PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE UrWalHd ta aaramlttl mi g. Lataiil« Ah Offles sf FeMMaita«! MIT Ssetk Uwtokto Ah Chicago, Ok, sobota, 22. februarja (Feb. 22), 1930. PROTI2IBOVSKA Kabinci apelirajo na ameriško vlado, naj ustavi persekucije. — Sovjeti svsre Anglijo, na, se ne vtika v privatne zadeve komunistične vlade Varšava, 21. febr. — Rsbinec Israel Schapiro je prejel poročilo iz Rusije, da se sovjetska vlada pripravlja na eksekucijo voditeljev judovske občine Minsku, ki so bili aretirani pred par dnevi po ruski tajni policij na obtožbo protirevolucionarnih aktivnosti Kakor hitro je dospelo poročilo, je delegacija rabincev obiskala ameriškega konzula / v Varšavi in ga naprosila, naj vpliva na ameriško vlado, da pod vzame korake, da se perse-kucije Židov v Sovjetski uniji ukinejo. Določili so tudi dan molitve za aretirane židovske voditelje. Židovski rabinci so bili obtoženi, da so razpošiljali pisma judovskim organizacijam v inozemstvo, v katerih so jih huj-skali proti sovjetski vladi. Nadalje pravi poročilo, da so bih nekateri aretirsni voditelji obsojeni na smrt. Berlin, 21. febr. — 2idov«ke organizacije v Berlinu sklicujejo shode, na 'katerih protestirajo proti sovjetski vladi. Sovjetski poslanik v Berlinu je izjavil, da mu ni nič znanega o aretaci jah Zidov v Mirieku. l/Midon, 21. febr. — V zbornici '"Hflv ji htti i-ftaraj vili na seja in čule so se ostre kritike proti sovejtski vladi, Id je pričela vojno proti religijsm. Lord Birkenhead je zahteval, naj vlada izposluje od sovjetov natančne informacije glede pro-tiverske kampanje v Rusiji. Moskva, 21. fftor. Arthur Henderson, angleški minister za znanje zadeve, je bil informiran po sovjetih, da se bo vsaka protestna akcija od strani Anglije glede notranjih zadev Rudije smatrala za sovražno dejanje. "Mir med sovjeti in Veliko Britanijo bo obstojal ls tdtiko časapiše Izvsstija, oficijelno Kla«ilo komunistične stranke, "dokler se bosta obe vladi omejevali na razmere v svojih teritorijih in forsirali zakone, ki se njima vidijo potrebni." Lmt nadalje vprašuje delavko vlado v Angliji, kaj bi ona naredila v slučaju, da bi sovjeti izrabili svoj vtflv in pričeli z a-fcitacijo proti tlačanstvu ljudstva v Indiji ln v Južni Afriki <"l «trani Velike Britanije. Ne Fl"i< kakšno stališče bo zavzela Anglija v tem vprašanju, pravi li^t, sovjetska vlada ne bo spraznila svojega stalttča, ki ga Jej »»vzela napram religijam. Mornarji u restrikcijo Flllpia-cev w«*hington. — International »♦ -mon's Union of America se ■)< l»otom svojega glasila izrekla tt "migracijsko restrikdjo Fill-P'ncev Kongreenlk Welch is 8an rančiHca je zbornici predložil predlogo, ki bi postavila FiHpln-« na "talMs vseh Azlatov, ka-,fr»m ao ameriška vrata totalno Glaallo mornarjev pravi, * nedaj okrog 00,000 Fillpin-t,v v Ameriki, ki so baje pri-Pravilni delati za vsako plate. 'Oprava hid rine kasni na Dnn- tltft. Act ef Oti. i. 111 t, mUvM m Jsm 14. lila STEV.—NUMBER 45 Toži z* rttporoko, ker Jo Je nož zapiral v kovčeg Chicago.—Ann A. Lagger je vloiila tožbo sa ločitev od svojega moža WUliama. 2ena se je pritožila, da soprog ni upošteval besed biblije, Itjer je rečeno, da nora mož varovati ženico kot punčico svojega očesa. Mesto tega je William grdo ravnal z njo in jo zapiral v velik kovčeg, kadar »ta se aporekla. Ann se je tega ravnanja naveličala in najela odvetnika, ki je zadevo predložil ločitvenemu sodišču. Veliki prof iti korporacij Dividend« so Mle večje lansko Isto kot kdaj prej v zgodovini New York, N. T; — (F. P.)— Osemintrideset naj večjih, ameriških korporacij je lansko leto napravilo nad eno milijardo dolarjev čistega profita, ki so ga dobili delničarji v obliki dividend v gotovini. Za nje je bila prosperiteta večja kot kdaj v zgodovini Amerike, uključivši vojno, ki je bila zlata doba za ameriške kapitaliste. I General Motors korporacija je razdelila 166 milijonov dolarjev med svoje delničarje; American Telephone 6 Telegraph kompanija 11« milijonov; United States Steel korporacija 68 milijonov; štiri Standard Oil kompanije so razdelile skoraj raj 160 milijonov; DuPont kompanija nad 60 milijonov. Našte-i bi lahko ostale družbe te sku pine, izmed katerih je vsaka razdsMa svojim delničarjem nad ionov dolarjev. Is le bil torej izvrsten. Delničarji teh korporacij ne de-ajo, vsaj ne za plačo. Navadno pohajkujejo v raznih letoviščih, )odisi v domači deželi ali pa de-ajo izlete v Evropo in druge dežele. Pred tovarnami Amerike se pa gnetejo velike armade bres-xwelnih, ki iščejo in prosijo de-a, katerega ni. Za izvoljene je raj, za delavsko paro je pekel. Res krasna družabna uredba! ''n>nhagen. > (Ming — V danski zbornica) >' * Prejet zakon za odpravo ""rtne kazni s 119 proti 6 gla-J0**«« V praksi m „i «nrtna ■wes na Danskem Isvajaia od \ m. Od L 1866 je bilo v tej **mg aedcm smrtnih ob. M. / Sadistični morilec Detroit, Mteh., 21. febr. — Policija je aretirala James Ba-kerja k Warrena, 0., ki je izpovedal, da je umorH osem moških sanio radi tega, da se je naslajal ob pogledu na trpljenje svojih žrtev. Npwyortke policijske oblasti so isksle Bakerja radi umora Henry Gawa v zvezi z roparskim napadom na Guggen-leimov laboratorij. Baker je imel pri sebi revolver, na katerem je bilo zarezanih osem zares, ko ga je policija aretirala. Vsaka zareza je pomenila eno žrtev. Šolski «4* Js zsvrsil ttivkarji Odklonil je preftnjo sa rabo šolske dvorane Nazareth, Pa«—F. P.) — Šolski odbor tega mesta je kratko-malo zavrel nogavičarske stav-karje, ki so mu poslali prošnjo sa najem šolske dvorane v svr-ho prirejanja večjih shodov. Odbor je stavkarjem odgovoril, da njihove shode ne smatra "vzgo-jevalnim." Želji tudi poleg tega ne more ustfečl, češ, da bi imelo to slab vpliv na javnost in da bi lahko prišlo do poškodovanja dvorane. 8tavkarj! so odgovorili odboru, ki se je s Um pokazal, da stoji na strani Nazareth Hosiery kompantfe, da so njihovi shodi 90 procentov bolj izobraževalni kot pa drtgl shodi, ki se o^ država jo v šolskem svdltoriju. Na shodih sUvkarjev navadno vedno nastopajo govorniki is1 Philadelphia in New Yorka.; med njimi tudi znanstveniki. Vendar se šolskemu odboru ti j govorniki ne vidijo dovolj znanstveni, ker * na strani delavcev. > MOSIFIKACIJA USTAVE KUKA POTREBA Vprašanje prišlo zopet v ospredje v senatu radi diktature zveznega vrhovnega sodišča Washington. — (F. P.) — Odmevi debate o potrjenju Hu-gheaa načelnikom zveznega vrhovnega sodišča še vedno odmevajo v senatu in tudi po deželi. Napad na najvišje sodišče, katerega Amerikanci splošno smatrajo za nekakšno sveto institucijo, ki je nezmotljiva in ni podvržena kritiki, je prišel ob tej priliki tako naglo in s tako silo, da so torij i v senatu kar strmeli. V debati se je posebno odlikoval senator Dill iz države Washington. V dolgem in žgočem govoru je trančiral zvesne sodnike In napovedal, da bo ta institucija vedno bolj postajala predmet političnih konfliktov radi tega, ker je večina vedno na strsnl korporacij in privilegiranih izvoljencev. Ako zakonodaja, aprejeta v kongresu ali v zakonodajnih Aornlcah posamezne drŽave, ni v skladu s interesi velikih korporacij in bogatih ljudi, jo sodišče proglasi neustavnim. Na drugi strani gre vrhovno sodišče tudi preko zakonodaj dešele s tem, ds piše v zakonik svoje zakone, ki so v popolnem navskrttju s prejetimi postavami in interesi ljudstva. Rezultat tega je, da sodišča gradijo pravosodni sistem, "ki nsglo prinaša ekonomsko suženjstvo v deželo", po mnenju senatorja Dilla in njegovih somišljenikov On je tudi sprožil sklicanja ustavodajne konvencije sa šmendirsnje zvesne usts-ve, da se ukine moč zveznega vrhovnega sodišča. Torijem je povedal, da taka konvencija, katera se lahko vrti in je pravomoč-na, ako se aa to izrečeta dve tretjini držav, lahko amendira ustavo poljubno in vrže iz nje vse točke, ki nudijo protekcijo privilegiranim interesom. Senator Brookhart je rekel, da bo predk&il amendment svezr ni ustavi v svrho, da kongrss odvzame zveznemu vrhovnemu sodišču moč, katero si je uzur piralo. Amendment bo vseboval določbe, da vrhovno sodišče ni ma moči proglasiti neustavnim zakone sprejete v kongresu ali državnMi leglslaturah. Tekom debate je bil storjen močan pritisk na senatorje, ki je prihajal od korporacijskih od vetnikov širom dešele, kateri so urglrall senatorje, naj podplra-.o imenovanje Hugheaa. Kljub emu, da insurgent! niso zmsgs-1, nI bila debata zastonj. prodajalke ne bodo obogatele ProMbMJa jt blagoslov brtiptMlaiti Kotliček je mnogi* edino srjd-stvo sa prešftvljenje Utlcs, N. Y. — P. P.) — A-ko so prohibični z* lot je iskreni z vsiljevanjem prohibicije, tedaj bi se iqorali vrpči na delo sa odpravd brezposelnosti. V tem mestu s 120,000 prebivak-i in kateremu je tekstilna industrija glavna ekonomska podlaga, ni mogoče dobiti dela, ako ga človek išče z Itygjo. Pri vhodih vseh tovarn so nppisi, ds ne potrebujejo delavcfV. Ker morajo ljudje živeti, si pomagajo ns en ali drugi način. Mnogim brezposelnim je prohH bicija pravi blagoslov. To okupacijo tvorijp v veČini moški, ker zanje ni dsl* v tovarnah. Delo, v kolikor obstaja, dobijo le žene In dekleta, ki v največjih slučajih zaslužijo od *B do 910 tedensko. Sploh pa postaja brezposelnost običajna. Bhmiški Interesi in konservativni delavski voditelji tega mesta molče o brezposelni situaciji kot grob. Ako omeniš ta problem Kakemu delavskemu voditelju, ki Ima ddbre stike z mestno trgovsko dtornico, ti nsvihs nos in ne mara o stvari nlčessr slišati. Več zsnimanja pe kažejo mlada dekleta, ki so prisiljena delati sa nizko plačo. To Dokazuje sestanek, na katerem se je ras-pravljalo o brezposelni situaciji in na katerega.sp prišla tri dekleta na vsako odraslo osebo. Edina svetla točka v delavskem gibanju tega masts je ssdrui-ns prodajalna, organizirana po ročdalsksm sistemu in članica FRANCIJA JE 10-BILA HOVO YLAM Radikalnemu socljslfctu Chau tempou poverjena asstava ka blneta. Novi vladi se obeta kratko življenje vprašanje MlT^^lj^^l. Zaslužijo majhno tedensko plačo Rmlelgh. N. C. — (F. P.) — Med najbolj Izkoriščanimi sloji so prodsjslke v velikih departmental trgovinah. Njihove razmera V tem mestu so si Id ne o-nim po ostalih mestih bogate A-merike. Boesl "jih smatrajo za navadsn predmet, ki je na prodaj/ V tem mestu prejemajo začetnice šest dolarjev na tnden — dolar dnevno. Običajna plača v pd in desetesntnih trgovinah znata deset dolarjev na teden, namreč sa teučene prodajalke. U malo klerldnj prejema 912 ali več tedensko. KKajsfcl retell se se padali Pelplnr. 