Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 120 Din, za inozemstvo 140 Din UredniStvo je » Kopitarjevi ul.6/111 SLOVENEC Cek. račun: Ljub-I j ima št. 10.650 in 10.349 za inserutc; Sarajevo štv. 7563, Zugreb štv. 39.011, Praga-Duna j 24.797 U pravu: Kopitarjeva b. telefon 2992 Telefoni uredništvu. dnevna službu 2050. - nočna 2996 2994 in 2050 Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Izhaja vsak dan ziutraj, razen pondeljka in dneva pu praznika Grof SSorza o Pašiču Grof Sforza, znani italijanski diplomat in zadnji predlašietični zunanji minister Italijo je v svoji pravkar iz M i knjiga »Stvamitelji sodobne Evrope« posvetiM precejšnje poglavje tudi Nikolaju PaSfel :pod značilnim zagl»vjean: Pušk': — duša Srbije. Sforza in Pušič sta bila dobra znanca. V težkih mesecih po nemški invaziji, k«) je srbska vlada bivala na Krfu, stu niba diplomatu mnogo občevala im se spoprijateljila. Sforza je overjen, li-tičnih splisi.il. Sforza dokazuje, da jc billa predvojna iioli-tika Pašiča napram Avstriji absolutno miiroljub-nu in da se je Pašie mnogo trudil in veliko žrtvoval, da bi se razmerje med monarhijo in Srbijo izboljšalo. »Ponovno je v diiieli Aeronthala »tn nazadnje — zaman — v času Berclitoklu Pašič poizkušal na lastno rok«, neodvisno od kakih ruskih nasvetov. izboljšati odnose do sosednje monarhije. Brezdvoma je gnojil v srcu misel, da l>i oh evontuclnem razpuidu Avstrije Bosna in Hercegovino, — srbel«, kakor sta bili — pripadli Srbiji. Vendar ga to ni ovira 1«, da nc bi stremel po prijateljskih od.nowujih. 1'od Aerenthulom je nekaj časa hidti izgledalo, da se bo upoštevalo njegova prizadevanja. V novembru 1912 je [x>-novno poizkusil An izrazil željo. litikov. Morda jo ostal tako miren tudi z«to, ker je z vsega početka prav presodil položaj: stvar velesil im ne male Srbije je, dn bodo odločile o vojni ali miru. Zato tudi nw odpoklical šefa srbske armade vojvodo Putn'ka, ki ga je. napoved vojne zalotila v avstrijskem zdravilišču. Sforza popisuje, da stu v onih nicsecilli na Krfu večkrat govorila s Pašičeim o sarajevskem atentatu. Poleni jc Pašič z velikim poudarkom vedno pristavil, d« srbska vlada o celi zaroti ni prav nič vedela. Sforza ga je opozoril 1111 akolnost, du je srbski poslanik nn dunajskem dvoru Jovan Jovanovič odsvetoval svarilno dunajski vladi olvisk prestolonaslednika nn Vidov dun v Sarajevu. Kaj naj bi to pomenilo? Pašič mu je [ki kratkem premisleku pojasnil z odgo-vorom, ki je vsekakor značilen: M«ir ne ve vsakdo. da je v polletju vroče? »S tem je hotel reči. da jc moral vsakdo predvideti, d« Ih> obisk prestolonaslednika v Sarajevu nujno izzval nevarne manifestacije rastočega sovražnega razpoloženja.«, v katerem se jo tedaj nahajala ltosna radi avstrijskega režim«. Sforzu tudi sicer dokazuje, da ni imelu srb-tka vluda nikake krivde nu sarajevskem umoru in pravi, da izjave Ljubo Jovanovič« i/. leta 1924. v znanem članku »Slovanska kri«, iz katerih bi sledilo, dn je vsaj indiroklno Belgrad ▼odol zn priprave n« atentat, nikakor no oilgo-▼411-i« in resnici. Pripisovati jih jc ostarelosti Za katero ceno nudi Nemčija mir Revizionizem je postal del evropske politike — Potreba jasnih pojmov — Velikanski program nemške vlade Berlin, 22. nov. —m Po zadnjem govoru nemškega zunanjega ministra ne more biti več nobenega dvoma, da je izdelan načrl za novo zunanjo politiko v vseh podrobnostih. Nemčija ga bo začela polagoma izvajati. Govor dr. Curtiusa je bil zelo jasen predakt. Zunanji svet do sedaj še ni mnogo povedal, kaj misli o novem kurzu v Berlinu, toda zaveda se dejstva, da je za enkrat politika, ki je nosila ime Stresenianna, nehala 111 da se začne nova doba. l)r. Curtius je govoril na razhodišću dveh političnih teorij. Sicer samo na sebi ni prav nič napačno, če se razbistrijo pojmi. Do sedaj so si države druga drugi zatrjevale svojo mirovno razpoloženje in svojo pripravljenost celo neka' žrtvovati na oltar evropekega miru, na dnu pa je ždela naprej iskra sovraštva alt liezaupnosti. Potrebno bo položiti karte na mizo in do igra ti to igro na planem. Jasnost bo več koristila, kot pa v zlato jiobarvane pušice. Po informacijah, ki sem jih dobil od informiranih oseb na zunanjem ministrstvu, ki so pri sestavljanju načrta sodelovale, je zunanjepolitični program zelo obširen in obsega sledeče to ke: 1. Najprej zahteva Nemčija rehabilitacijo svoje čas I i s tem, da bivši sovražniki prckličejo očitek, dn jc samo Nemčija kriva zadnje svetovne vojne. 2. Nemčija stoji na stališču, da morajo deset let po versajskem miru bivše sovražne velesile iz- polniti svojo obljubo in razorožiti do iste višine, ua kateri sc nahaja nemška armada. V nasprotnem slučaju pa se mora Nemčiji glede oboroževanja dati , popolna svoboda. U. Nemčija ne more zdržati plačevanja reparacij. Zalo se mora najti način, ki jo bo razbremenil. Ključ razbremenitve je v rokah Zedinjenih držav, ki nuj izbrišejo vsa vojna posojila ler tako osvobodijo Kvrapo in Nemčijo gospodarskega robetva. t. Nemčija zahteva revizijo vzhodne meje. PoiJ-ski koridor mora izginiti, mesto Manzig mora hiti nemški državi vrnjeno. Poljski pa se ponudi svobodna luka in posebna mednarodna garancija za njene manjšine. Istotako sn mora memelski okra.) odstopiti Nemčiji. Nemčija bi eventuelno pristala na nov plcbiscit. ki bi obsegal vse ozemlje od vzhud-nc Prtieije pa do Šlezije. Med teritorijalne zahteve spada tudi Posaarje in Kupen ter Malmedj- v Belgiji. 5. Vse prekoniorske kolonije, katere so bile Nemcem odvzele čisto po nepotrebnem in brez pravega vzroka, se ji morajo vrniti. Nemčija bi bila eventuelno pripravljena pristali 11a lo, da bo svojo liivše kolonije vladala pod kontrolo Društva narodov knt mandatna »zemlja. B. Manjšinsko vprašanje mora biti rešeno lojalno in manjšine same pasti pod dejansko kontrolo Društva narodov. 7. Dovoli naj se plebiscit o vprašanju, ce se naj Avstrija pridruži k Nemčiji ali ne. Nemško zunanje ministrstvo smatra, du je ta program zelo zmeren. Razlikuje se od preliranosti desničarjev, ki zahtevajo odpoved verzajekega miru. razlikuje se pa ludi od popustljivega ."tališča levice, ki bi najrajše videla, 6e bi Nemčija travno ostala pod varuštvom bivših zveznih velesil. Navedeni program je torej minimalni. Za enkrat zunanje ministrstvo nima namena predložiti Evropi celoten načrt, vendar ga govor dr. Curtiusa že vsebinsko ponati®ku>.e. Izveden bo pcsloponia. Nemška vlada ee ne vprašuje več, kaj bodo k temu rekli bivši zavetniki. Neizbežno je, da se bo dvignil proti Nemčiji velik val protesta, toda, lako trdijo moje informacije, Evropa se bo tudi na U) privadila, oe resnično želi napraviti konec gospodarski mlzeri.ji in dejanske 11111 vojnemu stanju, v katerem se nahaja. V tukajšnjih političnih krogih se je enkrat že unmigavalo, da je nemška vlada svoje težinje že sporočila Franciji in Angliji ter da je akcija, ki jo jc uvedel Gustav llerve za sporazum Francije 7. Nemčijo, bila naročena od francoskega zunanjega ministrstva, ki se je hotelo prepričati, kako ba sodilo o tem francosko javno mnenje. To so morda samo politična domnevanja, kar pi je nad vsakim dvomom, lo je dejstvo, da se je vprašanje revizije ofie.ielno vključilo v evropsko politiko, ter da bo v prihodnjih letih najpoglavit-nejsa točka v mednarodni politiki. Protiholjševšški pokret v Rusiji Alarmantne veste o uporu rdeče vojske - Pretrgane tele tonske zveze Varšava, 24. nov. kk. Iz Sovjetske Rusije prihajajo ludi danes najrazličnejše vesti, ki si popolnoma nasprotujejo. Brezžična postaja v Vilni je danes popoldne sprejela brezžično vest iz Moskve z naslovom: »Na vse!«, v kateri Vorošilov obeta probivulstvu Sovjetske unije širše pravire iu vojakom rdeče armade posebne privilegije. Iz Minska s« dosle čez mejo nekontrolirane vesti, po katerih se vrše v okolici Moskve srditi boji, in sicer med četami Vorošilova. ki so se stavile na razpolago Stalinu, in med pristaši Bliiclierja. ki ima na razpolago več kot 10.000 vojakov in močne skupine delavcev. Nasprotno pa javlja poljski poslanik la Moskve oficiozno, da vlada v Moskvi mir. Pariz, 24. nov. ž. >Le Journal« prinaša iz Varšave vest, da potniki, ki prihajajo iz Sovjeiske Rusije, pripovedujejo, da je v več mestih prišlo do spopadov in da je sovjetska vlada mobilizirala več letnikov rezervne vojske. Vse čete iz Besarabije so pozvane v Moskvo in v druga velika mesta. Agenti GPU vršijo preiskave. Praga, 24. nov. ž. Češkoslovaška a gneči ja Iskra poroča, da je prišlo v soboto v Moskvi do velikih spopadov. Rdeči vojaki so se uprli in zapustili Kremi. Pariz, 24. nov. ž. >Libertec prinaša senzacionalno vest o velikem protiboljševiškem pokretu v Rusiji. Po teli vesteh so se rdeči vojaki uprli. Teh vesti ni mogoče natančno kontrolirati. Agencija »Tassi domanlira te vesli in odločno trdi, da so vse te vesti gladko izmišljene. »Izvestija« so proti dosedanji navadi pričela /. napadi radi vesti o uporih. iLiberle priobčuje te demantije, pa nasprotno naglaša, da so vesti o upo- rih v Rusiji resnične in da te vesti potrjuje dejstvo, da so telefonske zveze z Moskvo prekinjene in da se ludi po radiu ne dajo dobiti nobene vesli, niti ni mogoč noben razgovor. Varšava, 24. nov. ž. Telefonske in brzojavne zveze z Rusijo niso vposlavl'ene. Na Poljsko prihaja iz Rusije le malo potnikov, nnglaSajo pu, dn so neredi jih dnevnem redu in da so neresnične vesti, da je telefonski promet prekinjen zaradi neurij. London, 24. nov. ž. >UnileUnited Press« naglaša, da je to prvi intervju, ki ga je dal Stalin kakemu tujemu časnikarju, odkar je Stalin 11a vladi. Varšava. 24. nov. kk. Kakor se poroča iz Vilne, se jo slišalo včeraj od ruskega obmejnega mesta Rigusova ves dan mečno streljanje. Posebno so se cule salve in streljanje s slrojnimi puškami. S i>oljskega ozemlja se je čulo tudi stokanje ranjencev in velik nemir v sosednih ruskih vaseh. Med Poljsko in Rusijo so še vedno prekinjene vse telefonske zveze. Volitve v poljski senat 50 odstotna udeležba — Vladni blok dobil veliko večino Varšava, 24. nov. AA. Senatske volitve so potekle v popelnem redu. Udeležba ni bila velika, največ zaradi dežja in viharjev. Varšava, '24. novembra, kk. Pri sen ilnih volitvah je bila včeraj udeležba zelo slaba in ni , bilo nobenih posebnih dogodkov. Po dosedanjih rezultatih je dobil blok Pilsudskcga TO j mandatov (prej 4ft). levičarski blok t? (2ft). 1111-: redni demokrati 13 (9), krščanski demokrati 2 (6), Ukrajinci 7 (13), Nemci 2 (5) iu Židi 2 (6). V senatu je torej mnogo večja Pilsudskijevn večina kakor v sejmu. Vrutislavu, 24. nov. kk. Volitve v senat v poljski Gornji Sle/.iji so bile včeraj še burnej-še kakor volitve v sejni, lako da jc predsednik mešane komisije, zvezni svetnik Knlonder smatral zn potrebno, iln jc resno nastopil pri vojvodi. Prišlo je do mnogih protinemških demonstracij. Nemška volivna skupnost je dobila 1 mandat, krščanska demokratska Korfantyjeva stranka 2 mandata, vladne skupiuc pa I mandat. Pri volitvah v šlezijski sejin je dobila nemška Volivna skupnost 7 mandatov (prej 15), Korfnntyjevii skupina 19 (13) in vladna stranka 19 (10), nemški socialisti pa so dobili I mandat, (ločim so poljski socialisti dobili tudi samo 1 mandat, prej pa 4. Skupaj so Nemci ml maju meseca tekočega leta zgubili nad 108.00(1 glasov, vlada pa jc pridobila 87.000 in Korfnntyjevn skupina 65.000 glasov. Sfaro ielez'e Atene, 24. nov. klk. Kot posledico pogodbe, podpisane s Turčijo v Ankari, je odredil Venizelos, da se stavita iz službe obe stari oklopni križarki »Kilkis« m »Limnos«, ki imata obe po 14.000 ton. V službi ostane samo še ena križarka z 10.000 tonami. Jovanoviea in želji po intcresantnostii, ko je s precejšnjo fantazijo obnavljal svoje spomine. Ljuba Jovanovič ni o stvari v resnici ničesar vedel kakor sc jc Sforza prepričal iz veokinitnili razgovorov z njim med vojno. Članek grof« Sforze o Pašiču jo pisan t. veliko simpatijo in neprikritimi občudovanjem, kar je redikost v knjigi, kš je sicer prežeta 7. ostrimi sodbami in jedkim sarkazmom, s katerimi 110 prizanaša marsikaiki politični »veličini«. Sforza jo mnenja, da veliki uspehi Pa.' fa niso temeljili toliko v naslonitvi nn rusko diplomacijo. — kakor sc splošno misli, — ampak na nje- govi veliki ljubezni do Srbije, ki jo jc strastno ljubil iim na temeljitem poznanju življenjske biti naroda, iz katerega jc organično rastel. Pašie ni nikdar izgubil vere v veliko bodočnost srbskega naroda, kateremu jo ostal vselej zvest. Bil jo bistroumen politik, ki jc z veliko vztrajnostjo zasledoval svoje zamisli, ki jih je dittlgo pretek ta val molče in zaprl sam vase. Bil jo z« politiko sodelovanju in prijateljstva z Italijo. Ideje Jugoslavije pi ni doumel im grof Sforza 7. nekakim poemršlcom omenja, da je že na Krfu gledal »le 7. ner.auppnjem. kako se večja Srbija, ki v> ju hotel, rnzviin v kralie«lvo NHS ... Hitlerjeva stranka pred razpustom Berlin. 24. nov. kk. Ker so narodni soeia listi napadli plesno prireditev nekoga delavskega družabnega društvu v Charlottenburgu, se inerodajni vladni krogi resno l»av]:, z mislijo, da se razpusti linrodnoeociali stranka v Berlinu. Preteklo noč ie 25 narodnih socialistov udrlo v palačo >E(ion<, kjer so streljali in težko ranili tri člane delavskega društva. Eden iznicd njih je v smrtni nevarnosti. Četr tega delavca pa so težko ranili z udarcem na glavo. Policija jc aretirala sedem napadalcev. 7, inerodajnega mesta se izjavlja: Če vodstvo narodne socialistične, stranke ne bo preprečilo nadaljnjih aktov surovosti, bo moral policijski predsednik napraviti mir in red s tcin, da bo prepovedal stranko. Tržaška banka ustavila poslovanje Trst, 24. nov. ž. Banca rtella Venezia (*iu-lia je ustavila poslovanje. Banka je imel« več, podružnic v Istri, ki so tudi ustavile svoje poslovanje. Tudi podružnice v Postojni, Pa-zinu, Pulju, Pnrcču in Opatiji so zaprte. Poslovna glavnica znaša 5 milijonov lir. Ni znano, s koliko pasivo se je otvoril stečaj. Vsekakor je prizadetih s tem stečajem veliko število naših ljudi, ker je banka po tem. ko je prenehala s poslovanjem podružnice Jadranske banke in razne hranilnice, prevzela nase poslovanje in zlasti jemala vloge na varčevanje. V Padovi pa je upravni svet Banco Veneto po dolgih posvetovanjih sklenil, prositi sodišče, da se ji dovoli 40% moratorij. Insolvenca teh dveh zavodov je nastala radi težkega finančnega položaja, ki je povzročil stagnacijo bančnih poslov. Sestanek Grandi-Litvinov Milan, 24. nov. kk. Italijanski zunanji minister Grandi je danes dopoldne s svojim kabinetnim šefom dospel iz Rima v Milan, kjer jc imel sestanek 1 ruskim ljudskim komisarjem za «11 nanje stvari Litvinovom. ki se nahaja na povratku iz Ženeve od razorožitvene konference. Sestanek obeh državnikov se zaenkrat strogo prikriva in italijanski listi ne pišej« o tem niti besede. Domneva se, da bosta imela razgovore v glavnem glede razorožitvene konference in medsebojnih trgovinskih odnošajev med obema državama. Milan, 24. nov, kk. Razgovr italijanskega zunanjega ministra Grandija in ruskega ljudskega komisarja Litvinova v palači vladnega namestnika v Milanu je trajal nad dve uri. Pozneje je Grndi priredil Litvinovu banket. Italija menja albanske ministre Tiran«, 24. nov. kk. Nenadni odstop albanskega zunaivjega ministra in bivšega poslanika v Belgradu Reufa Fika je izzval v diplomatskih krogih veliko senzacijo. Zvedelo se, je, da se je njegov odstop izvršil nn zahtevo italijanskega poslanika, ker je objavil v »Novi Albaniji« članek, v katerem oslro kritizira it a 1 ijansko-al bn 11 нко politiko. Članek jc bil demantiran, toda vendar jo poslanik interveniral. Reufa Fiko jc užival zaupanje kralja 7.o-gua. Kot drug razlog njegovega odstopa jmi se navaja to. dn se ni strinjal s predsetlnikom vlade Vnndželijem v notranjepolitičnih vprašanjih. Iz tega se vidi, kako je italijanski vpliv v Albaniji 7ra-lel. ker more Italija menjati v Albaniii ministre. ki ii. niso iki volji. Švedski polip in njegove žrtve Ob močfe šverfs hega v H g etičnega trusta Kreuger & Toll — Švedski kapitalisti obkrožili celo zapadno meto Rasifa Zanimiva podoba vetekapitalisUčnik dvobojev VjtrtavK K um, vi. (Od »svf, «\alca.