gozd, so videli, da je aeka stara baba ravao deaar iz listaice vzela ia v Bjedra poriBola, listaico pa v grm vrgla. — Baba je aaučila psa krasti ia je od tega živela. (Poraba kupljivih gnojnih stvari v prusovski dešeli saksonski.) Se zaiirom je dosta takib kmetov, ki mislijo, da kupljivi gpoj Bima aoheae bodočaosti, ter trdijo, da je aama sleparija, če kdo pravi, da zemeljski pridelki le tedaj plačajo delo jb trud, ako se razaa aavadaega gooja rabi tadi kapljivi. Poglejaio eakrat v take dežele, v kterih se je kupljivi gaoj že adoaiačil, poglejmo eakrat med Saksoace, od kterih je zaaao, da so izvrstai kmeti, ter da prav dobro račaaiti vejo. Iz letaih zapisaikov kmetijskib razvidimo, koliko je eaa sama štacija vzadajib letib takili guojaib stvari prodala1866 1867 1888 1869. 66.620 40.814 33.267 34.277 ceat. 81.294 100.883 172.318 245843 „ 2.010 15.103 15.083 9.079 „ 37.029 30.478 33.919 37.397 „ Peruaaski gvaao Odprti gvaao . Chilisoliter . . Saperphospbal . Amoaijakov superpbospbat . Kosteaa aioka . Potašelj 1.081 3.155 21.840 25.629 5.131 14.850 40.783 4.181 16.015 51.795 2.742 27.497 Novičar. (Iz Maribora.) Tukajšaa čitalaica ima svoj pol letni občai zbor v petek 15. t. ra. ob •/_, 9 zvečer. Prograni 1. Polagaaje račaaa, 2. Volitev tajaika, 3. Obravaava posamezaib predlogov. Odbor. (Iz Zuženberka) aa doljaeai Eraajskeai se piše, da je bila tanio 2. jalija popoldae strašaa burja, ki je drevesa izkoreninila ia zlamala ia strehe odaesla. Potem je začela iti toča, ki je polje ia vinograde strašao opastošila. Škoda je neizaierao velika. (Kmetje ne zaupajte vsakemu neznanemu.) V Sz-Ujvara na Erdeljskem sta dva aepoznaaa gospoda Cbila sta žida) nekema abogema kmetu z goljufijo vzela 100 gold. Žida sta naaireč videla, da je kaiet, RumuBec, prodal aa sejam dve kravi, skleBola sta zato mu bitro vzeti aa lep aačia deaar. Stopita k ajeaia, ia edea izmed bju pripovedava kiaetu, da je ob tudi krave prodal ia zaaje dobil aamo krive baakovce, ia da to bolj potrdi, odpošlje bitro svojega tovarša za kupcem da bi ga aaj dal pograbiti ia da bi ali dobil od ajega dobre bankovce, ali pa da am aaj vzame krave. Emet se na to zlo ustraši ia prosi gospoda, aaj pregleda ajegove baakovce ali so pravi; gospod to stori ia kmetčaje aa svoje veselje, da so baakovci celo veljavai. Prej, ko mu gospod deaarje aazaj da, še ga opomiaja, da naj stotajak bolj skupaj zloži ia mu pokaže, kako, zložen stotajak je vendar hitro poriaol v svoj žep ia je dal kraetu sarao aeki edaaki zložea papir z dragimi aiaajšimi baakovci; aa to prosi kmeta, naj ma priaese cigar. Eaiet to veselo stori ia odide po cigare, ko jih priaese, gospoda ai bilo aikjer več aajti, ko se mu aekoliko samljivo zdi, pogleda 8voj deaar ia opazi še le zdaj, da ga je gospod za stotiajak goljufal. Pravi se veadar, da so na srečo goljafi že dobljeai. (Tudi psi kradejo listnice z denari.) Pri Peštu je spal neki precej premožea gospod poleg aekega gozda, ko se zbadi, vidi, da aeki pes ravao v bližaji gozd beži ia ajegovo listnico z deaarji aese. Psa so aasledovali ia ko pridejo v Vkup 213.035 232.888 3157566 408.630 ceat. Leta 1869 se je toraj skoro še eakrat toliko porabilo, kakor leta 1866. Ni nam treba posebao povdarjati, da po tem aavadai hlevai gaoj aič ae zgubi v svoji vredaosti; živiaski gaoj je ia ostaae aaj iaieaitaiši ia kmet si aaj prizadeva, si pripraviti toliko živiaskega gaoja, kolikor je le raogoče; a oa aaj ajegovo zdatnost ia moč po umetnih ali kapljjvih gaojaih stvarih povzdigBJe Ba B.ijvišo stopinjo.