21. feb. — Mllltari ■Učni vodje v severni Kitajski zaeno s generalom Yen4l-ša-noas. ki je organiziral upor proti nacionalistični vladi na i*o-rovanju v Talyuanfu. so se Izjavili« da se ne bodo borili proti vladi, rasen v slučaju, sko bi general Kaišek poslsl nad »Je svoje vojaštvo. selnosti. To največ rsdi sprtt-negs -vodstva v osebi Bsthsr O-bergove, ki je grsdusntks Brookwooda. VUfaRl vrt Skuša popraviti napačna poročila o brsspoaelnostl Washington, — (F. P.) — Radi splošne kritike januarskega poročila, ki so ga podalj Hoover in par njegovih pobočntkov, v •katerem so tajili bresposelno si tusetjo, ki objsms deželo, je t zadnjem poročHu z dne 14. februarja administracija indirekt-no priznal^ da se Je "motila." To poroŠfli priznava, da vlada v deželi broftoselnost, v nekaterih krajih veČJs, v drugih msnj-šs. Najbolj sU prizadeti rudarska In iskati I na industrija. Brezposelnost je "najti" tudi v nekaterih drugih Industrijah, pravi poročilo. Vendar pa administracija tolaži deželo In brezposelne f. napovedjo, da se v prihodnjih par meaeclh povrnejo normalne razmere. Glede ostre kritike newyor-Ake delsvske komissrke Frances Perkinsovs, v ksteri js napadla administracijo radi napačnega januarskegs poročila, v katerem je Iloover gotovo vedel, da je prevelik sptlmhit, pravi sedanje poročilo, ds je bila drtsva New York bolj prizadeta po brezposelnosti kot katera druga. Da je to diplomatlčen odgovor Perklneovl, je dokaj vidno, vendar pa situacija v državi New York nI nič alabša kot v številnih drugih. Paris, 21. febr. — Camilla Chautempa, vodja radikalno socialistične stranke in nova sves-da v krogu francoakih premi jerjev, je bil poverjen a austavo novega kabineta. Chautempa je zbral okrog sebe vse snsne diplomate lovičar« akih strank, toda njegovi vladi je usojeno kratko življenje. Trajala bo le toliko časa, doklsr ae ne bo odstopiušemu premijerju Andre Tardieuju sdelo, daje njena doba potekla ln jo bo vrgel .s prestola. Dvakrat je bilo včeraj ponudeno Tardieuju mesto v novem kabinetu in obakrat ga je odklonil. Levičarske stranke so precej močne v Franciji toda v parlamentu nimajo veČine in vsled tega sd izročens ns milost drugim strsnksm. Glsvnl člsnl novega kabineta so; Camilla Chauteraips, premijer; Aristlde Brlsnd, minister ss su-nsnje zadeve; Jules Steeg, prs-vosodnl minister; Rene Bssnar, vojni mlnistsr; Louis Louchsur, delavski mlnistsr. Aristlde Briand bo nsčelovsl frsneoski dslagaeiji. ki bo odBU v London, ko se dtorovanje petih velesil ponovno' otvorl prihodnjo sredo, Nove vrste stavka New Yott. — Dvesto delav-cev ki ao zapealahl pri psdlryju starih poslopij, js zastavkalo pri Albert A. Volk kompenijl, da izvojujejo boljše varnostne nsprsvs pri dslu. Ta kompiirljs Je Še posebno brezbrižne in se prsv nič ne brigs zs varnost ds-lay cev, Lansko leto js bilo ubi tih v tem mestu 20 podlrftčev stsrih poslopij, fi protesti pri ts-msnitsici administraciji so delavci, ki ao organizirani, dosegli le — obljube. Končno so bili pri sHjenl poslužit! se stavke. Toib« proti letalcu, ki je trtttil v hišo ' Minneolf, N. Y. — Emily Syaak je ?MIU tožbo sa odškodnino ? vsoti 9115,700 proti letafea Edward Liaaerju, ki je a svojim letalom treščil v njeno hišo In jo deloma ras-dejal. Tožba se opira na letalsko poatavp države New York, ki prepoveduje nizko Istanje letalcem. To je prva tožba te vrste v državi. vnIHve na Tokio, 21. febr. — Vofltev na Japonskem po novem sistemu se je udelsillo več kot deset milijonov državljanov kot govor* prva poročile. Rezultat volitev še nI znan, kar še nI zadevnega poročila Iz petfašeUkih Krajev. Volilna kampanja je bila ena najostreje v zgodovini Japonske. Glavna vprašanje v kampe* nji je bil ekonomski program, katerega je zagovarjal premi-jer Hamaguči Nov boj med rudarji Lsvičarjl ne glsdajo prijazno na reorganlziranjs rudarske unije Pittsburgh, Pa. — (F. P.) — Poakus za reorpaniziranje ru-darsks unije, v katero avrho se t* vršila konvencija v Splng fieldu, 111., dne 10. marca, je delo "pobojnikov, šplonov ln hlapcev Lewisove adminlstracl je, nekdanjih voditeljev socla-listlčns stranka, diskrsdltiranlh progresivcev in prejšnjih vodi teljev rudarjev s nsmsnom, da Jih vnovič prodajo." S temi in drugimi allčnlml iz rasi posdravUs to konvsncljo National Miners unija, ki vidi v tej akciji "nov poskus Mustel-tov, ds zakrUtjo izdajstvo ru darjsv po sedanji administraciji. Taktika te slupins ss nič ns razlikuje od Lfflsovs reakcionarne mašlne", prsvi glssilo levlčsrsks unljs, ki Je *edlna r^MteljlcaM rudarjev. TERORIHBM NA MADŽARSKEM Kazenske sodišče je prepovedalo čltaeje knjige, v kateri Je spi-eano trpljenje poUtNfnlh Jet nlkov Hud a peš ta. — Budspsško ka žensko sodlščs Js prepovedslo čitanje knjige "Die Kirker von Budapest," v kateri Sandor Ke-mery ophvuje svoje Iskušnjs državnih jstnlšnlcsh In grešno trpljenje Jetnikov, kstsrs Js vr gol HorthyJsv režim v sapore radi političnih aktivnosti proti sedanji vlfcdl. Prepovsd knjige je nadaljni dokaz, da mučenje nesrečnih šr tev nI omejeno samo na navad ne zločince, temveč ss rastezz tudi na Inteligentnejše sloje, ki ao prlšM v navskrižje s Horthy-Jevim režimom. Fašistična diktatura vlada s telesno roko, da Iztrdbl ln uniči svojs nasprotnike. Newyorškl podjetniki skirtajo a mendlratl to postavo v svoj prid Buffalš, N. y71 (F. P.) -Podjetniki v državi New York so pričeli z akcijo za amendlra-nje delavsks odškodninska po-stsve, ki Je nsjbolj važna ss dels ves v socialnem zakonodajni-ku, ki je bil do sedsj sprejet v deželi. Postavo skušajo amend I-rati v toliko, da bi dslavse ne prejel nlkake odškodnine, ako se pri delu resno ns poškoduje. Pri tem stremljenju podplrs Jo podjetnike razni "dobrodelni'' delavci (social workers) tegs mesta in rsakclonarnl polltišar-11. Mtsa Perkins, nsčelnica državnega delavskega departmen ta, prpvl, ako pride do tega, bodo podjetniki potem Mali na-da In jih modifikacij, dokler U sakon popolnoma ne uničijo. Prizadeti bi bili vsi delavci, katsrih Je v tej državi dva In pol mIH Jona. Podjetniki In privatne sa varovalne kompanlje pravijo, da bi nameravana modifikacija tega zagona znižala zavarovalne stroške In omogočila podjetnikom, da bi uposlevall tudi delavne, ki nleo "first class risk". Iflas Perkins prsvi, ds je to simo kl ****** podpredaed- AVC ^kovai^' k^LTr* ^ pa starejših delavca Med Umi ^'JT!*1 f*' .. . h najvažnejša zahtev, po hi- ~ JllSM trki dela. kl Js epojene s moder- T^1' J ," d* nimi produkeJjakfcnf metodatni. Proti nameravani nakani bo £ f'«™.ylyanlje ht Hmithu Is nastopi ls državna delaveka fe- "»»«4aa. kl ata potrošila mili- deracija, kakor todl druge delav- !<»» ^rjev v voiynl kampa-ske orgsnizacije. 'nji. Oenja proti sločincem v Chlcagu Chicago, 21. febr. — Clkaška trgovska zbornica Je napovedala vojno kriminalnim elementom, k I uganjajo nasilja nad prsbl. vslatvom in so odgovorni za številne rope In bombne napade. Predsednik zbornice Robert I sham Randolph Je Izjavil, da bo asociacija organizirala poseben aparat svojih ljudi, kl bo glsdal, da pridejo kriminalci v rdke pravici. Asoclesljs ima ns rsspols-go milijona dolarjev, kl bodo |v»rSMJenl v svriio kampanja za Iztrebljenje zločinskih elementov v Chlcagu. t N orris zahteva novo preiskavo Washington, D. C. — Hens tor Norrls J« ti. t. m. predložil zahtevo, d« Ss uvede preisksvs glede potrsšenjs denarja v volilni kampanji ssnatorsklh kandidatov, kl je sllčns oni. kl js blls pod vzeta pred tremi leti po aena-torju Reedu Is drtsve Missouri. V tem smislu js prod loži I PROHIBICIJA RAZBIKJA NA- Uvajanje prohibit i Je ho Issvab revolto, pravijo mokračl. Republikanska in demokrataka atranka vodita hinavako politiko Washington, D. C., 21. febr.— Zahteva za ustanovitev libersl-ne stranke, avarllo pred civilno vojno, aplušni protesti radi Is-jalovljenja prohibicije In mnogo drugih argumentov je biki prednešsnlh na zaslišanju pred pravosodnim odsekom nižje zbornice. Na ssslišanje so bili ]>oklicanl zastopniki farmamkih organizacij, odvetniki, zdravniki ln snanatveniki, da Israsljo mvoJs mnenje o prohlbiciji. Proti koncu zasliševanja se js oglasila mrs. Graham Dougherty iz Phlladelpliije. Isjsvlls je, • da ae bo ameriško ljudstvo uprlo hinsvskl politiki sdministrs-cijs, ki Jo lsvsjs s osirom ns prohibicijo in bo glsdslo, ds se 18. smsndment vrže ls konstltu-cije, Rekla js, ds representee ženske organizacije v Psnnsyl-vsnljl, kl so žs slts korupcije In zločinov, ki so prišli ns površjs s proHIblclJo. Ssmusl Hsrden Church, predsednik Oarnegiejevegs Instituta v Plttdburghu, js izjavil potrebo ustanovitve liberalne stranke, kl se bo odprto borila proti prohl-bicljl. Dejal js, ds so politiki r* publiksnske In demokrstske stranke boječi In hinavski ln se izogibajo problemov, kl Jih je prinesla prohlblclja. Ljudstvo ns msrs prohibicije; ker Je pe desetih letih neuspešnih poskusov 0 sposnslo, ds js nI mogoče forsl-rati> ■ ■ ■ Zarota proti Hoovsrjsvsmu živ. IjsnJuT Mežico City, ti. febr,—Pri-prsve zs umor smsrjšksgs predsednike Hooverjs ns aličen način kot zs prwJ««dnlks Mehike Rubia, kl pa Js Ispodlstsl, so bi-ls rasvidne Is pisma, kl gs Je policije nsšls pri nekem dljsku v msstu Han Luis Potosl. • Aretirsni študent ss piše Vin-cente Aurrecoohes. Policija Js dobils pri njsm pismo nekegs drugsgs dijsks, kl študirs v ZdruŠenlh držsvsh, In Isražs ve ssljs nsd napadom na mshiške-gs prsdeedniks In omanja, da Ik) sllčen nspsd uprizorjen na Hooverjs. Hoovtrja Ksj je z obljubami o rasoro/ll-vi, gs vprsšujsjo Washington. — (K P.) — Mednarodna ženska ligs za svetovni mir Je pred nokaj dnevi prijela Hooverjs rsdi stališča amsrlške delegscije ns londonski mornsrlfni konferenci, ki ni čisto nič v skladu s IlooverJevi-mi obljuhsmi, »la Je Amerika 'priprsvljens toliko znižati mornarico kot vsaka zunanja' država." V svojfm govoru na dan premirja Je Iloover rekel, da Amr. rika ne !