} | t fv..;;vv,ta . .Л S .VllC W | s-c..tfer i* Toii t«c jasiav-.la svv vtijfrv.ifcai JV. A> lc.L» To C V:Jiso л-Vv o*lV« (J* 'o vr- ;:rv.Tгл - <: *:\o o . .^sh«;. O katero« w . ckv. л41 .ЧЧЧ>0"Л, sv%lv>vtv; ^osvvsiarsVi ..sti *»* t. » » :аноЈо»а'' »tdevatv* l« iNcJskc ti me, s: «v X ГСчНлЛ-л. ГВС-«' O, O kattCt -vrl.ono *t»»0-? . c -C .- . .... A HI O diBCS hi« очмм cn.\ iv.vi--.s -e - J f.ikt№ ev » >лп>рмк1 p>x '.ik ša. s.'.:<"i\> :лsledu o U ived-ka firma, 5ч »!e-e Rt cd s>o»e doJinvke skoroda vse evropske drr.wc ,»«k> pre J oči šele, če -<>! ■ »rde Pinl Zadri* leta ic paćla -re 5 dd*v.i"c Litva. i* njo svobodno mesto Г v 'i 1 aij* ш dru>;c balkanske dviave. ;':-..m pa slega svoie roke t«Ji n>ed x*p - ' c, kot ic Vtanctva in koče spraviti v svo.c poc.roč,« Sc Italijo. Sledili* Tsled »e£a. kar nikjer drugod ne more dokih Kakega posoiita. Z eno besedo rečeno si ie Krensjer in Toll. sli Scenska Tandsticks A8. pod-lanrCa vse de'cle, kl mejijo na zapadno stran sovjetske TJusiic Med srednjeevropskimi drfavami si ja osvojila Nemčijo in Modiareko. na zapadu Špa-■ijo in Portugalsko. Očisidno o >,v,eU'ka violina iaiustfia naj- Gibanje starohatol kov Г>г1«пи1. 24. nov. kk. Snoči jp iinH sfniokato-Мчк škof Marko Kalogjera predavanje o slurofca-tolVizmu. Po n i :;ovth •nnveilbflh je na »vrtu 18 milijonov Marokatollfanov. V Ameriki imajo 1(? škofov. na Filipinih pn 30. V Jugoslaviji <• stnroka-toličanov 4»."00. Zanje sc jp najbolj zavzemal Pnjn Marinkovfč, biv-i poslanik v Bukarešta. Prihodnjo nedeljo Im v Belgradu prva slnrokatoliSkn služba božja. Zborovanje hotelirske zveze na Rab u Belgrad. 24. nov. AA. haueti da odpotovala ira l!ab načelnik ministrstva trgovine in industrije dr. Ciril Ži/.ek in referent /a hotelirstvo v istem ministrstvu Milan Bernard, kl bosta 'zastopala mi-lislrslvo in kraljevsko vlado na izredni skupščini Jadran-ke hotelirske zveze v Splitu, ki bo 27. I. m. i« Rabit. Dne 28. t. m. so vrši istotam konferenca Kveze kopališč v Splitu s predstavniki zavode za pospeševanje turizma zaradi posvetovanja o za-icofiu za pospeševanje turizma. Tej konferenci bodo prisostvovali ludi predstavniki ministrova zu trgo-rino in InduMrljo. » Uredba o poboljševalnicnh Belgrad, 24. nov. AA. Na podstavi §S 457 in 152 zakona o sodnem kazenskem postopku Ha mi-ntner pravue in proeveuii uiini ler predpisala uredbo o delu tn vzjfoii v državnih poboljSevalnicah za atlajie mladoletnike. ч»-коскчшечн Švedov Svi\ industiцл i, лечл.-лл-О, ebkroJeva.ne politike, ter se :« »Hot leto vt^I« r v-so da preK; c ?e1o.-tv. oV š\ сЛЛtS rro -ii.sl.vv Pri lem :c .-e \* pomoč osi л,ч. tiaaivo« lh c odbijala tor "h '. so r.\»a> i vv< jji.ii* v <\\Vc *» »vi. op-i. * Kl;; o ;c '.i|50.'■•■JiVsU »o oK«'Uv o. Sov eti nc tno-f . 'jVs.s'-l Ј»Л c bter-uspešen pr . k.^u. hi c mv^viuii. ud, \ Iki, i >c imi e pesi tvaid,cntaiecs ; Išid: v preko mv-mN kranS sv itBc'.t ws^xJ«a*. li predmeta Ki popolnoma r»-*iJnc, da lm» l*»r Kreu'ier Hrticniski interen na tem, da se se-dame politične теч- tiicšotth drt*»-dol}nikov v bodočnosti ne sprcmeniKv Kot naKečjt fabrikaat všiialic na svetu pa mu ie na tc-iv, da stalno slabi sovjetski gospodarski rairuah talo. Ver ra n sov- -u-v oiava a* svet« konkurenta. Vo tc politike vkIscv hktce.|jer evej;*, ?v>\K»«ji»e ,'ishl j. ,«j>od.i skef*a priaadceania. In kr stoti . л ш; seveda tudi švedsk.i vlada, m pre;iraai\ ^ rv.fttuv, da bodo scveme dr?,vvc v vprašan v -f\ :r e ntc.i. osobito pa v ruskem vpr.-.?.• лп\ . e tisto določen? stahJčc Zelo 1лп:""л c ■ tfjia sUl^ist zakulisni boj, ki sc c r..jv-ie: aa Saasš. konferenci, ki te imela Budiinpcšln. 24. iv.vv. /, Prcdsedntfk b^iitpitnt-stieue strunke ^rot \p|Kittyi je dni uredniku Pesti Naplo« izjavo, v kateri pravi: -Motila 1к> pri liinogili vr/btidvllo pozornost. i *a r»'f)J. Istotako sc ie Amerikancem posreči o p-ogovoriti Francijo, naj vrne posojilo, ki ga ima od К:с..$ег'д 175 milijonov dolarjev = 3 milijarde 8 0 o;io\ ГКп). švedski velekapital je torej zadobil ob^inun udarec na zapadu, zato pa se je polastil vseh drlav srednle In vzhodne Evrope, katere bo sedat icespodarsko in politično izigraval proti sov-Vtsk; repnbllki. V zadnjem času jc napovedal sov-ctom Uij tudi ▼ Aziji in sicer na kitajskem trgu. Dvoboj bo javicl torej čisto svetovni anačaj. Krču-i.er te hotel že s pomočjo posojita kupiti tudi sov-ctsfco iadustiijo, toda sledrji so vse ponudbe, ki < s bile prenizke, zavrgli. Mi bomo priča i« zani-• dogodkov. To evzad-e gcvrn-e kr»tke notice o poljskem . - \.v In on dokaz več zato, da dostikrat v med-■a.'.Tod'n politiki ne odločajo resolucije, ki jih sklepa £*->ri:a. niti parlamentarne večine, niti tako-svaiv. interesi posameznih dri.iv, ampak nevidne 1 S'!e v clikega kapitala. Proslava Otanovega rojstnega dne se jc v Budimpešti zelo posrečila. I)a jc bila pres-tobca slabo okrašena / zastavami, jc v zro>k t;u ker »c mnogi ljudje ne želijo javno označiti kot legi-trmisti. Razen tega pa sc mnogi nahajajo v težkih materi jeliuMi razmerah in so zato ne brigajo zn to vprašanje. Ko Ivo to vpra-anje poslalo aktualno, bo ves mtrotl stal na eni platformi. njih je razpravljal tudi odbor za pripravo razoro-žitvene konference. Delegat, ki je poročal, $e je n« koncu vprašal, koliko hi take države aradile te vrste letal, da niso podvržene mednarodnim omejitvam. Nemški delegat Bernsdorff je odgovotil. da govore ti podatki za lo, da se naj podatki o civilnem letalstvu javno razglašajo. Odbor »e »prejel la predlog s 17 glasovi. Vzamem zastopstvo popolne alt nepo|)olnc šj^ecerijc za Sk> enijo. Res dobro upeljan in vesten iščein tudi dobrega in stalnega mesta. Potujem 10 let brez menjave delo- daialccv. Ponudb« pod št. 50 ua uprava Viharji v Srednji Evropi ItiiilimpMt«. «4, nov Л A, Nad ItmllmpeJto jc члЧччц divjala nevihta н to.Sv, kl je povnroMla tnnogvv "ktvle. lasti s,» primdett krnjt Kcčko-met, M i škole m Sehelsl teniejkvar, V okolici Budimpešte ^ (o utopil tteU ribič. Bor«*. 24. nov A Л. \>eraj je mt »mMJi divjalo -tr^sno nettrje. Nnjlvolj sin prbndetl Bavarska in Bailenska, Bitojaviii drogovi so s« piv-drli, tol^foiiskp in hreojaviie rve?.e ptvkinjoite. Promet je lako otci.koiVn, deloma nenutimč, Mmtgo hiš je zelo poškovtovanih. Burja je pulila drevje s koreninami vn\|. Vode so (Vtvso!! narasle. Pari*. 24. tto\. A A b .\ngv4>sii poročajo, dn C rok« Sartho prestopila tire^ve, vdrla v tntiomi » In napravila velikansko tktvde Bruselj. ".H. nov. A A. Vsa tvebrijskft obšla jo hudo pri*,'idola |>o neurju in viharjih. Morje se jo /ugnalo Л1«||,\ iu v.vd« jo vitrin \ IdSe,' v kleti iu pritlična stanovanja. Viharno morje je razbilo tudi mnogo oken INtdl v okolici Bruslja in tlst-etido io škiHta, ki jo jo pomočil vihar, velo vvllka. Pari«, 24. uviv ,\ V. Zaradi hudih nalivov Jo Sena močno narasla. \ pariški kotlini j* volikn nevarnost JHiplav. Ne ti tja divjajo po vsej upadni Evropi. Lnntltin. 24. nov A A. V soboto jc divjal tud Anglijo kakor v večjem delti Kvtxi)>o silen vihar, ki jo dosegel v Mldl.mdn SO milj hitrost« na uro Na Škotskem je v več krajth ri|iav1o1 sneg. Pri Bulverh.vtiui v bližini ItnstinijMt jo morje «nlpln vilo mi lisoče ton zemlje iit jo i>jnvJ.ibv el.svnn železniško /.vozo med lbuntinuaom in Brightonom. ki so jo pa naglotua zavarovali, Biuliinpešta. 24. nov. ž. V gornjem teku Tise vode naraščajo, radi česar jo dolnje Potisje v ne varnosti. Nasipi so v redu, tako da jo upali, dn «« bo mogoče ubraniti katastrofe. Berila. 24. nov. AA. O tisoill tmmSkega parnika »Loti sn Looenardtiu, ki so je v sotvvto nahajal na potu iz Hamburga, še ni nič<\*nr manoga. Sodijo, d.i je parnik zašel v vihar in da je postal plen valov. Posadka je štela 80 ljudi. Viharji tudi v Ameriki Nevvvork. 24. nov. ž. V državah Neuvork, Nevv Mesioo, Colorado. Arizona, Kalifornija, Ne vvada, Texas in Oregon je divjal strašen snežni vihar, ki je prizadejal ogromno škodo ln čigar irte\ je biki 20 oseb. več sto jih je pa težko ranjenih Zgodilo se je več letalskih nesreč, ker so letalu zašla v vihar. Tudi železniški promet je пшода trpel. „Zatfrfb" v nevarnosti Sibrnik, 24. nov. ž. Noooj je s Sušaka odp^. Ijal proti šibeniku parnik >Zagrebt. Okrog 10 je srv\li zadrskega kanala pri rtu Mikst prišel pa m iku nasproti italijanski vojaški parnik. Piul je v nje-gvivo levo suier, ni se pa hotel umakniti, čeprav je bilo oči.'no, da mora priti do trčenja. Zato se je moral > Zagreb v našlo okreniti in je tako skoro nasedel, dn ^ jt> rešil katastrofe. Proces proti zločinskemu orožniku Belgrad. 24. nov. I. Tu se je pričel senzacionalni prcces proli bivšemu orožniku Ojorgju 2iv»-ljevi?u, ki je kot orožnik izvršil gnusen čin nad 30 letno Danico Mile oko vitevo, jo nato oropal, zadavil in njeno truplo vrgel v stranišče na Topčider-skem parku. Pokuina Mileukovičeva je pripadala eni najbolj uglednih belgrajskih rodbin. Bolehala jo na srcu. Zaradi tega je hodila vsak dan na izpre-hod v TopČiderski j>ark. kjer jo je srečal orožnik Živaljevič in izvršil omenjeni zločin. Zločinec taji, da bi bil izvršil umor. Zdravniška izvedenca sta soglasno potrdla orožnikovo krivdo. Izdaja potrdil o vojaškem s uzbovanju Beljrrad. 24. nov. AA. Da so izognejo nepotrebnemu prepisovanju iiolrdil, ki jih državni uradniki rabijo radi ureditve svojih službenih položajev, je ministrstvo za vojsko in mornarico poslalo vsem ministrstvom razpis, v katerem razjasnuje, da taka potrdila izdajajo komande vojnih okrožij, ki razpolagajo z vsemi potrebnimi podatki glede vojnih obvezancev svojih področij. Vojna okrotjn so opolnomočena in pozvana, da izdajajo taka potrdilu o urejenih vojaških dolžnnoetih. vojnih letih itd., ki so v vsakem oziru zakoniti dokumenti in se morajo v vsakem pogledu kot taki smatrati. Sfrelsfce tekme o KraPujevacu Belgrad, 24. nov. AA. Minister za promet je odobril 50% popust na državnih železnicah vsem strelcem članom strelskih družin v Jugoslaviji, ki želijo sodelovati pri strelskih tekmah, ki bodo od 27. do 30. t. m. v Kragujevcu. Belgratstte vesti Belgrad, 24. uov. AA. Središnji urad za zavarovanje delavcev v Belgradu otvori 27. t m. svoj sanatorij v Vrnjački Banji. Sanatorij bo nosil z dovoljenjem Nj. Vel. kralja ime Delavski sanatorij kralja Aleksandra 1. Belgrad, 24. nov. AA. Na predlog ministra za zunarve zadeve ie bil upoko en naS delegat v repa-raci.ski komisiji v Parizu Mate BoSkovič v 1-1. Zagrebške vesti Zagreb. 24. nov. ž. V Šestinah bi se bil« včeraj imel« poročiti Anka Sabljičeva. Nenadoma pa ji je prišlo slabo. Prepeljali so jo r bolnišnico, kjer je umrla tri ure pred nameravano poroko. Zagreb. 24. nov. ž. Novi Nori kardinal-pro-tektor -v. Jeruniiii Ronnaventuia Cerretti je imenoval na predlog rektorja dr. Ma^jeria la vice-direktorja zavoda dr. Ivo Butiča. Zagreb, 24. nov. ra. Radi prostornosti zagreb-ške katedrale ni bilo moči ćuti prid.g po celi cerkvi. Radi tega so ne raznih mestih pottavid mj>oln pelom hmeljarstva, kV.hv), kakor »e je to letos zgodilo jugoslovansklfn hmeljarjem. Letos je na Ceškoelovaškein državna pomoč še preprečil« nujhujšo nesreči, »» bile cene hmelja na Ceškoslovaikem И/1- 2//1 K* Ki nobenega upanja, da bi se pol<>/A»i v prib/vlulih lotih »preoieuil. Vsako upanje, d« bi oeiiljm-aje proli i bi ci jc v Ameriki moglo zbol,taii H r»o untdnih mfornjpeijal! pcpgjitosie lll.Uii:!)* '^ Konzum piva pada v večini držav, v ;v4uitiji je padel konzum za 20 -2'j%. Edina ohranili hmeljarstvo še roulabilno. ie. tijw nasvet uii obse« naaadov Nastavitev učiteljev tU-lgrud, 24. jk>v. 1. Po odloku prosvetue-a si! strj so t -'.ivijo za /aiasnc učitelje in uči-teliice: Kralj Vilma v Suiiltel. okr. Novo mesto; Ojorgjevič Ka lotnir v Frani pri Mariboru; Vičič Zorislava v Veric j. okr. Ljutomer; Kutin Kliza-beta v Bohinjsko Bistrico, okr. Uadovljica; Prek Pavle v Dobrepolje, okr. Koi4?vje; .I»>ili0 v j Bukovico. okr. Kranj; Norima Marija v Treonje, | okr. Novo me.-le. — Napredovali so: i IN. v tli. t skupino Gaberšek Marija in Pertl Marija; iz V. v 1\ . skupino Gorup Marija. Kat.školie v Belgradu Belgrad. 24. nov. 1. Jutri prispejo v Belgrad mprt-bški nadškof dr. Baaer. ljubljanski škof dr. R ožina n. djakovski škof dr. AkšamiA-ič ln sjdilski »liof Bonelačič, .ta v imenu epiekopata obiščejo tnepodajne činitelje. Kriza našega rudarstva Belgratl. 24. nov. m. Kriza mtš,-ga rtidarslva je v Pitno večja. Posebno težka krira je zajela trboveljski rudnik, k; ima veliko pretnoca. Položaj se ni mnogo spremenil. Delavstvo v teh rudnikih se je obrnilo ua merodajne činitelje s spomenico, ki se bo objavila prihodnjo nedeljo na zborovanju v Trbovljah. V spomenici se prosijo merevtajni čint-lelji za pontoč, da se rudarsko družine podprejo. Dela se tudi na ustanovitvi skupne jugcslivaaeke sindikalne organizacije, ki bi skrbela ra ml e rese -r^a jugoslovanskega delavstva. Nova razmejitev občin Belgrad, 21. nov. AA. Na podlagi člena 1 avko-na z dne 12. februarja 1829 o izprenioiubali in dopolnitvah v občinskem -/-'tkonu. je minirfer zn notranjo zadeve in prerieednik ministrskega sveta podpiral uredbo o irpreniembi meja upravnih ot>-č.m Svetega Jortmima, Mo'nika in Trojan v drav.ski banovini. Iz upravne občine Sv.Jeronima se izločita kata^mki <>Witii Oorn Molnik in Zaplanina. Katastinko oWina Gornji Motnik se priključi irprav-iiui občini Motnik. a kitasti-ka obi ina Zaplaniuu upravni občini Trojane. Lesne cene padalo TMiri'R<1. 