ki je stala sredi svojega prag*. »Življenje ... človek pripelje tako
*	daleč.«	(Dalje.)
»Popoln politični in vojaški »lom ter vsesplošni narodni odpor je prisilil komuniste, da poizkušajo z lažjo in slepili podaljšati samim sebi neizprosno smrt. Ker pa židovsko-komunistična zvezda več ne vleče, kaj šele zedinjuje, se Je bilo potrebno zateči pod kraljevi grb in jugoslovansko zastavo, da bi ujeli nove kaline na limance, stare pa odvrnili od pobegov.
Toda ni edini vzrok temu obupni vo-jaSki položaj. Slovenski tolovaji eo bili v svoji zaslepljenosti in otročji kratkovidnosti popolnoma prepričani, da bodo sovjetske-azijatske tolpe kar čez noč »zasedle« našo domovino. Za to priliko pa> jih je bilo kajpak potrebno pričakovati ■ rdečimi zvezdami, da bi jim kot najbolj »vernim« komunistom takoj izročili vso oblasti Toda kakor vemo, so se tudi to pot pošteno urezali! Divjih azijatskih hord od nikoder ni, nasprotno pa so na primer dalmatinski otok Vis zasedli Angleži, tisti narod, proti kateremu naši domači komunistični rokomavhi vodijo že tri leta najhujšo propagando in kateremu so na svojih mitingih in v svojih podtalnih lističih »napovedovali« neizprosen boj ter mu »zagrozili«, da bodo njegove čete v primeru prihoda vrgli v morjel Toda tudi Angleži dodobra poznajo svoje komunistične »zaveznike« in zategadelj so na Visu kratkomalo postrelili vse komunistične kolovodje in politkomisarje, in to brez razlike, prisilnim mobilizirancem pa so potrgali rdeče zvezde in jih mobilizirali. No, in sedaj je kajpak nastal med slovenskimi rdeč-karji velik preplah, kaj bo, Če pridejo kdaj iudi semkaj »zavezniki« Angleži, ter pogledajo, ali imajo tudi komunisti tilnik, primeren za strel.
Množično streljanje komunističnih' zločincev na otoku Visu je torej eden glavnih vzrokov, zakaj so tudi slovenski komunisti kar čez noč izprementli svojo barvo in zakaj se sedaj skušajo podati pod zaščito »SMRKAVCA«, kakor so doslej nazivali kralja Petra ter jugoslovansko zastavo, na katero so doslej vedno le pljuvali in slehernega, ki jo je nosil ali zagovarjal, kaznovali kot izdajalca s neizprosnim strelom v tilniki
Včeraj bil Je partizan, danes kraljev Jo vojak.
Barvo menja vsak ai dan, verjemi mn, Če si bedaki
Pa zakaj? Pa zato, ker mu s Titom ni več Sla, ni verjel mu več nikdo, in poskusil je tnko.«
(Prosto do narodsi-l
ŠE NEKA) KNJIG
in tretji letnik »Slovenčeve knjižnice« bo zaključen. Nedvomno, da lepo izpoljnjuje svoje poslanstvo in da je za mal denar omogočila vsakemu naročniku lepo družinsko knjižnico. Vi morda doslej še niste bili naS naročnik. Postanito za četrti letnik.
V začetku avgusta izide naša nova knjiga iz švicarskih gora, ki jo je napisal Henrih Federer: »GORE IN L J U D J E<
V VSAKO SLOVENSKO HISO KNJIGE SLOVENČEVE KNJIŽNICE!
Pesem ob Krki
Zgodba devet
yy
K
ri mučenčev
knjiga o d uhovniških žrtvah O s vobodilne fronte
Komunizem je tudi na Slovenskem z vso neizprosnostjo udaril že takoj v začetku po tistih, o katerih je bil trdno prepričan, da jih ne bo mogel mkoli pridobiti za svoje revolucionarne namene: skušal je izruvati najprej trdne korenine, ki so držale pokonci naše narodno drevo tudi v naj-viharnejših časih, zakaj vedel je, da bo to drevo padlo samo po sebi, brž bo bo dovolj izpodkopano.
In te korenine je komunizem začel sekati, ne da bi se pri tem oziral na stan in poklic ljudi, ki si jih je bil zapisal na svoj črni seznam. In vprav po tem, koga so si komunisti pri nas namenili umoriti, tudi vemo. kdo je bil najbolj neustrašen in najbolj vnet borec proti komunizmu, t. j. kdo je bil za narod res zaslužen mož, še preden se je tudi na Slovenskem začel krvavi rdeči ples. Dolg, vse predolg je seznam naših narodnih junakov, oziroma nepogrešljivih žrtev, ki so jih zahtevali rdeči tolovaji ne zaradi slovenskih, marveč zgolj zaradi koristi judovske kominterne.
Tako se je torej po komunističnem veleizdajstvu nad narodom moralo zgoditi, da je poleg neštetih drugih neomadeževanih slovenskih sinov, katerih ves »greh« je bil v tem, da so bili pošteni in da so takšni tudi hoteli ostati, padlo v zadnjih treh letih tudi štiri in trideset duhovnikov in pet bogoslovcev.
Pred kratkim je izšla knjižica pod naslovom »Kri mučencev...«, ki je nova strašna obsodba zločina, ki so ga komunisti zagrešili nad našim narodom s tem da so si omadeževali svoje roke s krvjo najboljših duhovnikov. V tej knjižici je.nadrobno opisano življenje in delo vseh šest in tridesetih po komunistih umorjenih slovenskih duhovnikov in petih bogoslovcev. Kaj so zagrešili, da so morali pasti pod zločinsko rdečo roko, o tem si bo pač vsak pošten Slovenec na jasnem, če prebere vsaj njihov kratek življenjepis, ki ga povzemamo iz omenjene knjižice.
Prvi slovenski duhovnik, ki ga je zadela izdajalska komunistična krogla, je bil župnik
Hubert Leiler
Komunisti so ga ubili že marca 1942 kot splošno priljubljenega, plemenitega in nesebičnega moža. Pred dobrimi desetimi leti se je bil preselil v ljubljansko škofijo iz Katinare pri Trstu, kjer je izredno dvignil versko življenje in je njegovo delo rodilo bogate sadove. V ljubljanski župniji je prevzel najprej kaplansko mesto na Breznici, pozneje pa je postal kurat v zdravilišču na Golniku, Tisti, ki so se tedaj zdravili tam, najbolje poznajo njegovo dobro srce do bližnje-
§a. Leta 1941 je prišel v Ljubljano, jer ga je zadela morilska krogla.
Dr. Lambert Ehrlich
26. maja 1942 je komunistična krogla ubila drugea slovenskega duhovni dr. Lamberta Ehrlicha, čigar smrt e po vsem Slovenskem, ne samo v vjubljani, kjer smo tega velikega Slovenca pobliže poznali, zbudila silno ogorčenje. Padel je pred Cirilovim domom, kjer je bil malo prej maševal. Ljudje, ki so ga videli, kako je ves v krvi ležal na tleh in se je okoli njega zbrala velika množica ter žalovala za njim, ne bodo nikoli pozabili tega ganljivega prizora, ki je pač najlepše pričal, kako priljubljen in kako zaslužen je bil dr. Ehrlich, ta pravi vzor poštenjaka, Slovenca in duhovnika. — Po končanih študijah v Celovcu, v Innsbrucku in v Rimu^ je bil najprej kaplan v Villaehu in Kla-genfurtu, kjer je 1907 postal tajnik celovškega škofa. Po končani svetovni vojni se je udeležil mirovne konference, kjer je z vso odločnostjo branil pravice Slovencev. V Parizu je ostal potem še dve leti, nato pa se šel spopolnjevat še v Oxford, po ustanovitvi vseučilišča v Ljubljani pa je na tukajšnji bogoslovni fakulteti zasedel stolico za etnologijo in primerjalno veroslovje. Dr. Ehrlich, je bil eden prvih med Slovenci, ki je šel odločno v boj proti komunizmu. Krščanstvo in slovenstvo sta mu bila največja zaklada. Komunizem mu je bil najno-vejšn, moderna zabloda. A celo v boju. proti njemu je bil plemenit, viteški in ni poznal osebnega maščevanja. Bil je pravi duhovni oče dijaštva ter izredno globok in plodovit znanstveni pisatelj. Njegovo znanstveno delo sega daleč preko domačih meja. Velik je bil tudi kot karitativni delavec, o čemer priča njegovo vneto delo zlasti za revno dijaštvo in ubožne družine na ljubljanskem gradu. Vsi revni ljudje v Ljubljani so se zatekali k njemu, ker so vedeli, da njihova prošnja ne bo zaman. Celo svojo hrano je vedno delil z revnimi visokošolci in srednješolci. Žrtvoval je za druge vse: čas, delo in denar. Zato je tudi umrl brez vsakega premoženja. Slovenskemu narodu je služil z vsem srcem, z vso dušo. Njemu je posvetil vse znanje, vse delo in moči in zanj je tudi prelil dragoceno kri. Zato ga do slovenski narod ohranil v najlepšem spominu kot velikega sina, neustrašenega borca in velikega dobrotnika.
Eppich Jožef
Vzoren duhovnik, ki je padel kot žrtev komunizma, je bil župnik iz. Stare Cerkve pri Kočevju, Eppich Jožef. Bil je med tistimi, ki so že zgodaj spoznali in pravilno presodili, kam vodi vsa tista agitacija, ki so jo na Slovenskem širili pristaši OF. Vedel
je, da vodi v komunjzem in po njem v največje zlo za ves slovenski narod. Zato je vneto opominjal ljudi, naj ne hodijo v hribe, tistim pa, ki so že odšli, svetoval, naj se vrnejo. Vprav tedaj, ko je bil svojemu ljudstvu najbolj potreben, ga je zadela — 2. junija 1942 — v bližini Stare Cerkve komunistična krogla. — Bil je to mož, ki se je odlikoval posebno po svoji skromnosti, dobrosrčnosti in pobožnosti. Celih štirideset let je bil župnik v Stari Cerkvi. Služil je Bogu in svojemu ljudstvu. In v tem je bil ti.iti njegov »veliki greh«.