><> nasprotovala večjemu znižanju mornarice, ako t<» pripravljene storiti tudi oelsle države. Ns londonski konferenci pa je amrrižks delegscijs tako-rekoč zavrgla to stališče. Zahte-va faktk'no r^iveSanJe ameriško mornaric«* z dodatnim graiu-nJem vetj«*g* števila križark In drednatk "Uljudno vas urgirsmo, da obvestite vežo delegacijo, da ae mora držati principov sntžanja mornark , kot ste Jih vi objavili svojem stališču, pri katerem so vaa podpirali milijoni zagovornikov svetovnsga miru," pravi pmlanK a t* lenT djs. FROSVET* SOBOTA, 22. FEBRUARJA. " P R O 8 V E T A THE R?fIJGHTENMKNT GLASILO M LASTNINA ILOVINHI NAKOONI PODTOM-MB JSONOV8 Oriw at *m4 iiIIH I bf tW M*hw i m UMmk 4rt*»» Hmmt Cklmmmt i« 4» M M M M«. M M im M*. «I.M M M« s M Dri««** I« Clear* f7 M m «4* M#. ff.TS m pol U4*; M In* Nini fcr iV U»>Utf M*m tw%mpt Ckl—gv) t gm ium*. Cklmmt mM OIm* tfJUt pw •Mi fc-t mM* will Mt k« PROHVFTA tMT-M SmSS Ah, MEMSKK of THK KKDKSATZD Dum ril A- i__ ^ ■ - - ' MaiBA. r oaot kUMiu. M Ki m iiMinl. 4m » mm (/M. lt*S0), 9t»m trn it • *mm H»wmm m* —J iS is p9Sf#4llA< i. a m m n« m imu M. ^.iis Pisani kričanalri svet Ko Je rimski papet Pij pozval "ve« krščanski »vet" na pomot cerkvam v Rueiji, ki propadajo pod sovjeti, najbrž ni pričakoval, da ae mu ruiko krščanstvo zahvali z — brco. Resnično se Je zgodilo: rimski papfcž Je dobil brco od ruskega pravoslavnega papeža. Ruska cerkev umira — kljub temu ne mara zdravnika iz Rima, Londona niti (z Amerike. Ameriški poročevalci v Moskvi so obiskali patriarha Sergija, vrhovnega poglavarja ruske pravoslavne cerkve in U Jim Je povedal — kakor poročajo — da je zadovoljen s sovjetsko vlado in da ga bo zelo veselilo, če zunanji "krščanski svet" drii roke proč od njegove cerkve in ruske situacije sploh. Can you beat it? Sergij je rekel, da ruako "krščanstvo" ne potrebuj« nobene pomoči od zunanjega "krščanstva". Nekaj popov jt res zaprtih, ali to M Je zgodilo zaradi njihov« protisovjetske politike, ne pa zaradi vere. Sovjeti so res zaprli nakaj cerkve, toda to se dogaja tudi v drugih drftavah — da zap (o cerkve, kadar jih ne potrebujejo več t Zvonovi so utihnili na ietjo delavskega prebivalstva, ampak to le ne ubij« vere. 8aJ ni wa v zvonovih l Odprava ne-deU« tudi ne škodi veri, kajti verniki lahko obiskujejo cerkve drug« dnevne. Skratka: patriarh Sergij pravi, da Je v Rusiji vse v redu.. Kaj torej hoče rimski papet? V istem inUrvjuvu je dal patriarh Sergij rimskemu p*pc*u sledeče pod n6s: "Postopanje rimskega papeža J« nekrščaneko. Papež vedno nastopa kot sovražnik pravoslavja. V prejšnjem letu Je papež konflsclral na Poljskem 600 pravoslavnih cerkva in Jih pretvoril v rimsko-katoUAke cerkve. Do danes še nismo Čull nosnega protesta Iz Anglije In Amerike proti temu rimekemu naailnemu činu." Sergij Je nadalj« rekel: "Papežu so se pridružili tudi nekateri anglikanski in protestantski škofje, ki zahtevajo križarsko vojno. Ameriški škof Lan g ley celo pravi, da se ni treba obotavljati glede pralivanja krvi. Take nekrščaneko, nepravična in krvoločne izjave samo Škodijo Sovjetski uniji in zaslužijo ostro obsodbo s strani vseh pravih krščanskih vernikov." Tako rueki papež. Dali so te besede iskrene, to Je izgovor-jeno Iz prepričanja, aH so prišle pod pritiskom strahu, medtem ko Sergij misli drugače, o tem se lahko le špekuHra. Koncem konca nI vredno špekulirati. Ce Je res, da ruski popje tru-moma zapuščajo cerkev In se Izjavljajo za ateizem, tedaj si lahko mislimo koliko odporne sile je še v ruski cerkvi. Kaj misli rimski papet doseči v Rusiji vpričo vsega tega? Pravoslavnih Itak nikdar ne pridobi za Rim; ako Jih ni mi drugi papeži pred njim pridobili v 1600 letih, nima on niti k i ta juke priložnosti. Kaj torej hoče? In kaj hočejo razkol nI- Škofje v Angliji In Ameriki? Obaojajo penekučijo? Zahtevajo verako svobodo? Kdo to zahteva? Rimski papež, repro-zentant one cerkve, ki je samo v Španiji za Časa svete inkvizicije pomorila okrog »00,000 ljudi! In representantl protestantovskih cerkva. ki no kruto preganjale in morile kristjane druge barve! Ako še "imperial vrizzaril", poglavar "nevidnega imperija" Ku Klux Klana, pošlje svoj protect proti zatiranju "krščanstva" v Rusiji, tedaj bo rszsUva kardinalnih hinavcev popolna. Ironija pri sedanjih demonstracijah brea-poselnih delavcev po ameriških meatih Je, de. ao voditelji In organizatorji teh d*moA»tracij uposlenl in d<»bro plačani samo taln, da zganjajo skupaj brezposelne reveže. Njihov kruh Je v hrespoaelnostl drugih Karmarska organizacij* v hiahu je skle-nila, da farmarji letna reducirajo pridelek p*e» nice sa petindvajset odatotk<>v K*ko m to strinja s pravilom kapiUUatii'na ekonomije: Prodor i raj ta, producirajte t Cim več produci-rate, tam več boate imeli*? riovek ni Ml nikdar an*rl niti nikdar m-bo. Kakor hitro apoena* to dejstvo, boš vesel, da )e nadšival. ki ae imenuje ČWw«fc, napredovala tolika kot je. Glasovi iz naselbin Iz iiksdntfs Obia I več organizacij, tem več razko Bridgeport, OMe—Človek, ki la in tem maaj uspeha veliko potuje, vidi in sliši *vsa-kojake stvari. Skoraj ne more verjeti, da je zadnja rudarska stavka puatila take posledice med našim narodom. Naeelbine, ki s« bile pred stavko vzor drugim* v katerih je bilo polno naprednega življenja, so gdaj mrtve a)i pa polne osebnih mrfenj. Ne Tečem, da so prizadete vse, vendar Jih je vdiko. Tudi podporna organizacije, predvsem SNPJ, tip« posledice. Vzeto bo precej časa, pred no se zacelijo t« rane. C« rojake na to opomniš, ti takoj rečejo, da si Uirieov pristaš, daairavno je resnica ravno obratno. V pogovorih ti tudi n« dajo prilike, da bi se poglobil v stvar in rastolmačil svoje etah-šče. Kar naprej upij«jo in trdijo svoje, čeravno si ne morejo raztohnaliti vzrokov, da se nahajamo v taki situaciji in da bo vzelo dolgo časa* prodno si po-ložaj zopet izboljšamo. Mnogi trdijo, da sta Prosveta in Pro-letarec zagovarjala Lewies. Seveda niso ti ljudje nikdar čitali ne enega ne drugega lista. Ako bi Ju čitali, bi drugače govorili. Trdijo to, kar so jim povedali tisti, ki vse vodo. Veliko ae govori o National Miners uniji, namreč, da j« vse organizirana Prav bi bilo, ako bi bilo to resnica, ampak ni. Tukaj Je bilo par lokaMh stavk, ki so bil« Izgubljene, kar Je slabo. Poglejmo zadnjo krojaško staVko v New Vorku in kdo je stavkokazll. To je delalo levo krito, ki je sorodno NMU, kar Je v«Uka sramota za prizadete. S takim manevriranjem se bodo popolnoma diskreditlraH. Ko to pišeiti, poročila govore, da so krojači kljub temu dosegli po-poln6 zmago. To too oslabilo tudi levo krilo in m* vzelo še tisti vpliv, ki tfa Je nekoč im«lo. V organizacijah bi morala vladati skupnost, ne pa delavec nasprotovati delavcu. Doktor ne bo e-notnega nastopa, bomo povsod prepadll. V Pittsburgh^ »o pred nekaj tedoit sastavkall vozniki taksijev. Večina ljudatva je bila na, njihovi strani. Takoj so ss pokazale na pogorišču ženske, ki so delile letake komunistična vsebine. Po mojem mnenju bi bilo bolj pametno, ako bi bili stavkarj« pustili pri miru, dokler ne doaež«Jo svojih zahtev in potem naj Jih pa uče komunizma. S tem so dali kompanijl In policiji večjo priliko, da sta nastopili proti Ztavkarjem bolj oblastno. Ko sem bil zadnjič v Pittsburghu, J« bilo dosti takai-jsv na eostah In s seboj so Imeli dboroAone biriče. Ns rečem, da. so temu vzrok letaki, nedvotn no pa so stavkovno situacijo poslabšali. Prste vtikati vmes po~| tem, ko drugi organizirajo stav ko, gotovo nI najboljšu taktika, ker v največjih alučajih rodi le notranja neeoglasja. V vzhodnem Uhlu zopet delu Je UMW of A za ponovno orga nhciranje rudarjev. Na zadnjem shodu Jih Je bilo kakih 600 na vzočlh. Stavljena so bila tudi vprašanja, kake smernice bo or ganizacija sestopala in kakšen bo odbor. Odgovorili so jim, da Je to v rokah članstva; kakržne uradnike si bo izbralo, take bo Imelo. Tn sakaj potem dve uniji? Mar Je kje garancija, da bi bili pri NMU boljši uradniki kot pri UMW? In zadnja je vendar deters organizacija, vsaj bila J«, predno se nI v nji razpasla korupcija in l*wieov fašisem, I-ma bogatejše tradicije kot katerakoli delavska oriranisaelja taflfetl Je treba dober odbor In orgaatsasija bo sopet (MisUla ti- t . kar je bita nekdaj UMW ima veeeno več vpliva kot «a NMU. In sakaj metati proč sa vzdrževanje dveh J, ki ee bm«ta kleeali m*| seboj, ko vendar ena sado-»tuj«? Koliko smo tudi prispevali za Miners' Temple, ki je ena najlepših sUvb v UeHalrJu. In če se sopet sdrušimo v okrilju UMW of A. izvolimo dobre odltornlke In počakamo prilike, da nastopimo skupno v boja. liomo ropat postali motvnk Kdi-no na ta način b«m<> kdaj tudi kaj (IdMfll In na neben drug na Čin. Skušnje Da nf taktika voditeljev levi čarsklh unij koristna delavegm. je pokasala stavka krojaških delavcev v New Yorku. Človek ne more verjeti, ko čtta, da so pripadniki levega krila stavkokazi-li. Potem pa naj zaupa takim ljudem. Do tega zna priti tudi v kaki rudarski stavki, ako se rudarji ne združijo v eni oiga-nhsaciji. In pomniti je treba, da je bite ta krojaška unija med najnaprednejšimi Organizacijami v deželi, dokler ni prišlo do' notranjih razkolbv. Dobro znamenje jo, da krojači zopet pristopajo v to organizacijo, ker so sprevideli, da se levičarji le (igrajo z njimi.—Joseph 8aoy. j« zgrešil cilj in "bumerang" je prrfKkl nazaj možu v glavo. Zdaj se nahaja v 'agoniji. pa u>. imjmo, da bo kmalu toliko priš# k seH. Ar bo v stanu ustreliti — novega kozla. 