24. nov. ž. Itadi hitrega dovoz« ni-ski-ца lesa mt naš trg so cene lesu v naši državi zelo padle, radi če*ar so lesni trgovci v velikih skrbeh. Velik del teli podjetij .je '«t&el v težaven jKiložaj. ker cene lesu vsak dan padajo. Radi tejra до se lesna podjetja obrnila na merodnjite Činitelje, da da vlada pomoč domači industriji, ki jo radi ruskeu« dumoinga mšla v težaven položaj. Se nobenega zbližanfa v avstrijsi uotrar.ii , ^ itihi »uaaj. 24. nov. kk. Hazu> vori ;,.. <■• i pred-s«4litt^a Mikiesa z voditelji strank niso dovedli dn uobeaeiM rezultata. Miklas je sklical narodni svet та dan 2. decembra. Podoba je. da se hoN o Vau-ц■."a. Seipel. Stiirhfuiberg predstaviti parlamenlu, da prisiiijo tfehobiov blok, da skupno socialnimi doni«krati polom noiaupnke povzroči padec vlade. Vaugoin hoče v velikem govoru razviti delovni prtv •ЈГгип za re?ltev gosjKidarsiva. Nn nekem ofleielnetn shodit je govoril skoraj tako kakor voditelj lleitn-vvelua Slarhoniberg. (kl parlamenta samega ni pri- j čnkov.i'i I sovrafev.k rešitv»>. Paktiranje t notranjimi [4i jeinljo vredne«' vsem takonom. Nc sme se ugoditi on,m -..ihlevani, ki bi lahko doved-1e do druge valutne kriie. Ta bes<4hu igra г dik-Lnturo najir.tvlj.! as slabi; vtU i-t otvoritev novega parlamentu, ног ie S'hviboc iirtvno tijav il da tij«.4-gova stranka ne more ^>odpirati Vangolhovegn kabineta. Krščanski soeialci Kxlo imeli v četrtek svoje parlamentarne frakcije, na kateri bo morda v(4-iiui prijHirvK-alu Vaugoiuu ovlstoji. Amerika izpodriva Anglijo na svetovnem trgu London, 24. nov. kk. \ l'.ii iiliamu je dVncl ati^Ješki finančnn minister Snovden govor, v kaiterein je izjavil, depresij« v angleški industriji kmalu minula, /o je vicleiii znake koljšanja. S,nno d>i sv en«krat začne dviganje navzgor, N> zlioljšanjc prišlo i/redno hitro, in-dustriju naj pokaže več jiodjcinosti. Mnoge «nt-gletdvc veieimhrstrije s-.» slabo opremljene. Vlada bo z v semt sredstvi podpiral« racionnPza-i ijo industrije. Nazadovanje angleškega lj se. (Hissmnviie dižaive iiuJustrijiili^iiajo, mor« nazadovati angleški dele/. v svetovni trgovini. Svetovnu trgvivinu pa je še v povojih. Dve trtHjini prebivalstvi« na svetu ž.ivi še ]x> zelo uiakem sv« tov nem vUhkI-arda. Siuno. oo sc dvigue t« staiukirsl. I »o nastalo večje povpraševanje po w/_roiovijeikili pro-dukrih. Ker angleške tvrdke nimujo podjetnega duha. se je Ameriki posrečilo, pridobiti v angleških vlonuniooiih *HJ odstotkov uvtoiuobil-skegu trga. Francija noče vojne a je podvojila čuječnost Pariz. 24. ;iov. kk. 1'oinearc je imel včeraj v svojem rojstnem kraju Sampignyju govor o varnosti. Izvajal je, da Francija noče nobene nove vo.ne, ker nima nobenih teritorialnih in tudi nobenih drugačnih aspiraeij. Z onstran meje pa se cujejo govorice in bojeviti govori. Francija na to do sedaj še ni odgovorila z izzivajoči mi demonstracijam!, temveč samo s tem, da je [lodvojila svojo čuječnost. Za Francijo tvora garancija varnosti predpogoj za vsako novo razorožitev. Francija rabi svojo armado, dn more varovali svoje me'e. svoje brodovje pa, da more braniti svoje obale in kolonije, stražo v zraku pa zato. da bo mogla odbili letalske napade, ali pa jih kaznovati 7. rep resa li jami. Tudi vojni minister Maginot je govoril o vprašanju v.Hiiosti. Omeni! je, da morti francoska tir-mada, ki žalibog po številu ni zadosti močna, pri- dobiti potom boijfie kvalitete toliko, da bo tnogla preprečiti vsako sovražnikovo poželenje. Na zborovanju bivših francoskih bojevnikov orientske armade pa je govoril jugoslovanski poslanik dr.Npelajkovič o vprašanju revizije. Izvajal je. da ni mogoče misliti na to, da bi katerakoli država na sve4u prostovoljno tudi Ie najmanjši del svojega ozemlja hotela odstopiti, da bi s tem zadovoljila eventualne zahteve po reviziji. Naloga pravih pacifistov jo la, da ne pobija,jo samo vsakršno vojno, temveč tudi vsako zahtevo po reviziji, ki bi se mogla praktično uresničiti samo z novo vojno. V trenutku, ko Evropa bolj kol sploh kdaj potrebuje miru, je zločin, govoriti lahkomiselno o reviziji mirovnih iKigodb. ker se s tem samo zviša politična negotovo^ in olezkoči gospodarska ozdravi te v. Madžari ne puste Otona Avstrijcem Letalstvo v službi vojne Vse civilno letalstvo je usmerjeno za vojno uporabo Važne besede g. predsednika vlade (i, (iredsedtilk vlade t'. Mvkiwlt Jc v soboto zvečer nn banketu v Skoplju govoril o položaju v nafti državi. V teku govoru |e Izrekel ludi lo-le m 1 M 11: Z zakonom od 8. oklobra 1929 je dana naii kraljevini količini notranja ureditev z riizdejrllvljo zemljo na devel banovin In prenosom velikega delil upravnih poslov s renlriilne oblasti nn biino-vIiihIih. Dober vpliv le koristne reforme ho javlja sedaj v vidnem nnpredku v vseli banovinah Z nazivom nafte di/'vve, kriiljeviiie Jugoslavije, je re Sena velika zgodovinska resnimi u našem narodnem zedinjenju In utrjen pojem nafie državne celote H lom velikim in edinim Imenom не zabele-žujo popolno enakost lu eniikopnivnosl vseh držav-Ijanov ter euiika skrb in briga zu vse kraje. Ali Jugoslavija no omalovažuje naših spominov, ntil irbHkih, niti lirvnlsklh, uiti slovenskih. Ona ne Izpodriva nikiiklh tradicij, ne pruftlostl, no lepili Imen, ampak spuja vse te plemenske sve lilije v eno, v vifij« Iu zadružno. Jugoslovan umre hiti sunio ilolier Srb. Hrvat in .Slovence. Tako združeno jugoslovanstvo je poslalo danes obča narodna zastava, katera združuje ve* nuš pošten iu rodoljuben narod. VhI upravni ukrepi in zakonodajne reforme, katero jo prinesel ta režim, so nafti« |H>polno odobravanje, objektivno in uvidevno priznavanje VBoh dobromislcčih in poštenih državljanov v nafti državi. Da bi bili narodni duši bližji, >la bi razumeli njegov« potrebe in bili pristopnejfti upravičenim Željam naroda, ho prešli člani kraljevHke vlade, jh> nalogu Nj. V. kralja, le (Ini skoro vse kraje nafte domovine. Posebno so че prepričali o [Krtrebah ljudstva, spoznali njegove želje in zaslišali njegove pritožbe. Krnljevska vlada bo na podlagi teb izjav in iiefKtsredrilh »poznavanj vzela v pretres in razmolrivanje vw» (јш!нк»т |>olrebe ler usmerila •tvoje delovanje v bodoče po njihovi upravičenosti. Kn del teb upravičenih želj je že bil vzel v uva-ževanje. Ita/.položenje je v celem našem narodu zelo dobro. V Sf-slrflnko vlada duh miru, slfige in brniške ljubezni. Narod deluje zavzeto ria gospodarskem in kulturnem polju Lotil se je raje smo-trenega delovanja, ker ga ne zadovoljujejo več prazna politična, strankarska preganjanju in brezplodne borbe fnlereai In potrebe vseh družabnih slojev Iz vseh krajev so skupna skrb in briga kraljevske vlade. Ali ne opaža in priznava vsak, kdor je pošlen in rodoljub. ti interesno svojih sodržavljanov in celo preti svoji domovini, da sejejo razdor in versko in plemensko neslogo in Sirijo mržnjo in spor. Taki ljudje govore, da pri na« ni svobode. Za lake je pač najvišja strogost, proti njim pa je čvrsta volja našega narodu, ki gre odločno naprej svojo potic Po tragediji v Ihanu Ivanka Kavka v bolnišnici Ljubljana, 24. novembra. Ko hiuo jx>ročali v nedeljo izčrpno o zbčinu Janez Hribarja z Dobrove pri Ihan« nad Ivanko Kavko s Kravjega brda, smo omenili tudi, da se j« stanje Ivanke Kavke v bolnišnici obrnilo na boljše. Priobčujemo tukaj sliko Ivanke Kavke, ki si jo jO cian našega iircoldn« je član našega uredništva obiskal Ivanko Kavko v bolnišnici. Ivanka je na oddelku 3., namenjenem bolnikom, ki bolehajo za vratnimi, ušesnimi, očesnimi in sllčnlmi bol(vzuiini. Pri Ivanki Kavki so bile nu oblaku prav tedaj tri ženske z Ihana, s katerimi se je Ivanka tiho, vendar pa dovolj razločno razgovurjala. Na |x«lelj| Je imela pred seboj nedeljskega Slovenca z opisom zločina. Ivanka je ponovila časnikarju opis svojega razmerja z Janezom Hribarjem in zločina, kakor ja je ta izvršil nad njo. Očitno je bolnica prav lo pripovedovala omenjenim Ireni ženskam: >Z dobravskim Johanom se poznava že iz otroških let. Saj sva prav blizu doma. Govorila »va ludi, ko je prišel iz zapora. Pred sedmimi leti т\а postala še boljša prijatelja in Jolian mi je tedaj obljubljal zakon. Moja rajna mati, ki je predlanskim umrla, mi je svetovala, naj ga kar poročim. Saj govoril je tako prijazno, dn sem mu morala verjeti, čeprav mu spočetka nisem. Potem sem zvedela, da je imel razmerje tudi z drugimi dekleti, zato sem se sprla z njim. Pred dvema mesecema pa sva se zopet spri-Jateljila s tem, da mi je jioduril neke svoje fotografije. Do zadnjega sem mu verjela, da me bo res vzel. Grozil mi ni nikoli, vedno je tako prijazno govoril z menoj!' »Kako pa sc je zločin izvršil?« »V petek zvečer me je čakal pri potoku latinici, mimo katerega sem šla na Brdo. Najprej je prijazno govoril z inonoj, nato pn me je napadel, Kakor že veste. Pričela sem se branili, se mu uprla In pričela bežati. Stekla sem kakih 310 korakov daleč — bilo je pruv temno — ko mi je postalo Slabo. Omahnila sem nn lin in slišala sem še, kako |e Johnu odšel. Gotovo je mislil, da som ie mrtva ali pa je mislil, da grem proti Kravjemu brdu, zakaj nisem g« več videla. Kar utonil je v leini. Jaz ■eni ћо pobrala ler odšla proli iFonzilu-.. Od lam io m« spremili ljudje k Nakralu. Tja su prišli g. iupnlk, ki so me dali v sv. olje, pa ludi zdravnik In orožniki so prišla tja. Pri Nakrstu ml je ludi malo prišlo slab«, tako da sem morala sesti na stol.« Neverjetno je, da sle zmogli ranjeni lako dolgo |wt od Žabnice du Fonzlta in Fonzita do Kakr.la!« J'jna od žensk pripomni: »HJ, Johtinu je žilava in mučna!« »Pa kako ue sedaj počutite, kaj pravi gosp. •d ravnik?« .fle dobro. Zdravnik pravi, da ue bo nič hudega in ila boni ozdravela U Časnikar nove: »Janez Hribar не v zaporu inonda dela sedaj neumnega, da ne bi bil lako hudo kaznovani »VsaU bi d« eedaj dolol rad neumnega, бо u< bil na njegovem i noslu I Ou pa neumen! rvav tako |e prebrisan, kak ur je bil poprej! S leni je bil končan razgovor iu se ie časnikar poslovil ml Ivank« Kavke tur ji želel, du tu Kmalu aknami!«. Pri sorodnikih ran'enite V soboto, ko je v Ljubljano prišla vest o gnusnem zločinu v Ihanu, je takoj odšel t|ja naš posebni jioročevulec, da na licu mesta poizve vse |xxlrobno-sti zločina. Naš jKiročevalec je odšel z Ihana tudi na Kravje Brdo k družini ranjenke. Našel je tam očeta Antona Kavko, premožnega kmeta in pa 21-letno sestro ranjenke. Oče je pripovedoval: >V petek zgodaj zjutraj sem domačim naložil delo in sem dejal Ivanki: »Ti boš butare vezala.< Ivanka pa je odgovorila: »Danes grem v Ljubljano k zdravniku. Sem bolna.,- Pošalil sem se z njo: ;>Če si bolna, boš j>a umrla. Pa meni kaj zašafaj!« Dejala Je: »Nič vam nc boni zašafala. Bom raje sv. Miklavžu (podružnični oerkvi) nad Krilom!' Kaj se je Ivanki pripetilo, sem zvedel šele davi (v soboto zjutraj). Šel sem k maši in sem takoj opazil, kako se ljudje ozirajo za mano. Mislil sem si: Nekaj se vleče za menoj. Pa če sem do cerkve privlekel, bom pa še nazaj do doma. Nihče mi ni hotel povedati, kaj se je zgodilo. Šele učiteljica Schubertova me je nagovorila: »Kaj ne veste, kaj se je pripetilo Ivanki? — »Kaj?« sem vprašal. — »Dobraveki Johan ji ije vrat prerezali? Tako sem zvedel za stvar. O tem, da sta imela z Johanom poprej kaj vmffl, pa nisem prav nič vedel.« Tako je zaključil oče Anton Kavka svoje pripovedovanje. „Vsaka vreča se razveže, ko je polna..." Ljubljana, 21. novembra. O zločinu, ki se je zgodil v zadnjih dneh v Ihanu, govore vsi ljudje jsi deželi. Splošna sodba je, da našli kronika podobnega slučaju še ne pomni. Dobili smo iz Ihana poročilo o življenju in značaju zločinca Hribarja, ki soglaša v glavn'-m z našim nedeljskim poročilom. Hribar je bil strašen človek. Pogledal j<- časih lako, da so se ljudje stresli, kadar mi ga srečevali. Imej j« tudi silno moč v besedah ter je z lahkoto spletel mrežo okrog mnogih, ki jih je nameraval pridobiti zase. V fasu političnih strank je bil vnel politični priganjač, agitator za neko stranko in lijeavo časopisje, oseben prijatelj voditeljev. Po-novuokrat je zahajal v Ljubljano po nova navodila, časih e znal svoje zveze s političnimi prijatelji sijajno porabiti za to, da je domačini prijateljem pomagal, če je to seveda tudi njemu kazalo. zakaj Hribar je bil strašen sebičnež. Zdaj, šele de oglašajo ljudje drug zu drugim ter si šepetaje pripovedujejo stvari, ki so bila dolga leta tajnost boječih se ludi. Marsikoga je Hribar potegnil za težke tisočake, napravil ljudem silne škode. Bil je bogat, zato je časih tudi njegov denar Imel primerno vlogo. Pr i,poved u je jo, Ju je par kmetijam sjKKluiakull temelje, da le še navidezno vise in čakajo svojega nesrečnega konca . V Hribarjevi hši so vedno pili, plesali časih oele uoči. Zgodilo se je, da -m na to naleteli orožniki, prijela Hribarja, k« ni imel koncesije niti za gostilno niti za ples. Toda pred sodiščem se stvar ui mogla primerno končali, ker je /,ual Hribar od ljudi doseoi, da pričali tako, kot je to on sani hotel: da so bili le ifcetje, ki pili zastonj Hribar se .e rad tožar.il t ljudmi. Zdaj še jc v teku ti tožba, v katerih je on glavna oeeba. Celo /. domžalskimi orožniki se je pruvdal, kai še ni koiu'ano. Orožnike in fiiiaiuvije, ki so mu bili Najlepša šola Sadovi sodelovanja med Dol pri H r u s t n i k u , 24. novembru. Včerfij je bibi blagoslovljen« in frtvorjena v I>«lu pr i Hrastniku šola, o kateri pravijo, da je med naj lenimi ln najmodernejšimi v naši drž.ivi Morda, ne poznamo seveda vseh drugih, toda ide aln« Sobi ,« to vsekakor (načrte zanjo j'- izvrSril gfrsp, inž. Hus iz Ljubljane). Po monumentalnem stf/jmjiiču prideš v visoko pritličje, kjer je nn levo pisarna g'>sp. upravitelju s sobo za učila, nadalje dve šolski sobi, garderoba za učence, soba za dekliška ročna dela, ftolarska obcdnica s kuhinjo in drugimi prillkliiifimi in najhigienlčnejfta strnni-Sčn. V prvem nadstropju j«? konferenčna soba, tri učllnl'e, zopet garderoba za šolarje in Manovanje ■m šolskega upravitelja s sobo za uradnega go-stn. V (MKlstrešju je za enkrat inventariui soba, toodzemIje. Tu je najprej moderna, povsem opremljena telovadnica s šolskim odrom, centralna kurjava, (»rAne kopeli, kleti, soba za deška ročna dela itd. Končno Imu v noveni poslopju lepa družinska stanovanja tudi vse učiteljstvo. Skratka: v šoli ne pogrešaš prav ničesar, a vsi prostori so svetli, zračni in solnčni, opremljeni z vsem novim, modernim inventarjem, električno razsvetljavo, v vseh prostorih je vodovod itd., pri šoli pa so I učno igrišče in velik cvetlični vrt, da, moderna palača je to, ne pa običajno mrtvo šolsko poslopje, kakršno poznamo iz naših otroških let. Slovesna blagoslovitev se jc izvršila včeraj dopoldne. Ob 10 je šla med pokanjem topičev slovesna procesija od farne cerkve v novo šolo, ki jo je vodil laški goep. dekan d r. K r u I j c ob asistenci domačih in trboveljskih duhovnikov Ko je jirispela procesija do nove šole, se j« izvršila bla-goslwitev, nato je bila pa v telovadnici peta sv. maša, med katero je gosp. dekan v izbranih besedah poudarjal ozko zvezo med današnjim evangelijem o 12 letnem Jezusu v templju ter slovesnostjo blagoslovitve novega prosvetnega ognjišča. Po službi božji je gosp. upravitelj J u r k o pozdravil vse navzoče goste, gosp. kraljevega zastopnika polkovnika Kostiča, duhovščino, banskega šolskega nadzornika Luž a rja, okrajnega šolskega nadzornika Potočnika zastopnika gradbenega ravnateljstva inž. Mencingerja, zastopnika TPD inž. Drolca, predsednika okrajnega učiteljskega društva Kislingerja i. dr. Pred-lagal je vdanostim brzojavko kraljevskemu domu, ki je bila sprejeta z velikim navdušencem, nato je opisoval t rude in napore pri gradnji šole ler se končno toplo zahvalil vsem činiteljem z županom gosp. Drakslerjem in TPD na čelu, ki so sodelovali pri zgraditvi nove šole. Za gosp. upraviteljem je povzel besedo kraljevi zastojmik. gosp. polkovnik Kostić iz Celja, ki se je v najvišjem imenu zahvalil za izraze vdanosti vladarskemu domu in -I«- if, VvAiliil i .......... p., ши чи\\и» 11 UIV^, 11 '.IV u, .t** Hribar smrtuo >vražil. l'o W uedtetoki .r poudarjal v dejanjih in besinlah. Bil i« je '.vit, da je vedno izmazid. Vpliv Hribarjev p« e bc i>m«ij««t Ч1 im ih-itovHi u.ik>Auh, katere »i j«- pridobil * Jkuujoiii »h f Joško Modic Litija, 24. nov. Nenadoma je »mrl sirla v vseh krojili priljubljenega na sf*lelwali pri podvigu te impozaritrve stavbe zlaeti («i Ijmdstvu, ki je pokaralo toliko požrtvov;ilm.