Komljanec Janko
13.	junija 1942 so komunisti prišli v Prečno pri Novem mestu, zvezali župnika Komljanca Janka ter ga odpeljali. V dolinici severno od Hmelj-nika nad Mirno pečjo se je tudi on po strašnih mukah moral posloviti od tega sveta. Ko so pozneje njegovo truplo izkopali, je uradna komisija ugotovila po poškodbah, da so ga razbojniki morali strašno mučiti, saj je bila njegova lobanja zadaj povsem razbita, desna spodnja čeljust in ličnica zdrobljeni, zgornja ustnica odrezana. — Tudi župnik Janko Komljanec je bil neutrudno delaven duhovnik in zaveden narodnjak. To najbolje vedo ljudje po vseh tistih krajih, kjer je ta narodni mučenik deloval:
: i.jjo.n .'<ci	£0,;?;ižics
med svojo čredo, četudi ga umore. In komunisti so ga tudi res umorili, ker jim je bil tako zelo v napotje. Prijazen gozdič pod Roženberkom je postal prava šentruperška božja pot, kamor so nedeljo za nedeljo romali verniki s cvetjem v rokah na grob mučenikov Nahtigala in Cvara ter kakor v imenu vsega slovenskega naroda prosili: »Med nami ste bili, a mi vas nismo spoznali. Zdaj, ko ste mrtvi, prosimo odpuščanja. Zdaj ko vas ni, vas razumemo. Slovenska roka je zamorila načrte, ki so bili v vaši duši. Mimo vas smo hodili in vaših besed nismo sprejemali. Danes, ko molče vaša usta, vemo, da ste imeli prav.«
Henrik Novak
Nekje v kočevskih gozdovih je rdeča roka zverinsko ubila kaplana iz Hinj pri Žužemberku, Henrika Novaka. Padel je v začetku junija 1942 in njegovega groba doslej še niso mogli najti. Bil je zlasti dober poznavalec Krekovih zbranih spisov in je zato dobro vedel, kako je treba pri nas rešiti socialno vprašanje. Prepotoval je že kot srednješolec vso Slovenijo, pozneje pa Avstrijo, Češko, Slovaško in Italijo. Psoebno se je zanimal povsod za malega človeka. Da bi mogel revnim kar najbolj pomagati in svojemu narodu na najlepši način služiti, je postal duhovnik. In res se je ves
‘fT.-rr
;"a uuio<; aasl.vmoga .runičatr,	S«	ii	fcjtrčrel	a	svM	Sufcotričin«	;;
v *ia5s& ’ aj-jc.u .isrv	,ooJej j«; »ietso iogii
, ta-BStO	...	'	........
. srak or :itro pa »e b? ali. c v •*;©_. vnial« i->i ae*;*gu,l50.;a vr.oz-s.bili vn» laOKn« lieroj&a krivca kAaaujmfcOtin t;o 5-isi šferftž	asrtfi*. k* ;
krizni na bi afeoiicvai ifeStm Ž»»očitka.' 1	d
cricr*'.. j	ae btsač točno 5n atrčgo držali itcbljonih
’ navodil.	■	■
ji&rt x aii x	dž.
KPS se ne bori proti veri tn proti duhovSttnl.« (Boris Kidrič, tajnik Centralnega Ko-mttets KPS.) »Kak primer smrtne kazni ne M Škodoval našim črnosnknjcžem.« (Drago Mokorek, sekretar Rajonskega komlteta KPS sa Ribnico)
v Sv. Križu ob Krki, v Zavodu sv. Stanislava in nazadnje v Prečni. Vzgajal in učil pa ni svojega ljudstva samo z besedo, marveč — in to je vselej tudi najbolj zanesljivo poroštvo za uspeh
—	tudi z zgledom. Duhovnih in telesnih del usmiljenja ni samo drugim priporočal, ampak jih tudi sam zvesto opravljal. Vsak dan je v župnišču nasitil nad dvajset ljudi. Sprejemal je pod svojo streho reveže, brezposelne in pomoči potrebne. Bolnike ni samo obiskal, marveč jim tudi gmotno pomagal. Zapuščenim otrokom je bil skrbni oče. Do konca zvest svojemu svetemu poklicu je padel kot resnični junak v boju proti komunizmu.
Nahtigal Franc
18. junija 1942 si je pred očmi komunističnih tolovajev moral sam izkopati svoj grob župnik iz Št. Ruperta, Franc Nahtigal. Tudi to svojo žrtev so morilci hudo mučili, kakor je ugotovila uradna komisija, ko |e odkopala truplo. Bilo je vse sključeno, noge podvite, dlani pritisnjene k rami. Župnik je imel v. grobu usta široko odprta. Ker ni bilo v njih prsti, je moral šele v grobu izdihniti. — Pokojni župnik Nahtigal je bil izredno goreč duhovnik. Živel, delal in trpel je samo za svoje farane. Skrbno se je pripravljal na pridige, govoril pa je prepričevalno, z veliko vnemo in iz srca. Posebno je ljubil tudi dijake in reveže ter je z njimi delil vse svoje dohodke. Imel je v nnjvišji meri vse lastnosti pravega duhovnika. Tudi on pa je že zgodaj zaslutil^ vse nevarnosti komunizma in če bi šli vsi po njegovem zgledu v boj proti tej nevarnosti, bi danes naša domovina ne bila strašna razvalina, napojena s solzami in krvjo. Župnik Nahtigal je odpustil celo svojim morilcem, ko je pred njimi moral kopati svoj grob. S to prošnjo se je poslovil od tega sveta. Celo nek komunist je po Nahtigalovi smrti dejal: »Ta človek je bil svetnik!«
Cvar Franc
Mučeniške smrti je isti dan kakor župnik Nahtigal umrl tudi šentruper-ški kaplan Franc Cvar. Tudi njega so bili komunisti nasilno odpeljali, ga mučili in nazadnje umorili. Njegova smrt je morala biti strašna. Njegov rabelj sam je pripovedoval: »Župnik je lahko umrl, ta hudič pa ne more crkniti.« Udaril ga je namreč s kopačo na tilnik. Ko to ni bilo dovolj, ga je udaril s kopačo drugič s tako silo na čelo, da je ni mogel izdreti, — Kaj je zagrešil, da je moral umreti tako strašne smrti? Že v dijaških letih je z vsem srcem vzljubil slovensko zemljo in slovenski narod. S strahom je opazoval, kako so se zbirali krivi preroki, da bi slovensko ljudstvo zastrupili z brezbožnim komunizmom. Ni se oziral na to, da je njegovo življenje v nevarnosti, da mu komunisti grozč. Toda bil je dober pastir, ne najemnik. Odločil se je, aa ostane
posvetil faranom svojega prvega in
zadnjega službenega mesta v Hinjah. Da bi komunisti opravičili njegov umor, so mu očitali, da je deloval za »belo gardo«. To je bil ves njegov »greh«.
Geoheli Jožef
26. julija 1942 je v župnišču v Zaplani streljal komunist s samokresom na svojega sošolca, župnega upravitelja Jožefa Geohelija. Te.žko ranjenega so tolovaji potem odpeljali v gozd, ga tam med mučenjem zasliševali in nazadnje obsodili na smrt. Že sta padla nanj še dva strela, a tedaj so komuniste napadli badoljevci. Tolovaji so na pol mrtvega Geohelija pustili tam, pozneje pa, ko so se vrnili, so videli, da še diha. Pobili so ga kar s puškinim kopitom ter truplo vrgli v prepad. — Mladi župni upravitelj Geoheli Jožef je že v nekaj letih svojega delovanja pokazal, da se je bil ves posvetil svojemu poklicu in da ga s poti, ki je nanjo šel s tolikšnim pogumom, s tolikšno dobrosrčnostjo in vnemo za vse, kar je dobrega in poštenega, ne bi mogel spraviti nihče, tudi komunisti, ki so mu tako nasilno vzeli življenje, ne.
Osma žrtev, ki jo je med duhovniki na Slovenskem terjal komunizem, je bil župnik na Suhorju
Janez Raztresen
Tolovaji so ga ubili v avgustu 1942. Kdo in kakšen je bil, najbolje vedo njegove dušnopastirske postojanke na Koroški Beli, v Dobrniču, na Krki in Suhorju. Pred 22 leti je prišel pasti-rovat med dolejsko kmečko ljudstvo. Dobro ga je poznal in razumel. Zato mu je bil dober vodnik in svetovalec v duhovnih, pa tudi v svetnih zadevah. Resnico je ljubil nadvse ter jo je povsod in pred vsakim človekom branil. In ko se je komunistični vihar zagnal tudi proti suhorski župniji, io je župnik Raztresen neustrašeno hranil. Ko so se začeJi komunistični umori, je rekel svojim prijateljem: »Ljudje bodo tedaj popolnoma spregledali, kadar hodo začele padati duhovniške žrtve. Šele tedaj bodo videli, da gre »Osvobodilni fronti« v resnici za komunistično diktaturo ter za versko preganjanje. Zato pravim, da bi bilo dobro, če pade kak duhovnik. Tedaj bodo ljudje spregledali. Sam sem pripravljen, da padem prvi.« Ni padel prvi, a padel je, , ker je po komunistični nakani moral pasti.
Omahna Jakob
V	bližini Koprivnika pri Kočevju je septembra. 1942 padel kot žrtev komunizma župnik iz Dragatuša pri Črnomlju, Omahna Jakob, dober, zvest
fiastir svojega ljudstva, zlasti pa velik jubitelj mladine. Kakor v nekakem preroškem navdihnjenju je večkrat napovedal svojemu ljudstvu težke_ čase, kakor bi bil slutil, kaj snujejo
komunisti. S svojimi temeljitimi cerkvenimi govori je pripravljal ljudi na dneve največje preskušnje. A če mu niso verjeli tedaj, so mu morali verjeti potem, ko je sam padel kot žrtev podivjanih komunistov. Tudi ta govori zdaj iz groba svojemu ljudstvu: »Ker sem bil zvest svojemu narodu in poklicu in sem se zavzemal za dobro in pravično stvar, sent moral pasti kot žrtev brezbož. komunizma.«
Kastelic Vinko
Šentjernejskega kaplana Vinka Kastelica je rdeča roka zgrabila junija 1942. Z mučenjem so komunisti hoteli izsiliti, da bi priznal, kar so mu očitali, a ker tega niso dosegli, so ga ubili in v gozdu pri Vodenicah pokopali. Bil je star komaj 28 le;. Že njegova mlada leta kažejo, kako globoko je pojmoval življenje in njegov smisel. Izbral si je bil duhovniški poklic, ker je čutil, da je rojen zanj. Kako je čutil s trpečim ljudstvom in živel zanj, dokazujejo besede, ki jih je poslednji večer zapisal v svoj dnevnik: »... Pozno v noč prijemam za pero. Zakaj? Zvedel sem, da so komunisti snoči odpeljali tri krasne fante. Smilijo se mi, ko vem, da jih bo zadelo vse gorje po nedolžnem. Težko mi je, ko vem, da mati treh sinov doma skoraj blazni. Strašno je to! Še poveča se ta bolečina ob zavesti, da ne moreš sam nič pomagati. Gospod moj... zakaj jih mučiš toliko, ko sem jaz na razpolago? Prosim te, rotim te, prizanesi ljudem, mene udari, če že mora satan tolči po nas.«
Kofalt Jožef
Konec junija 1942 so tolovaji ubili Kofalta Jožefa, kaplana iz Leskovca pri Semiču. Čeprav je bil star 33 let, je že moral okusiti trpkost življenja. Celo svoje skromne dohodke je delil z ubogimi. S svojo materjo je prebival v majhni koči v Črešnjevcu, kjer je delil z ljudmi težave in revščino, jih vzpodbujal k dobremu ter jih svaril pred slabim. Tako je živel, delal in trpel kaplan Jožef Kofat. Ni bil »ljudski škodljivec« in tudi ne »kapitalist«, a je vendar moral pasti, zakaj obsojal je umore, rope, požige in je bil resničen prijatelj ljudstva.