'Clcf«landHk« opazk« Beleži Tone Fadgpričan V Collin wood u baš raz naša; o nekakšno "poslanico slov. narodu v Coolinwoodu", v kateri ss po-siva narod na boj proti "terorju malkontentov". "Boj" se ne v sredo 19. t. m. ko se bo tržil ustanovni občni ribo r društva za pobijanje nereda, zdražbarije itd. v SDD. na Waterloo rt. Na-daljni namen tega kluba naj bi bil, da ustavi gonjo In bojkot proti SDD. Demagogom in intri-gantom je vstop v klub sabra-njen. Kdo stoji za to poslanko, ne vemo, ker ne nosi nič podpisov, zato tudi ne moremo vedeti, koliko je iekrenosti pri vsej stvari in kaj je pravi namen in cilj "reševalne" akeje. To bomo Šele videli. G. J. M. Trunk, saotno fcfttfče-Ča zvezda slovenske belo-rumene struje v Ameriki, je v (škripcih. Čedalje bolj zaostaja s polemiko. Omaguje pod težo Ute. Zdaj pošilja 806 klice na pomoč. "A. D., pomagaj mi ubiti lintvarja Podgoričana, ki živi čudo pre-čudno — v Clevelandu, pjfte j)g v Ohieagi 1" prosi utrujeni junak, pa AmerHUu Domovina se ne »meni za njegove dbupne klice, češ, kaj nas brigajo stiske in težave tega Brdavsa; sam si je skuhal to kašo, naj jo še sam poje. "Udari po njem, udari, da se bo zabiiskalo!" milo prosi patra Omana, a izgleda, da bo tudi ta prošnja zaman, i Udarite, udarite ga..., Zlomek, zakaj pa ga ne udari sam?I Vsaj mi je pred par meseci zagrozil z "ognjem in ivsplocn", ako ne bom "držal rok proč ili so ast treh različnih družb. Danes pa obratuje le še eden izmed treh, pa še ta ne bogve kako dobro. Poleg tega pa je prenapolnjert z delavci, da se le malo zasluži. Skozi Claridge Vodi tlakovana cesta, tako da se poišče dela v sosednjih krajih, da se človek vsaj za silo prelivi. Obljubljajo pa nam zlato dobo za tekoče leta Resnica pa je, da vse križem odslivljajo delavce. NM društvenem polju v takih razmerah seveda ne more biti velikega napredka, kljub temu pa od časa do časa dobimo kak šneta novega Člana. Angleško poslujoče društvo SNPJ tukaj dobro napreduje, kajti tudi naša mMdina Je pričela spoznavati, da Je SNPJ ena najboljših pod-pornih organizacij za delavc«. Društvo št. 7 SNPJ priredi drie 1. marca maskeradno veselico,' na katero vabimo vse naše občinstvo od tu in iz bliirtje okolice. Zato pa na veselo' svide-njfc dne 1. marca! John Srebernak. KJUDSg|<6LAS aN.pj. Malo Chicago. III.—Spet imam čast odgovoriti našemu junaku br. Stonichu, ki pravi, da se je veliko žrtvoval za jednoto zadnjih 26 let — in to brezplačno. Ampak podpore p« se*je branil *z vsemi štirimi, češ, naj jednota raste. No, pa haj kdo le reče, da on ni junak. Nfivneži bodo tej istoriji lahko verjeli, toda Sprot\ar ima rflede tega svoje muhe. * ' w Visi vemo, da je sleherni pristopit v jednoto raepo ^ ... . na vendar živi, sedaj pa vidim, da ni tako. Res je, da se mora tudi doma v Res Je, da se mora uai aomn v ■ „ ^ zap0ČDej0t sUrem kraju delati toda v Am«- P GDrohar član dništva 449 rikf se pa ne dela po človeško, J' Sproftar' °an družtva temveč po živinsko. Zahtevajo, da bi en človek za štiri delal. Amerika je res krasna deiela, ima vsega v izobilju, pri tem pa koiwpanije delavcem kri pijejo do skrajnosti. Menda ni več daleč čas, ko bodo kompanije zaprl« plinake cevi, pa feačele kuriti peči z delavci. Delavcem je predvsem treba dobrih organizacij, katere jih bodo ščitile pred izkoriščevanjem, ki je v A* meriki tako zelo v modi. Pred kratkim sem poslušal na radio slovenske pesmi h Cleve-Unda. Lepo je bilo slišati našo pesem. Slovenski program je bil delo zanimiv ves. Tukaj smo imeM veliko užitka. Želim, da bi večkrat imeli priliko slišati slovenski program. -1 K v gen Roeman. - " '■ BRZIN SKI REKORDI Abbe Th, Moreaux, ravnatelj opazovalnice v Bouresu, govori 0 letalcu, ki je lahko srečen, a-ko. naredi 100 m na sekundo. Datjnoseftnl topovi imajo počet-no hitrost 1000 do 1500 m. Vse te viške pa potolče molekularni svet Ob temperaturi topečega se ledu se vodikova molekula giblje s naglico 2 km na sekundo; v električnem loku more doseči 8 km. Otipi ji vejši zgledi vodijo do drugih števil: Izpodneb-nlk, ki se Mita zemlji is daljnih globin, bi samo s bog našega privlačen j a dosegel brzino 12 km'v zadnji sekundi. Če semsko gmoto nadomestimo s solnčno, dobimo okroglo 600 km. Dne ft. sept. IL L je Iforenji poročevalec Hsta 14 Petit Journal proti 1». uri 1 večer opazil meteor, za četrtino tako svetal k« ščip; švigal je po nebu 72 km na sekundo . . . Vse tO še ni nič napram hitrostim v zvesdovj«. Danes se govori o meglinah, ki se oddaljujejo od nas s 100 km na sekundo. Svet atomov daj« največje naglice. Katodni lark i« aršeči is naših svetil j k s Žarki X,* niso naposled nič drugega ko strujs elektronov, potujočih po 60.000 km na sekundo. Da Jih nič Ae u-stavl. N elektroni napravili ras-daljo od zemlje do meeecm. torej A&MftO km, prej nego v 7 sekundah Pa to še nI vse. Raziskuje* rasna taranja, ki ubajajo ii radioma, ae zapazili, da telwra "hrta- |H» po 296,000 km na sekundo. To brzino prakaše «a-mo svetloba prtpljnje .106,000 km v istom Spomin vs. razum Pueblo, Colo. —- Cital sem dopis br. Franka Stonicha kakor tudi tistih, ki ga kritizirajo. Ne vem kaj. si nekateri ljudje domišljajo. Mislim, da je bila SHPJ ustanovljena v prvi vrsti za gmotno pomoč članstvu, nikakor pa ne, kot si nekateri domtiHjti-jejo, da bi vzdrževali kak lfet a-li kako strahko. Nabiral se je mllijondolaraki sklad. Kdo ga je največ uničil, kjf je ostala vsota in kako se komandlra z njo? To naj pojasnijo kritiki in naj javnosti podajo natančen račun. GoVbri se o naprednosti. Vra-žja naprednost, ki se boji vsake kritike. Ce je človek še tako navdušen pristaš njihove stranke, bo ostal le toliko časa, dokler bo kimal. Ko pa hitro odpre usta, da bi kritiziral, lOp vsi po njemu. Da prijatelji, le fcialo več dela za jednoto pa manj pokretašehja, kar ne bo nič škodovalo SNPJ. Martin Kochevar. ■ ciallati parasiti, ko pa vendar pokažejo svoje zmotnosti in po- L18TN1CA UREDNIŠTVA Elisabeth. N. K J. P. — Vest o eksploziji in petih mrtvih je Prosveta prinesla dne 20. t. m. Hvala sa isrezke. Anestezija. — Danes ne bi nikomur prišlo na um, operirati bolnika, brez da ga ne bi omamil. V 12. stoletju so v to svrho rabili sokove nekih raatttn: zobnik ali blen, Adamova glava (man-dragorn) Itd, A nekoliko kasneje so ss jeli bati teh opasnlh snovi tor se zadovoljevali s tem, da so bolh Ike omotlll « precejšnjo mnotko alkohola. Kadar se jt predramil, je bil pacient ras Ubolac, kajti povrhu so ga še "lasje boleli" . . . Priestley j* I. 1776 prvič odkril obči lek zoper bolečin«, to je dušični proto-k«id, ki so mu pozneje spoznali blsgodnjna. evforična svojstva In ga nas val i "razvedrilni plin.-Stoprav I. 1844 je Horace Welle, sobar v Connecticut^ prišel na misel, da bi ga rabil kot obče m s mila Toda U učenjak ni dosegel uspeha, njegovi poakuai as niso sssntrall sa prapračljive, zato ni je Wells prerasal tile t kopeli In da ne bi trpel, uporabil sneat«tftJ*e kantnoetJ dušikovega rrntokaMk, M jih je tolikanj proučeval. Proti sredini XtX. »toletja ao zaporedno odkrili o-msmne tostnoati etra. potlej kkv Napovedavane revolucije — i - otročarija Neodgovorna boljšoviška Igra z evropskim de-lavatvom. "Napovedana" komunistična revo. lucija v Nemčiji Ce napoveduje astrolog razne dogodke v zgodovini, je to stalao čtivo sa. nevede in |J0 senzacijah hrepeneče čitateljstvo. Ce napreduje raavoj družabnega življenja filozof, socio- aJ( gospodarski veičak, je to opozorilo z* pametne ljudi, da U|2je slede razvoju in tm nt znajdejo po desetih letih, recimo kakor po svetovni vojni, v povsem novem svetu ter zaradi nepoznani* naravnih zakonov razvoja napol u-pajo in napol nore, kakor da bi bila stara zgodovina razvoja presekala in pričela na novem koncu z drugačnimi zakoni, z drugačno svetov, no ideologijo človeštva. V resnici pa imamo da-oes Ideološko anarhij«; ideologije so danes zašle v stotine e|cstren>«v, katero bo šele zgodovina zopet uredila na tak aK onak način.. Take misli človeku rojijo po gjavi, ko čita o napovedi komunistične revolucije v Nemčiji, ki je bila* napovedana za 1. in 2. februarja le-tos. Ze pol leta prej se je bobnalo v svet, da bo ta dan v Nemčiji velika akcija, ki bo zgodovinska za srednjo Evropo. To tembolj razočara, ker vemo, da je za uresničenje velikih idej potrebna organkirana velika enotna ideologa, ki je pa danes ni, razen v delavski so cijaHstični internacijonali na en strani in v kapitalistični fronti na drugi strani. Dve glavni ideologiji sta tukaj, ki sta močno ukoreninjeni. Boj proti socijalistom pomeni naravnost zločin ako početje proti organiziranemu in ideološke ustanovljenemu delavstvu. Značilno je zlasti, da je policija v Berlinu na nočni konferenci izsledila ves pripravljalni akcijski odbor, ki se je posvetoval o namerava ni akciji. Vse akcij« v Nemčiji so imele namer izzvati povsod oborožene konflikte s policijo ii poulične nemire, ki ne morejo prinesti nobenih pozitivnih uspehov, nuurveč samo podžgati re akcijo in dajati oporo fašističnim tendencarr burioazije, ki je že itak dovolj in preveč močna Zanimivo je tudi to, da forsira Rusija tak« brezupne 4keijp In irtvovnnje delavstva vedm , takrat, kadar imajo v Rusiji težave, težke bo Kavno sedaj se izvršuje v Rusiji veliki ga spodarski program, aocijalizira se zemlja in pre ganja do ekstrama razna verstva. Zaraditegi je v Rusiji mnogo uporov, mnogo terorja ii mnogo obsodb. Za vse te dogodke se je jel za nimati meščanski in kapitalistični svet ter pri previjati najforže kakršnekoli akdje. Iz teh jaeiih rswner upravičeno sklepamo da ruski komuniati izrabljajo evropsko delav. stvo v ta namen, da sebi olajšajo stališče. Mne nia so pač, da Je treba snovati nemire v raanrt državah. To pa zato, da nimajo prilike pose-zati v njihove razmere. Rusija imi svobodo, da vr«i svoj program Nihče se ne bo vtikal v njih razmere. Ne g« pa. da bi se rušile delavske organizacije v ci villsirani Evropi, ter neorganizirane množi« vodilo v klavnico in obenem krepilo reakcijo in sklenjenoet kapitalistične fronte. ' Delavstvo hoče Imeti svojo Ideologijo, ni podlagi nje močne organizacije — to je boj, ki je naraven in ki obeta uspeh. bogastvo doVeškega bitja Ako koga vprašaš: "Kaj je človeku največ-ja dobrina?" rad urno odgovori po svojem o-sebnem zanimanju, okueu, željah, ali težnjah, Ur omeni: imetje, častihlepje, mogočnost, razum, spos6bnost navdušenja Ur občudovanja, prijateljstvo, aH pa kar na kratko zdravje. A nekolikšen premislek pokate, da imajo ta