-4li /.a svojo novo solo. V vzriešenih b<- cd;ih ,e j^mdaril iskrimo zahvala kraju in ljubezen dolskib občanov z« iz-obraztxi tu/Ii gfrsp. okrajini šolski n8d//»rnik Potočnik, a gosp pred« okraj, učil, društva Ki-»Ibiger je fes t i ta I domačemu učite I jst vn in ljudstvu na mrvi šolski zgradbi. Po ofuielni otvoritvi s<- je vrSiI animir;«i banket (■.•*•■ potrebno zanj j« velik'slušno pre^>u-stll goy.|i. Ma.c-ri, r<- tavrati i na Zidanem mostu), z (Kivabljenih goslov, med kali—>m je napil gosp. župan Draksler kraljevskemu domu, za njim so pa govorili «e gg. fx»lki nastopi in peljem, na drugi strani je biln pa .ike-demiija, kakor tudi istočasno se vršeča šolska razstava, najlepše izpričevalo požrtvovalnega dela vsega tukajšnjega ufiteljstva za izobrazbo ifJn kmetskih in delavskih otrok, ki so nekak miniaturni izraz vsega našega slovenskega ljudstva. Da bi delo dolske občine služilo za v7/vr ud« drugim slovenskim občinam, |>ot<-m bi bili tudi uspehi tako lepi. Te uspehe vprav ginljivo ponazorile naslednji pripetljaj: vstop k |>o|>oldaiistu akademiji je bil prost. Kakor dopoldne, tako je bila tudi popoldne dvorana nabilo poimi. M«1 izvajanjem otrok pa stopi k šol. upravitelju mlart«--nič-rudar in mu potihem pomoli Л Din i»rosio-voljne vstopnine, morda posleilnje novce, ki jih je imel prri svojem bornem zaslužku v žepu. N'a obrazu se mu je videlo, kidto v srce mn je seglo dejrrtvo. da je za vzgojo današnje mladine [»reskrblк-по .««• drugače, nego je bilo Se prisl nekaj leti. Kdo in kakšen je bil Hribar? so natlažji pot. po katerem prihaiujo bolezenske klice v naše 'elo. Pevci ;e iznehe hripavosti, na-heda in prehlajenja. ako jemljo okusne Vnacnt-pa-stilje dr. VVanderja. - Dobivajo se v vseh lekarnah. Cena malega zavoja Din ti'-, velikega zavoja Din 15'- Tat v hramu učenosti Kram, 23. nov. Že dvakrat ali trikrat ;e Slovenec. pisia zgodbe o kraniski gimnaziji in menih zanimivih nočnih obiskovalcih. Ti poseti o bili izvedeni aiko zagonetno, da ni bilo mogoče niti malo dobili sledu. In ko je bila izvršena tatvina mikroskopov itd., so le slučajno v Celju zalotili tatu. Kakor e je izkazalo, je neki pre;tkanec v nočnih urah več krnit obiskoval gimnazijo. V petkovi noči »d 10 dalje pa je bila gimnazija zopet pozorišče drznega vlomilca in lotišče tatinskega ucleistvovamw. Znanje in učenost človciku nikdar ne škodi, si e misiii polepm, ki je oprezoval okrog poslopja jimnazue in iskal čednega in pripravnega vstopa. Ce pa e pri tem obložiš še z raznimi jedili in takimi dobrotami, je korist dvojna, v materijalnem in duševnem oziru. Zavohal jo liček, du ima gimnazijski -mga g. Fr. Semen okno jedilne vlinimbe vedno odprto in da lesena mreža nudi neznaten odpor. Shramba se nahaja v podzemlju in je okno na dvorišču ?od balkončkom, s katerega v - dijo stopnice na /rt in v kapelo. Odstranil je to leseno mrežo n ,e pustil v notrarmosl poslopja. V judihn lirambi >e i« prav pošteno preskrbe! z obleko in ;edmi. Odnesel e I moško zimsko чиклјо. 2 ženski suknji, kar je dobil g. Semen v produ,, o, nekaj crtroške »bieke, nogavice, shrambo jedil je pu izpraznil do lad-njega. Odnesel je jajca, k mil, jabolki, krtače, niiu, čistilo za čevlje, skratlka vse, Itar je biia kaličkaji vredno, nekai plena si ie še pripravil, pa Ju ш, odnesel, ker je bilo breme pretežko. Skupna škida znaša oikrog KJOO Din. Taitvino so opazili v soboto zjutra; nekako okrog 8. Orožniki tatu iščejo. Opazilo se je pa tudi, da je nočni gost skušal priti skozi razne izhode v zgornji del poslopja, v pisarno ravnatelja in podstrešje, ker je obhodil vso klet in iskal neovirano nadaljevanje svojega pohoda, toda ni se mu posrečilo ,ker so vsi prostori dobro zaprti. Čudno, da ravno gimnazijo letos zasleduje tako pogosto in intenzivno usoda vlomov in tatvin. •k Pri slabem počutju je naravna Frane-J osel« grenčicu prijetno učinkujoče domače sredstvo, ki se z njim znatno zmanjšajo tež. koče in čežče zanesljivo koristijo že male količine. Dopisi ženskih zdravnikov hvalijo soglasno prav milo učinkovanje »Frans-Josef* vode, ki je posebno izborna za nežni ustroj ženskega telesa. »Franz-.losel« grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijali in spec. trgovinah. Zn preproge nespremenljiva SMYRNA VOLNA Teni lam-r. Ljubljana, Overili It* 1. Oiaj pravile ? Dandanes menda ne izidi- številka »iti ene- q rojni opomoglo. Produkcija je hitro raslla, dosegla jc in pre-srgla predvojno stanje. I lem po jc bil žc začetek druge gosjtodarske krize, r koleri Urimo sedaj. Proizvodnja je narastla daleč umi potrebe konzuma, kntiznm pa stalno poda. Ljudje no eni strani Dedno rrc pridclnji jo. nn drugi strani pn redno man j potrebujejo. Ali ni darstro tolče samo sebe po .obrh. Rationali-3t>rija obrti'i r, nori stroji, rse ir olajšalo produk-rijo i« trišalo dobičke. Tn sistem pa je vrgel liuii tnilijcme ljudi na cesto. Ti so prenehali bili konzu-menti. Milijoni brezposelnih, gladnjočih, od daleč tfirdajo, kako srd dnji onim. ki s o v posesti zemeljskih dobrin, redno mr>*fncis< pogače. Ti pa. ki te jiogači imajo, jih niso nič veseli. Sami nc morejo vsega poriili in porabili, kar srci rodi — gla-/n j očim lego ne smejo podarili, to bi bilo proti principu o dobičkii in bi tlačilo r ene; lakih, ki bi dobrine lahko plačali, pa je redno manj in jili na-eadnje, če bo sto Inku dalje, nič nr bo. Z aro:o glede sedaj lahko čloreilro v bodočnost, ako ne nridr do zboljšanja: na eni slrani se bodo nekateri zadušili r bogastvu dobrin, ki bodo lire: rsnke teednosti. na drugi strani /hi bodo milijoni umirali in pomrli za gladom ih pomanjkanjem. Sedanja gospodarska kriza pomenja lorej ono modno in od največjih mislecev jtreleklego stoletja _ Iudi teologor — prerokovano skalo, na kateri in razbija ladja hberalistitnegu gospodarskega sistema. I preteklem stoletju so bili redki in osamljeni, ki so dvomili o tem sistemu, danes je nad mjini razočaranih !)!■",', vsega člorcilva. Končno pa bo Iu kriz/i odpravljena le tedaj, kadar bo sedanji gospodarski sistem nadomeščen f boljšim. s takim, ki bo upošteva) človeka kol človeka. ne pa kol številko. Morda bo sedanja gospodarska kriza kdaj za trenutek začasno rešena. Pa ze ji bo sledilo neva in morda še s'rainejia. Človeštvo, vklenjeno r jarem liberati stičnega gospodarskega sislema, si bo ouvulo poiskali nor način iirtjenja, nor način, v kalerem bo predvsem odločal solidarnostni duh človeštvu ■'/! misel ze potrebe so kogar. Poiskati si bo moralo način življenja, r katcrefli sicer ni bodo vsi enaki, ker to ie nemogoče. ;»>< pa nann. ki m. bo dopuščal, du bi gltdala lakota rudarjem ir oči r istem času. ko si delničarji dele med seboj nesornzmtrno velike divtdende in v istem času. ko r Vojvod in: gnijrjo ragmii iila. ker ni kupcev, teh pa ni. ker ni dobička in ne denarja. Od vesele gostije v tragično smrt? Žrtev roparskega napada Krvavi fantovski pretepi in nesreče Ljubliana, 25. nov. Naši lanlje .^e kar nočejo zbrfhlati. Ne vedo, da so novi paragrafi strašno hudi za aufbiksoric m take, ki vošči,o dober večer s sekiro ali z nožem itd. V nedeljo zvečer je prišlo na raznih krajih do krvavih fantovskih pretepov. V vasi Bistrica pri Kovorju se ie pripetil eden hujših. 30-letnega tovarniškega delavca Andreja Gseperlina ie v pretepu nekdo z nožem osuval prav pred hišo št. 66 v Bistrici, kjer Ga^perlim starcu e. Gašperlin .e dobil hude rane na obrazu in po hrbtu. Tudi v ljubiiansiki okolici niso fantje nič boljši faj pametnejši. V noči na ponedeljek je prišlo do krvavega pretepa v Krušičevi gostilni v Zelem jami. Med pretepom i« dorbil 22-letni elektrcmon-ter Arrton Jazbar ir. Most •globoko rano v hrbet. Danes so prepeljali v ljubljansko bohvšnico 24-Ietnega železniškega delavca Ivana Košenino iz Jarš, št. 22, občina Moste pri Ljubljani. Ta je v nedeljo igral v Domžalah nogomet. Njegovi soigralci so ta plemeniti šport igrali tako lino, da ie eden med njimi sunil mesto v žogo v Košeni.iov Irebuh. Košeninova poškodba je prav resna. KoSc-nina ie med športniki zelo znan, simpatičen igralec . »Hermesa« in mu tovariši pravijo »Živčeko. Ptuj, 28. novembra. Vjntčunjev sin Cafuln Jakob s Podlehnfta jc Orojšnji teden napravil nekemu kmelu uslugo: не1 №u jc obrezovat korenje. Po opravku se jc zvečer vračal mirno domov. Sredi pota pa se mu je naenkrat pojavil nasproti nekdo iz Gruškovja. Ca-luto je napadel, ga z nožem zaklal v levo rok o tako miof.no. da ;c moral iskali pomoči v bolnišnici. Ca-futa. ki j<- -lar BO let, je menda dobil sunek iz maščevanja, ker je v gotovi zadevi napadalca enkrat naznanil oblasti. Pri Lešniku so imeli v petok zvečer domačo zalmvo. Zakaj nc bi v par prijetnih uricah poku-sili novega vincal Med gowti je bil tudi viničarjev •in Vršič Janez iz P>iSn v bližini Ikdfenkn. Star je Šele 21 let. Vilice ho ;c smejalo, dobra volja se je razvnela. Dva posestnika v Stržih sta Vršiča zvabila v vežo. Eden ga je tako močno opil.il s lopam orodjem, da j«' .sedaj ves moder v bolnišnici. Strašno ga je pogledati v obraz, lollko ima |>odpludb okrog oči. Ce je na cesti jkiIiio Hat« in luž. zahtevamo po«t»jiauji z gramozom; čc pa je jxA jioeula, spet tožimo, da 'je vožnja nepr.iji-tua. Na Ormoški cesti pred bolnišnioo je cesta močno |xisu.ta. Radi odtoka vли in delo povrhu: zvrnjene si vari Je treba spel naložili. Le erečen slučaij .jc, da so ljudje do tsedaj ie \ mIho odnesti zdrave pete. M«1 tednom se je na lem mestu zvrnil vo/, repe; neka dekle je komaj odskočila. V soboto so z jarka vlekli težka drva; velika Sipa jc Ala v kose, pur-«nn > Maribor, 24. nov. k tozadevnemu izčrpnemu poročilu o Iragični usodi »laruste mariborskih iivoš.kov Jerneja Ter-novrika v »Slovenskeiu listu« dodajamo, du so su v teku včerajšnjega dne trdovratno vzdrževale govorice, da je imel Tcmovlek pri sebi 1.500 Din denarja, ko je odhajal od gostije, pozne e pa lega denar,« niso pri njem več naili. Za enkrat se ni moglo ugotoviti, v koliko jc omenjeni denar izj> nil po usršoni nesreči, ali pa ju bil nemara denai vzrok tega, kar se jc zgodilo. So nekatero priče, ki izpovedu da .so videle omenjenega večera v bližini hiše, kjer je bila gostija, dva sumljiva moška, kur je dalo povod govoricam, da je Ternovšck postal žrtev napada. V Z nožem v trebuh Kroni, 24. novembru. Alkohol, fantovska trum in korajia in velika lahkomišljenosl. ki ne upošteva cene človeškega življenja, so navadno tiste gonilne sile, ki dove-dejo do takih, vsega obžalovanja vrednih divjih in surovih dejanj, kol se je snoči pripetilo ua I.užali Izjavil je nek zdravnik, da vsako soboto ali nedeljo obveže t—8 pijanih pretepačev. Že v soboto zvečer baje pozno so v gostilni pri Kodru plesali, in tn zabava se je v nedeljo ponoči nadaljevala skoro do a zjutraj. Med veselimi gosli v goslilni stn bila Iudi da-nee Mihač vid-go Kalinov, doma iz l.už, čevljar po poklicu, ki živi pri svojem bratu poseelniku in je star 23—2-1 let in posestnikov sin J. H. Že v gostilni jc bilo opaziti med fanti napetost in priča kanje. Ko pa s;> sc fantje ob 3 zjutraj že razhajali in je Janez Mi-lač prišel že do domačega hleva, jo /.a njim prihitelo več fantov, eden je razbil luč ua hlevu, ila je nastala tema. drugi pa ga je, kof trdi MilaO •sam ki ga iiozna. napadel. Valjala sin (*» !*> tleh iu je bil Milač po obrani vi* ograeu in opraskan, končno pa inu S. z nočem zadal precejšnjo rano v tre-buh. da so mu izstopila creva za eno prgišče veliko. . Ko jc bil tirnic f .a ntov.sk epi prepiru iu i>rc-tc^Ki Lrona.n in zaključen s težko poškodbo Mileča Janezu. s;> |>о?1,1 li jx> zdrav ni k н dr. Božekn \ Kranj. G. dr. bežek jo uvidel, zelo smo potrcl»ni pravegu пч1о. v/,jroje in kulture. I >i>.la ja'ino še eno nc vesel o \ ost. da so (udi drujrc pretepače -iinočujc^a večeru vozili obvezovat k rdravnikii. Koledar Terek. 25. novembra: Katarina, devica, mu- cenica. Osebne cesti — Himen. Poročilu sta se v nedeljo pri sv. Petru sospu ,\Liriki Breme, h.išjia p^iscstnica, in gosp. Anton krhne, ključavničarski mojster. Obilo sreče! = Kurat jos. Pollak. Rudi bratove smrti in družinskih ivi/.nicr se jo od(K»\edal kurat Jos. Pollak svoji službi na Studencu ter sc vrne šc U\ tcdcu v Tržič. — Diplomiral je v Luttichu v jesenskem terminu za komercijeluega inženjer.a g. Kos ni a č •lanez iz Spodnjih Gamelj ixid Šmarno goro. = Iz vojaške službe. Za -odnega poročnika ^td iiK iMrniiu diplomirana pravnika Pavel Bo-pavec iri C:ril ^»indlcr. -- fjHjkojcn jc nižji voj. uradnik I. razr. ckoaoms&e stroke Miroslav Vavroh. Novi grobovi -j- Tvau Zupan. Včerajšnji Slovenski Ust« jc sporočil javnosti žalo-tno vest. dn je v Ko-vorju pri Tržiču jiinrl v (Л. letu storosti Ivan Zu pa n . eoetilirSar. posestnik iu lesni trgovec. Pokojnik jc bil zgled marljivega Gorenjca, ki jc znal svoje gospodarstvo znatno dvigniti in razviti. Bi! je blag značaj in zelo dober človek. Vse svoje sinove in hčere jc dobro vzgojni in jim preskrbe I ugoden obstoj. Zu njim žaluje soproga Marija, štirje sinov i in štiri hčere poleg ostalih sorodnikov. Pokojniku naj sveti večna luč! — Pogreb bo danes ob 10 dopoldne ne farno pokopališče \ Kmorju. Veh-nrlcdni družini /.ujMiuovii nnš-c sožalje. Mala kroniha -Ar Stenski koledar za leto 1931 je že izšel. Koledar je običajne oblike, ki je /.a dom in za pisarno, za trgovca iu obrtnika, za zasebnika in zavode še uajprikladnejša. Poleg koledarskega dela jc tudi še prostor za beležke, dalje poštne določbe, in lo vse na eni strani, ne na dveb Btraneh, kot je bil do sc-iliij običaj. Okusna izdelava v večbarvni lito-grafiji bo koledar gotovo priljubila vsakemu, vsled samo enostranskega tiska je pa sigurno najbolj praktičen izmed vseh do sedaj izišlib. — Stenski koledar prodajajo vse ljubljanske knjigarne po 0 Din komad, preprodajalci naj se zglase pri založnici, ^Jugoslovanski tiskarni« v Ljubljani. ir »Jesenske pozdrave« juiiii je poslala gcApa Jnlka Verbičeva i/. Sevnice ob Savi. Prav za prav pa lo ni.so niti jesenski pozdravi; lepi rožni popki iu cvetovi, veeh vrst živega cvetja z domačega vrla, ki ga vrhi pošiValka brez dvoma neguje 7, vso ljubeznijo — to je pozdrav slovenskega doma slovenskemu glasniku Slovencu'. Prisrčna hvala in lep pozdrav! — Tudi Videinčani, ki pa s svojimi spoštovanimi imeni nočejo v javnost, so nam poslali šopek Irobentic, vijolic in cvetju vseh sort in barv od leske do rožmarina zu dokaz, da na Posavju ne manjka lepega cvetja 0 tem sploh nikdar dvomili nismo. Smatramo pa to za dokaz, da Imajo Posave.i ->Slovenea radi. •fc Nalezljive bolezni, ki |x>-ebno nizs-ujajo v Uclgradu. so: trebušni lega r, škrlatica in in v 10 mesecih I. 1910 R2 slučajev. — škrla-tiee j.' bilo I. 1<>2Г> IT'>. I0.N Ш). 1929 (if>. v 1(1 I mesocih 1930 516 slučajev. — Davice: I. 1925 tem oziru vodijo varnostne oblasti za razčisčenje tega zamotanega vprašanja preiskavo. V teku vče-ra.injega dne so se Mariborčani v zelo vebkem številu podajali no kraj ne* e£e, ter izrazili začudenje nad tem, kako je mogel Ternovšek na tam mestu, kjer jc voda koinat dva dm visoka, najti tragično smrt. Pogreb blagega pokojnika, ki bi sc imel vršiti v ponedeljek popoldne, 50 preložili in bo v torek ob 16 iz mestne m;tva?,n;ce na Magdalensko pokopališče. Ker je bil poko ni Ternovšek splošno priljubljen in markaiitnu oseba v Mariboru, je pričakovati ob priliki današnjiga njegovega pogreba veliko udeležbo prijateljev, znancev in tovarišev izvoščkov. 41, 134. 