Žužek Karel
Domači komunisti so 14. julija 1942
ustrelili župnika pri Št. Vidu nad Cerknico, Karla Žužka. Po legi trupla, ki so ga pozneje odkopali, in po suknjiču, ki je bil na hrbtu ves spodvihan, so ugotovili, da so komunisti nezavestnega župnika za noge vlekli v dolino. Znaki tudi kažejo, da so še živega s kamenjem zasuli, še prej pa so mu izruvali zlate zobe. — Njegov svet so bili zapuščeni, oddaljeni gorski kraji: Gora, Sv. Trojica in Sv. Vid. Njegova potovanja so bila pota v oddaljene šole in podružnice:	Otave,
Cajnarji in Osredek. Tu ie pokojni Žužek živel, delal in trpel za svoje ljudstvo. Ko se je komunizem zdivjal tudi po naši lepi Dolenjski, je novim »oblastnikom« neustrašeno povedal, kaj je prav in kaj ne. Nič se ni oziral na to, kaj bodo rekli komunisti. Zato pa je moral pasti tudi on.
Kramarič Franc
Komunistični razbojniki so 2. sept.
1942	vdrli v kaplanijo v Starem trgu in v postelji ustrelili kaplana Kramariča. Kaplan Kramarič je hotel biti vedno in povsod samo duhovnik. Za posvetne, politične zadeve in spore se ni zanimal. Do vseh je bil zelo ljubezniv in dober. Znal je veliko potrpeti. Če le kdo, prav gotovo on ni storil nikomur krivice. Tudi pri njem se mora človek vprašati, zakaj je moral umreti tako nasilne smrti. Zato, ker je ljubil in branil resnico ter obsojal in zavračal laž, hinavščino in krivico.
Hočevar Anton
Konec oktobra 1942 so komunistični tolovaji odpeljali kaplana iz Male Stare vasi pri Grosupljem, Hočevarja Antona, ter ga nato v gozdu blizu Lipoglava umorili. Po najdbi njegovega trupla je bilo ugotovljeno, da je umrl zaradi strela in poškodb, ki so jih povzročili udarci. Truplo je bilo popolnoma golo. — Kaplan Hočevar je bil sin revne kmečke družine \ Mali Stari vasi pri Grosupljem. Ko je postal duhovnik, se je zlasti zanimal za življenje revnih delavskih družin. Zaradi njegove prijaznosti in skromnosti so ga vsi spoštovali in radi imeli. Samo tri leta je bil duhovnik, pa je izpolnil mnogo let.
Klement p. Norbert
Posebno pozornost so »novi kristjani« posvetili duhovniku patru Norber-tu, kaplanu iz Metlike. Izrek sodišča, katerega člana sta bila baje tudi Edi Kocbek in Milan Lemež, se je glasil: »Žrtev je treba privezati na drevo in ji rezati ud za udom. kos zn kosom do zadnjega utripa.« To zverinsko mučenje se je tudi izvršilo in je trajalo več ur. — Pokojni p. Norbert je imel izredne zmožnosti. Bil je že po naravi zelo nadarjen, zlasti pa je slovel kot odličen govornik. Čeprav je bil po rodu Čeh, je vendar zelo ljubil naše ljudstvo in našo slovensko domovino. Ker jima je ostal tudi v komunističnem viharju zvest, je moral zanju dati tudi svoje življenje.
Kanduč Franc
Iz zasede je bil 26. decembra 194® ustreljen žuj>nik iz Grahovega PJ1 Cerknici, Franc Kanduč. Bil je izredno dobrega srca. Več let je imel v župnišču stalno po dve ali tri sirote. Svojim župljanom je bil najboljši pastir. Posebno skrb je posvečal revnim J® ubogim, torej tistim, za katere se p° svoji agitaciji bore komunisti, a J® kljub temu moral umreti pod kom11" nistično kroglo.
Kremžar Marjan
»Duše k Bogu voditi in bližnjem® pomagati« — ta misel je vodila mlf" efega duhovnika Marjana Kremžarj® pri njegovem dušnopastirskem delovanju. Veliko je delal zadnje čase mf“ našiimi prešeljenci v Srbiji. S svoju® nesebičnim delom in ljubeznivim nastopom je kmalu tudi tam osvojil ca vseh. Z zavoji obložen je potoval ure in ure, da je mogel obiskati naso poslednjo družino. Ko mu je zmanb kalo sredstev se vrnil domov, da h* spet kaj zbral. Tudi on je bil kot dobrotnik naših trpečih ljudi komunistom v veliko napotje. Zato so ga spr®" vili s poti. Kakšen je bil kot človek, najbolj zgovorno priča njegova kratka oporoka, ki jo je bil pustil na stanovanju v Kruševcu: »Če se mi kaj zgm di, naj se vse, kar je mojega, razde# med siromašne slovenske preseljene® v Kruševcu.« Ni pa bilo treba dosti deliti, saj je bilo vse njegovo bogastvo le zlato, nesebično in vselej vedro srce.
Anton Hren
14.	sept. 1943 so komunistični tolovaji ustrelili župnika z Blok, Anton® Hrena. Le s čem je on zaslužil smrt. pri kateri so igrali satansko vlodo tudi »slavni« savojci, ki so se bili skupno s komunisti zakleli proti poštenemu slovenskemu ljudstvu? Mar je bil vreden smrti zato, ker je vsakemu rad pomagal, če je le mogel? Ali zato, ker si je znal s svojim nesebičnim delo>? pridobiti pri ljudeh zaupanje in priljubljenost? Ali pa morda zato, ker je tolikokrat uspešno posredoval z® naše nedolžne internirance? Tudi z® njega velja: Dal je življenje za rešitev svojega ljudstva iz strašne tem® brezibožnega komunizma.
Malovrh France
12. oktobra 1943 je po »lovit«** kočevskem »procesu«, ki ga naša #1®" venska zgodovina ne bo nikoli po**" bila, poleg številnih drugih protikomunističnih borcev padel pod zločinski** strelom tudii duhovnik France Mak®" vrh. V svojem zagovoru je svoji1® »sodnikom« povedal odločno, neustrašeno besedfo, ko je dejal: »Vae »voj® življenje sem daroval službi demonu* in njenim koristi — na tisti etre®* kjer sem spoznal, da narodu najbolj koristim. Če pa je potrebno, da da«® svoje življenje za slovenski narod« sem tudi na to pripravljen.« Takoj p® tem so komunisti razglasili »obsodbo«, da je »kaplan Malovrh France zagrešil krivdo narodnega veleizdajstva i® je obsojen na smrt«. Položil je na oltar svoje ljubljene slovenske domovine največji dar, svoje življenje.
Hud trn v peti je bil komunista®1 tudi novomeški profesor
Franc Kek
Dobro so vedeli, kako velik vpH* ima na mladino in na preprosto ljujb stvo. Zato 60 ga takoj, brž ko so priš;1 v Novo mesto, prijeli. Prvič so ga sicer izpustili, a kmalu so prišli sp®1 ponj in ga odvedli s seboj, v smrt. 21-oktobra 1943 so v Birčni vasi pri Novem mestu zapele komunistične strojnice, in prof. Kek je padel kot žrt®"* komunizma zato, ker je obsojal vn®' bovpijoče zločine slovenskih komunistov. Pokojni prof. Kek je bil povsod, kjer je deloval, mož na svojem mestu. Bil je goreč in moder duhovnik, vej lik ljubitelj, prijatelj in vzgojitelj mladine in najboljši sin svojega naroda. Zaradi njegove točnosti, vestna®*1 in poštenosti so ga vsi spoštovali. c*0 samo svojim dijakom, tudi drugi®! ljudem je iz srca rad pomagal. v. strašnih stiskah poslednjih dveh 1®* so se nesrečni ljudje od blizu in dal®0 zatekali k njemu, ker so vedeli, d® ima toplo srce zn trpečega brata. hovnili in telesnih nel usmiljenja, * jih je pok. prof. Kek izkazoval na*cj mu trpečemu narodu, pa ljudje ne b°' do nikoli pozabili.
Turk Viktor
13. sept. 1943 je zadela župnijo B0"* gunje pri Cerknici nova velika nesf®^ ča. Izgubila je poleg svojih najbolj ših fantov tudi skrbnega župnika Viktorja Turka. Komunisti so ga odpeljali najprej v' zapore v Ribnico, n®!0 pa v Kočevje kjer se je ves posveti sojetnikom, jih tolažil in bodril. Mir.11 in junaško je pričakoval smrti. Njegova ljubezen do trpečih slovenski® fantov in mož je bila močnejša k smrt. 24. okt. 1943 so ga v družbi P’ Placirfa iz Stične peljali na moriš®0, Ker ni bilo slišati strelov, je verjet®?! da so ga pobili ali zaklali. V nnjl®P5 moški dobi, ko bi lahko še toliko do-brega storil za svoj narod, je mor* umreti, tudi ta zato, ker je tako
izp rosno obsojal brezbožni komuni zem.
Premalo nam je odmerjenega. štora da bi podrobno opisovali življ®-nje, delo in neustrašeni boj tudn ost®-
M. M
Sij aj in zaton
KLEOPATRE
20
DOSEDANJA VSEBINA!