raznolika bogastva slednje svoj nedo«taU*. Imovina, obiHca bliga mora zadovoljiti kvečjemu povprečno dušo: to ni samo po sebi namen. Slavohlepnost, oblast sU sicer imenitna nafib-Ijaja in dajeta zmagovito veeelje, vendar »ma-to svojo senčno stran, ki je naničenost. (lov« se naveliča biti Cezar ali Napoleon, v <*talen» pa vladanje nad skupino ljudi prinaša s zame« in neprijateijstva, ki razlagajo »tuj pred oblastvovanjem, kakršnega so doiiyeu malone vsi veliki zapovednikl. Umnost? kakor dragocen dar, a ki n« mora ssm po napolniti celega iivljenja; zelo razboren človj utegne imeti le malo srca^ne posnati niti pn-jateljstva niti ljubezni/ Ur kloniti pod t« 0 samote. Oduševljenje napoaled se okrhs. pru»' Uljstvo redko praboli peke koristolovne ljubav pa zabrede v heznatnost vsskdsnjep Iivljenja. Zdravje samo, ki ga vendar n«® rečenica sUvi na prvo mesto med fivljen^iw blagostmi, dobro zdravje se utegne izgubiti, posuti le še otošen spomin kt prilika za ničevo žalovanje. Najdrašji i metek sa človeka Je tisti, ki nš omogoča živeti t najmanjšo Ušavo, ps najti P usoda vodi skozi kakršnekoli gmotne ali nrsv* razmera. Ta dobrina m pridobi polag aš. teika, z dolgim naporom in po mučnih tvlh: a kdor jo ima, mu odtehU vse bogsti£ vsa carstva In vse duhovne darove. Kdor joj deeegel. čuti manj šivo bridkost nadl^ "JJ* sovraštev, neuspehov, bolezni in sUrosti. nje se mu pretiran« ne razvije *pos, zadržuje, da ne sodi preostro stvari sli Daje mu trdne In globok« radosti. Po more dvigniti nad mnošloo, tako da gs ne jo vrtinci in spopadi, ki brezplodn rszw^ jajo človeške, drufbo. Slednjič pa. bodi JJJ tera koli vere ali smtuVtosga nazora, me osvobodi duha, da hm ndblfljofl P° šenem fivlj^nju z mirnim In pokojnim počakati smrti. ■ " SOBOTA« 22. FEBRUARJA. - 1 Vesti iz Jugo par besedi o naoclu sin. dikalne svobode (Itvirno) Ljubljana, začetkom jan. Socialni problem Jugoslavije, ki je bil s poskusom ostje operacije načet te dni v Jugoslaviji in je nad njim zavihtela najhujšo ostrino družba obrtnikov, veletrgovcev in industrijalcev po svojih gospodarskih korporaci-jah, postaja aktualen. Ne glede na mnenja, ki jih objavlja v dosledno reakcionarnem slogu meščansko kapitalistično časopisje, mora se vendar ugotoviti tudi delavnost onih, katerim vsa o-strina najbolj preti zarezati se v meso. Ni pa potrebno samo glasno ftuštenje in bobnenje. Vzeti je treba v roke tudi obstoječe zakonske določbe in predpise. Njihova svetost pfred javnostjo in pred najvišjim državnim funkcionarjem pa mora dati akciji za revizijo socijalne zakonodaje tudi drugačen znak. Po členu 36 zakona o zaAčtti delavcev imajo delavci pravico, da se združujejo v posebne organizacije za zafetito svojih gospodarskih, kulturnih in moralnih interesov. Te zveze lahko organizirajo dčlavcl po stroki ali brez ozira na stroko in jih morejo združiti v krajevne, tyano-vinske aH državne zveze. Delodajalci javno zahtevajo mnoge utesnitve, kar se tiče svobodnega organiziranja delavcev, za kulisami pa gredo Ae mnogo dalje. Zelje delodajalcev, da se o-meji svdbodno strokovno organiziranje delavstva podpirajo tudi gotovi ljudje, ki hočejo priti do monopola nad strokovno organiziranim delavstvom in s tem bi bilo konec sindikalne svobod«. Predvsem je gotovo, da se bodo ob spremembi socialne zakonodaje strogo upoštevale mednarodne obveze, ki jih ima Jugoslavija. In priznanj načela svobodnega strokovnega organiziranja je važna mednarodna obveza. Ni tu govora o kaki konvenciji Mednarodne organizacije Dela, ki jih posamezne države morejo sprejeti, ako to hočejo; niso pa prisiljene sprejemati navodila ^Mednarodne organizacije Dela. V tem momentu lahko opozorimo na določbe mirovnega dogovora v Versaillesu 28. junija 1919, S členom 387 te mirovne pogodbe so ustvarile podpisane države stalno organizacijo Dela, ki Ima nalogo, da izvršuje določen program. V program te organizacije je vnesena tudi potrditev načela sindikalne svobode. Kaj je treba smatrati pod načelom sindikalne svobode, določa podrobno člen 427 versaljske mirovne pogodbe, kjer so postavljena splošna načela Mednarodne organizacije iJela, ki se nazivajo njena ustava, takorekoč njena magna carta. Tu se posdbno vidi važno načelo o pravici združevanja za dosego vsega onega,%kar zakonu ni protivno in velja za delavce kot za delodajalce. Zato je povsem popolnoma dov. Vsaka delavska delegacija brez ozira na razne tendence v njej ravnodušno osporava mandat italijanskega delavskega zastopnika, Čeprav predstavlja ta delegat veliko fttevilo italijanskih delavcev. Italijanski delegat namreč ne izhaja iz svobodnega delavskega pokreta, temveč iz od države vsiljenega delavskega gibanja in zato je njegovo delegiranje huda žalitev mednarodnih obvez, zapisanih v versailleski mirovni pogodbi. Vsako leto se mora fašistični režim braniti in se izpostaviti težkemu mednarodnemu porogovanju na najvišjem forumu mednarodnega življenja drŽav. Sindikalno svobodo je treba zaščititi in obstoječe delavske organizacije opozarjajoč na mirovne določbe versailleskega sporazuma morajo varovati in braniti svoje postojanke. Kar je v vseh kulturnih in civiliziranih evropskih državah, razen fašistične Italije, mora obstati in se uveljaviti načelo sindikalne svobode vseh Slojev prebivalstva. :1. , f. Mala kronika — ali puntarji v katoliških vrstah Ljubljane, 4. februarja. Pod naslovom "Mala kronika" je z debelim tiskom in na najvidnejšem delu priobčil ljubljanski list "Slovenec" tole zanimivo in pomembno izjavo ljubljanskega najvišjega dušnega pf-stirja: i ai "Uredništvu "Slovene^"— Na očitek "Delavske pravice" št. S. da je "Slovenec" prenehal biti jcatoliški list, izjavljam: ••Slovenec" ima naloge, da narodno, politično, socijalno in J ploh vse javno življenje preso-a po načelih katoliške cerkvc ter v tej luči ragpravlja vae v uvodnih člankih in drugih poročilih. Ker to nalogo korektno, odločno in uspešno vrši, moram izjaviti, da je "Slovenec" res katoliški list. SliČno izjavo sem poslal "Pravici", pa je do sedaj še ni prijavila. Pozdrav in blagoslov! Zbogom I Anton Ponaventura, škof." "Delavska pravica" je glasilo katoliškega strokovno organiziranega delavstva. Okoli nje se zbirajo idealni fantje, ki se ne morejo ogreti za metode pretkanih ljubljanskih klerikalnih lisjakov okoli škofa. Pisanje "Slovenca" je namreč poleg tega že neštetokrat dokazalo, da mu ni za interese delavcev, pa tudi ne za katoliške delavce, kadar so v nevarnosti interesi katoliških magnatov. Seveda, trem gospodarjem služiti nI mogoče. Tako je prišlo do trenj. Vse avtoritete niso dosti pomagale. "Delavska pravica", ki hoče biti res delavska, čeprav ne iz jasnega marksiatič-no-socljallstfčnega stališča, se brani diktatov klerikalne gospode, katerih cilj pač ni moralni in gospodarski podvig proletariate. Kakor Iz zgornje izjave "Maja kronika" izgleda, se pogumni uredniki in izdajatelji "Delav- Jasno, ,|a je načelo, da morejo Ell "g^^S^tt grotenj ljubljanskega škofa niso ustra- avoje organizacije v cilju *a*ite svojih gospodarskih, kul-turn'h in moralnih interesov, — ^pinano v najvažnješi mednarodni zgodovinski dokument na-*» Italija po svoji vladi po "voje tolmačiti te določbe mi-n«. tM»godbe in ae je hotela tu-J'»kriti za trditev, češ. da člen '' tovori da bodo motene po-™>ne okolnostl, v katerih bi se ^"»ve nahajale. (Miftijm je tu v«"kakor fašističen režim—dik-,D*,ur« kot posebna okolnoat.) K*sumljivo torej Je, da so te »"'^ne olcolnostl izjemnega ^»'aja in da so mišljene kot iz-okolnoeti le vojne, notranji nemiri, nenormalno in nered-<»nje državnega In drulab-|*Ba življenja. Tega pa ndbeaa ^ga država ne bo za sebe In prav zato, ker itall-'»"■»ki fatizem tako strahovito •"»Mja predpise veraailleske pofodbe. ki se tičejo «J"n"l*fi "tanja. je njegova [*'Wnost vsake leto na med-konferand dela v 2ene-r' f">4met najsrditejših nape- šili in je Ml njegova izjava bi la vržena v koš. Da, res Je. gatmere M £i§t|-jo. Oblaki bodo samo enobarvni. Jasnost bo prišla v javno življenje. Videlo se bo. kdo Je za ljudstvo in kdo je proti njemu, pa če bodo prav govoričili po načelih nacionalizma ali svete od-reftenišlce katoliške cerkva, Gospodarski moment je prvi, vse ostalo pride kasneje. Življenje pa je cilj vseh t Pred ureditvijo vprašanja go- Beograd. začetkom frfir Zopet je sklicana anketa, ki naj reši in uredi zadevo gospodarskih krogov In gospodarskih Zbornic. Po razdelitvi Jugoslavije na banovine (§), je postalo vprašanje enotne ureditve gospodarskih Zbornic zelo aktualno. Te zbornice so v državi prav raril-*ne In Imamo skupne ter ločene zbornice. Zekoni modemih držav predpisujejo, da morajo biti Zbornice zastopnice skupin interesov trgovine, obrti fn Industrije. V zastopanju teh skupnih interesov pa obstoja bai razlika napram stanovskim organized-gospodarskih panog, ki zastopajo v prvi vrsti poeebne interese teh panog. Danes se v Jugoslaviji ni prakticiralo to moderno načelo v gospodarstvu ter v njegovi organizaciji. Rilo je na tem polju marsikaj nejasnega. Varovanje interesov ni bilo skupno; zlasti domača trgovina, obrt in industrija je pokazala malo razumevanja za enoten in skupen nastop. Tudi v parlamentu niso posvečali temu načelu večje važnosti. Sele novo stanje je odprlo marsikateremu oči, ko je videl, da je povsod opaziti tendenco po enotnosti, po skupnosti. < Odločitev o novi ureditvi gospodarskih lfeornic ter o nastopanju pri varovanju posameznih odn. skupnih interesov bo padla prihodnje dni. Predložen bo trgovinskemu ministru o-snutek novega zakona o gospodarskih zbornicah z modernimi načeli. Nič več naj se ne ščiti posamezne gospodarske panoge, .temveč je skupen interes vseh gospodarakih zbornic in vseh panog gospodarstva za enoten in skupen nastop za varovanje skupnih interesov. PRIMORSKE NOVICE Goriški prefekt Sergio Dom-pieri poseča slovenske občine. Te dni je bil v Kalu na Kanalskem. Poročilo pravi, da je prefekt govoril z zastopniki ljudstva in se je informiral podrobno o vseh občinskih potrebah. Prepričal se je o redu, disciplini in elogi med prebivalatvom, ki dela vat rajno in resno, da