1929 180. v prvih 10 mesecih 1930 270 slučajev. ir Ciganček padci v ogenj. V okolici Novega Sada sta se igrala dvn cngunčku: 11 letni Knierik liu log. sin liganskcga glavarju, in K) letni Ste lan Bog>danovie. Znosila sta na )ioljo veliko grmado šare. jo zažgala im skakala če/, ogenj. ZgmlUo pa se jc, da sla fantiča v zaletu trčila nad ognjem drug v drugega in padla v ogenj. Štefan se je brž "kolvical ter se ni hudo opekel. Mali 1'ltncrik pa je padel v sredo ognja. Ko so ga izvlekli, je bil strašno opečen. Prepeljali so ga v bolnišnico. it Vreme v državi. Po vsej državi je bilo včeraj zjutraj jasno, lepo vreme, samo v Skop-Iju in v Ljubl jani pa jc bilo oblačno, pa tudi v Ljubljani je črez dan s jalo solnce. Barometer je kazal v Ljubljaui Г(>3.9ПС, termometer 0.1"C do 9.2°C. mirno; v Mariboru: barometer 764.4 mm, termometer 0.3"(' do 16.S°C, zahoden veter; v Zagrebu: barometer 7t>3.3 nim. termometer 3" do 16°C, mirno: v Belgrad«: barometer "64.4 nun. termometer 1° C do 17" C, zahoden veter; v .Surajovii: 765.1 mm. termometer _,u ( do I5°C. vzhodni*«v\ernb strani svojega zakonskega druga. Smrt in|f. Bogomila Trohe V nedeljo zvečer se Je uredništvo -Slovenskega listav informiralo v bolnišnici o stanju ing. Bogomir ja Trohe, ki je dne 15. novembra na Dunajski cesti padel z motornega kolesa in si pretresel možgane. V bolnišnici so pojasnili uredništvu, da se je ing. Trohi stanje zelo poboljšalo in tla je bil prepeljan z opazovalnega oddelka, kjer ee je nekaj dni nahajal, na kirurgični oddelek, ter da je upanje, da bo &e okreval. Ing. Trohi sc je namreč po nesreči zmedel um ln Je pričel kazati znake duševne bolezni. V zadnjih dnevih pa se jc zoj>el zavedel in se mu je vrnil spomin. V noči na ponedeljek pa se je njegovo »tanje naenkrat naglo poslabšalo in ob trijetrt nu 3 zjutraj Je ing. Troha umrl. Žalostna vest je bila danes sporočena tudi njegovemu očetu, ki ga je prišel obiskat iz Idrije, pa Je moral doživeti ta straferi udarec. Pokojni ing. Troha je bil gradbeni inženjer in je napravil diplomski izpit pred dvemi leti. Stur je bil 26 let iu doma iz Idrije. Najprej je služboval v Hlgljenskem zavodu, nato pa jo odslužil vojaški rok. Pred štirimi meseci je stopil v .službo pri banski upravi ter je zadnje čase nadziral dela pri gradnji daljnovoda Velenje—Čr-uiifc. Ko se jc vračal dne 15. novembra s službenega polovanja z banskim uradnikom Benedikom, ga je blizu Brinja zadela nesreča da je počila pnevmatika na prednjem kolesu motornega kolesa in se je Troha močno poškodoval 11a glavi. Pokojni Troha je bil zelo miren, lih in nad vse marljiv mladenič. Kol dijak se je mnogo boril s pomanjkanjem, vseeno pa je svoje študije dovršil v pravilnih rokih. f!il je odločnih katoliških načel in tudi član akademskega kluba Danice . Simpatičnemu in premim tlliirlcniu mladeniču ohranimo blag spomin! Njegove žalujoče svojce naj pa tolaži Hog! Napredek v medicini Pri boleznih v sklepih in udih, kakor tudi pri pre-hlajenju jemlje mnogo ljudi Togal - tablete. Togal odgovarja modernemu pojmovanju medicinske vede in predstavlja novost in napredek v načinu zdravljenja. Togal je preizkušen na številnih klinikah in bolnišnicah in njegov odlični učinek se opaža tudi v zastarelih slučajih, v Vatcrih so odrekla vsa druga sredstva. Togal učinkuje naglo in sigurno proti revmi, protinu, išiasu, hripi, nervoznoeti in glavobolu. Togal učinkuje takoj in je popolnoma neškodljiv za želodec, srce in ostale organe. En poskus jc v Vašem lastnem interesu. - Vse lekarne imajo v zalogi T o g a I -1 a b I e t e ali pa Vam jih lahko naihitreio oreskrbe. Kai bo danes J Drama: Zaprta. Opera: Moč usode. Red 11. Nočno službo imajo danes: dr. .Munko Kmet, Dunajska c. 41 (Sv. Krištof): mr. I.ousle.k, Itcsljeva c. I; mr. Bohince, dediči. Rimska c. 24. Л 0 Poziv železniškim upokojencem. Umrl jo naš član Rajko Magerle nad sprevodnik v koju. Pogreb bo v sredo 26. novembra ob pol 3 popoldan iz hiše žalosti Ribniška ulic« 1 (Novi Vod-mal). Upokojenci so vljudno vabljeni, dn se pogreba udeleže. — Društvo železniških upokojencev. 0 Se nobeno leto in tudi letos ne ho na narodni praznik 1. decembra priredilo nobeno ljubljansko društvo nobene veselice, ker bi vsi doživeli poloniijado, ker ta večer inora vs:ik v veliko dvorano llniona. 11a novinarski koncerl, letos pn še posebno, ker bo jubilant višji kapelnik dr. C c r i u s svojim orkestrom prvič izvajal svojo najnovejšo veliko skladbo >Ir. vrela ljuba vi, prekrasno suito veselih in otožnih dekliških pesmi, da bo do solza prevzela tudi največja puščoba. Tudi priljubljeni naS rojak Šimenc, slavni prvi tenorist zagrebške opere, je za novinarski koncert pripravil najlepši program, da se bodo ob njegovih pesmih topila srca. Glasbena Matica-: in pevci Ljubljanskega Zvona se pripravljajo na največje Iriumfe, mladi realci si pa golovo tudi pribore aplavz, da se bo podirala dvorana. Sicer pa, kaj bi pravili, saj vsakdo ve, ila 11a novinarskem koncertu nikdo manjkati ne sme. O Nova Ljubljana. O tej temi lx> predaval na družabnem večeru Trgovskega društva s Merkur«. v Ljubljani podžuoun prof. Evgen J a r c. Predavanje bo v četrtek 27. novembra ob pol-devet)!'!) zvečer v restavraciji Zvezda. MIKLAVŽ prihafa in obdaruje pridne otroke z lepo alumimjaslo kuhinjsko garniturco, vedrlcami za pesek. lopaticami i. t. d. katere so v bogati izbori pri tvrdki STANKO FLOR1ANČ1C LJUBLJANA Sv. Petra cesta 35 Oglejte si Izložbe! 0 Zanimiv gost v Liubljani. Snoči nami je tajnik ljubljanskega esperantskega kluba g. Koz'evčar predstavil v uredništvu zanimivega gosta, ki se I sedaj mudi v Ljubljani. Je to g. Edmund Zscheile, fotografski reporter časopisne agrnci e Scherl, ki izdaja kakor znano celo serijo čaecpisov in pa knjig. G. Zscheile je te od 1. 1923 stalno na potovanju ter je prepotoval dosedaj že skoro v«e dežele sveta, od najbolj eksotiJn h pa do civiliziranih. V Ljubljano je dospel vpelek iz Italije. Preživlja se s predavanji in z fotografsko reportažo, Na potovanju se po večini sporazumeva v esperantskem jeziku. V Ljubljani bo v četrtek predavel v esperat-skem klubu in morda tudi pod okriljem SPD. © Koncert Španskega violinista Manera bo kakor že javljeno v sredo 3. decembra v veliki dvorani hotela Union. Eden najodličnejših svetovnih violinistov si Je izbral in določil za svoj prvi ljubljanski koncert sledeči program: 1. Beethoven: Sonata v a-duru op. 47 (Kreutzerjeva sonata), 2. Paganini-Manen: Koncert v a-molu, U. Maneu: Balada op. 20, Schubert: Čebela, Gluck-.Vanin Balet lento iu Manen: Iberaki plee. Izredno bogat in pester program, o podrobnostih pa še prihodnje. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni. 0 Trgovine v nedeljo, dne 30. novembra 1950. Grcmij trgovcev v Ljubljani obvešča svoje gg. člane. o4oIdne, dočim morajo biti v zmislu čl. 33 na-rodbe o odpiranju in zapiranju trgovinskih obratovaln e v pondeljek. dne I. decembra t. I., na p raz 1 vik Zed.injonja ves dan zaprte. Načelstvo. O Večer Rdečega križa. Ljubljanski krajevni odbor Rdečega križa vnrv.ori v četrtek, dne 27. t. m., v oneri dve mladinski igri Sestrin varuh« in Čarobna košara«. Vstopnice sc dobe od danes naprej v predprodaji v opernem gledališču. Cene dramske! 0 Poljanski nasip je dobil zopet lepše lice. Gradbena del« in adaptacije, ki so se vršile letos v tovarni Reich na Poljanskem našimi se bližajo zaključku. Prejšnje tovarniško pos'00-je. ki sc jc skrivalo za starini obzidjem, ki je oklenalo dvorišče prod tovarno, napravila « svojim 3 ve Srni izrazom najlepši vtis. Najbolj prijetno pn jc gotovo to, da so podrli zid nred dvoriščem, ki jc doslej tako mučno ka /M Poljanski nasip. S tem sc je ož;na ob tovarni Reich spremenila v široko cesto, ki bo mogla mho\ro i bolj odgovarjati močnemu osebnemu prometu ob nas"Hi. 0 Dobrovn'jri imajo svoj sestanek v četrtek 27. novembra ob 20 pri č'inkoletu. — Odbnr. ! 0 Bukova drva, trboveljski premne In koks pri tt. t,Kurivo:, Dunajska 33, tel. 3431 (Balkan). Celje m Drevl ob osmih sc vrši kratek' sestanek Gledališke družine. Potrebno jc. da so navzoči vsi člani in gostje. Po sestanku vaja. & čestitamo! Včeraj ob pol 12 je mil. g. opat celjski Peter Juruk v celjski opaiijski cerkvi poročil g. pehotnega poročniku Stanka R upnika i/. Krive Palanke in gdč. Kolšak Heii, hčerko v nok pehotnega majorja iz Cel ja. Za priči sta bila ženinov brat dr. R upnik Vilko i/. Ljubljane in pod|x>ročn'k Lazurcvič Brano iz Zagreba. —- Dalje sta sc včeraj poročilu v romarski cerkvi sv. Jožefa nad Celjem g. Joižc L a k o v n i k in gdč Рс|ка Zupančič, oba uslužbenca Mohorjeve tiskarne v Celju. Ženin jc bil vedno agilen član naših katolikih organizacij. nevesta pa marljiva cerkvena pevka uri Sv, Jožefu. Mladoporočencem obilo božjega blagoslova! & Požar v Tremcrju. Včeraj zjutraj ob 2 je bila alarmirana celjska požarna hramba s pozivom v I rcujerjc. Takoj jc odšla na lice mesta z motorko ter našla v plamenih nov'i kozolec posestnika Cenclja. Napornemu delu celjskih in laških gasilcev sc jc kmalu posrečlo I>0žar udiišiti. tako da ni |k>v/ročil večje škodo. /ji nim i vo je. d.a je ii-iti Lo»rv!#v- do**"! e j /e dvakrat gorel in bil pravkar prenovljen 00 /a 'njem imžaru. Oči vid no io vmes zločinska 10 ku. Maribor Vihar rušil gospodarska postopfa Pri Sv. Martin« nn Pohorju ,|t» v soboto zvečer besnel strašen vihar, ki Je docela porušil 30 ni dolgo gospodarsko poslop.e posestnika Jurija Prislov-nllca; vrtinec je bil tolik, da jc odnesel streho ruz gospodarskega poslopju in poslopje člslo porušil, tako dn so ceni škoda na 50.000 Din. V llstnjiiku Je prenočil ob usodepolnein ča*u neki tujec, ki so gu r, velikimi težavami rešili izpod razvalin. >v П Mariborsko gledališče. (Ob premijerl Achar-dove Irodejnnke .Zivljen.'« jo lepo .) Znajde se razočarano dekle Iz ' zgornjih krogov- mpd tistimi »na dnu«, vzburka notranja valovanja poštenega , »barabe* in sc zopet vra'a ше<1 jzgonije«, zakuj njena usoda jo vezana na meščanstvo, -baraba Bo-naparte pa se pomeščanlli ne more. To je adro te trodejanske yoptimistično komedije«, psihološko sicer precej trhlo zgrajene; okoli tega ogrodja jc v iz°biliei in pestri razvrstitvi z očitno tendenco na-iKŠenih veliko motivov iz življenja tistih ^spodnjih«. S krepko poanliruno »ceno o režiser Joško K o v i č dal uprizoritvi precej značilen in do neke mere povsem izviren odrski okvir. V bistvu predstavlja prvo dejanje legu Achurdovegu odrHtegu delu nekako preži o in bi ne bilo napak, ko bi sc nekateri inunj \ žili nastopi primer,no krajšali. Ljubezen do živPenja in obup likruli, razočaranje lin trenutno poza bi jen j«, socialni utripi in meščanski predsodki — vso lo zmes občutij in razklanosti je E. Kraljeva kot Miky pregnuntno podčrtala; Joško Kovič se lahko ponaša s svojim podrobno obdelanim in dognanim Bonapartom, to dobrodušno ln »pošteno barabo ; zopet nekaj novega v nizu m egovlli stvaritev na mariborskem odru. Tudi Pavle KovIČ kot Brlssol in Furljan kot eden izmed vusilccv« sla imela priliko, du obogatila galerijo številnih svojih tipov In likov. V vlogi . hoclista|)-IcrsVga vnrljtvca ln naduteža Štefana je Grom povsem uspel. V la dvojni in precej vidno kontrasll-liinl llpično francoski svel .zgornjih in .spodnjih' so so uvrstili kol predstavitelji ostalih liaslopa.o-fth: E. Starčeva (Magot), D. Suvinovii (Marguerlte), P. Rasberger (Aubert), Blaž (stražnik), Skrbinšek (Jaques), Tovornik (prvi gost) in Gorinšek (krč-mar). Prevod le oskrbel F. Albrecht. -c □ V Svifliii se je v nedeljo na Izredno .svečan linčln Izvršila blagoslovitev novih orgel. Blugoslo-vllvenc obrede je ob velikanski udeležbi župljanov 'iz domače ln sosednjih fara opravil pomožni škof dr. 1. Tomažič, ki je ob tej priliki spregovoril tudi lepe k poglobljenemu verskemu žlvl'enju spodbujajoče besede ter ob asistenci daroval sveto mašo. Blagoslovi I ven ih svečanosti se je udeležila ludi duhovščina iz sosednjih župnij ter številni župani iz obmejnih občin z načelnikom F. Žebotom na čelu. Svojo priznano veščino je na novih orglah, ki so delo odlične Brandlove tvrdke, izkazal stolni ka-pelnlk Janez E. GašparlČ. □ Smrtna kosa. V Podlehniku je uinrl obče spoštovani ravnatelj posestev štajerske posojilnice Franc Majcen; truplo blagega |>okojnika prepeljejo danes v Muribor. Pogreb bo jutri ob lt> iz mestne mrtvašnice na Pobrežju. Pokojniku trajen spomin, sorodnikom naše sožnlje. □ lz obmejnega komlsuriiata. Pisarniški upravni uradnik Vinko Danilo pri tukajšnjem obmejnem pobetiskem komlsarijatu je premeščen k meMni policiji v Celju. Obče flpošlovanomu uradniku želimo nn novem službenem mestu najlepših uspehov. □ Večer Narodne edbrnne bo I. decembra v vseh prostorih Narodnega doma; sodeluejo vsa mariborska pevska in kulturna društvu. Nu sporedu {e tudi spominsko predavanje. Večera Narodne od-irane se bo udeležilo vse narodno zavedno občinstvo. □ Električna razsvetljava je objela prvokrat mično Kamnico v soboto zvečer; sedaj je na vrsti •lektrifikaclja kamnifeko-rošpoških mejnih prede-lov. Živeli Kamničanil □ V visoki starosti 80 lel je umrla v Slovenski ulici 40 zasebnica Ivana Fišer. Pogreb blage po-kojnlce bo jutri ob 15 iz mrtvašnice na mestnem pokopališču v Pobrežju. П fttla, ki je »ahtevala človeško žrtev. Dne 23. julija v Gornji Radgoni. Delavci, zaposleni pri regulaciji Mure, so bili ravnokar pojužinali V zadnjem delu čolna na Muri so stali trfe delavci: Aloj-rij Nedok, Ivan Vajs In Anton Rozman, ki »o se med seboj šalili in škropili z vodo. Tedaj je stopil v čoln 22 letni Ivan Rogač, vse tri objel ter potiskajoč jih proli robu čolnu dejal v šali: če ne morete dati miru, pa »notri.