Egiptovska kral.iica Kleopatra je kanila ojačiti svojo državo s koncesijami, katere je ©d vodilnih rimskih oblastnikov izdejstvovala s svojo prekanjeno politiko in ženskimi čari. Za Cezarjem je omrežila Antonija, ki si je s svakom Oktavijanom delil oblast v im-poriju tako. da je razpolagal kot absolutni gospodar 7. vzhodno polovico. S svojo radodarnostjo Kleopatri in njenim otrokom se je Antoniu« zameril Rimljanom in njegova priljubljenost je močno pojenjala. Končno je med niim in Oktavijanom prišlo do odkritega preloma, ker je Oktavijan stremel za tem, da pod krinko varovanja celosti rimskega imperija dobi vaieti oblasti v roke kot edini diktator.
Antoniu« je zbral svojo voj-•ko v Grčiji in čakal na prihod nasprotnika. Zamudil je krasno priložnost, ko njegov nasprotnik še ni bil pripravljen. Tedaj bi lahko udaril po njem in bi bržkone zmagal. Iz nepoznanega razlogn pa je z vojsko in veliko mornarico, katere hrbte-Btso so tvorile egiptovske oklepnjače, lo čakal in čakal. Oktavijan je medtem zbral vojsko in jo začel prevažati v Grčijo. S tem je zmedel Anto-nijeve načrte. Ko pa ie prišlo do pomorskega spopada, jo je egiptovska mornarica nepričakovano popihala proti domovini. Antonija je tedaj zapustila razsodnost in jo ubral za bežo-Čo Kleopatro, dočim je 6vojo vojsko pustil na cedilu.
Uganka tega nenadnega pobega Kleopatre in Antonija fin do danes ni pojasnjena. Večina zgodovinarjev krivi Kleopatro, češ da je v zagati mislila le nase in hotela Egiptu prirediti udarec žo ob gr^ki obali.
Sredi morja ie Antoniu« z ladjo dohitel Kleopatro, toda sestal se z njo ni. Tuga ln bolest. sta ga trli. ftele kraljičine prijateljice so ju spet spravile skupaj^ Spotoma se jo ustavil v Libiji, da bi prevzel poveljstvo nad tamošnjimi legijami Toda poskus mu je spodletel, ker častniki niso hoteli ničesar čuti o premaganem Antoniju. Kleopatra se je medtem pripravljala na obrambo Egipta. S prisilno oddajo premoženja je nabrala denar, obenem pa spravila lažji del mornarice po kopnem iz Sredozemskega v Rdečo morje. Računajoč na rimski napad je skušala bojišče prenesti globoko v notranjost Egipta, kjer bi za napadalca nastopile nepremagljive težave.
>«© to dokazuje, da je Imela Kleopatra "»ofiln političen čut lu zunla hitro oceniti J8®« razmere, vrh toffa pa Jo Imela tudi ‘elcino voljo. S temi lastnostmi se Jo dru. *” drzni Iznajdljivi duh, fcl Je pa prepogosto prekašal sredstva, M Jih Je Imela na r®*polaco, in Je zato ostnl le pri zamisli In 88 zcuhll v praznino. Ako bi lmola če no-dar najkrltlčnejčo presoje v tolikšni *nprl, kolikor je imela bujne domišljije, hi takšna tcnr.ka povzročila Oktavljauu veliko Preclavlc tudi če sedaj, ko Je postal ne-Ooiejonl eospodar Rima. Na njeno nesrečo P® so se ravno na vojačkom področjn njo-j1® zamisli Izkazale zmerom za fantastične n otročje. Ob sehl ni Imela nobeneca pra. VeKa vojaka več. Pocrčen) Egipčani če po **ojl naravi niso kazali nobeneca nacnjo-nJo do vajnčko umetnosti. Bill so fzvežbanl v Pouličnih hojlh In uporih, na bojišču pa *n zmerom potrebovali tuje pomoči, ako so ®Ploh hoteli Imeti upanje na vojni narek.
Na Antonija ni moda računati več. Bil J® moč, ki ca Je nsoda potlačila, da se Je eknl s svojimi bocovl 4n Je bil popolno-8,8 demoraliziran. Po svojem povratkn v ■Aleksandrijo se ni da) pokazati nikomur v®< In se Je zaprl v neke vrste stolp, ki *8 Je dal sam nekoč poprej zgraditi v pri. ®tanlšžu na pečino sredi vode. NI maral ■»Idetl nikogar In s nikomer covorltl. Vdal *® Je v vloco sovražnika človečtva, a da hi *V°JI lastni nesreči dal lepo lice, se Je primorja! s Tlmonom, znanim Grkom, ki ca •® udarila pedobna nesreča ln je svoje zatočišče nazval »Timonlum«, to Je Tlmonova “lin.
Končno se Je Kleopatra odločila, da bo prijatelja zopet tztrcala lz mračnih inlsll ln njecove osamelosti ln mu vnovič vlila upanja In veselja do življenja — ln mu, skratka povedano, življenje zopet naredila prijetno. Pri tem se je brez dvoma ravnala po čisto osebnih koristih: Antonlus Je bil edini izkušeni vojščak In mož dejanj, ki c® je imela v svoj| bližini. Ako bi njega ozdravila zdvo enostl, bi zanjo pomenilo, da sl ne bi pridobila znova le očeta svojih otrok ln ljubljenega tovariša, temveč tudi najdraeocenejšega svojeea zaveznika. Vendar se ne da tajiti, da sc Je Kleopatra s tem podajala v nevarnost, da sl s tem uniči sleherno možnost sporazuma z vladarjem Rima za vse bodoče čase. In zaradi teca je treba njen trud za moža, ki je bil le senca sameca sebe, vzeti kot (loknz za njena čustva, ki Jih vzlic vsem drugačnim okoliščinam n| moči podcenjevati. Za »častihlepno prlležnicoc, za kakršno so jo raz-kričall nasprotniki, je bila takšna privrženost v najmanjši meri gotovo pohvale vredna.
Kot najprimernejša sredstva zoper mračnost njeneca prijatelja so se Kleopatri zdela razuzdana veseljačen'a, pojedine ln zabavo vseh vrst. Poclavltno je bilo, da pa je najpoprej Izvabila lz njepove prostovoljne samote. Cim se ji to posreči, potem no bo več težko, prepričati ca o tem, da Je življenje zmerom življenja vredno.
Ugodna prilika se je ktnaln ponudila. Skupaj z njqo Je bil tudi Antllllus, najsta-rejčl Antonljev sin, ki je tedaj prispel v Aleksandrijo. Mladenič je sedaj postal polnoleten ln je po rimskem običaju moral dobiti moško togo. To ohrodje Je bilo za rimsko mladino največjega pomena. Preobleka v moško togo je pomenila uradni vstop mladega moža v življenje In Izstop Izpod očetovega varuštva. Dostop do državnih služb se mu je s tem odprl. To preobleko. ki Je rimskemu državljanu prinesla tudi vse socialne ln politične pravice, je opravil oče osebno In s tem so hlle povezane tndl velike družinske slovesnosti. Kleopatra v skrbi za Antonljeve ln Fulvljlne otroke ni hotela zaostajati za Oktavljo. Sovražnik človeštva Je torej prišel Iz svojega »Tlmo-nia« In sodeloval pri slovesnem obredju, s katerim Je njegov prvorojonee postal mož. Dogodek s0 zaključili s tradicionalnimi pojedinami ln po vsem videza sodeč se Je Antonlus pri tej priložnosti resnično prepričal o tem, da zna življenje tlsteinn, ki ga zna uživati, še zmerom nuditi lepo kopico nžltka vrednih dobrot. Vsekakor pa drži. da sr ni vrnil v »voj stolp, temveč se Je preselil na dvor ln zopet zajadral v bučni vrvež aleksandrijskega življenja.
Kleopatra ln Antonlna sta razdrla zvezo »neposnemljivega življenja« In ata sato ustanovila novo: zvezo »neločljivih' smrti«, katere opravila so predpisovala, da noben od članov ne sme dragega preživeti, čeprav je zveza nosila tako mračno Ime ln pomen, pa nova zveza ni po užitkih ln pisanosti življenja prav nič zaostajala za prejšnjo. Znahtti sta sl oba zaljubljenca dopovedovala, da je sedaj, ko so vsi upi na boljše čaae splahneli In se je zdelo jutro prihodnjega dne tako temno In megleno, edino pravilno, ako še -enkrat do dna okusita vse zemake dobrote. Ali pa Je po treznem razmisleka prišla bliže resnici ln Je prav ▼ povratkn h prejšnji lahkoživostl videla najučinkoviteje sredstvo, da bo lz prijatelja zopet naredila moža, kakor je bil nekoč.
Medtem ni bilo nobenega novega znaka. da bi se politični položaj Izboljšal, nasprotno, ie poslabšal se je. Libijske legije so prestopile k Oktavljanu, ki je tja poslal odločnega častnika Kornelllja Balin, da bi prevzel poveljstvo, katero mu je Plnarlus tudi brez nadaljnega Izročil. Navzočnost teh čet na egiptovski zahodni meji, torej le ISŽ milj stran od aleksandrijskega pristanišča, Je pomenila pretečo nevarnost. Te štiri legije se rteer niso smele Imenovati prava armada, vendar bi v primeru ogrožanja vzhodne meje dvojni prltlak le postal nevaren.
^ duhovniških irtev, ki jih je v zadet	\re^	zahteval	na Slove-n-
j em	komunizem. A tudi	za te velja
zen' ■ k°r za one’ ki snK> jil> navedli Njihovo življenje dokazuje, da d “iti zvesti sinovi slovenskega naro-t®	cTa ga niso zapustili	tudi v naj-
t©	časih, v časih, ko je	bilo to raz-
tr,)f'no in razbičano ljudstvo toliko polj m. no duhovno tolažbe in podpore, i .,l so svetit vzori pravih duhovnikov, so svojo ljudstvo ros ljubili, molili trr>oi-	>n ko je bilo treba, tudi
Čem *er	rni°	svoie.	življenje,
]PPruv bi se bili mnogi med njimi ““ko rešili rdečih krvolokov. j. Kakor že omenjeni, tako bodo ostn-sj®asemu poštenemu in vernemu Ijud-.Vu v neizbrisnem spominu tudi dru-. slovenski duhovniki mučeniki: ».“kar Anton, kaplan v Mirni peči pri ČeVm mestu (ubit po zloglasnem kolt ,.em .»procesu* 9. oktobra 194»). jlnth Srečko, katehet v št. Vidu nad Ljubljano (za njim je izg i mi la vsaka *.®d 13, oktobra, ko je šel na Kopriv-pk ari Bohinju), p. Placid — Aloj* — vrebcnc, redovnik cistercijanec v jbčni (ubit 24. okt. 1943 skupno z 'Vtikom Turkom), Platiša Ivan, žup-,*k iz Smlednika (umorjen 28. okt.