prispeva k gospodarskemu podvigu v deželi. Prefekt se je izrekel o tem zelo pohvalno. Ljudstvo ga je entuziastično pdzdravljalo pri prihodu in odhodu. Prefekt Dompieri je potem poeetil Tolmin. Poročilo navaja, da Vtrip-lje v tej planinski coni plodno življenje in da sodeluje disciplinirano vee "drugorodfco" pr<*>i-vatatvo. V Alpinski vojašnici se je informiral prefekt o odpoša-jih vojaškega življenja med slovenskim ljudstvom in izvedel je, da vlada med vojaki in Tolminci najboljše razmerje.... Poštni nabiralec v Opatjem selu si je prldržal več poštnih pošiljatev.vKo ga je oblast prijela, je družina povrnila vso ponesrečeno vsoto. Sodniki v Gorici ao ga obsodili te dni zaradi poneverbe na 5 let, 6 mesecev in 7 dni zapora ter na globo 291 lir z odpustitvijo enega leta in globe po amnestiji. Tekom zadnjih dveh let je bilo premeščenih iz Julijske Krajine v »tare italijanske province okoli dve sto učiteljev. Fašistični tisk pravi, da se je izkazalo, kako dobro delo je storila s temi premeščen j i Šolska oblast. Odstranjepi so bili iz Obmejne cone malo koristni in negotovi e-lementi. Na novih službenih mestih so uvideli učitelji, da so i-meli napačne pojme o Italiji in njenem ljudstvu. Sedaj izjavljajo številni premeščencl, da so povsem zadovoljni z razmerami v italijanskih krajih. Lani je povžil Trst 1,126,745 komadov zaklane Šivine, in sicer: volov 18,796 ter 6,346 krav, 48,282 telet, 889,jagnjet in koštrunov, 16,841 prašičev in 8,-631 konj. Zmrznjenega meea se je razpečalo 4 milijone 678,719 kg. "Piccolo" dostavlja, da bi se motil, kdor bi mislil, da uživa Trst najboljše goveje meso. Velik del klavnih volov in telet prihaja k Jugoslavije, ki Je po "Piccolovem" mnenju zelo revna na pašnikih in šivali se Izkoriščajo do starosti za poljska leta. Tudi od tam poslana teleta so mršava ... Konsum govejega me-m pada. I*ta 1928. Je bilo Zaklane goveje živine 21,8320, lani 19,132. Tudi pri drugem mesu se Je znižal konsum. naraatlo pa Je vCivaaJe konjskega mesa. Na dan ubijejo v klavnici devet konj. Slikar je moral naslikati gospo, ki Je bile znana, da Ima prav majhna usta. Naslikal je usta še manjša, kot so bila v resnici in ko Je pokazal soprogu omenjene gospe sliko, ga Je vprašal: -Kako Vam ugaja T "Dobro," Je dejal soprog, "ampak usta so prevelika". "Naslikal sem že Itak manjša usta. kakor so," Je odvrnil slikar, "lahko Jih pa čisto Izpustim." m08VET» kal«laa)UlBa M MMillk rUSlOlOVlUN f h v življenju Za mlado domišljijo ni nič bolj mike v nega, nego pustolovščine, zvane tudi avanture. Mlad Človek — a često traja to mladostno občutje celo do sivih las — hrepeni po doživetju nenavadnih reči, nečeea, kar je Čisto drugačno od njegovega vsakdanjega življenja. Pri tem je, kajpada, zmerom preverjen, da se bo vse to dobro končalo ln da sklep vseh teh doživljajev ne more biti tragičen. Res je, naša zemlja ima še vedno dovolj prostora za taka pustolovstva in nevarnosti, vendar nikar ne mislimo, da konec ne bi mogel biti tragičen. Da se v romanih Ju-lesa Vernesa ali Karla Maya vee dobro konča, je ujnljivo: Verne je "potoval" po svetu v svoji sobi; žele y poziri starosti mu je njegova fyntazija obrodila tolike denarne uspehe, da je lahko na lastni jahti prejadral Sre-dzemsko« morje ln spoznal njegove obale. Karel May, ki s svojimi spisi tujih krajev in čudovitih dogodivščin še vedno vznemirja. utotlko mladih src, sploh ni nikdar zapustil svoje nemške dopnpvipei potemtakem je tudi on pptoval le v domišljiji, Jack London, *8®dbe se danes mnogo čltajo, je sicer če-ftče potoval, vendar mu je kritika takoj izpočetka očitala, da rad pretirava. Njegovi pravi potopisi in potopisne beležke njegove žene pa ao zelo trezni in hladni; torej se je v povestih preveč vdajal bujni domišljiji. Tako bi lahko preiskali zapovrstjo vse sodobne avanturistične romanopisce, M jih ljudje čltajo • takim zanimanjem, da se jim kar ustavlja sapa ln ki vzbujajo zlasti pri mladih ljudeh pustolovske nagibe. Spoznali bi, da ti pisatelji niso niti zdaleč doživeli tega, kar 10 opisali. Ce so take pustolovščine dobro izmišljene in opisane, jim nikakor ne ugovarjamo. Opozoriti hočemo zgolj na nevarnost, ki tiči v pustolovskih romajiih, da jim namreč mlad* ljudje verjamejo in da delajo Iz tega čisto napačne, včasi eelo usodne sklepe. Zakaj prave, resnične pustolovščine, kakor se dogajajo v življenju, ae le prepogosto končajo tragično; pa tudi tedaj, ko jih prizadeti nekriko prebijejo in prežive, nlzo spomini na nje nič kaj prijetni. — Nekoč je l meh* človeško življenje znatno manjšo celio nego Jo ima danes. Med ljudmi je bilo več krutosti in brezobzirnosti nego Je mi poznamo. Ml ln barvni ljudje so imeli ponekod zares še čisto divjaške nra^e. Danes to izginja: tu in tam počasi, ponekod naglo, povsod pa Izginja stalno in dokončno, Zemlja postaja vedno bolj ljudomila, divJfUtvo se vsepovsod untika. V najskrajnejiih zakotjih sveta se opaža, da raste spoštovanje do življenja vzporedno s strahom pred posledicami zločina. Samo naivna nevadnoet In neizkušenost ie hrepeni po pustolovščinah. Za svoje življenje, za kulturo in človeštvo lahko storiš brez pustolovščine mnogo več nego z njimi. Ameriški raziskovalec dr. Anthony, ki se je nedavno vrnil z ekspedtelje po arktični Sibiriji in ki ma za seboj že lepo število takih-le raziskavanj, Je v nekem predavanju poudaril tole: V potopisih se mnogo piše o nevarnostih in puetolovščinah v zvezi i zemljepisnimi raziska-vanji. V kolikor je to pripove* do vanje sploh resnično, moramo reči, da so nevarnoeU in avanture krive ali nezadostne priprave ali napake premalo izkušenih ln poučenih raziskovalcev. Pravi znanstven raziskovalec ne itfe pustolovščin, marveč zemljepisnega gradiva; nevarnostim se ume izogniti a temeljitimi pripravami In s pametnim ravnanjem. Sploh Je pravi raziskovalec Kaj malo dovzeten za romantične sanjarenje se vse tisto, kar el bujna devlšljija zamišlja v zvezi s ekšpedicijami v neznane pokrajine Dr. Anthony Je priznal da Je v teku dvajee-tih let svojih raziskavanj v arktičnih pokrajinah, v Afriki in Južni Ameriki došvel samo trikrat nevarne pustolovščine, toda vedno po lastni krivdi. Ob neki priliki Je imel spopad s lov- ci lobanj, ob drugi priliki ee je pa na lovu neprevidno oddaljil od svojih gonjače v ln trčil t nosorogom, tretjič pa je zbfcraje okamenine spodrsnil v globoko razpoko, odkoder se je otel le z največjim naporom. Drugi arktični raziskovalec A. Fiala je dejal, da je dobra priprava za oks-pedkijo ključ do njenega uspeha. Pred svojo arktično ekspadi-cijo 1. 1903 je prebil dolg« tedne v laboratoriju, neumorno preizkušajoč materia) in potne potrebščine. Vztrajno je delal poizkuse z raznimi petrolejakimi kuhalniki in naposled spoznal, da je Primus najboljši. Dolge je preizkuševal, so li spalne vreče iz koše severnega jelena boljše za štiri osebe ali za eno; odločil se je za vreče za eno osebo. Preiskoval je materijal za šotore in dognal, da ao najboljši šotori za dve oeebi iz iantuške sirove avi-le. Za sani je bil izbral izmed tolikih vrat leea les iz ameriškega oreha (hickory) in aicer od dreves, ki raato na hribih, kjer so izpostavljena vetrovom. Vse te in podobne priprave so bile aila suhoparne in dolgošaz-ne, docela drugačne nego čitamo o njih v romanih; toda za pro-fepeh in uspeh ekspedicije so o-gromnega pomena. Zares so ae mnoge polarne ekspedicije ponesrečile baš zbog nezadostnih, premalo temeljnih priprav. Dobre priprave zahtevajo precej časa, izkušenj in denarja. Toda iti na pot brez denarja ali z malo denarja, pomeni iti na beračijo, le-ta pa nI nič kaj roman* tična. Kreniti na pot brez dobrih priprav znati zvišati verjetnost nevarnoeti in pripraviti pot k tragičnemu koncu; to menda takisto ni posebno mikavno. Te vrstice nam pričajo, da so ekspedkije v malo obljudsne ali neznane kraje daleko manj romantične nego ee zdi mnogim ljudem po Čitanju romanov. Pri* ti v polarne kraje ali v notranjost Afrike pomeni premagati vse polno ovir la vzdržati ogromen napor; resničnoet, ki pa človeka obda, ko naposled doseže cilj, je znatno manj peaniška in vabljiva nego v raznih romanih ln pripovedkah. Ljudem, ki h»-čejo za vsako ceno takih razburljivih dogodkov in izmišljenih lepot* svetujemo, da čltajo knjige te vrste, vendar naj ae v trenutku, ko bi jih utegnilo zamikati po laetnem doživetju takih pustolovščin, epomnijo, da je stvarnost znatno manj vabljiva od prividov človeike domišljije. Karel Ewald: V torek Je Karel dobil škrla* tinko, In v sredo je bila vreta na Elzi. Ležala sta v otroški sobi in nihče ni smel k njima .. . Janezek pa ie celo ne. Zdravnik Je prihajal dan za dnem; s*etori so bili spuščeni in vse je bilo nekam svečano. Zvečer je mamica vzela Janezka k sebi in mu vse povedala. Precej dolgo bo trpelo, preden bosta Karel In Elza mogla Zopet iz sobe; In zelo Je treba paziti; kaJU Akrlatinka Je od eile nales-IJiva bolezen. Tako nalezljiva, da nihče ne sme Jesti s njunih krožnikov ali s njunimi žlicami, nihče se ne umivati s njuno gobico ali uporabljati njunih brisač. Janezka je vse to navdajalo i občudovanjem. Strmel j« na za prte duri, a blizu nI upal. Pri* sluikovaJ Je; a niti besedice ni ujel. čas Je mineval in obema ee je vidno vračalo zdravje. Janezek Je slišal, kako sta s* v svoji sobi smejala in premeta vala igrače. Kupili ee Jima kositrne vojake in omarico z barvami In najrazličnejše podob«* Dobivala sta najboljše Jedi, pečenko, jajčke, vino in sladkegs peciva, kolikor sta hotela. Nekega dne Je Jnmn^k pogledal skozi ključavnico In videl, kako sta o-ba sedela za mizo in se prsv prijetno zabsvals. "Ali sta že zdrava T Je vprs šal. "Ze precej," Je mamica odvr-nlla. "Toda sedaj proti koncu Je bolezen najbolj nalezljiva In m ore v s žeto z očkom nate še pre v p<*ebno pezltl." Jsnezek Je ležel v posteljici In o vsem tem premUlJeval. Ko je zaspal, je sanjal samo o pečenki In jajčkih, e omarici z barvami In koeitrnih vojekih. IIrž pe se Slovenska Narodna 1*04 Podporna J>dnott^ ■t*- ir. juntf« iter V (if lavi Illinois 26.17 M So. UwimUI* Avt., Chlc»*o. 111. T»l. Kuckford 4»04 GLAVNI ODBOR S.N.P.J. UPRAVNI OU8KK: VINCENT CAINKAK, pradssdaik.....U6&7 «. UwnJ.b Ave., Gkisaffo, IU. freuda, vuucjt, si. tajnik.........2067 S. UwimUU« av«.. Cbto*«*. III. BLA8 NOVAK, tajnik bol. oddtlks.W6T 8. LawniUU A««., Chloa«o, III. IOHN VOqRIOH, fl. blajrtjnik...... .2667 8. UwnUuU Av«„ Chicago, 111. HUP OODINA, upravitelj fUiils... 