-1 Nedok in Va-.s sta se izvila iz objema, dočim je pri Rožmanu hotelo naključje, da je spodrsnil, omahnil preko roba čolna ter v Muri utonil. Vsi reševalni poskusi so oslali brezuspešni. Rogač se je včeraj zagovarjal pred tukajšnjim okrožnim sodiščem. Priznava de'anje, izjavlja pa. da «e ne čuti krivega. Rogač jo bil oproščen. П Ranjeni orožnik. V Ribnici na Pohorju jo nelzsledeni storilec prežal ua 27 letnega orožnika Vinka Kralja, ko se je le-ta nahajal na službenem sbhodu, ter mu od zadaj potisnil nož v desno stran hrbta. Kralja eo prepeljali v tukajšnjo vojno bolnišnico. □ S srpom gre tudi. 13. juniju je 45 letna delavka Elizabeta K. pri &mikluvžu pri Mariboru zamahnila « srpom proti posestniku Francu Vogrinco ter mu prizadejala poškodbe na levi in desni roki. Včeraj je sedela na zatožni klopi radi prestopka zoper življenje in telo Zntr.uje, da je prišlo do dogodka radi tega, ker je Vogrinc njenim otrokom očital, da so -rauberjk. Obtoženka zanika vsako krivdo in trdi. da se je Vogrinc sam ranil ob ostrini na srpu. Obtoženka Je bila oproščena. □ Da pride do 4.5 Jurfkov: od žene se bo ločit, njo poročil. Naceka I., ključavničar'-!, je ovadila neka S., da ji je izvabil 4500 Din pod pretvezo, du 7>o potreboval omenjeno vsoto za ločitev od svoje žene, nakar bo njo poročil. Nacek Je pri policiji vpt> lepo priznal; izpovedal je. kako je v gostilni zaigral ves denar, kar .c povzročilo, da bo Nacek iinel sedaj opravka s sodiščem, kamor so ga že oddali. □ Mariborski smučarski klub priredi za bo-llfiie praznike od 25. decembra do 1 januarja pri koči na Peeku na Pohorju smuškl tečaj za začetnike in nadaljevalni lečaj za že lzvežbane smučarje. Za ta tečaj sc Je Izbral najlepši teren Pohorja, kjer bodo snežne poljane Rogle, Vitanjske In Planini« nudile smučarjem dovolj prilike, dn izpopolnijo svoje znanje. Teča a se lahko udeleže člani kluba, kakor tudi nečlani. Udeleženci odidejo iz Mariboru v dveh skupinah dne 25. decembra. Enu skupina z jutranjim, druga z opoldanskim vlakom lo prsta Je Sv. Lovrenc na Pohorju. Tu bo na razpolago že narofen avlo, kateri bo udeležence pre-MlfciT do podnožja Pohorja, odkoder se doseže Pesek po d vetrni lahki hoji. Vsako skupino bodo spremljalI miši člani, kateri bodo šli posebno začetnikom vsestransko na roko. Prehrana, prenoč-nina. kurjava ln prljuvninn za celi tečaj, to je za 7 dni, bo stnlo za člane 2ГО Din, za nečlane 320 Din. Prijave se sprejemajo pri tajniku v trgovini Stoječ, Maribor, Jurč'čeva ulica 8. do 20. decembra. Ker je število udeležencev omejeno, le v iijleresu vsakega, da se SI m orel urila vi. □ Na delovnem trga. Zaposlitev dobi preko tukajšnje Borzo delu: 7 hlu|>cev, 15 viničarjev, 6 poljskih delavcev, 0 čevljarjev, 5 krojačev, 1 kiju- | čuvničar, 1 livar, 1 kovlnotlskar, 1 fotograf, 2 de- ' Iavea, več vajencev (mizarske, sodunske, kolarske, kovaške, pekovske in nutakarske obrti), nudulje i J kuhane, 21 služkinj, 3 sobarice, 2 varuški, 2 vzgojiteljici, 1 plačilna nulakurica, 4 strojno plelilke, 2 šivilji va obleko, 3 tovurniško delavke, 1 poetrežni-ca, 1 trgovska in 8 šiviljske vajonko. n Ž* kolportažo uušega lista v Mariboru iščemo sposobno Oudi; javiti se je v upravi ua Koroški cesli 1. П Za m»kro vreme samo KARO-ČEVLTE Maribor Koroška 19. □ Priporočamo! Čai nove žetve in bogato zalogo daril za Miklavža ter obeske za božično drevo. Prvovrstuo sveže blago — solidne cene in ločna postrežba. — Jaš in Lesjak, Maribor. Domžale * Motorni vlaki oa kamniški progi. Železniško ministrstvo je sklenilo, lako poročajo belgraji^ki časopisi, uvesti v Dravski banovini najprvo na kamniški progi, ki je najbolj frekvenlirana, motorne vlake. Sedaj obratujejo na tej progi dnevno štirje pari vlakov, odslej pa bo po osem. Vožn'a bo hitrejša kakor doslej. Vsekakor bo te ugodnosti deležen tudi naš trg, kar najtop'e'e pozdrav'jamo. Nogometna tekma med SK Disk proti SK Preporod se je končala z zmago SK Preporoda nad Diskom v razmerju 6:2. Domžalski Škropilni avto, ki ga je pred kratkim nabavilo županstvo, dviga sedaj mnogo prahu. Ljudje trde, da ila šastja in motor še od pred vojne v obratu in du je po vo ni ooešal že v službi nekega avtobusnega podjetja? Sedaj je pa le pre-likan in okrašen z novim kotlom. Kadar se je sprehajal po par domžabkib cestah požre baje za 300 dinarjev goriva na dan, pri tem pa ie prahu zelo milostljiv tako, da bi v poletnih mesecih mo-al svo'o delavnost in svoje »troSke najmanj podvo:iti. Vse to so seveda govorice. Toda treba e, da bi občinski odbor končno le stvar pojasnil, če je res, da je avto tako vtnr in izrabljen, ter da ima lako velike obratne stroške, naj ga ne prevzamejo! Varčevanje in racionalno gospodarstvo mora biti vodilna misel občinskega odbora v teh gospodursko lako kritičnih časih. Zato pišemo te vrste. Zdravnik predpisuje kot zanesljivo, blago sredstvo za čiščenje, ki sigurno deluje, Artin-dražeje. Dobivajo se v vseli lekarnah. Vsebina škatlje po 8 Din zadostuje za 4—b krat. NedeUshi spori Že dolgo ni bilo v Ljubljani nedelje, da ne bi imeli §|>ortne prireditve. L. N. JP. je celo izrabil praznik Vseh svetih /ji svoje prireditve, neizrabljena jc pn ostala prošla nedelja. Ne moremo se ubraniti vtisu, da je sedaj konec tekmovanuj L. N. 1'., ko je dosežena diskvalifikacija najstarejšega kluba Slovenije. Le tako si moremo tolmačiti, dn so se odrejale nedeljo za nedeljo tekme klubu, ki je odločno izjavil, da ne želi tekmovanj. Vseeno Je pa nedelja pokazala, kje je ilihijativa za delo. Ilirija Je priredila kar dve prireditvi, seveda bolj domačega značaju. To še posebno popoldanska nogometna trening tekma za Grafiko. Čeprav ni bilo nikjer objavljeno, je prišlo okoli 300 gledalcev na to trening tekmo. Znak, da si ljudje še vedno žele nogometne tekme. Naj 1к> to opomin L. N. P., da Če je forsiral tekme nedel'o za nedeljo, bi moral svoj program razvijati tudi naprej, ne pa prenehati z odrejanjem tekem, kakor hitro je bila Ilirija diskvalificirana. V Mariboru se je vršil pokalni semiflnale. Zmagovalec je ostal Železničar. Tekma samo med Mariborom in Železničarji Je ostala kljub podaljšku neodločena s 4:4 in je šele žreb moral odločiti. Eden finalist jo že odločen in to mariborski, v Ljubljani pa ni še semifinale odigran. Iz Maribora, če zasledujemo poročila nogometnih tekem. Se nismo prejeli vesti, da bi ljubljanski sodnik slabo sodil. Vsekakor zanimivo, da v Ljubljani mire ka jo sodnikom sposobnost voditi tekme, kakor hitro pridejo drugam, so pa vsi zadovoljni z njihovim delom. Torej — — —? B. S. K. je jugoslovanski nogomet na vročih tleh v Pragi častno zastopal. Tekma s Slavijo jc končala s 3 :1, čeprav je B. S. K. nastopil s petimi rezervami. Haškove igre v Belgradu so končale s porazi. Vseeno so pa Zagrebčani bolje odrezali v igri proti Jugoslaviji. Le s težavo Je Jugoslavija odpravila e 3 :2 Hašk nekoliko menda s |>omorjo sodnika. Omenili bi še cros« country tek, ki ga je priredila Ilirija. Tek bi sc moral vršiti po Tivolskem hribu, ker pa ni bilo zunanjih tekmovalcev, je tekmovalo kar nu igrišču. V juniorski skupini je zmagal Glavnik, v seniorski pa Mnjhenič. A Tetkuntletska sekcija 4. K. Ilirije. Ker je sedaj v veleeejmskem paviljonu prehladno, se preseli sekcija drugam, kar bo pravočasno javljeno. Dninska gimnastika S. k. Ilirije je vsako sredo ob 19.15 v telovadnici humanistične gimnazije (vhod lz Gajeve ulice). Interesentlnje se lahko prijavijo vsako sroki istotam. Članice plačujejo 15 Din, nncčlitnice pa 30 Din mesečno naprej. Naše dijaštvo JKAD Duuii-a priredi danes zvečer ob 20 sestanek. na katerem bo predaval g. prof. Ivan Dolenc. člani, udeležite se sestanka polnoftlevilno. — Odbor. Cerkveni vestnih Fantje bodo imeli duhovne vaje v Domu od 2H. novembra do 8. decembru. Ker je še prostoru, se prijave še sprejemajo. — Tečaj od 0. do tO decembru je pn že ve? zaseden; naj sc nihče ne javi več. — Vodstvo. Ljubljansko gledališče D ima. Začetek ob 20. Torek, 25. novembra: Zaprlo. Sredu. 26. novembra: Serija A— OOOOOOI . Red U. Opera. Začetek ob 20. Torek, 25. novembra: Moč usode . Red II Sreda, 26. novembra: Zaprto. Mariborsko gledališče Torek, 25. novembra ob 20: »Lulka--. Kujioni. Sreda, 26. novembra: Zaprto, i Četrtek. 28. novembra ob 20: Življenje je lepo . ' Ab. 1). Gospodarstvo Tečaj ia mliarske Iuienje ▼ Mariboru. Zavod za pospeševanje obrta Zbornice za TO I v Ljubljani I jn-iredi ua soboto in nedeljo 6. in 7. deoombra tečaj I za mizarsko luženjo v Mariboru. Tečaj se bo vršil oba dneva celodnevno. Poučevalo so bo luženjc raznovrstnega mehkega in trdega lesu, pri čemer se bodo unornbljalu hižita po najmodernejših receptih. Dala se bodo tudi navodila glede nabave lužil in vsak udeleženec dobi vrhu tega Se seznam preko sto receptov za sestavo lužil. Sprejmejo se v lečaj v prvi vrsti mojstri, po razpoložljivosti prostora pa tudi pomočniki. Pri-avo jc poslati neposredno Zavodu za pcsjieševanjo obrta Zbornice za TOI v Ljubljani najkasiifje do 2. decembra. Pri-stojbinu za mostre znaša 50 Din, za pomočnike 25 Din. Vsak udeleženec nosi tudi stroške za nabavo 65 komadov deščic iz raznovrstnega lesa v dimenzijah 20 krat 10 cm, katerega preskrbi za vsakega udeleženca zavod sam. Opozorilo na lečaj za pršenje barv. Zavod za pospeševanje obrta Zbornice za TOI v Ljubljani ponovno opozarja ličarsko-pleskarskc, kleparske, mizarske, slrugarske, usnjarske in čevljarske obrtnike in pomočnike na tečuj za pršenje barv, ki ga zavod jiriredl od 8. do 18. decembra v L ubljani. Prltave je poslati pismeno na zevod PO Zbornice za TOI v Ljubljani do petka 28. novembra. Borza Dne 24. novembra 1030. DENAR Nn deviznem trgu je dnnes bila čvrstejša tendenca, Promet je bil srednji In je bilo privatno blitvo zaključeno v devizi Trst, dočiin ji- v ostalih zaključenih devizah intervenirala Narodna banka. Ljubljana. (V oklepajih zaključni tečaji.) Ain-sUmlnin 2270 bi., Berlin 1346.75-1349.75 (1318.20), Bruselj 788.66 bi., Budimpešta 088.80 bi.. Curih t 1094.40—1007.40 (1095.90), Dunaj 70(1.18-797.68 (796.18), London 274.26 - 275.0« (274.66), Newyork 56.455 hI., Pariz 222.24 bi., Praga 167.08 lil., Trst 204.90—296.90 (295.90). Za*reb. Amsterdam 2272.38—2278.38, Berlin 1346.70—1349.75, Bruselj 788.06 bi.. Budimpešta 1)87.39, Curih 1094.40—1097.40, Dunaj 794.68— 707.0N. London 274.26 -275.00. Ncvvyork 50.445— 56.645, Pariz 221.24 -223.24, Praga 167.28—168.118. Trsi 294.972—296.972. Skupni promet brez kompenzacij je znašal 8954 milj. Din. Belgrad. Amsterdam 2272—2?80, Berlin 1346.55—1349.55, Curih 1094.40—1097.40, Dunaj 794.68—797.68, London 274.24—275 06, Newyork 56.355—56.555, Pariz 221.24—223.24, Praga 167.28— 168.08, Milan 294.96—296.96. Curih. Belgrad 9.1280. Amsterdam 207.62, Atene 6.075, Berlin 123. Bruselj 71.97, Budimpešta 90.235. Bukarešl 3.06375, Carigrad 2.445. Dunaj 72.63. London 25.06125, Madrid 58.35, Ncvvvork 516.10, Pariz 20.2775, Praga 15.30, Sofija 8.7325, 'irst 27.0125, Varšava 57 S5. Kopenhagen 138, Slock-lioltll 138.45, Oslo 138, Helsingfors 12.975. VREDNOSTNI PAPIR|I Tečaj vojne škode je bil danes nekoliko slu-bejši v primeri z zaključkom pret. ledna. Med dolarskimi papirji jc bilo datte« slabejše Blerovo posojilo. Do prometu jc prišlo v skoraj vseh državnih papirjih. Tržišče bančnih papirjev ^e bilo živahnejše. Poljohanka jc biln zaključena po čvrslejšem tečaju 57, nadalje Je bil znatnejši promet v delnicah Union banke, ki 'je bila najprej zaključevana jki 191.50, nato Jo narasla na 192, krsneje pa zojiel j>o-puM.ilu. Znaten jc bil ludi promet v delnicah Jugo-bunkc. ki je v leku borznega sestanka narasla od 78 na 78.50, nadalje nn 78.75 in je bila končno zaključevana po 79. Med estalilni zaključki v bančnih delnicah jc omeniti PraSlediono po 930 in Zemeljsko bunko po 129. Industrijski papirji beležijo zaključke v delnicah Drave j»o 235 in Vevč po 124. lorej po neizpremenjenih tečajih. OsjeSka Sečerana pa je biln zaključena po 298, nato pa jmi 297. V ostalem nI bilo znatnejših izprememb. Ljubljana. 8% Bler. pos. 92 bi.. 7% Bler. pos. 8*2 bi., Celjska 160 den.. Ljublj. kred. 122 den., Praštediona 980 den., Kred. zavod 170 -180. Vevče 124 den.. Stavbnu 10 den., Split cement 100 bt« Rušo 280—300 Zagreb. Drž. pap.: 7% inv. pos. 85.50—87.50 (87.50), agrari 51.50—52., vojna »koda ar. 428— 428.50 (430), 12. 428—429 (428.50), 2. brez kupona 417,50—420, (418.50), srečke Rdečega križa 52 b, 8% Bler. pos. 91—91.25 (91.25), 7% Bler. pos. 81 — 81.25 (81.25), 7% pos Drž. hip. banke 81—81.75, begi. obr. 73 bi. — Bančne delnice: Ravna gora 75. Hrvatska 52—60, Pol'o 56—57.50 (57), Kreditna 97 do 101, Union 191.75—192, (191.50—192, 191.75), Jugo 78—78.50, (78—78'O, 78.75, 79), Li. kred. 122 d. Med unarodna 67 d, Narodna 8050. 8.100, Obrt-na 3'j d, Praštediona 930—932 (930), Srbska 189— 195, Zemaljska 129—131 (129). — Indust-ijske delnice: Nar. šum. 25 d., Gultir.-nn 138 d, Slaveks 50 do 55, Slavonija 200—201, Našice 1000 d, Danica 100—103, Pivara Sar. 200 d, Drava 2">3—236 (235), Sečerana Os:ek 297—798 (298—297). Nar. ml. 20 d, Osj. ljev. 200 d, Brod. vag. 90 d, Union 92—120, Vevče 124—125 (124), I»is 42—45, Ragusea 397— 398, Oceania 215—230, Jadr. plov. 590—605. Trboveljska 373—378. Belgrad. 7% inv. pos. 86.50, agrari 52 50, voj-| na škoda 448..50, 11. 448 50, 7% Bler. pos. 81.75, 7% pos. Drž. hip. ban' v Celju; Hosta, lesna dr. z o. z. (10.000 Din; poslov. Osredkur Josip) v Ljubljani; Blaž Jagodič, <1. z o. z. v Mariboru (10.000 Din, |>osl. Jagodič Blaž, mizarstvo lil tapetništvo); Biofilm, d. z o. z. v Ljubljani (20.000 Din, žužek Oskar); Megllč Ivan, splošno ključavničarstvo, d, z o. z. v Ljubljani (10.000 Din, poslov. Meglic Ivan); Stavb, podjetje F. Tavčar & Ko., d. z o. z, v Ljubljani (50.000 Dill; poslovodjo Burič Ivan, Tavčar Alojzij). Izpremom-be: Tovarna za špirit in d rože, d. d. Rače (izpre-meinbn pravil); Petoviu, d. d. (vpis upr. svetnikn llunuša Krofte),Samotna tovarna, Store (izbris poslov. Mnjdlča Petra, vpis Kunoj Ruše); Mirim, Maribor (izpfememba imena lastnice firme radi možitve: Ema Zalokar, sedaj Ema Desnica). — Izbrisi: B. Pušnik >Muja-, V6jnik (opustitev); Maks Durjuvu & Co., Maribor (izbris radi opusta). Likvidacije. »Gorjanci' , lesna industrijska iu trgovska družba z o. z., Novo mesto, llkv. Heinri* har Stanko; Trgovska družba >Mura-~, d. z o. z. v M. Soboli, llkv. Franc Čeh. Vpis v zadružni register. Posojilnica v Vojniku, r. z. z n. z., je izpremcnila pravila. Nov odvetnik. V imenik odvetniške zbornice je bil vpisan Kvas Miroslav v Višnji gori. Družbeni oklic in poziv k napovedi. Dne 19. decembra 1930, ob 9 bo pri sodišču v sobi št. 4 na podstuvi s tem odobrenih pogojev dražbu sledečih nepremičnin: zemljiška knjiga Krcsnjko, vi. St. 182. hiša z gostilno Din 167.208, vrt Dih 3072, pritikline Din 2300, skupaj Din 172.580; najmanjši ponudek I>ui 103.548. Vadij znaša 17.258. K nc-premičnlni zemljiška knjiga Kresnike, vi. št. 182, spadajo sledeče pritikline: mize, stoli, klopi in razna gostilniška oprema v cenilni vrednosti 2300 Din. — Okrajno sodišče v Celju. odd. III. Dne 28. dee. 1930 ob 9 bo pri ,-odišču v sobi šl. 4 nu podstuvi s tem odobrenih pogojev dražba sledečih nepremičnin: I. skupina: zemljiška knjiga Studenci, vi. št. 14, označba nepremičnin: gosjin-darsko poslopje s kletjo, cenilna vrednost 1527 Din (zemljišča, travniki, vinogradi, pašniki in gozd), cenilna vrednost 6272.60 Din, skupaj 7790.60 Din, najmanjši pouudek 5199.78 Din (vadij 780 Din); II. skupina: zemljiška knjiga Studenci, vi. št. 15. označba nepremičnin: hiša št. 41, cenilna vrednost 1500 Din, zemljišča (vrti, njiva, jiušniki, travniki, gozd), cenilna vrednost 17.751.30 Din, skupaj 19.251.30 Din, najmanjši ponudek 12.834.20 Din (vadij 1925.13 Din); 111. skupina: zemljiška knjia dražba vseh skupin kot celota, ki pu se bo domiik-uiln le v slučaju, da Imi najvišji |Kinuilek za celoto presegal vso to najvišjo ponudilo zu (josauiezne skupiiu . Vadij zu vso tri skupine 14.870.67 Din. K nepremičnini zemljiška knjiga k. o. Studenci, vi. St. 16, spadajo sledeče pritikline: 1 par konj. 1 krava, 2 voza, konjska oprema in razno gospodarsko orodje v cenilni vrednosti 9165 Din. — Okrajno sodišče Celje, odd. III. Dne 7. jan. 1930 ob 10 bo pri sodišču v sobi št. 11 dražba nepremičnin, zemljiška knjiga k. o. Mesto Maribor, vi. št. 80. Cenilna vrednosi 17.841 Din; najmanjši ponudek 1894 Din. — Okrajno sodišče v Mariboru, odd. IX. Dne 20. dee. 1930 ob 11 bo pri sodišču v soHi St. 4 dražba polovičnih nepremičnin: zemljiška knjiga Stranice, vi. st. 56, 185 in vi. St. 172. Ce-j nilnu vrednost 13.056.20 Din; vrednost pritikline I 1300 Din; najmanjši ponudek 9304 Din. — Okrajno ! sodišče v Konjicah. Dno 80. tlec. 1080 ob ti bo pri sodišču v sobi ! šl. 1 dražbu nepremičnin: zemljiška knjigu k. o. I Selo, vi. št. 70, in k. o. Ihan, vi. SI. 20, obstoječe iz h i So st. 29 v Ihanu. ^os|io<]arskih poslojnj ter zemljiških parcel. Cenilna vrednost 101.647.80 Din; najmanjši ponudek 67.765 Din. — Okrajno sodišče na Brdu. odd. II. Radio Programi Radio-Ljubljana i Torek, 25. novembra: 12.15 Plošče (sloven ska glasbo, Slagerji iz zvočnih filmov). — 12.45 Dnevne vesli. — 18.00 Čas, plošče, borzu. — 17.30 Radio orkester. — 18.80 Mladinska ura: Oto Ko-šič: Kaj naj zbiramo; b) Sergij Schaup: Priprava za zimski šport. — 19.00 Prof. Franc Pengov: Kako oskrbovati člane podjetij s kreditom na podlagi participacije. — 19 30 Dr. Ivan ОгаГепаиег: Nemščina. — 20.00 Prenos ljubljansko opere. — 22.30 Časovna napoved in poročila, plošče. Sreda, 26. novembra: 12.14- Plošče iru-ku in o|ieretnu gluisba) — 12.45 Dnevne vesti — П. Ca«, plošče, bor/a — 17.30 Radio orkester — IH.TO Prof. Silvo kranjc: Poglavje k soeio+rru-Iije. — 19.09 l}r. Nikola Prcohražonskv: Ruščina — 19.30 Prof. Kr. Koblur: Ob 20letnici Tolstega. — 20.10 Prenos koncertu zagrebških nludrigulistov i/ Hrvatskega glusbcnega zavoda — 22.00 Časovna napoved .in jioročita DrugI programi i Sreda, 26. novembra. Belgrad: 12.45 Jugoslov. in romunsko |ies-ui i — 16.00 Plošči: — 17.00 Rudio orkester — 1Л.