I	, )« Vitigoj Viktor, duhovnik v ča-ež,i pod Zaplazom (padel kot posred-vtt žrtev komunizma 28. okt. 1943 vbli-t,1*1 svoje rojstne župnije). Gomiljšek ranc, dekan iz Sv. Benedikta v Slo-j®“®kih goricah, v Dobrniču na Do-v*nJskem (ubit oktobra 1943 v bližini Nežjo vasi pri Dobrniču na Dolenj-eni), p. Ivan Salmič, kaplan na Vi-
nica (umorjen od domačih komunistov jeseni 1943), Pokorn Jožef, župni upravitelj na Preloki ob Kolpi (odpeljati
15.	nov. 1943 in pozneje ubit), Piščanec Lado, kaplan v Cerknem (5. felir. 1944 je moral s svoj,im tovarišem kaplanom Ludvikom Slugom izkopati sebi grob), Slug« Ludvik, kaplan v Cerknem na Goriškem, dr, Eržen Peter, prof. verouka na kočevski gimnaziji zaradi strelov, ki so mu jih zudali komunisti, je 5. marca 1944 umrl v Leonišču v Ljubljani) in Kern Franc, kaplan v Hinjah pri Žužemberku (umorjen 21. aprila 1944 v gozdu blizu Sadinje vasi pri Žužemberku). Poleg teh duhovnikov pa so dali svoje mlado življenje za svoj ljubljeni narod tudi naslednji bogoslovci: Hočevar Janez iz št. Ruperta (ustreljen na novega leta dan 1943 v Mirmi), Breznik Alojz, bogoslovec IV. letnika v Ljubljani (padel na Turjaku), Krmelj Matevž, bogoslovec III. letnika v Ljubljani (ustreljen 21. sept. 1943 na Turjaku), Logar Jožef, bogoslovec II. letnika v Ljubljani (težko ranjenega so komunisti po padcu Turjaka ustrelili) in Oražem Rafael, bogoslovec IV. letnika v Ljubljani (ustreljen oktobra
1943	in baje pokopan nekje v Višev-ku pri Iožu).
Slovenske zemlje ni oškropila samo kri, mučeniška kri tisočev in tisočev preprostih a zato nič manj poštenih in rodni grudi zvestih ljudi, marveč tudi mučemiška kri številnih, in to prav najboljših naših duhovnikov, ki so za svoj narod res živeli, zanj trpeli in zanj tudi šli pogumno v smrt.
Medtem je nepričakovano prispel v Aleksandrijo Canldius ln priuC3el novico, da so vse Antonljeve sile v Grčiji ln Maco-donijl Izgubljene. Tudi gladiatorje tz Cy-zika, ki so že začeli lz Male Azije korakati proti Egiptu, je sovražni general Qulntus Didlus. ki je pred kratkim prispel v Sirijo, zadržal in jih pregovoril, da so se pridružili Oktavlanovini legijam. Dvolični Herod se je po prihodu Dldla postavil na stran močnejšega, ker je upal, da se bo s tem otresel podanlškega jarma, v katerem Je doslej zaradi Kleopatre moral tičati. S Cipra so pognali egiptovskega državnega namestnika In je otok odslej za naprej zopet predatavljnl enostaven kos rimske pokrajine Ciclllje. In še več: sveže čete, ki jih je privedel Didlus, so zasedle vse palestinske ceste in je tako postalo zelo dvomljivo, ali bodo morebitne pomožne četo Kleopatrlnah zaveznikov sploh mogle priti do Egipta. Železni obroč okrog premagancev pri Aktlu se je sklenil.
Oktnvian Je v Rimu uredil državne posle hitreje kakor pa so sprva mislili. Nezadovoljstvo Italijanskega prebivalstva zaradi trdih davčnih bremen je pomiril In poskrbel za bogata darila svojim odsluženim vojakom. Upanje na bajne zaklade Egipta ga je naredilo darežljivega. Pustil je v Italiji Agrlppa kot svojega zastopnika z vsemi pooblastili ln še pred potekom zime odšel zopet na Vzhod.
Ko so v Alesandrijl Izvedeli za njegovo približevanje, je Oktavlan že dospel do otoka Roda. Herod mn je z bogatimi darili pohitel nasproti, da bi judovskega kralja, dočim je druge kneze, katere je Antonlus postavil v različnih azijskih državah, odstavil.
Z velikim vojaškim zamahom Je diktator prispel v Sirijo. Tudi Kleopatrini zavezniki ne mu niso upali upirati ln se takoj podvrgli oblasti novega vladarja.
Kraljica, ki je spoznala že v nekaj dneh, da so se podrle politične ln vojaške osnove njenega obrambnega načrta, se Je je prvikrat v življenju polotil strah zaradi bodočnosti. Spoznala je, da Je ogrožena od vsah strani, medtem ko so jo zavezniki zapovrstl puščali na cedilu. Pa ge ni hala le toliko zase, kakor za Cezarlona, za ostale otroke ln za usodp Egipta. Oktavijan je bil že ponovno povedal, da mu še na misel ne pride, da bi priznal tega sina Julija Cezarja. Pa čeprav ne bi dvomtl v Cezarjevo očetovstvo, bi se mrzil računar nikoli ne dal pripraviti da koraka, s katerim HI omajal svoj ugled pred rimskim ljndstvom kot edini dedič Imena, naslova, premoženja ln vseh pravle julijske rodovine. Zato Je hita opravičena bojazen; da se sedaj namerava polastiti ne le Egipta ln njegovih zakladov, marveč se tudi znebiti skrbi, da bi mu kdaj utegnil' postati nevaren ta rosnlčnl ali dozdevni potomec velikega Jn-
11	ja Cozarja.
Splčo takšnega položaja sta sklenila Kleopatra In Antonlus poslati ▼ Sirijo svojega zaupnika kot odposlanea ln sicer vzgojitelja svojih otrok Eufronlja. Kakor se zdi Je Imel vzgojitelj dve nalogi, eno uradno od obeh staršev njegovih učencev, drugo pa zaupno, katero mu je naročila kraljica sama. Pri Izvedbi prve naloge je Eu-fronios sporočil mirovno ponudbo z vsebino, da je Antonlus pripravljen odreči se sleherni misli na zopetno doaogo svoje oblasti, za kar naj bi se mu dovolilo, da bi odslej naprej živel kot preprost zasebnik v Egiptu ali v Atenah. Drugo poslanstvo je bilo kočljivejše: neodvisno od Antonljeve ponudbe je Kleopatra zaprosila za ločen mir. Istočasno Je zmagovalcu poslala kraljevske znake, žezlo, krono in faraonski slavnostni voz. To je očitno pomenilo, da se je hotela sicer odpovedati svoji neodvisnosti, nikakor pa ne svojemn prestolu. Bila Je proinja Oktavljanu, naj jo ustoliči kot egiptovsko kraljico. Z drugimi besedami povedano, ge Je zadovoljila s tem, da ht v razmerju do Cezarja Aktavljana zavzela Isti položaj, kakor ga Je svoj čas Herod zavzemal do nje. To je bil njen daljnosežen sklep. Egipt, ki je bil skozi tisočletja svobodno m neodvisno kraljestvo, je a tem prvikrat postal država, odvisna od tuje velesile. Toda kraljlel nt preostajala nobena drugačna Izbira kakor vse IzguMtl ali pa vsaj rešiti, kar se je rešltj sploh dalo: položaj, prestol In vladarske pravice zase In za njene potomce, čeprav tudi pod rimsko nadoblastjo.
Eufronlos je našel Oktavljana v Ptolemaji, ko Je ravno pregledoval rimske legije ln čete, katere so mu dali na razpolago sirijski knezi. Judovski Herod je kot naj-zvestcjšl ln nnjuglcdnojšt njegovih ponadl-šklh knezov jahal oh njegovi strani.
Oktavijan Je sprejel Eufronlja, ga poslušal, vendar se ni zavezal z ničemer, temveč se je omejil le na to, da Je sprejel darila In napovedal, da ho poslal posebnega pooblaščenca, pogajat se o pogojih za premirje. Ta Izmikajoči odgovor ni dal vzgojitelju slutiti nič dobrega. Po svojih močeh se je trudil, da bi Iztisnil kaj določenega ln lahko sl mislimo, da Je porabil vso svojo govorniško spretnost, v kateri Je bil moj. ster. Toda mogočni sogovornik ae ni dal prelisičiti, temveč se je zakopal T svoj molk ln hladno odslovil egiptovskega odposlanca.
Ko je Antonlus Izvedel za potek tega odposlanstva, mu je v žilah zavrela kri ln se Je trpko pokesal, da Je storil prvi pomirljivi korak napram svojemn osovraženemu svaka. Ves zaripel v obraz Je rjul, da ho svoje življenje še drago prodal In da ae ho boril bot lev. Raje pade s mečem v roki, kakor da bi glavo priklonil pred domišljavim ln nedostopnim možem, ki Je bil vzrok vse njegove nesreče.
Kleopatrin položaj Je bil skrajno težak, toda bila je bolj kot kdaj prej odločena, da sl bo obranila glavo in da bo privolila v sleherno, kolikor toliko znosno koncesijo, samo da bi se a tem obvarovale njene koristi kot kraljice In matere. Kajti vse tisto, kar bi pod silo raamer morala odstopiti, bi
sl lahko pozneje v boljših časih zopet priborila nazaj. Je mar upala, da bo Cezarjevega dediča preslepila z Istimi čari, katerim je podlegel tudi veliki osvujevalec sam ln tudi njegov nekdanji konjeniški general? Seveda ni bila več stara le dvajset let, toda kar ji Je manjkalo na njem mladostni mikavnosti so nadomestovnle umetnije ln Izkustva zrele ženske. Trenutno je bila njena največja skrb, da hi utegnil Antonlus s svojimi jeznoritimi Izbruhi vse pokvariti. Ko se ji pa ni posrečilo, da hi ga pomirila ln pregovorila, Je bila prisiljena pogajati se brez njega. 7.a vsak slučaj je 6klenlla Cezarlona, za katerega so je najbolj bala. nemudoma spraviti na varno. Prepustila ga je varstvu učenega vzgojitelja Rhoda, ki bi ga moral odpeljati globoko na jug na po dročje zgornjega Nila, onstran rečnih brzic.