266T 8. Lswndulo Avt., Chtsafo, 111. JOHN MOLfcK. urodslk irUutU......8067 8. LswikUI* A vs., Chic««o, UL " ODBORNIKI ANDREW YtPRICH, prvi podprodiwtlnlk, «09 Russell Avr, Jahimtown, Pa. DONALD J! LOTR1CH. drugI podptvd«., 1937 8. Trumbull A vs., Chios««. Ill JOHN J. KAVERTNIK, «1. sdrsvnlk........S784 W. Nth St, Chtesgo, III QOBPODARUKI OD8KK: FRANK ALE8R, prodasdnik..........2124 8. Crawford Avo., Chicago, III JOHN OUP,..............................mi W. 87th 8t., CMoavo, III JOSEPH SI8K0VICH................i 1)09 E. 74th Strut, ClovoUnd, Obi* POROTNI ODRKKi JOHN GORfiEK, predsodnlk..............414 W. Hay St., SprlnffisU. UL ANTON 8ULAR...................................W 27, Arras« Kant. JOHN TRCEU..................................Box 267, Strabans, Pa. FRANK rOHHOJ,.............................. .Boa «1, Park Htll, Pa FRANCES IAKQVSKK.................101« Adams it, bio. Chicago, UL okrožni zastopniki i GEORGE 8MREKAR, prvo okroljo.......117 Mala Avo.. W. Allqulppa, Pa. JOHN LOKAR JR., druvo okruij«........691 E. lUnd St.. ClovoUnd, Obi* FRANK LEKAA, trotjo okraljo.... .7.7.7. 0. Box 6«4, Maiborry, Kaas. FRANK KLUN, totrto okroljo.,.,.............Box 66H, ChUholm, Minn. FRANK KU>PCI0, poto okroljo......................P. O. Dino«, Wyo. NADZORNI ODBEKt FRANK BAIT2, prod«odnlk.................1689 W. Mth St., Chlcsfo, III ALBERT HRAST......................866 8. Plorco St., Mllwiukoo. Wia. MICHAEL PLES HE..............610 Madlsoa Avs., N. 8.. Pittsburgh, Pa. Pesos> Hwswiwa > aUTRiml MtUmSi. M Sata* v si mi«, n «Nt tatofei VSA PISMA, ki M mmIiI* m puh ti. »niiihMn, Mi n mmU»« r» pwiwiilllw , VW MtNASNS Milil*!«« 1» Mvoti. y M Si«I« tt. «SM«M*» tdMlM In MhIi ,*M« ooj M HSkN m ti Mestv« VM MSm. Hfctftft m IMMIIM nem, M) M po>IUo|> M M. ItloIKvo. vsa 'raitols^^tv^t^^lk v rU^ol Mi m itiSMo Ovort uh% vw eaism M Si »«msi oSa* m Mi mASMIo M Mm Šarite. ».»*■**> NOTBt GwMpwiiM Mih (te Iimm Olfl* tteoM te MteNl ti Idteti M te einml u ite mnUri't *(Nn. ■f M teMlM ate«M te M4mm«4 to II flMMtol oulto«« mm4«v ite IoiImIMIm «f Ite IfMcOfM1^ offtoo ateoM te totM "^OwMtotoH MMWOIat Sm Mfk •I Ite hnHIh teri ateoM te ........I to Salto, atelrut of Ite towi •( Sofrvtom. ateoM te ill.....I to Joka »rt*, ewlfao. i tem tfOtotat to ite *Htotol aMiMiiiilii aivirSiinatto. fteaHtito— o 1 ateoM te MldmiMl to "fSOSVeTA." je spet prebudil ln aopet dolgo raimllljal I* \ Ko se Je soočilo ln so vel v hill spall,vstal ln se bos pri-plašil do duri. Odprl Jih ln se o-tri okoli. Karel ln EUu sta lepo ln mirno spanAkala. Na mill so poleg omarice « barvami stali kositrni vojaki. Sel Je k umivalniku, vzel njuno gobico In se I njo umll ter se nato drgnil s njunima brisu« lama i potem se je sopet splazil v svojo posteljico in taepal ter so zatopil v najlepše sanje, (Prevel Finec.) Metki pouts J s Jo peto koto ( oboe*, N. tem m«stu dela vaakdo, k oče ne" je fra^ ta, ki jako dobro pokaie delavsko situacijo. Vsi sicer ne delajo ln med temi Je največ molkih, ki so popolnoma nepotrebna bitja v tovarnah, po iajavl gotovega Oblačilnega podjetnika, ki uposluj« okrog 800 delavk. "Jat niaem v moji tovarni u posili ie nobenega moAkega In to ae lahko reče tudi o ostalih podjetnikih," je bil njegov komentar, "Htradajte doma" . . . Durham, N. t\~Hadl velikega navala brezposrinih in strada* jočih ljudi, ki prihajajo v to mesto z duiele in Iz mest, Je načelnik mestne uposlevaine agencije rekel, da U ljudi čaka tukaj le stradanje, ker dela ni. Hveto. val jim Je, naj rajii stradajo doma, kot pa v tem mestu. Zelene ovce. 0. Dodd, ovčar v Bromsgrovu (Worcestershire) je to nekaj dni opaial čuden pojav: mnogo iKMumeznih ovnov, ovc in jančkov Je Izgubilo na-ravno barvo ter ozelejielo. Vendar Je bila drobnica videti čisto zdrAva. Hotel* ugotoviti vzrok In razlog rwoblftijn! prikazni, Je pognal sumljivo brav v posebno tujo, kjer se je razlaga skoraj dognala. KekeUvs čreda se Je nekaj mesecev poprej potikala na ptUnlku, kjer so stale kopice mladega sena. Seme te je trosilo četveronoftcem na pleča. RpriČo vlage In telesne toplote Jt torej setev padla na rodovitna tla ln poganjala kar na ovčji polti. Pred sodni J« Pri porotni obravnavi te predsednik obrne na obtoAenca: "Obtoženec, vstanite in ogovarjajte na moja vprašanja. Ime In priimek 7" , "Gregor Ceroberlbin." "Znate čl! at I in pisati?" "Ne, gospod predsednik." "KakAen poklic opravljate TH "Berem ljudem v dlaneh." ftKNITVKNA PONOIMIA Kupil sem si malo, dobro Ido« Če podjntje In ker sem samee, si iellm pridno in varčno druftl-co v starosti 88 do 8ft let. Jaz sem stsr MM let, ter sem mirnega značaja. Tudi vdova ali ločenka nI izključena. Katero veseli, nt j pita na naslovi "Dobra Modo* not t," 2867 H, Uwndale Ave., Chicago, III.—(Adv.) M mi 618 tsaaaft »lafet* * ro«. d. Uhko kljujejo pot. | Petja. ■■■ Kakšne neumnosti vama I roje po glavi! — je godrnjala pestunja. — Kako se moreta primerjati a kmetskimi otroci? K- nim je bog dal, drugim pa ne. ■■■ vaju imam od srca rad. Samo da ne pozabita na svojo obljubo. • — Ne bova pozabila — sta zaklicala Sonja in Petja v en glaa. — No torej, no torej, potem je pa vse v redu. Ta čas je vstopil kočijaž in povedal, da je kolo popravljeno iMihelk 8.: DOPIS Z DEŽELE V časopisih čitam novice vsa-v ke sorte, mogoče in nemogoče. »«,«. ——, ___________ Vaj Ima papanoma je bog ^ rXTo grmovje po obeh atraneh, da je padala Mar je mogoče meriti vse ljudi Z naše strani, fa naše vasi ni none dno soteske namo slabotna, meglena luč. Ce- |po enem kopitu? |bene. Nabralo pa seje^ pri na* prav več ur ničesar nismo zaužili in bili Jako utrujeni po kameniti, razdrapani poti, vendar noj — Ni naša stvar soditi o božji ne! Prav na tihem je počilo kakor bi n. pr. kdo.... no ja! Saj to ni nič takega, vsakemu, se lahko primeri in tudi našemu koritu bi ne zamerili, ko bi se bilo to zgodilo recimo poleti ali pa vsaj ne tako hudem mrazu. Res pravijo, da so laneko le- to zelo, zelo mnoga korita popo- klal." druga na občinske troftke — prej pa ne!" Ostro je potfedal župan vse tri možakarje in Ke porogljivo nasmehnil. Spoznali so, da ne bodo ni* ^ pravili. Obrnili ao ae in eden je še med vrati aiknil: "Hudič! Po. noči bom šel pa boifc še vaša raz. nam niso pustili preveč napeti živci, da bi pomislili na počitek. Sklenil* smo samo, da se bomo tukaj zaustavili, in medtem ko so pričeli Indijanci pripravljati taborišče, smo odrinili mi štirje v spremstvu obeh mešsncev naprej v globino soteske. Od kraja je bila kvečjemu štirideset čevljev široka, potem pa se je takoj zožila in ae končala z ostrim oglom, kjer so bils stene prestrme in gladke za naskok. Povrnili smo se — vsa zareza je bila kvečjemu četrtino milje — Zakaj pa bog ni dal vsem? toliko lepih stvari, zanimivih, reje vprašala Sonja zamišlje- »nih stvari, da ne moremo in ne smemo več molčati. iLani je bila huda zima. Men-volji — je odgovorila pestunja. Ida jo vsi, ki smo učakali letoš-Vendar je pa nalila skodelico njo, še prav dobro pomnimo, mleka in ga dala kmetici, češ I Vzroki so različni. Eni jo niso še naj nakrmi lačnega otročiča. U-Pg»bH| v.led tega,,ker šetotoa bogo otroče Je hlastoe pilo in U-Matijo OMbllne, ki jim jih je koj se je pomirilp. Sonja in Pet- Pri»dejala, drugi zopet zato, ker ja se pa nista dala tok lahko po- P miriti. Sonja še vedno ni hotela njem zimskih <*>lek in drvi mi rifL at J55l V (govorim tukaj v menu vašča- globoka - in zdaj so nenadno zagledala lord I Bog je daL praviš, .JMUa Johnove orlovske oči, kar smo ifkali. Vl^ko | Hf Je^nel ^i^Sene^ lja taka? Zakaj? Zakaj je bog IPMPMP Uko krivičen In hudoben? Ni- ▼ o®«® hudem mraau lanske koli več ne bom molila, če Je tak. " * ^ V0dl10 korito (pripomniti moram da je i->bi ver-še Molče smo nadaljevali pot okoli skalnatih ki so bile Uko nepretrgano gladke kakor oni orjaški ledeniki ob Južnem tečaju, kateri — videl sem Jih na alikl — sežejo Uko daleč na vse strani, kakor vidi oko, In se dvigajo visoko nad Jambori raziskovalne ladje. Ta* kom petih milj ntamo našli nobene zareze sli raspokline. Potem pa smo zagledali nepriča. kovano nekaj, kar naa Je napolnilo z novim upanjem. V vdolbini, zavarovan! pred dežjem, Je bila s kredo nasllkans nerodne puščica, ki je kazala proti sapadu. "Zopet Maple White," je rekel profesor Challenger. "Res je moral slutiti, da pridejo za nJim vredni naaladnikl." "Imel Je torej kredor "Našel sem v njegovem nahrbtniku mod drugimi stvarmi škatljtoo i raznobarvno kredo. Spominjam se, da Je od bele osUl samo majhen košček." "To ao seveda dragoceni podatki," Je rekel Summerlee. "Morsmo torej aamo aleditl njegovemu vodstvu in nadaljevati pot proti zapa-du." nad nami Je zijala v temnem skalovju dokaj velika luknja. To je moral Wtl nedvomno samo vhod v katerokoli jame. Ob vznožju stene je ležalo vee polno kamenja In seputega proda Uko, da ni bilo pretežko priti navzgor. Ko smo se povzpeli do črne luknje, so se raspršiH vsi dvomi. Ree smo našli hodnik v globino skale In Je bil celo zopet na steni zaznamovan a puščico. To je bil torej prav kraj, in po tej poti Je pričel Maple White s svojim nesrečnim tovarišem svoj naskok. Preveč smo bih razburjeni, da bi se povrnili v taborišče, in *lenlH smo takoj pričeti s prvim rasiskovsnjem. Lord John je imel v nahrbtniku električna svetiljko, ki nas je preskrbela z lučjo. Sel je prvi in vrgel v temo mali krog rumenkasU svetlobe, mi pa smo sledili drug za drugim. Po gladkih sUnah in okroglem produ na tleh Je bilo videti, da Je služila soteska kot stru-«a hudourniku, ki Jo Je najbrž tudi izpraskal v skalovju. Bila ja tako ozka, da je prišel en um človek, sključen, komaj naprej. Kakih petdeset yardov je vodila dokaj ravno v notranjost skale, potem pa ss je dvigala za pet in štirideset stopinj. Kmalu na to je poeUIa pot Uko strma, da smo morali plesati po štirih skozi nasuto kamenje, ki se je udiralo pod nami. Nenadno smo zsčuli začuden krik lorda Roztona. "Zaprto Je!" Je rekel. Prilezli smo sa njim in zagledali v rumenem krogu luči pravi zid iz debelih bazaltnih odlomkov, segal je do stropa. "Obok ae je ndrl!" Zaman smo vlačili kamenje po kosih na-raeen. Dosegli smo le to, da so se pričele največje skale majati: grozile eo se zrušiti navzdol In nas streti v nič. Ni bilo dvoma, da ne zmorejo vsi naši napori odstraniti U zapreke. Pot, po kaUrl je prišel na vrh Maple WMU, ni več prihajala vpoštev. 