ОО Ploščo 20.00 Komorni večer — 21.00 Koncert mdio orkestru. — Zagreb: 17.00 Otroška ura — 18.00 Plošče — 20.10 Večer jugoslov. komorno glasbe — 22.10 Prenos zvočnega filma. Budupcst: 12.05 Koncert orkestra — 17.20 Koncert — 19.30 Orkestralni koncert — 20.V) - Br. noski trgovec«, drama, Shakcspouro. — Dunaj: 13.20 Popoldanski konccrt 20.00 :Mesija« ora-torij, F. Ilamlel.— Milan: 12.15 Pestra glasba — 16.35 Ofroški kotiček — 17.00 Plošče — 19.30 Pestra glasba — 20.50 Prono« operete, nato lazz-orkeeter. — Praga: 20.05 Orkester _ 21.00 Violina — 21.30 Piunofortc. — Laugcnhcrs: 13.05 Opoldanski koncert — 17.30 Popoldanska koncert — 20.00 Večerni koncert, vnios slušna komedija. — Rim: 12.45 Radio kvintet — 17.00 Koncert — 20.50 Prenos оцн-ге. — Berlin: 19.05 Klavir — 19.35 Plesna glasni — 22.15 Zabavna glasilu. — Kolovleo: 20.'Ml Prenos iz Lwova — 22.15 Plošče. — Tonlouse: 17.00 Koncert orkestra — 18.30 Plesna glasba — 18.55 P«vjx>vke — 21.00 Vesela glasba — 22.00 Simfonični koncert — 22.30 Violina — 23.10 Popevke — 23.30 Vr-gentiuski orkester. — London: 17.13 Plesna glasba — 18.00 Ko eert — 21.05 OnkeMer — 22.30 Plesna glas+vi. — Mor. Ostrava: 15.00 Ljudska vj»ored — 16.15 Siovuske narodne pesmi — 18.00 Ploščo — 18.20 Ljudska L-lnslia — 10.2Л Curostrelocc. opera. VVeber, — Lclp/.iff: 16Л0 Popoldanski ^oncert — 11.vi Zabavna glas-bn I — 22.30 (ilusb. večer orml 100 leti. r- i'U.ll' .»< * < •*. /« * ".'■•K,-f . m. Vulkan KUauca 11.1 li.u.i.skdi olokili, iu ie začel ;e dni zopet silovito delovati. Človeške irtve so precejšnje. Koga je Lev Tolstoj najbolj ljubi! ? O priLiki d\.< sete smrtno o-bletnice Leva Tolstega je nap:sa njegov sin lev Lvovič, ki živi sedaj v Ameriki lep članek, ki je vreden spomina velikega pokojnika. V tean članku pojasnjuje Le\ Lvovič razmerje med Levom Tolstim in njegovo ženo Sofijo Andreevno. \ sc svoje življenje — piše Tolsiega sin — odkar jc bil oženjen, ie moj cče izmed vseh ljudi n.; svetu najbolj ljubil mojo mater, svojo ženo Ta ljubezen sc ic začela s por. ko in končala z njegovo smrtjo Zaradi tc ljubezni je bil najsrečnejši človek na svetu in iz te ljubezni se ie razvil v na vpl vnejšega misleca svetovne zgodovine. Kakšne lastnosti je imela ta čudovita žena. kai )c bilo \ mej, kar jc sililo človeka, d;; jo je tako ljubil, kakor jo jc njen mož? Tolste; i-1 c poroč 1 kot 17 letno mladenko, hčerko moskovske plemiške družine, in jo koj po svatbi na keniu odvvdel na svoje posestvo v zakotni vasi, kjer se jc bil rodil. Tam jima je bilo lis jeno preživeli domalega vse svoje zakonsko življenje, ki je trajalo 48 let. Tolstoj jc bil tedaj slar že 34 let. Imel je za seboj burno mladcst in je bil že skero obupal, da bi si mogel ustanoviti mirno in srečno družinsko življenje. Zel jc prve uspehe svojega isateljevanja. Tedaj se je od srca zaljubil in ašel enako topel odziv v srcu svoje izvo-enke. Tako )e Lz nenada našel polno, neskaljeno družinsko srečo, o kateri je že davno sanjal, tc dva tedna sem ožervjeti. dragi Fe-tuško. in sem tako srečen, da more ta sreča miniti samo s smrtjo!« — tako je pisal Tolstoj svojemu književnemu prijatelju, pesniku Afa-nas-iiu Fetovu. Za Sofijo Andrejevno so nastopila dolga leta porodov in materinstva. Ločena od staršev. postala Sofija Tostemu naraven in zvest vo-; ditelj, kakoršnega je ravno potreboval. Va-j rala se jc redko kdaj ter jc geniju razsvetlje-I vala pot in 11111 posredovala navdihe. Zato je I Tolstoj pred vsem in najbolj ljubi! svo^o ženo. Kako se je mogla ta ljubezen tik ob koncu Tolstojevega življenja na tak način končati, kako si jc mogoče raztolmačiti Tolsta,ev beg z doma? To sem že pojasnil v svoji knjigi Resnica o očetu«. Tu kratko oonavliam- Indijka begul Šah Navac, ki je imela na angleško-indijski konferenci sijajen govor za indijsko samoupravo. bratov in sestra, se je vsa posvetila svoji novi nalogi. Otroci so drug za drugim prihajali na svet in Tolstega žena jih je sama dojila, negovala, oblačila in vzgajala in sc le v skrajni sili zatekla k tuji pomoči. Dasi je bila pogosto resno bolna — saj 70 ije trlo preobilo dela — in kljub dolgočasnemu, enoličnemu življenju v mali vasi, pa še kljub mnogih temnih strani moževe narave, jc s čustvi hvaležnosti in ljubezni junaško nosila svoj križ in brez godr-njaoja živela svoje težko, zapleteno življenje. Obremenjena s skrbmi za otroke in družino, je mnogokrat v ranem jutru po tri do štiri ure prepisovala ležke rokopise svojega moža, pri tem pu še našla čas, da jc z njim četveroročno igrala na glasovir in mu šivala njegove znane sive bluze. Vedno je bila dobrosrčna, gostoljubna in skrbna gospodinja ter jc rada sprejemala prijatelje in goste. Največji Tolstojevi sodobniki, književniki in umetniki, so bili vdani in iskreni spoštovatelji Sofije Andrejcvne. Živahna, vitka, umnih, tomno-savih izrazitih oči, strastna in finega čustva, obdarovana z nenavadno jasnim pogledom v oceni dogodkov in ljudi, razumevajoča in ljubeča resaioo, pobožna na svoj način — je Slovenec - oče bolgarske stenogralije Dne 10. t. 111. je priredilo v prostorih -Slavjanskc besede- sofijsko stenografsko društvo Brzopis« svečano proslaivo 50 letnice bolgarske stenografije, ki je bila obenem spominska slavnost o priliki 15 letnice smrti očeta bolgarske stenografije, našega rojaka prof. Antona Bezenška. Proslavo jc otvoril prosvetni minister, prof. A. Cankov, ki je položil na Bezenškovo doprsje lovorjev venec. V svojem govoru je izjavil, da Bolgarija ne bo nikoli pozabila plcdonivsnega dela slovenskega profesorja, ki tvori najvažnejši znak početkov bolgarskega samostojnega političnega in kulturnega življenja. Njegovo idealno prizadevanje je premagalo vse zapreke Stenografska razstava v prostorih Slavjartske besede« kaže poleg skromnih zvezkov prvih Bezenškovilf učencev podatke o sedanjem razm:ihu brzo-piisa Poučuje se 11a vseh srednjih in sorodnih šolah. Poleg ministrstev, parlamenta itd. vodijo stenografske zapisnike vse večje mestne uprave in številna društva Stenografija je edino sredstvo za zmago nad vedno večjo naglico sodobnega kulturnega življenja. Po končanih slavnostnih govorih in številnih čestitkah so odkorakali udeleženca k hiši šlev. 34 na Gurkovi ulici, kjer je stanoval prof. Anton Bezenšck, in tod svečano izročili v varstvo mesta Sofije spominsko ploščo očetu bolgarske stenografije. Uspeh predstav v Oberammergau Mestna uprava v Oberamergau objavlja izkaz dohodkov od predstav pasijona tekom letošnjih mesecev maja—septembra. Deževno poletje ni oviralo gmotnega uspeha. Igralci, do 1000 ljudi, so imeli 70 nredstav in n-id tisoč Generali Saro, Barrera in Martincz Anido, ki prevzamejo baje novo diktaturo v Španiji. Vsi so že služili pod 1'rimo dc Riviera. Tolstoj je bil tajno napisal svojo oporoko, v kateri se jc na splošno korist odrekel pravici na svoja književna dela. Na to oporoko ga jc pregovoril njegov prijatelj Čertkov, ki je hotel po Tolstojevi smrti postati pooblaščeni urcjevalec in izdajatelj vseh njegovih spisov. (Kakor znano, izdaja Čertkov sedaj Tolstojeva dela v Moskvi.) Mati, ki je branila koristi svojih otrok, jc pričakovala, da bo Tolstoj posvetil javnosti svoja religiozno-moralna dela, ki jih je napisal po svoji religiozni krizi, svoje najdobičkanosnejše knjige, to je romane, pa da bo zapustil svoji družini. Lev Nikolajevič je preje to tudi nameraval storiti. Toda v zadnjih dneh njegovega življenja ga je Čertkov pregovoril in Tolstoj je podpisal oporoko, ki jo je bil sestavil Čertkov. Sedaj jc moral Tolstoj nekaj skrivati pred ženo, zato je postalo življenje v n,eni bližini neznosno. Stanje je poslabšala še njegova bolezen in nekega dne v oktobru se je slednjič odločil ter da! osedlati konje za beg. Ko jc na polu (na postaji Astapovo) težko obolel za pljučnico, njegove žene niso pustili k njemu, dokler ni bil v zadnjih zdihljajih. Rekli so, da bi njena navzočnost poslabšala njegovo stanje, v resnici pa so se bali, da ne bi Tolstoj svoje oporoke izpremenil. Umirajoč je Tolstoj zdraivniku stalno ponavljal besede: Ni treba! Uničile vse moje . . .<< Niso ga hoteli razumeti. Morda bi bil Lev Nikolajevič odolel bolezni, ako hi bil imel pri sebi človeka, ki ga jc vse življenje najbolj ljubil. Al Capone, poglavar chicaških zločincev, ki je dal pomoriti voditelje nasprotnih zločinskih družb, ie moral te dni kliub vsem svojim zvijačam v ječo. obiskovalcev. Med velikimi državami je bila najbolj zastopana Amerika in najmanj Francija (850 gostov). Dobiček je izdatno prekosil slroške. ki so znašali do 2 in pol milijona mark. Z ozirom na ta uspeh misli vodstvo iger, da bi kazalo ponoviti pasijon že leta 1934 namesto po dosedanjem redu predvidenega 1. 1940. Sedanji presledki so postali predolgi vsled vedno večjega mednarodnega zanimanja. Letos je moralo oditi več tisoč tujcev, ne da bi dobili vstopnice, ker so bile slednje rezervirane v naprej prijavljenim gostom. Marga _.uUorll, nemška umetna in športna le-talka, je čislo sama odletela na pot proti Tene-riifi. Severn< biseri Sovjetska vlada je obnovila med svetovno vojno zanemarjeni lov nu bisernice po severnih rekah Kazanki in Noši blizu Arhangelska. Ta stara ljudska obrt ima svojo zgodovino, 111 so se ohranile naredite iz časov Ivana Groznega, bžuje. deluje izredo ugodno na kožo in na splošno razooloženje Dobiva st v lekarnah, drogerijah in parfuoieriiah Saliaen Verwr.Buti!f Bad Ischl Za Jugoslavijo. PARACELSUS k d.. Zafireb 1 Kulturni obzornik „Kulturna analiza einogralije Hrvata" Kol 1 »osebni od I is k iz Vil. knjige »Narodne starine, je izšla »Kulturna analiza elnografije Hrvata«, ki jo jo napisal univ. prof. za etnologijo v Zagrebu dr. Miluvan Gavazzi. V orisih poedinih panog primitivne kulture Hrvatov stojijo hrvaško etnografske knjižnice prilično visoko. Toda v teh je po večini zbran le etnografski mat&rijal brez programatične urejenosti. Marljivi hrvaški etnolog, ki se največ osebno vlaplja v duševno, materijal-110 iu socialno kulturo primitivnih hrvaških slojev, Milovan Gavazzi, pa o vse te kulture izvorno uvrstil v sistematsko urejeno etnografijo Hrvatov. Vse jKijave hrvatske primitivue kulture je izvorno razdelil v sledeče kulturne sfero: Prva je prahrvatska (prav za prav prustovan-ska), ki teče iz pradomovine Slovanov. Pojavov i/, te kulturne sfere je največ, v lo duševnost so oblekli vse druge pridobitve, ki so jih od sosedov prejeli. Iz skupne pradomovine so prinesli med drugim: način gradnjo domov, statve, trtice, drvo, grablje, cepec, žrven, stope zn žito; hrano (žilna kaša), pijačo (medica); iz socialnega življenja: zadrugo. krvno osveto, otmico neveste; običaje (svatbene, porodne, pogrebne), ki nosijo še danes tisoč podrobnosti iz davnine; letne običaje (božični, velikonočni, lvanje itd.), verovanje, ljudsko medicino. glasbo. poezijo ... Druga je palcohalkauska; Hrvatje so v novi domovini prevzeli od Tračanov, Ilirov in Keltov nekaj kulturnih dobrin, ki so jih povsem jioduho-vili, tako da so danes njihove. Med le se štejejo zlasti tako zvane pekve, ilovnate posode, v katerih se peče kruh. I11 pa običaj tetoviranja po Bosni. — Med paleobalkanskiiui elementi so javlja na Hrvatskem še en posebni skup tujih vplivov, ta je omejen 1111 jadransko področje (to je *na otoke in 1111 zono primorja od Istre vse do južne Dalmacije in potom naprej na rob okrog Balkana). Ta se kaže v tehno-logijskib napravah za oljčno olje, za vino, in v inarkanlnem mediteranskem pojavu: v porabi mezgov in oslov in sicer v )>opohii |>odobiiosti s starim Rimom, severnim robom Afrike, južno Makedonijo in z robovi Grške. Poleg teh starih medit. elementov so neki, ki so specielno rimski: v hišah jadranskega področja nimajo peči, ampak kamin; poseben način lončarstvu v podzemnih pečeh; med običaji so zanimive volitve kralja, nekak ostanek rimskih saturaalij. Tretja struja kulturnih vplivov je alpskit, ki je zajela zlasti severozapadno Hrvaško. Ta je prinesla novo gradnjo hiš s strmo streho, z nadstropjem, v podstrešju prostor z oknom itd., pastirski dežni plašč iz bič j«; med običaji: Sv. I rije kralji z zvezdo in pesmijo koled nje jo; voščeni votivi (roka, noga, srce, žaba krastača Itd.). Posebni lip etatev, kolovrat; svete podobe, slikane na steklu... S severa, od nosno severovzhoda je tekel vpliv madžarski, ki je dal med drugim obleko 111 obučo: škornje (čizme), plašč, kožuh itd. in imenoslovje. Okl vzhoda je že pred Turki bilo prednjeazij-skih vplivov. Najbolj poznani predmet iz te sfere so gusle za spremljavo epskih pesmi (7, 1 ali 2 strunama). Karakteristična je tudi ornamentika od Iu. Z največjo gotovost'o se dajo ugotoviti turški vplivi, ker so najbolj vidni in najmlajši. Ti so segli v vse primitivne kulture: v inaterijalno, duhovno, socialno... hiše, orodje, obleke, ornamentika, verovanja ... Končno je v etnografi'jd Hrvatov nekaj spora-dičnih elementov tudi iz daljnih kulturnih sfer, ki so tako rekoč zablodili meti nje. Tako je prišla med jadranske Hrvate lirica iz Grške. Ali v Hrv. Posavmi močno stilizirani petelini v posteljnih po-krivalih — od Slovakov. In še en način vplivanja: kulturo višjih kulturnih slojev so sprejeli nižji iu jo j>o svoje doživeli in obdržali, ko je že davno med prvimi ni bilo. To je tako zivaiii kulturni sedi-ment. Teh je med Hrvati mnogo: v domačo liošnjo vpletajo tuje obraze, ki so jih videli pri gospodi ali v cerkvenih orna men tih... Tituliranje z »vi prehaja v niu-od, ki je poznal le »ti«. Itd. Še je mnogo kulturnih dobrin, za katere se se ne ve pot, po kateri so prišle. Toda eno je pri tej knjigi razveseljivo: Kulturni Hrvatje so še pravi čas eprostrli mrežo nad nižje sloje in love vse pojave iz njih življenja; mnogo kujig se je že napisalo. Običaji — vsaj prvotni pomen njihov — se izgubljajo; mlajši smešijo verovanje starih. Kultura bo izgnala iz njih domov davnino, samo pesem bo morda še nosila kos zgodovine. Lesene hiše z neobtesanimi hlodi se umikajo, z njimi gredo stari ljudje. Knjige pa bodo spravile v svoje strani njihovo dušo. Milovan Gavazzi je odločno pokazal, kako 11a široko morejo Hrvatje govorili o svoji današnji in davni primitivni kulturi. Mi Slovenci smo svoj čas skoraj zamudili. Samo Bela Krajina še zove.... L. Golobič Gostovanja v operi. V soboto jc gostoval v Čajkovskega operi »Ev^enij Onjegin« g. Josip Stoipno v ski iz Kutovic. G. Stepnovski jc bil pred enajstimi leti pevec v Ljubljani. To|iot jc pel vlogo Lenskcga. Da ga Ljubljančani šo niso pozabili, jc pričal precejšen