Končno Je po dolgotrajnem mučnem čakanju prispel Oktavianov pooblaščenec. Bil Je osvobojenec Thyrsos, posebni zaupnik svojega gospoda ter prebrisan ln slino Izobražen mož. Kleopatra ga Je sprejela z vsemi častmi,, kakor so pristojale njegovemu položaju. Tudi ta je prišel z uradnim In še posebej z zaupnim poslanstvom. Prvo se Je kratko glasilo: Kraljica mora položiti orožje ln se odpovedati prestolu. Zaupno pa je Tbyrsos sporočil, da se v resnici ne sme ničesar bati, ako se odloči In se odpove Antoniju. Od nje ni zahteval, da bi ga odstranila. Zadostovalo hi. ako ga izžene tz svojega kraljestva In se otrese vsakega nadaljnjega stika z njim.
Kleopatea je odklonila .da h| premaganca, četudi samo na ta posreden način. Izročila v roke zmagovlcu. Čeprav je »alok. sandrljska prlležntca« dobro vedela, kakšne posledice utegne imeti to odklonilno stališče zanjo In za n'ene, je poslancu v najbolj vljndnl obliki odvrnila, da od nje pač ne smejo zahtevati, da bi žrtvovala Antonija. Pogajanja so se zavlekla, ne da bi se premaknila z začetne točke, ker kraljica — ln to njeno vztrajnost JI Je treba šteti v dobro — ni popustila v glavnem vprašanju.
Dolgi razgovori med njo ln Thyrsom In odlično ravnanje, katerega je bil Oktavianov zaupnik deležen na dvoru, sta v Antonija vzbudila sumničenja. Po Aktlu se njegov srd na Kleopatro še ni docela polegel. Nekoč je prišel celo tako daleč, da Je začel misliti, da ga hoče zastrupiti. In pomiril se ni prej, preden ni ona sama pred njegovimi očmi pila Iz dozdevno zastrupljene čaše. Podobne Izpade Je ponovil še nedavno, toda kraljici se je zmerom nanovo posrečilo, da ga je potolažila In mn Izbila te temne blodnje lz glave. Po vsej verjetnosti Je tudi zvezo »ncložljlvlh v smrti« ustanovila Iz edinega namena, da hi Antonija prepričala o tem. da nihče na dvoru ne misli na to, da hi ga Izdal. Toda sedaj, ko se je čutil kot ovira Kleopatrine politike, ki je merila na sporazum, ga Je jeznorltost znova docela prevzela ln Je začel v njenih razgovorih a Thyr*om slutiti pravo zaroto proti sebi. Se holj ga je v tem potrjevalo dejstvo, da Je bila Kleopatra prisiljena odstraniti ga tz pogajanj samih. Žalosten zaplet okoliščin, v katere sta se vjell obe glavn) oeebl te drame!
Nekega lepega dne pa Je Antonljev neukrotljivi srd prišel do popolnega Izraza. Dal je Thyrsa po svojih vdanih slugah prijeti In prebičati. Nato ga je la dvora pognal z besedami: »Povej svojemn gospodarju. da mu njegovega poslanca pošiljam prebičanega nazaj. Ako ga to boli, ga pooblaščam, da ravno tako stori ■ mojim osvobojencem Hlpparhom, ki se nahaja prt njem, potem bova botl«
Thyrsos Je odbite! v pristanišče, ae vkrcal ln ae odpeljal naravnost nazaj v Sirijo. To je bil silno resen pripetljaj. Pomenil je dokončen prelom v mirovnih pogajanjih. Kleopatra sl ni mogla glede posledic delati nobenih utvar ln v resnici jlb tndl ni Imela. Dopustiti je morala dn jo je Antonlus povrh tega še ohlajal a svojimi obtožbami. To nevihto Je prlklnlla s tem. da se je odločila povedati mu resnico. Antonlus, ki se Je v svojih čnstvih nenadoma prevrgel ▼ prav nasprotno smer, kakor Je pri takšnih zaletavih naravah čisto čisto običajno, Je bil globoko ganjen, bo Je spoznal, da Je Kleopatra zaradi njega zamudila priliko za svojo lastno rešitev in »a rešitev svojega kraljestva. Prosil J0 le za odpuščanje, postal ljubeznivejši kakor kdaj koli ln JI prisegel. da se bo z dušo In telesom posvetil njeni obrambi. Zajel ga Je nov ogenl. Vsa pobitost je splahnela. Premaganec pri Aktlu
Je postal zopet podjetni konjeniški general, kakor je bil nekoč, odločen, da bo vodil egiptovski odpor proti skupnemu sovražniku. Toda svojih starih, v vojni prekaljenih legij ni Imel več. V Aleksandriji je imel edino le po rimskem vzroru urejen konjeniški zbor ln maloštevilno vojsko, ki Jo je Kleopatra po danih možnostih spravila sku. paj. Nekaj drugih čet, ki jih Je zbral na področju Delte, Je bilo v trdnjavi Pcluslum. toda te oddelke je moral pustiti tam zaradi zaščite meje. Poveljnik Pelusla je bil eglp-tovslk poveljnik Seleukos.
Antonlus se je tiste dni pokazal neutrudljivega. Nabral jo novih čet ln jih kot oja-čenja poslal Scleuku. Mobiliziral je prestol-nlško posadko ln držal mornarico v velikem pristanišču v strogi pripravljenosti. Domislil se je tudi. da M poskušal s drznim napadom Iztrgati Corneliju Gallu ln Plnarlu štiri libijske legije, o katerih je hll mnenja, da so mu večinoma še ostale zveste: a tem bi jo Oktavljanu krepko zagodel, Aleksandrija pa bi bila brez nevarnosti z zahoda, obenem pa bi se obramba na vzhodu močno ojačila.
Tudi kraljlea je bila enako vnela kakor
on. Ker je bila selo delavne narave, mn je bila pri vsakem koraku ob strani. Ko so ne diplomatska pogajanja razbila, je bila srečna, da Je Imela ob sebi vojščaka, ki je vodil obrambo. Koliko je sama v svojem srcu verovala v nspeh skrajnega odpora v tako ogroženem položaju In skoraj na robu propada, seveda ne moremo vedeti. Znahlti se je kazala samo zato tako vneta, da bi ga potrjevala v njegovem zaupanju. Do njega je bila silno ljubezniva, samo da hi odstranila poslednjo sled nekdanjega nesporazuma. ki Je morebiti v njem ie vedno gorela v poslednjem kottčkn srca. Zato je z nenavadno slovesnostjo slnvlla svoj rojstni dan, ki je padci v ta čas. ln mu na vsak korak Izkazovala svojo hvaležnost la priznavala srčno navezanost nanj.
Antonlus se Je vedno bolj ogreval za nagel napad na Kornelija Galla ln je v resnici s šibkejšim pomorskim oddelkom udaril v smer proti rtiču Peractorlum na zahodni meji. 2e se je v duhu videl, kako na čelu zvestih koraka na vzhod proti Oktavljanu.
Ko je pri rtiču pristal, Je opazil, da Je po legijah zaseden. Odšel je prav do taboriščnega nasipa In svojo veterane glasno pozval, nnj sc pridružijo svojemu staremu generalu. Kaže. da je nepričakovani poziv pri tistih, ki so ga čull, ni zgrešil svojega učinka. Spričo novice, da se Antonlus nahaja tu, je vse taborišče planilo pokonci, čim so poveljniki spoznali, za kaj gre. so dali po vsem taborišču zatrohltl s trombami, bodisi da so z tem mislili prevpltl An. touijev glas. bodisi da so hoteli sklicati čete. Gallus je prisilil nekaj kohort, da so odrinile ven, da bi Antonija pognale ▼ morje. Antonlus je hll prisiljen, da se je na hitro roko vrkreal In se odpeljal. Toda ta umik ni šel tako naglo, da bi se mogle vse ladje ogniti toči puščic, kamenja, velikih kamnov In gorečih plamenic, katere so jim pošiljali s brega. Nekaj malih ladjic je začelo goreti ln jih je moral pustiti na cedilu.	'	.
Ta ponesrečeni peskns. da bi at pridobil tzgnhljene, legij«,, pa branilcev Aleksandrije na noben način ni oplašil. Bil je pač navlečen spodrsljaj, a katerim je bilo treba vendar računati. Zal mn je bilo le, da je toliko dragocenega časa po nepotrebnem zabil. Veliko huje razočaranje pa ga je čakalo ▼ Aleksandriji, namreč novica, da je Cezar Oktavijan že prispel v Peluslum ln predrl obrambno črto. 8elenkos se je po kratkem odporu predal.
Ta odpor jp bil v resnici tako žthak. da je opravičeno allčll Ie navideznemu boju. Kleopatra ae je bala, da bt Antonlna utegnil prit) do misli, da je ona sama podpirala to vdajo. Da bi ga prehitela, mu Je dala v roke Soleukovo ženo In otroke In mu rekla: »Ako misliš, da te je Seleukos Izdal, potem jih daj ubiti.« Toda Antonlus Je Ml vee razgret zaradi bližine boja na Življenje In smrt In je Imel vse druge misli, kakor pa zdivjati se nad nedolžnimi. Dal Je z vso naglteo in odločnostjo v mestu razglasiti obrambno stanje. Ako je Aleksandrija pod Aehlllom delala preglavice Juliju Cezarju, potem bi se lahko domnevalo, da bo sedaj pod vodstvom Antonija lahko kljubovala te-mn domišljavemu Oktavlanu ...
(Dalje prihodnjič.)
Umetna radioaktivnost
S	teoretičnega so ze fiziki bri podali tudi na praktično polje in pri tem naredili nov pomemben korak. Posrečilo s« jim je z številnimi drugimi prvinami narediti to, kar narava sama od sebe dela v pogledu radioaktivnih prvin. Posrečilo se jim je res posnemati pri tem naravo samo. Tako zdaj ie lahko govorimo o umetnem pretvarjanju snovi. Uresničilo se je tisto, kar se je š« pred nekaj leti zdelo sen.