1 Preveč potrti, da bi govorili, smo molče odUvall po temnem predoru navzdol In se napotili proti taborišču " ' Spotoma, preden smo zapustili sotesko, se Je odigral dogodek, ki utegne biti pomemben za prihodnost — Ta je pa lepa, je godrnjala | peatunja ip zmajala a glavo. čakaj, papanu povem, kaj si rekla. — Le povej mu, — se je od-1 _ ^ ^ _______________ rezala Sonja. Trdno sem skle- hud'otae namene. Kje jena sve-nila, da ne bom nikoli več moli- tu kaJc p^nj^ ki bi mu v U-la. Saj ni treba moliti če Je bog kem mrM>1 rojn# tako neumne Uko krivičen In splofe bi tega L^j ^ p^jte mi ga I ne ' na tem mestu, da to korito ni bilo h centruma naše vasi, ampak h njenega predmestja) in počilo. Zmislllo? Ponavljam, da se je zmislllo in da je imelo s tem Je sUla na Čevljev pod luknjo dnu v Vsa naša mala skupina zareze kakih štirideset čevlj Jami, ko ae je nenadno gori odtrgala velika skala in v trenutku težko treščila tik poleg naa. (Dalje pHhodajUL) Lev Nikolajevič Tolstoj: ITMiKO SHOE Deklica in deček aU ae peljala is ene vaai v drugo. Deklica je bila stara pw, deček l»a šest let Bila aU bratranec in sestrična. Njuni maUri sU bili sestri. MaUri aU oetal i ne-kje na obiaku, a otročlča sU po-•laH s pestunjo domov. Ko eu se prijeli skoal vaa, se je zlomilo kolo. KočljU je izjavil, da bo treba kočijo popraviti In da popravilo ne bo trajalo dolgu. — Kot nalašč. — Je menila pestunja. — Saj ee še ttak dol-go vozimo, otročlča aU lačna, dam Jima U čas mleka In kruha. Bila Je jesen, bilo Je dokaj hladno in pršilo je. Peetunja je odšla z otročtčeme v bližnjo kmetako hišo. BUa Je baJU s u Ujeno izbo. kjer ao kuriH brez dimnika. V takih bajtah odpm pozimi vrata In dim ae vali Iz nje, kakor.peč more, dokler peč ne segreje. Taka je bil« torej U Izbe. Stara, zanemarjena In zakajena. V enem kotu Je v|. sela sveU podoba, pod njo j« sUla miza in klop, na drugi at rani pa velika peč. Otročiča ata najprej opat tU svoje sovrstnike: boso dekMro v umazani srajci in ikoro na*.*»'kaj. dečka s napihnjenim trebuhom.1 Tretji otrok, enoletna deklica Je ležala na klopi in ae na vso moč drla. GoepodinJa Je božala otročiča. čim je pa vetoplla pestunja, ga Je puatila samega na klopi In poggtila gostom miso. Peetunja Je prlneala Is kočije košaro z blestačo ključavnico. Domači otroci ao občudovali ključavnico, katere se kar niso mogli nagledatf. — Stopita bliže, otroka, goto-vo sU že lačna. — Je zaklicala peetunja. Toda otročlča ae ai»U ganila. Deklica. Sonja. Ja nepremično gledala na^ol nage deaiače otroke. Zdaj se Je zagledala v eneg zdaj v drugega. Se svoj živ dan nI videla Uko umeaaalh otrok, •koro nagih, niti Uko umazanih •raje. Deček. Petja, se je tudi oziral sdaj na enega, zdaj na drugega domačega otroka in nI vedel ali bi ae smejal ali čudil. Sonje se Je najbolj zanimala sa otročiča na kkipi. ki Je nepresU-no tulil. — Zakaj pa kričiš?—je vprašala slednjič, i — Jesti hoče. 4» Je odgovorila 1 mati. — Zakaj >i p« ne dante? — Saj bi Ji dala, pa nimam — PojdiU no, otroka — je godrnjala peetunja in resala kruh. — Kaj zijata, zdaj nI čas sa to. Evo vama mleka in belega kruha. NaJaJU se, U čas bo pa kočija popravljena. Otročiča sU ubogala ln stopila k mfzl. Peetunja Je nalila obema v ekodollco toplega mleka ln odrezala vsakemu kos belega kruhs. Sonja pa nI hoUla Jesti. Z ročico je odrinila skodelico od sebe Petja ee Je osrl na njo In takoj js sledil njenemu zgledu. — Kaj Je ras? —- ee Je obrnila Sonja k peetunjl in pokaaala z drobno ročico na gospodinjo. — Kaj? — Je vprašala pestu-nje. ki sploh nI slišala, kaj sU smelo biti — Cesa bi ne smelo biti? — je vprašala pestunja začudeno. — Da bi eni imeli mnogo, drugi pa niš. — Morda pa dela to namenoma, — ss Je oglasil Petja, u — Ne, dela zato, kar je hudoben. Hudob** je, hudoben! Nočem jesti, ne piti 1 Bog je hudoben! Nič več gs nimam rada. Kar se je začul z zapečka hri-pav glaa: — Otroka; draga otročiča, plemeniU aU, govoriU pa grdo. — In govoreči je zakašljal tako močno, da ni mogel nadaljevati. Otroka sU ee oarla na peč ln zagledala sta zlvo glavo, sklonjeno nad njima. SUrec je nekaj časa kaši jal, potem je pa nadaljeval: > — Bog ni hudoben, draga o-troka. Bog Ja dober. OnJJubi vse ljudi enako. On nI kriv, da jedo nekateri vse življenje poti ce, drugi pa še črnega kruha ni majo. To so zakrivili ljudje, in sicer zato, kar so nanj pozabili. Pozabili so na boga in zakrivili, da žive eni v izobilju, drugi pa v bedi in pomanjkanju. Ce bi ljudje ftiveli tako, kakor veleva bog, bi Imeli val vaega dovolj. — Toda kaj storiti, da bi se vsem dobro godilo, da bi živeli vsi v izobilju? — je vprašale Sonja. — Kaj storiti? — Js ponovil stsrec ns zspsčku. — Treba se je ravnati po božji zapovedi. A bog je zapovedal, tU morajo biti val ljudje enaki, da al morajo pravično deliti delo In jelo. — Kako, kako? — Je vprašal Petja. — Bog Je zapovedal, da mora biti delo ln jelo pravično razde-IJen*HH — Delo In jelo pravično razdeljeno. — je ponavljal Petja •tarčeve besede. — Ko dorasUm In bom velik, storim tako. — Tudi jas storim tako. — se Je oglasils Sonjs. — Jas sem rekel prej nego ti, je branil Petja svoje prvenetvo — Ko bom velik, poskrbim, da ne bo na svetu nobenega si roma ks. — CuJta. dovolj je Uh neumnosti, — je sagodrnjala pestunje. — Popi JU mleko, da se od- MisUm, da ga'ni. Rekel sem, da je počilo. Da ne bo nesporazumljenjs, povem, da U "pok" nI bil tako močan. O kala, ampak to ne drži. Kaj vae pravijo! Tako je n. pr. nekdo rekel, kaj rekel, celo napiaal je, da bom izdal tiskane spomine, pa še pisanih nimam. Ce bi človek vsemu verjel, bi danes ne gledal več z zemlje na luno, ampak z lune na zemljo. Pa vrnimo se k našemu koritu, to je bolj aktualno. Ponoči je torej počilo korito v našem vaškem predmestju. Nihče ni slutil nesreče. Le občinski pote-puhfje pravil drugi dan, mel čudne sanje, pa kdo jel potepuhovhn sanjam, ko njegovim besedam nthče ne verjame. Zjutraj so prišli vaščani napajat živino. Pa nemalo so se začudili, ko so zagledali razklano korito. Obnemeli so možje in se pogledali. Prav Uko so se qxjgledavall konji, voli, krave in druga domača živina. Pa je nazadnje povzel beaedo mož, ki je propadel pri Jtandldaturi za župana: "Kaj hočemo? Trije pojdiimo do župana, da zaipove tlako. Korito je treba popraviti." Odšli so trije do župana, našli so ga na peči. "Korito je vrag vzel, tlako skličl, da napravimo novo," "Lepo mi voščite dobro jutro," se je smejal župan in obuva škornje. "Ne šali se! NaU živina je žejna, kje naj jo napajamo H "V čebru, če ne mislite sami napraviti korita, vaa ga ne bo. Vsa tri korlU v vaai so bila ob ietem času nova in ko bodo vsa tri za nič, bomo zopet napravil Pa ni imel časa, da bi to napravil, vaški blrlč ga je zaprl v "občinsko kamrico". Ko gaje drugi dan spustil, ni imel več tako pregrešnih misli v glavi. Predmestje naše pa res čaka, kdaj bodo popokala še druga ta riU. Do tedaj bo pa napajalo ii. vino res iz čebrov. Mislim, da je tako najbolje — županu moramo biti pokorni. nahod— prehlad v prsih? Liniment ■■■ KOLEDARČKI . ----------- Na rokah imamo še nekaj Koledarčkov S.N.PJ. in sta-ne jo po 25c komad. Kdor želi imeti enega ali več, naj hitro pošlje naročila zanj. Imamo le le kakih 50 komadov, torej hitite. Naročila je poslati upravnifitvu Prosve-te, 2667 8. Lawndale Ave., Chicago, III. Ali ate naročeni na dnevnik "Prosveto"? Podpirajte svoj Hat! I POTOVANJE V STARI KRAJ si odredite najbolje potom našega potniškega oddelka, ki je odpremil in dopremil že na tisoče ljudi v njihovo največje zadovoljstvo. Pomagati dobiti pos, dovoljenje za povratek in income tax, davek dokument Napravimo afidavit, prošnjo sa dfcklaracijo o zakonitosti dohoda v to zemljo, kakor tudi prošnje za izven-zakonitne kvotne vize za one, ki spadajo v to grupo. POŠILJAMO DENAR v staro domovino, kakor tudi v vse ostale kraje vsega »veta—bančnim nalogom, čekom aH ^rzojtr-nlm potom po najpovoljnejšem tečaju. Ta največja slovanska banka v Ameriki, Id je poznana širom sveta, kod ena nejzanesljlvejših bank. Obrnite se na KASPAI AMERICAN STATE MUK 1M0 BLUE ISLAND AVE. govorile otrottta t goepodlnjo. T^^m^P* 11 otpo4>* | P*U*nK> doroav. KodUa ^ reak 6a» popravljena. ta? je dejala 8onja. — Kdo ve, toda kaj nam mar to ... Da boeta le vldve »Ita. — Jei nočem jeetl. — Je Is-javtla Sonje odločno — Jes tudi ne. — ae Je nfU-•II Petje. — Dej mleka nji. — je sefte-petal* Sonja (n pokatala t ročico na otročlča na klopi. *—> P u »ti ta te neumnotti In jejta. — je laaodrnjala peatu-n|e — Jejta. «ioer e« mleko o-hladi. ; - Noten jceti, nočem! — je — Nofteva, nočeva t — ata kričala Sonja in Petja v en ftaa. Ko Hora^em, poskrbim, da ee bo vtem ljudem dobro godi!<> — Vajin sklep Ja plemenit, — ja dejal rta rac ia pečjo. — Jas tega ne bom dotekal. Prestar nem. Bo« vama pomagaj. — Naj ee t«odi karkoli, midva storiva ta, — Je satrjevala Sonja. — Da, storiva. — je pritrdil Petje. i — Dobro, drafa otroka, sdaj CHICAGO, OH — Tiskarna S. N. P. J. I i i SPREJEMA VSA V TISKARSKO OUT SPAIAJOtA KlA Tiska vabila sa veselice in abode, viritnice, časnika, knjiga, dar je, letaka itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, AriPcem, škem, angleškem Jedka in dragih VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO 8.NJPJ, DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI Vas pojasnila dala vodstvo tiskarna. Gena smerne, aalj4k# • ■■ . . S. N. P. J. PRINTERY 2657-59 So. Lawndale Avenoe .» CHICAGO, ILL. TAM SE DOBE NA ZELJO TUDI VSA USTMENA POJ