obisk predstave. Gost ne razpolaga več s prvovrstnim liričnim tenorjem kakor nekdaj, pa je sicer na odru doma iin kaže vise vrline odlično moči. Ostale glavne vloge so poli jrg. Primožič (Evgenij), Majdiičeva (Tatjana), g. Zupan (Gre-min). — Tik pred njimi jc gostoval v Gounodo-vem »Faustoi« g. Roman VVraga, član varšavske opere. Pel jc basistovsko znano vlogo Mefdsta /. obsežnim, izdelanim in zvočnim gladom in podal vlogo kot rutin,irau igralec. Zlasti v drugem dejanju jc bil deležen navdušenega aplavza. Opera je bila bržkone na lii-trico nuštudiranu, kar sc je poznalo zboru. Dirigiral je novi'kapclnik g. dr. švara. Za četrtek se obeta gostovanje g. Bakla 110 v a. Tale gostovanja dado misliti, zlasti, če sc pojavijo že v začetku sezone. Kdovekaj novega v kreacijah nam doslej niso prinesla, z njimi se oživljajo stalna, oblagatna repertoarska dela. Kaj res nimamo pri nas zavoda, ki bi nam vzgojil domačih moči zu opero? Spominjam se pasnsa iz interv ievv <1 g. dr. Čerilia v Jutru to nedeljo. \li naj tako eminenitiio "ev-ski narod, kakor je naš. živi v operi le od — gostovanj tujih moči? kaj po bo, čc bo tnko dalje šlo. V. Desetletnica obstoja oblastne glasbene iole v Sarajevu. — O priliki desetletnice »Obiasne Muzi-čke Škole« v Sarajevu ie uprava tega zavoda izdala izvestje v obiiki spomenice. Poleg kratkega histori-iata in poročila o organizaciji, vsebuje izvestje v glavnem statistično gradivo ter poročila o umetniških matinejah ter o snovanju sarajevske lilh.irmo-nije, o javnih гч-lreditvah učencev itd. MALI O GLASI j Vsaka drobna vrtl'ca 4-30 Uln ali vsaka bctvdu | BO par Na|man|SI ogas * SI In. Oglasi nad tcvtl vršile sc ra£una|o vliti Za odgovor znam.iot Na vpraian|a brez znamke nc odgovar|amot Šoferska šola prva oblast konc.. Ča-mernik. l iubliana Dutiat- ska c. 3b lJugouutOl — IeL 2236 Pouk in praktične vožme. Učenka sc sprejme v trgovino z meSanim blagom. Pogoj: Dobra vzgoja, veselje in volja do dela. Ponudbe na upravo Slovenca pod JI. 13.408. Mladenič vojaščine prost, z enoletno kmetijsko šolo išče službo sluge ali kaj primernega. - Naslov pove uprava lista štev. 13.389. Vidtiovanja s II Lepo elegantno sobo oddam s 1. decembrom z električno razsvetljavo in postrežbo xa 350 Din. Sp. Šiška, Maurerjeva 18. £»vežega zelja kupim več vagonov. - 1. Oražem, Moste pri Ljub. Polhove kože lepe, kupuje L. KOT, Ljubljana, Mestni trg 9, Posestva Novozgrajena vila Kuharica in sobarica pridni, pošteni, se sprej- j meta proti dobri plači za | v mesto na Hrvatskem. -Naslov v upravi »Slov.« pod St. 13.340. Učenko e zadostno šolsko naob-razbo, zdravo in krepko, sprejme tukajšnja trgovina s špeccrijo in deli-katesami. - Ponudbe pod ■Poštena« na upravništvo »Slovenca«. Krojašk. pomočnika sprejmem takoj. Prednost ima mlajši, sposoben za konfekcijo. Matija Klojč-nik, krojač, Sv. Peter pri Mariboru. Pekovski vajenec I vso oskrbo, event. z nekoliko mesečne plače, se takoj sprejme. - Ivan Rozman, Dobre polje. RuMi na№telj (Stajger) po možnosti neoženjen, dober jamoiuerec — se sprejme za otvurjajoči sc premogokop v Sloveniji. — Pismene ponudbe z zahtevo plače in popisom dosedanjega službovanja le poslati na upravništvo »Slovenca« v Mariboru. Absolvent kmetijske šole s prav do- itenoVanjii , kopal. spnčevah, vojUfi.- ob|0ž«n. z emajli- ne prost, zel. vstopit, v loStami vse primer, prakso ко» ргак- ketirnni z vsemi pri- l',ka.nt v,?]e.rse*lvo tikllnami, sc proda. Vrt al, graščino 1 ud, ostane y 'stailovanja stalno v službi. - Naslov Д rai!p0lago. Po- itpravl »Slovenca« pod . ' I Oražem, Moste Dve večji baraki krili, z opeko, v dobrem stanju, se prodasla. Poizve se pri stavbni družbi »Gradi dom», Ljubljana, Sredina 15, I •J št. 13.422. pri L|ubljani. Preklic. Podpisana obžalujem in prekllcujem vse žalitve, ki sem fih govorila o Poiarfu Francetu, sedlarju v Dravljah, kot neresnične ter se mu zahva-| ljujem, da jc odstopil od kazenske tožbe. Dermastja Uršule, zasebnica v Dravljah 85. Javorjeve deske suhe, 1 vagon, od 30 do 100 mm, proda Kmetijska zadruga v Šmartnem pri Litiji. Ford limuzina zelo dobro ohranjen, 5-sedeten, poceni prodam. Naslov v upravi »Slov.« pod štev. 13.388. Zelo poceni prodamo dva bencinska tanka Obrt Miklavževe vlasulje sc Lr.poaoiujcjo pri Pod« krajiku, Sv. Petra c. 12, L|ubljana. Fotoatelje Holynskl dobro — hitro — poceni! Ljubljana, Dunajska c. 6. Podružnica: Moste. Kolar mlad, samostojen, vešč tudi mizarskciia dela — išče službe. Nasloni lahko takoj. - Naslov DruStvo posestnikov - Ljubljani, ,:va (> — proda: VILO na Mirju z velikim oglusnein oddelku »Slo- vrtom. DVE HIŠI z več venca« pod štev. 13.412. stanovanji in vrtom v Ši- ......... Ski. HIŠO z gostilno v Šoler predmestju Ljubljane. — zanesljiv in r.moien vseli Enonadstropno HIŠO s popravil, z 2 letno prak- pekarno v promet trgu so, išče službo k oseb- »h železnici. — Raz«n nemu ali tovor, av tu; gre te(ta vef drugih hiš tudi na vtobus. - Naslov posestev, v upravi »Slovenca« pod št. 13.390. po 1000 litrov ter vsakovrsten pisarniiki inventar, pisalne miie, omare, pulte itd. Zelo na razpolago istotam tu Talarje in birete /a velečastilo duhovščino, ter vsa v krojaško stroko spadajoča dela za gospode, ižvriuje (ino in omare, n0 nizkih cenah Franc ugodno llimmelreich, nrn tli- ' >1. Prodajalka i/učena v trgovini meš. 1000— 5000 kg jabolk blaga, začetnica, zmožna kupim. Takojšnje ponud- tudi pisarniških del, želi |,e z vzorci je poslati na nameščenja. - Cenj. po- Svelozar Nikoliš, Dalma- nudbe na upravo »Slov.« tinska ul. 4a/II, Zagreb, pod šifro »22 let«. i Šivilja gre šivat na dom. - Ponudbe na uoravo »Slov.« pod »Izurjena šivilja«. Vrednostne papirje srečke, obligacije, delnice kupuje upravništvo »Merkur«. Liubliunn Sclff.-.bur-gova ulica 6'li. te! 30-52 Vsakovrstno Mizarski pomočnik sposoben za najboljša po- | i hištvena dela, vojaščine _ti — A — prost, išče službo in jo ZfSaltR 63R8f9BI$F ' lahko nastopi tako|. ro- 1 nudbe na upravo »Slo-1 Oo na'vtSnb cenah ,venca« pod: pomočnik«. »Slo-j »Mizarski , ĆERNE. luvelir Liublianr VCollova ulica {t 3. Klavirji! Velika izbira klavirjev. Strokovnjaško popravilo in čisto uglaševanje. Nizke cene tudi na obroke Solidna postrežba. — Tovarna klavirjev Warbinck, Ljubljana. Gregorčičeva 5, Rimska cesta 2. Prodamo Premog trboveljski, šlezijski, angleški in koks dostavlja na dom »Ilirija« d. z o. z., Dunajska ccsta 46. Miklošičeva cesta 6. - Telefon 28-20. 25-95. di krasno munulakturnc stelaže, dva voza in en ročni voziček. — OgU-4 vsak dan: Ljubljana VII, Žibertova ul, 27. Prodam nove plctilne stroje: 8/40, 8/80, Žakart 10 80 cm, na tribarvne vzorce. - Stroj Oberlock za sešivanje pletenin, aparat za gumbni-ce ter razne pletilskc potrebščine. Prodam tudi 2 'jti staro kompl. opravo a trgovino: moderno ste-iažr> z« špecerijo in deli-kntese: 4 m dolgo stelažo za manulakturo; prodajalno mizo (hrastovo), 3 m dolgo, 4 slelaže za drob-nino ali poljubno blago, tehtnice, šamotirano peč, električne svetilke in razne potrebščine, ter skupino raznega blaga me*a-ne trgovine. Vse prodani po zelo nizki ceni vsled prodaje trgov. hiše. Kupci naj se obrnejo pismeno na upravo »Slov,« pod »Likvidacija 930 • št, 13.333. kroj. mojster v Ljubljani — Pred škofijo 9, II. nadstr. ta l9- Х/Лг Ал /»vi/fv. -. > .•■«._..•. • у 1- 1 « _ iv ...fclv.Mi ,'f-M' • г lr*/>r?' * - . . . .*> Proda se cela Vonkiir/na masa J. Ncškudla, trgovina in obrt cerkvenih parauientov, Ljubljana, Sv. Pelra , 56)27, 60162, 67526, 34070. 84328, 96672. 2000 Din St. 144», 2670, 2690, 4269, 11310, I 1»!S1, 11890. 12174. 12179, 16531, 18161, 18985 10606, 23806, 249SO, 27153, 27860. 30063. Ш56, 10563, 42873. 45740, 46642, 55034. 56000, 57065. 50322. 7117", 74271, 74412, 77197 . 80520. 87374 87716, «5373, 95526. '»6821, 98336, 99352. Prihodnje žrebanje 22. novembra. Zapustil nas je danes za vedno n«s nadvse ljubljeni dobri soprog, ata, stari ata. »trie in last, ({ospod Ra mund Magerl hišni pos. in nadsprevodnik drž. žel. v p. v 72. letu življenjske dobe. Pogreb nepozabnega se vrši 26. nov. ob pol 15 iz hiše žalosti, Novi Vodmal, Ribniška ulica 1. k Sv. Križu na njivo smrti. Ljubljana, dne 24. nov. 1930. Ana MaRtrl roj. Skol, soprogu. Ivan, Pepi, sinova. Šoti, Ivanka, hčeri, in vsi ostali sorodniki. Zahvala Za mnogobrojne dokaze iskrenega sočutja povodom smrti naše ljubljene hčerke in sestre, gospodične Alojzije Plevnik izrekamo tem potom našo iiapskrenejšo zahvalo. Posebno pa se zahvaljujemo g. zdravniku dr.* Perku, g. Vidmarju, dalje ravnatelju »Mladinskega doma* č. g. dr. Blatniku, gg. pevcem društva »Sloge« za krasne žalostiiike. vsem darovalcem cvetja in vsem onim, ki so jo v iako obilnem številu spremili na njeni zadnji poti. Moste pri Ljubljani, dne 24. nov. 1930. ŽALUJOČI OSTALI. Pozor! Pozor! Gramofone, gramofonske plošče, šivalne stroje, kolesa in drugo — kupite zelo ugodno pri S. AMON. Maribor, Glavni trg 5. Tudi na obrokel Tudi na obrokel Oglas Gradba kurilnice za šest lokomotiv na državnem rudniku v Ljubiji. Na podlagi čl. 82 do 98 zakona o državnem računovodstvu se bo vršila pri Direkciji državnih rudarskih podjetij v Sarajevu dne 29. novembra 1930 ob 11 dopoldne prva ofcrtalua licitacija za zgradbo kurilnice za šest lokomotiv na državnem rudniku v Ljubiji. Predračunska vsola 185.0(10 Din. Pogoji se lahko vidijo pri Direkciji drž. rudarskih podjetij v Sarajevu, soba št. 41, in pri omenjenem rudniku vsak delavni dan med poslovnimi urami. Kavcija 5 odstotkov za domače in 10 odstotkov za tuje ponudnike od ponudene vrednosti se položi pri blagajni Direkcije drž. rudarskih podjetij v Sarajevu tudi preje, ali najkasneje do 11 dopoldne na dan licitacije same. Iz pisarne ministrstva šum in rudnikov, oddelek za rudarstvo. Beograd. R. št. 17.753-30. ZAHVALA. Za premnoge dokaze iskrenega sočutja, ki ste nam ga izkazali povodom prerano umrle naše iskreno ljubljene sestre, tete, svakinje itd., gospodične KARLE ZMERZUKAB-jeve učiteljice v pokoju. Posebno zahvalo izrekamo častiti duhovščini g^. /upniku Krošeljnu, Maks Goričarju, P. Akvinu iz Nazarij ter defini-torju č. P. Gratusu iz Maribora. Dalje g. dr. Romanu Lešniku v Mozirju, učiteljskemu zboru Mozirje, Šmartno ob Paki, Ke-čica ob Savinji, nežni in od pokojnice tako srčno ljubljeni šolski mladini osnovnih šol Šmartno ob Paki, Mozirje, Lepe njive in Rečice ob Savinji, gospej Pistotnikovi in gdč. Pevni-kovi ter njunemu nežnemu pevskemu zboru za v srce segajoče žalno petje, blagemu šol. upravitelju g. Rozmanu iz Šmartna ob Paki za ginljiv poslovilni govor ob s cvetjem in venci zasutem grobu, vsem gg. stanovskim tovarišem in tovarišicam, darovalcem krasnih vencev in cvetja, rodbinam gg. Melavčevi in Brinovčevi, ki so nam ob času najbridkejših ur bile stalno ob strani in za tolažbo, vsem, ki ste nam izrazili sožalje, ter vsem znancem in prijateljem, ki ste v tako častnem številu s spremstvom na poslednji poti izkazali pokojnici spoštovanje. • Vsem in vsakemu posebej: Bog plačaj! Mozirje - Celje - Maribor, 22. novembra 1930. Žalujoči rodbini Zmerzlikarjeva in Kostanjškova ter ostali sorodniki. -f'A f- vjptfi.i ,¥»*•:' -»лом 5».>.,■•£•.. 3>f>9 1 m^O '■ < o 4* o=> 6 o ;. :>Prob*em lelcnergetske koncentracij«? jc praktično rešen.« Ponosno in zmagoslavno je Silvester izgovoril te besede. Nekaj ur, preden se je odpravil v divji, nagli vožnji proti zapadu, da pripelje ckI t ti m svoje najdražje. Zadnja težkoča, ki je čakala še rešitve, sc je tikala točnega merjenja. Bilo je potrebno videti oddaljeni predmet, na katerega so namerili energijski val. Erik Trmvor je občutil čisto veselje duševnega užitka, ko je čilal Silvestrove zapiske. Iz žarilnika poslana oblikovna sila je v majhnem delcu odsevala od mesta koncentracije na žarilnik in tu tvorila optično sliko tega mestu. Sedaj, ko jc to čital, sc mu je zdelo skoro vsakdanje lahko. Priprosto poročilo nazaj, kakor so ga uporabljali v tehniki na tisočih mestih že sto let. Po teoriji sc je morala prikazati nu beli neprozorni šipi novega žarilnika natančna slika kraja, na kojem se je strnila sila. Sklopil je aparat. Megle so valovile po šipi. Migljalo je vsekrižem. Hotele so se tvoriti postave, vendar ni bilo nobene jasne slike. Še enkrat jc preizkusil stikalo. Potem se je spravil na delo. Ure so minevale. On tega ni čutil. Minula jc polnoč in nupočilo je jutro. Nicls Nic'sen, stari sluga, ki ga je prevzel šc od occta, je našel svojega gospodn v delavnici zatopljenega v delo. »Gospod Erik, Vaša postelja je oslala nedotaknjena.« Erik Truwor ie odkimal in jezno izvlekel žico. ki jo je bil napačno vtaknil. vNc motite me.« Sluga je šel. Molče se jc pojavil znova in postavil desko z mrzlimi jedili,na stransko mizo. Erik Truwor je dokončal stikalo. Priklopil jc in videl še manj ko prej. Težka pogreska! Neumorno je delal dalje. Erik Truwor je čutil lakoto. Pogledal jc na uro, ki mu je kazala, da dela že štirinajst ur v laboratoriju. Sam od sebe je začel jesti. Močna črna kava ga je osvežila. Ko je jedel in pil, je zadobil razdaljo do svojega dela. Našel je moč, da začne znova. Pregledal je Silvcstrovo stikalno napravo. Tu jc bila možnost izboljšanja. Drugotnosti je bilo treba odstraniti. Bila je nevarnost, da prerastejo zaželeni učinek. Erik Truvvor jc delal, ln jedci jc v velikih odmorih. Druga svet'a severna noč je napočila. Sluga je prišel. vMnogo močne kave! S tem poveljem ga je pognal Erik Truvvor iz delavnice Spoznaval jc vodno jasneje prednosti spremenjenega stikala. čim dlje je gradil in delal. lMinii'a je druga noč in drugo dopoldne. Navijal jc pos'ednji vijak in skušal obvladati -svoje vznemirjen jc. S tresočo roko je sklopil žarilnik. Megle so sc vlačile po motni šipi. Uravnaval je vijake na mikrometru. Meglu se je razpršila. Modre In zelene ploskve so se prikazale. Moral je sesti. Ko'ena so mu odpovedala. Nato se jc si'oma dvignil. Šc poslednjikrat je zavrtel na finem merilu. Ostro in določno ^ Dokazali bo- rovci, ki so stali v razdalji dvajsetih kilometrov ob spodnjem toku Tornee. Erik Truvvor je poznal mesto. Šipa jc nudila sliko, kakor so jo mogli opazovati žc? dolga leta v fotografski kameri. Toda to sliko so tu dobili na popolnoma drug način. Uspela ni čisto optično, temveč energetskim potom. Stvar se je posrečila. Odklopil je žarilnik in se zgrudil izčrpan na posteljo v delavnici. Tj odprtimi očmi jc ležal lam in strmel v slrop. Moč je bila sedaj v njegovi roki. Moč, da prisili lju li po svoji volji. Da s'ežge v prah, kar se mu upre. Moč, kakršne ni prej imel šc noben posamezen človek. ("Milil je strašno odgovorno ' ki ji- bila združena r. močjo in potem so se njegove nii-di začele mešati. Narava jc terjala svoje pravo. Oči so se inu zaprle. Po štiridesetih urah napornega dola ;c ?a-hteva'o telo počitka. Spal je samo napol ko v mrzlici. Duh :e bil preveč, vznemirjen in je vplival na telo. Zdramil se jc. Tri ure je dremal. V hipu je bil zopet docela zbujen. Pisalo brezžične po-taje je bilo delovalo med tem. Čital je znake na papirnem traku: Imava prstan. Greva v Elkington, Revnoldova farma, po Jano.« Pomol si je čelo. Jane ni v Trentonu? i/ zemljevida je povzel natančne koordinate in naravnal žarilnik. Megle so valovile. Sedaj mirnejše črte. Zeleno polje. Dvorišče. Uravnal je in mogel i;• ■■': . Za Jupoalnvonsko tiskarno v Ljubljani; Karel Ceč. Izdajatelj: Ivan llokovec. Urednik; Prane Krem žar.