Kemiku je uspelo priti tako daleč, da lahko razbija molekule v atome, pri čemer uporablja razmeroma zelo majhno silo. Vodo na primer lahko razkrojimo v vodik in kisik ie s slabotnim električnim tokom. Pred težjo nalogo pa je fizik tedaj, kader ie treba razbiti atom, to se pravi, kadar hoče ločiti atomsko jedro od negativnih elektronov, ali pa celo jedro samo zdrobiti. KeT to tvami in električni deli atoma pelo močno povezani med seboj, potrebujemo veliko silo, da atom razbijemo. Računajo, da moramo za dosego tega cilja imeti na razpolago cel milijon voltov. Da bi s segrevanjem to dosegli, je nemogoče, zakaj če bi hoteli priti do kakinega uspeha, bi morali v tvojih laboratorijih dvigniti temperaturo ^ia milijone in milijone stopinj. Kaj takinega pa je mogoče le v nebeenih »laboratorijih«, v notranjosti Sonca in drugih zvezd.
Ni bilo lahko najti načina, kako proizvesti tako silno energijo in ze • njo spraviti nad atome, a zadnja leta je človek le uspel tudi v tem ter seetavil močne, čudovite stroje. Pri svojem posnemanju narave se j« najprej poslužil atoma,
da bi z njim razbil druge. Tako na prl-mer z radijem razdružujejo nekatere prvine, kakor bor, natrij in aluminij, a posebnimi pripravami pa vjamejo na fotografsko ploščo položaj v trenutku, ko do te ločitve raznih prvin pride. Iz duSika so na ta način dobili kisik, ia aluminija pa silicij. Slavni učenjaki raznih narodnosti so Sli po tej poti ie dalje in eo nam prikazali atomsko jedro v vsej njegovi zamotani sestavi ter od njega ločili tvarno sestavino, ki je iz skoraj enotne gmote, torej takina, kakor je n« primer tista, ki jo ima jedro vodikovega atoma, sestavino, ki kaže da ni električna, kakor so na primer drugi sestavni deli, ki eo jih doslej proučevali in si jih vsaj epmišljali, ter so ji zato dali ime »nevtron«. Tako na pr. berilij, če ga »bombardiramo« s polonijem, ki izžareva helijeva jedra največje energije, izžene en elektron in postane ogljik, ki je ne lestvici prvin za .njim.
(Dalje.)
Opozorilo!
Opozarja se občinstvo, da od vseh policijskih organov ob priliki kakršnih koli intervencij, zahteva, da se policijski organi legitimirajo, to se pravi, da jim pokažejo svoje slnžbene legitimacije, iz katerih je razvidno njihovo ime, službeni čin in podpis starešine oblastva.
Uprava policije.
romunske kmetic* na prej«. Cele večere prepoje}* ob tihe«
Takole »e
»4d ▼ platneni noši stoji med »»oj* nevest* la hod«-spremljati dokler alio porotne atovmo*« pri kraja
Utrinki iz Romunije
V Romuniji sta se vzhod in zahod tako tesno spojila, da je težko reči, kje se ta začne ali oni neha. Do takega spoja je nemara prišlo po neštetih poplavah tujih narodov,	ki	so se v	rajnih zgodovinskih dobah	vrstile druga za	drugo in
zapustiib močne sledove v življenju in navadah prvotnega romunskega prebivalstva, pa naj	so	ti tujci	bili	Rimljani,
Huni, Poljaki	ali	Turki.
V mirnih časih je popotnika, ki si je hotel Romunijo pobliže ogledati ter spoznati ondotno ljudstvo, presenetila razlika med Bukarešto, romunsko prestolnico, ter podeželjem. Pred vojno si na pri-
nice vselej raztegnile v pomilovalen nasmešek, kadar je kdo omenil Romunijo.
Kmalu za prestoluiškim obzidjem te zajamejo obširna žitna polja romunskega podeželja. Romunski kmet je mož blage nravi, preproste srčne omike in nenavadno delaven. Navzlic temu pa ima človek vtis, da kljub izredni marljivosti ne pride daleč naprej, ker se na poljih in v gozdovih ubada s starim orodjem svojih dedov in ne zaupa novim načinom obdelave.
Ce bi te pot, zanesla v Predeal, na vrh karpatskega prelaza in nekako na meji med »starim kraljestvom< in Tran-
Vsak dan prinašajo kmetje v mest* velike mnoMne perotmne na trg. Kar ne proaajo, nosijo ▼ takihle cajnah po bukareštansklh ulicah ln tam p* hliah ponujajo plške,
gost, race, purmane ln golobe
mer lahko spoznal, da je Pariz Francija,
a tu si kmalu dognal, da ima romunsko glavno mesto malo skupnega s pravim jedrom romunskega življa. Bukarešta je namreč bila hrupno svetovljansko mesto, ki so ga včasih po krivici krstili za mali balkanski Pariz.
Tedaj je bila nagnetena z razkošno in po tujih vzorcih oblečeno mestno gosposko, s častniki v pisanih vojaških krojih in zlatih obšitkih, z ljudmi z vseh vetrov sveta, ki so se hudo razlikovali od romunskih podeželanov v domačih nošah ter od tetoviranih in razcapanih ciganov. Vse je hlepelo po razkošju in praznem vnanjem blesku ter nesmiselno tekmovalo z »velikim zahodnjaškim svetom«.
Pravi Romun se takrat v prestolnici
ni mogel čutiti doma, zlasti ker je bilo meslo preplavljeno z Židi in mednarod-njaki, ki so domače prebivalstvo gledali postrani s pomilovalnimi pogledi ter ga na vsak korak izkoriščali kar ge je le
silvanijo, se boš lahko zatekel v poletno kočo ter od tam opazoval deželane, kako se neverjetno trdno oklepajo »starih šeg in vere«. Na dvorišču pred kočo je oskrbnica znesla dračja, nad njim obesila na drog velik železen kotel z vodo ter vanj stlačila perilo in zanetila. Potem je' v velikem lesenem koritu, ki ga je njen mož scela izdolbel iz debelega debla,-jela z rokami drgniti in splakovati perilo, ne da bi imela pri rokah kakršen koli perilnik. Nato je spet z golimi rokami izžemala težko platno. Delo je bilo trdo, toda perilo je bilo res brez madeža. Tak prizor je samo po sebi kaj navaden, toda če bi hotel oskrbnico navdušiti za dober perilnik ali celo za stroj za žema-nje in splakovanje, tedaj bi spoznal, kaj se pravi hoteti »slona učiti arabščine«.
Široko ustje Donave šteje med najlepše predele v južni Romuniji. Včasih si tod spomladi in poleti našel na stotine ciganskih taborišč. Marsikdo si je po branju pustolovskih zgodb, v katerih
Romuatja J* Mia v zgodovini večkrat torter tnrikth vdorov. Da bi Jih aovrafnlk »e
presenetil, to pastirji Imeli takale veHka leaeaa trobila, s katerimi s* vso dolin* *po-sarjall na bližajočo sc nevarnost. Danes so pastirjem 1* to v sabav*.
dalo. Romunija je bila nekako v celoti žoga v rokah tujih denarnih mogotcev, ki so zaradi svojega dobička imeli le to skrb, kako bi z izredno marljivo delovno silo domačinov povišali svoje mednarodne dividende ter sleherno narodno zavest tiščali ob tla, da ne bi klie po pravem socialnem napredku motil njihovih denarnih sanj.
V tej vojni pa se je prebudila romunska narodna zavest s tolikšno silo, da so spričo njene veličine v požrtvovalnosti morali onemeti celo taki mednarodni izprijenci, ki so jim mastne ust-
nastopa skrivni svet teh večno nemirnih
človeških bitij, zbarval o ciganih rožnato romantično podobo svobodnih in strastnih muzikantov; marsikomu je še v spominu pisano cigansko življenje, kakor so nam ga pričarali razni režiserji opere »Carmen«. A kako človeka potre pogled na njihovo resnično življenje, ki se razodeva tu ob Donavi.
Žive, lokave oči, mastni, i*a«nršeni črni kodri, cunje in obupna umazanija: to je bil celoten vtis, ki ga ni mogel pozabiti, kdor je to cigansko romantiko videl od blizu. Pa' še nečesa drugega
Poroka v romunski vaal. Hladi ta Mm tastom, ki ca mor* veatn*
ni mogel pozabiti. Menda na vsem svetu ne bi mogel slišati bolj strastne in z vsem občutjem preprostega človeka prepojene glasbe. Ta glasba se izmika vsem umetniškim zakonom: v njej ni določenega takta, ritem je poljuben, neprera-čunljiv, včasih otožen, težak, drugič spet divji in opojen.
Skoraj ob vsakem cestnem vogaln v Bukarešti si naletel na majhnega cigančka, ki je zatopljen drgnil z lokom po starih goslih ter ti zaigral za nekaj lejev, kar ti je bilo drago. V Bukarešti je zima v nasprotju z vročim poletjem zelo mrzla. Tedaj obiskovalca pretrese pogled na take majhne muzikante, ki se na pol oblečeni tresejo in igrajo za miloščino. Toda to je le površen vtis. Zdi se namreč, da se ti mali godbeniki tresejo nekako iz navade. Če jim boš iz usmiljenja dodal še nekaj k plačilu za njihovo umetnost, jih boš čez nekaj časa videl, kako se zbirajo ob drugem cestnem voglu in vlečejo iz žepov kupe drobiža, se smejejo, štejejo in razdeljujejo imetje.
Odkar ljudje pomnijo so se cigani po-sebe izurili v krotenju medvedov. V tem so dosegli tolikšno spretnost, da bi jih lahko zavidali poklicni krotilci velikega eirkusa. Poznavalcem medvedove nravi je znano, da se medved nikdar ne da docela udomačiti, da ostane na pol divji in hinavski vse svoje življenje. Zdi se pa, da so ravno rigani najbolj spoznali njegovo divjo naravo. Z njim delajo take umetnije, da lahko zabavajo gledalce ure in ure. Romunski cigani pa so v zadnjem stoletju izgubili nekaj svoje nemirne nomadske krvi. Danes jih najdeš že v raznih stalnih poklicih. Tako jih dobiš mnogo med kovači in izdelovalci umetniških kovinskih predmetov. Naj te ne začudi, da ravno v Bukarešti vidiš cele izložbe
i	dragocenimi .dokazi ciganske ročne obrti.
Ustje reke Donave obsega velikansko površino, ki je razdeljena med tremi donavskimi rokavi. Najvažnejši otok je Su-lina, ki nosi vso težo prometa. Donava nosi naplavine skoraj iz pol Evrope in zato je tu stalna nevarnost, da bi se močna prometna žila k črnemu morju kdaj zagatila. Zato so morali ustanoviti poseben odbor, ki ima edino nalogo, da skrbi za odstranjevanje ogromnih množin teh naplavin.
Ptičje življenje ob nstju Donave presega vsak popis, če hočeš ta svet spoznati ob blizu, lahko najameš čoln za majhen denar, ki se bo tiho motal med bič-Jem in ozkimi rokavi ustja. Nenadoma bo predteboj oživel neviden svet: splašil boš cele roje pelikanov, divjih labodov, nešteto vrst divjih rac, flamingov, kormoranov, divjih gosi in vseh vrst vodnih čapelj.
. Ko d ie ob Črnem morjn, saka] n«
bi šel pogledat še v Konstanco? Pred seboj imaš najvarnejše romunsko pristanišče, ki še danes nosi znake turške zasedbe: zanikrn, šilast stolp turške mošeje sili v zelenosinje črnomorske vode in vzdolž obale vidiš gruče mornarjev s rdečimi mohamedanskimi pokrivali.
Konstanca Je moderno pristanišče. Ta •e steka petrolejski vod la bogatih romunskih petrolejskih polj, ki napolnjuje petrolejske Udje neposredne v pristanišču. Vendar pa je Romunija tako bogata tega dragocenega blaga, da bi en vod ne mogel črpati vse zaloge. Romunija šteje med prve izdelovalce petrolejskih derivatov. Njeno petrolejsko bogastvo so leta 1932 prekosile samo Združene države in Venezuela. Vendar pa je ravno to bogastvo bilo v preteklem dvajsetletju glavni vzrok njenega prokletstva in zaostalosti! Kakor jastrebi so se v Romuniji zbrali mednarodni judovski pustolovci in denarni mogotci, ki so vlado in domače prebivalstvo slepili in mamili ter mu iztrgali iz rok velik vir, ki bi Romunijo lahko postavil med socialno najbolj napredne dežele v Evropi.
V	novejši dobi pa je romanski narod začel čistiti svoje narodno telo Judovskih zajedalcev tako, da Je sedaj vse premoženje in naravno bogastvo v narodnih rokah.
Obala je posejana s privlačnimi po*
letnimi zdravilišči. Posebno slovi Eforija, nedaleč od Konstance, ki sicer ni tako svetovljansko urejena, kakor sredozemska in atlantska letovišča, a je ravno zaradi svoje preprostosti prav prijazna.
V	Balcicu, nekoliko bolj proti jugu si je kraljica Marija zgradila imenitno poletno palačo, ki nudi obiskovalcu nepozaben pogled na lepe črnomorske vrtove. V bližini moderne Konstance vidiš še danes razvaline starega Tomija, kjer je Ovid prebil svoje pregnanstvo ter ovekovečil zdravilnost njenih blatnih kopeli.
Poleg petroleja, žita in perutnine Je glavni vir dohodkov ribištvo in prodaja kavijarja. Ondotni ribiči poznajo vse skrivne navade jesetra, ki ga zasledujejo zaradi dragocenega kavijarja. Vedo, da se v določenih dobah drži ob obalah Črnega morja, drugič spet v Donavi in po rokavih porečja, kamor se prihaja drstit. Navsezgodaj se s smolo prevlečeni čolni odpravljajo na odprto morje. Ribiči namreč pravijo, da je treba jesetra loviti, ko še spi. Opoldne se vračajo, tehtajo ribe in izrežejo kavijar. Ob dobrem lovu spravijo domov do 20.000 kg rib, med katerimi je kakih 6000 kg jesetra. Povprečni jeseter tehta okrog 225 kg in 6000 kg jesetra da približno 250 kg kavijarja. Če računamo, da odpade b% celotne jesetrove teže na kavijar in da ta majhna črna jajčeva tako cenijo sladokusci po vsem svetu, potem si lahko mislimo, kako srečen je bil ribič, ki je ujel 1000 kg jesetra, kar se kdaj pa kdaj primeri. Kadar je lov obilen, pripeljejo ribiči vso zalogo v pristanišče na dražbo. In tu vidiš čudovite prizore. Prekupčevalci kričijo, se zmerjajo in dražijo, da
Ciganska evetllčarlea na budlmpeStanskl ul tel. Romanskim ciganom a* J* nemirna nomadska kri umirila. tako da so ae cele družine posvetile raznim poStenlm poklicem, v katerih ao po prirojeni nadarjenosti kmalu zasloveli. Skoraj vsa romanska umctni&ka •hrt je v njihovih vefičth rokah
je joj. Vendar pa morajo biti dobri ve- *
ščaki, zakaj gre za to, da vsaj približno natančno oceniš, koliko kavijarja ti bo vrgla zaloga, čeprav še nobene ribe niso odprli. Tedaj se lahko začudiš, kakšni spretni ocenjevalci so taki prekupčevalci. Naj bo zaloga taka ali taka, ribe večje ali manjše, ocenjevalec se bo pri dražbi le redkokdaj uračunal v svojo škoda
Potovanje v Galati ostane popotniku v trajnem spominu. Donava se tu lesketa v čistih sinjih barvah kakor menda nikjer v njenem dolgem teku. Na obeh straneh rečnega rokava se razprostirajo ogromne, na pol obdelane ploskve. Tu in tam ti oko obvisi na kupčku majhnih hiš, na suhljati goveji živini In majhnih njivah, posejanimi z žitom in zeljem, ki jih je podjeten kmetič iztrgal obširnemu močvirju.
Po teh KtoSvmrah m doma rtblH to ubežniki, ki so ušli pravični kazni državnih postav. Tl poslednji ao ae včasih skrivali po labirintu vodnih rokavov in neprehodnih močvirjih. Tako }e na primer svoje dni zaslovel tu Terente, romunski kaznjenec, ki Je kakor Robin Hood živel ob nstju ter kradel bogatinom, da bi dajal siromakom. Pisaril je šaljiva pisma policiji in žandarmeriji, v katerih jih je obveščal, da je to ali ono noč pil s tem ali onim poveljnikom ali častnikom in da Je bila pijača dobra ali slaba. Dolgo
so zlikovca zaman iskali. Ko se Je nekoč žandarmerija spravila pokonci in načrtno prebredla vse močvare, da bi prišla do njega, se je toliko časa skril pod vodo ter dihal skozi debel trs, dokler ni nevarnost minila. Naposled pa ga je roka pravice le zasačila, ko se je zabaval pri svoji ljubici v koči ob robu ribiške vasi. Tako je tudi prosluli Terente občutil resničnost modrosti francoske kriminalistike: »Cherchez la femmel«
Po vsej Romuniji najdeš mnoga tinskih zdravilišč, ki ao jih odkrili i* Rimljani, ko so deželo zasedli. Pravi]«) da je v Romuni# toliko zdravilnih voda, da so Rimljani vdrli semkaj samo sat* da bi se lahko čim večkrat kopali.
Po Romuniji ne smeš potovati s vlakom, če nočeš biti prikrajšan za stam* kako zanimivost Bolje je, da potuješ* avtomobila. Vendar pa moraš biti prr pravMen na vse, kar nanese Muhavi »točaj. Gostišča so zelo preprosta Ib udobna. Hrana pa je preprosta to zdrava ter tl imenitno tekne, {e nisi ptunM izbirčen to se lahko kmalu privadiš «•“ dotnim narodnim jedem. Taka jed to primer »sarmaJec, v bistva podobna srbski »sarmi«, ter »mamaliga«, to to koruzni zdrob z močno odišavljene omako ali debelo kislo smetano. »Mamatig*< je narodna jed to glavna hrana sira* mašnega prebivalstva.
nizanja nttk, Is katerih petem stk* trpoino doma«* platno. Dojenčke polagajo v podolgovate pletene koAare. U Jih potem obetaj* na drogove ter jih i nogo sem pa tja
pozibavaj*
Hotel na kolesih
Na dvanajstem tim pariškega savornega kolodvora stoji vedno vlak, v katerem lahko vsako nofi najde na stotine ljudi udobno prenočišče. Ta vlak nikoli ne odpelje 1* severnega pariškega kolodvora. Ljudje, ki pre* nofte v njem, se šele zjutraj razidejo po pariških nlioah.
Gre za ustanovo, Id jo Je rodila potreba zaradi stroge policijske ure. Na pariftko postajo prihajajo namreč vlaki stalno tudi ponoftl, torej v ftasn, ko Je prepovedano, da bi ljudje hodili okrog. Potniki morajo to-rej nujno ostati do jutra na kolodvoru. Po prihodu nočnoga vlaka na parilko severno postajo odpravijo vse te noftne potnike v omenjeni »hotel na kolesih«, kjer je poskrbljeno za primerno udobje, tako da se potniki tu lahko tudi naspe.
Drage ntiSI
V	Densbilrenu v 8vid so se miti tako razmnožile, da ao postale ljudem prava nadloga. Celo občinskemu svetu M povzročile
precej skrbi. Občinski mo*j* so na eni
jih sej sklenili Izdati učinkovit* ukrep* » zatiranje miši. Ukazali so uprizoriti pravcati splošni lov na miši v svoji obilnL Izid tega lova pa Je bil tudi res presentljtv la zadovoljiv. Ljudje so polovili nad Si.OO* mlM-Po podatkih, ki jih je dal densbdrengld občinski svet, je ta lov na mlSl stal Tl.Mt tr, zakaj za vsako ujeto nll Je občina izplačala po 20 stotink franka.
Iz ljubosumnosti ženi odgriznil nos
Iz Koldlnga pišejo o nenavadnem primeru moške ljubosumnosti. Nek tamkajšnji domačin se Je zaradi suma, da Ima njegova žena nekoga drugega rada, tako silovito razjezil, da Ji Je enostavno odgriznil nos. To
bo — sl Je mislil — še najučinkovitejše sredstvo proti ženski nezvestobi. Seveda njegova žena tega ni kar tako mirno potrpela, pač pa Je moža tožila. Sodnik ga ja obsodil na tri mesece zapora.
Scbriltleiter
. urednik: Mirk* Javernik i Beraatgebnr • Izdajate!]! tol Jel* (todJa / Fir dl* Ljadska tiskarna . sa LJadak* tiskarne: Jela Kramarl« / Uredništva, iprava to Uskaroa: Ljubljana, Kopitarjeva . areduik: Mirke javeraK / tieransgeo«^,^. ^ ^ ^ Rokopigo,	„«««0,0 / Mesečna naročnina « Ur, u inozemstvo 12 lir.